GORIŠKI SLOVENEC
Izhaja vsako sredo in soboto.
UredRišito in Upravništvo: Via Carducci št. 10, II. nad.
Naročnine:
Italijanska kraljevina: Celo leto Lir 10.-— Pol leta Lir 5.- — Tri mesece Lir 2.50 En mesec Lir 1,-
Oglasi:
Oglasi na drugi strani Lir 1za Vrsto — Mali oglasi Lir 0.05 za besedo — Znižane cene za letne naročnike.
Komisar, gerent ali župan ?
Med drugimi stvarmi je vojna razrahljala tudi naše občinske avtonomije, ker jih je po eni strani preo-bložila z delom, ki ni niti spadalo v občinski delokrog, po drugi strani pa je spremenila naše vrle samoza-vedne župane v vladne škopnike.
Poslednje dejstvo je velika brca zi našo avtonomijo, kajti.vzporedno, kakor je padalo spoštovanje vlade pred občinsko avtonomijo, sö prihajali na površje «vladni» možje v podobi gerentov. Še predno je bila Italija tukaj, je postala naša občinska avtonomija vladni privesek, a svoj nadaljni delež k razrušenju avtonomije je prispevala tudi «Narodna vlada» in tej sledeče ostro vojno stanje, ki nam je prineslo komisarje.
Tako imamo danes v deželi trojno obliko uprave. Po nekod je ostal še župan in starešinstvo, po nekod vladaje gerent, zopet drugje pa vka-zuje komisar. Jasno je torej, da je cela naša občinska uprava popolnoma premetana in okrnjena.
Vojna ni prizanesla nobenemu in tako tudi ne naši občinski avtonomiji, ki ne pomenja nič manj, kakor samoodločbo ljudstva v mejah delokroga, ki je poverjen občini in ki ni baš majhen, toda žalibog, da je do-sedaj pri nas pomanjkpvalo ljudi, ki bi znali dati času primeren razvoj te avtonomije, ki je takorekoč otrpnila v obliki, kakor jo je imela leta 1863. Danes pa smo že precej daleč od te dobe in marsikaj se je spremenilo v občinskem organizmu z ozirom na vedno raščaioče potrebe in temu vsporedno razširjajoči se delokrog občine.
In občine so kamni, iz kojih sestoja državni organizem. Občina je v vsakem pogledu mala državica za se in je prav za prav le v toliko del velike državo, v kolikor kot taki v svoji velikosti ni možno prevzeti na se vsa ona velikanska družabna bremena, ki so porazdeljena na tisoče in tisoče občin in se izražajo v državni misli. Baš to je tudi povod, da do sedaj nismo bili navajeni pripisovati Bog ve, kako velike važnosti občinski avtonomiji, toda občutili bi dobrote občinske avtonomije ali samouprave v trenotku, kedar nam bi bila odvzeta, kajti najprimi-tivnejše potrebščine se bi zgubile takoj v morju burokratizma, ki ne bi nikdar mogel biti kos oni nalogi, ki jo izvršuje danes župan in starešinstvo kot občinska vlada.
Normalna občinska uprava se je razvijala v znamenju starešinstvenih sklepov in večje ali manjše eneržije Županov kot izvrševalnih organov v občini. Občinski red predvideva le fcn slučaj izjemnega stanja in to bi Jdl razpust dela nezmožnega stare-^'nstva in razpis novih volitev v šestili tednih. Za dobo te medvlade ^ Je pomagala poprej vlada s tem, da je imenovala upravitelje ali pa pošiljala v resnejših slučajih komisarje na lice mesta.
Toda to so bili tako izjemni slu čaji, da jih ni mogel nihče smatrati za kršenje občinskega reda, četudi je trajalo "Praviteljgtvo več nego šest tednov, dočim je danes župan — res bela vrana. Povsod je upravitelj ali komisar, večkrat upravičeno, a po večini neupravičeno. Neupravičeno, pravimo, iz jednostavnega razloga, ker je skrajno škodljivo za občinsko gospodarstvo, ako menja zaporedo-oia svoje činitelje in hodi iz rok v r°ke tako, da ni konečno nobenega, bi nosil pravo odgovornost ali Pa organa, ki bi nadzoroval.
Okrajno potrebno je vsled tega, da se prepriča vlado, da je treba Pustiti občinsko upravo možem, ki f? dobili od ljudstva mandat za to.
ase ljudstvo prenaša vse molče, ° a ve kaj je pravičnost in kaj
ojna potreba in radi tega nastaja
danes pereča potreba, razbiti vse spone, v koje ukovala vojna naše občine in priznati jim, kar jim pri-tiče po božji in človeški postavi. No glede torej na lo, da je skrajno negospodarsko množiti po deželi komisarje in upravitelje, žali to razmerje tudi demokratični čut našega ljudstva, ki je navajeno smatrati kot svojo sveto pravico podeljevanje man -datov.
Kjerkoli ostaja še kaj od bivšega ali zadnjevoljenega starešinstva naj stopi vsaj za prehodno dobo zopet v življenje, kajti od komisarjev in neveščih upraviteljev ne moremo pričakovali, da bi poznali občinsko potrebe in jim znali odpomoči, za to je treba intenzivnega poznanja krajevnih razmer in ljudi. Brez tega pa ni mogoče delovati vspešno v blagor in procvit občine. Kakor hitro je torej odpadla vojaška diktatura, ni nobenega povoda več, da se bi vzdrževali komisarji in upravitelji na breme izmolzenih občin.
Povsod naj se oprimejo občinske uprave domači elementi, od naše šfranf—pa storimo radi vse potrebne korake, da se povrne v občine zopet normalno življenje.
Izjema je potrebna le tam, kjer v občini dejanski ni moža, ki bi bil kos današnji nalogi (na pr. v težko porušenih krajih), ali kjer so domača nasprotja tako velika, da bi bilo izključiti vspešno sodelovanje za blagor občine. Pa tudi v teh slučajih, kjer ni mogoče vspostaviti normalnega občinskega za Topa, naj upravitelj sam gleda na to, da deli svojo odgovornost s tem, da se perijodično posvetuje v vseh važnejših vprašanjih s tistimi osebami v občini, ki se zde merodajne v ljudskem mnenju. Ostanimo torej povsod in pred vsem demokratični
Iz mirovne konference.
Vrhovni svet se je bavil V pondeljek s poročilom preiskovalne komisije na Reki in jc odobril zaključke te komisije. Kakovi so ti zključki, tega parižki dopisovalci ne znajo povedati.
Vrhovni zavezniški svet je razpravljal na to o odgovoru, ki bi se imel dati avstro-ogerski delegaciji na njene proti predloge. Francoski pooblaščenci so Vsiljevali prepričanje, da je potreba vključiti V pogodbo določila, s kojimi se zajamči neodvisnost Avstrije napram Nemčiji. Svet je nadaljeval razpravo mirovne pogodbe tudi naslednjega dneva. Srbska vlada je stavila mirovni konferenci predlog, naj se odloči pripadnost Banata potom ljudskega glasovanja. Rumunska vlada je izjavila, da se strinja s tem predlogom.
V	pondeljek je odposlala parižka mirovna konferenca rumunski vladi potom francoskega zastopnika v Bukarešta dopis, V kojem pravi, da glasom iz Budimpešte dohajajočih vesti plenijo in rekvi-rirajo Rumunci na način, da grozi Oger-ski popolno izčrpanje njenih zalog. „Vrhovni zavezniški svet", tako se glasi dopis, „je sprejel to vest z mučnim iznenađenjem in se čudi, da nadaljujejo Rumunci s takimi sistemi kljubu formalnim zagotovilom njihovih zastopnikov V Parizu in v Budimpešti“.
Konferenca vstraja vsled tega na tem, da mora odgovoriti rumunska vlada njeni noti z dne 25 t. m. in opominja rumunske oblasli, naj prenehajo s svojim postopanjem, ako se noče izpostaviti Rumunija skrajnim posledicam.
Zavezniški svet je potrdil anglo-belgij-ski dogovor, s kojim se prisoja Belgiji večji del ozemlja Urundi Ruanda V V-zhodni Afriki.
Sestal se je tudi odbor za revizijo belgijske pogodbe iz leta 1839, a holandski in belgijski zastopniki se niso vdeležiii seje. Domneva se, da pride tudi V tem pogledu do skorajšnega sporazuma.
V	Versaillesu se je sestala pod predsedstvom Loucher-ja komisija za živež m aprovizacijo. Došel je Majer, nemški tmaneni strokovnjak in razni drugi tehnični svetovalci.
Nemška delegacija je poslala na konferenco noto, s kojo zahteva otvoritev ustmenih pogajanj, predno se ustanove mešane pomorske komisije, ki bodo razpravljale Vprašanje glede uveljavljenja pomorskih klavzul nemške mirovne pogodbe.
*
Pri razpravi avstrijske mirovne pogodbe je prišlo ponovno na površje mariborsko vprašanje, ker so zahtevali avstrijski delegati, da se bi odločila pripadnost mariborskega ozemlja potom plebiscita. Avstrija si hoče očividno olajšati trgovske zveze z Italijo in Srednjim morjem. Za je pa tudi Tittoni podpiral nemško zahtevo, ki je bila tudi sprejeta na prvi hip, a pozneje se je začelo o tej stvari zopet razpravljati in zdi se, da Angleži in Francozi niso nič kaj navdušeni za mariborski plebiscit. Konečno so se zjedinili v tem, da se izvrši glasovanje na tako široki podlagi, da je škoda za stroške, kajti Maribor ostane itak Jugoslaviji.
Ainerifcanski senat proti Wilsonu.
(London 25). Prva sprememba mirovni pogodbi je bila predlagana v konkretni obliki od senatorske komisije za vnanje zadeve V svrho, da bi prišla v razpravo v senatski zbornici. Predlog je bil sprejet z devetim: proti osmimi glasovi. Pre-memba je sama na sebi velikega pomena, ker nadomešča na jednostaveni način besedo „Kitajska“, povsod kjer je pisano „Japonska“ v kjavzuli glede prepisa nemških pravic V Šantungu. S tem bi bilo zopet sproženo jedno najbolj perečih V-prašanj mirovne konference in odločujoči činitelji državnega urada hitijo zatrjevati javnemu mnenju, da je malo Ve-rojetno, da bi sprejel senat nasvetovano premembo. Toda kljubu temu ni možno prikriti resnosti položaja, kajti tudi v slučaju, da bi senat zavrnil spremembo v predloženi obliki, bi prišlo Vsekakor do kakega popravka ali pridržka v takem smislu, da bi morali zavezniki o tem zopet razpravljati ali pa, da bi Japonci popravka niti ne mogli sprejeti.
SenatoVa opozicija proti predsedniku postaja dan za dnevom ostrejša in po pravici se jo označa kot očitno vojno napoved tako, da se popolnoma izključuje možnost, da bi sprejel senat mirovno pogodbo brez vsake spremembe.
Zadnja poteza senatske opozicije je organizacija političnega potovanja republikanskih senatorjev Roräh-a, Poindexte-rja, Johnsona in demokrata Reed-a, torej samih Wiisonovih nasprotnikov, V svrho razjasnitve mirovnih pogojev V protiutež Wiisonovemu potovanju preko Zjedinjenih držav. Ako Vstraja predsednik Wilson na svojem agitatoričnem potovanju, mu slede vsi nasprotni govorniki na celem potovanju sklicevaje shode, da obrazložijo tudi lastno stališče in pobijejo Wilsonove razloge.
Očividno noče nobena stranka v ame-rikanskern senatu prejudicirati svojega stališča, marveč hoče pred vsem zaslišati javno mnenje in se vkloniti ljudskim masam, da ne zgube svojih mandatov. Potemtakem lahko brez skrbi počakamo do Božiča predno bodemo vedeli, pri čem da smo z nemško mirovno pogodbo. Ker bode z ostalimi mirovnimi pogodbami približno ravno tako, se je bati, cla pride med tem časom še do volitve novega predsednika Zjedinjenih držav, s čemer zgube vsa evropejska vprašanja na aktualnosti.
Vstop v Zj«dmj«n« države omejen.
V svrho, da se bi zabranilo vpliv tujih mešetarjev na notranji politični položaj V Zjedinjenih državah je izdal Wilson na kongres poslanico, v koji zahteva, da 'se glasuje na kongresu zakon, s kojim se zabrani neomejeno seljevanje V Ameriko še tekom jednega leta po vojni. Praktični ljudje ti Amerikanci !
Povratek vojnih vjetnikov v domovino.
Mednarodni odbor rudečega križa je odposlal na verliovni medzavezniški svet, noto, v koji prosi, da se bi vse one vojne vjetnike, ki so še pridržani v ententnih državah, čim preje odposlalo domov.
Agitacije turških nacijonalkstov.
Parižkemu časopisu „Temps“ poroča atenski dopisovalec zanimive podrobnosti glede političnih dogodkov, ki se odigravajo na Turškem in imajo svoj odmev tudi v grških političnih krogih, ki zasledujejo z zanimanjem razvoj turških dogodkov. Važno vlogo se pripisuje pred Vsem osebnosti Selim Effendija, drugega sina sedanjega turškega vladarja. Ta sin se je namreč postavil na čelo nacijona-lističnega gibanja med Turki in izdaja proglase na narod. V grških krogih se tolmači to agitacijo kot poskus, da bi sejjvrglo s prestola Sultana in da bi nastopil Selim Effendi vlado. V to svrho se dela isti, kakor, da se bi mogel upirati ententi in črni celo Reuf beja in Mu-stafo Kemal pašo, koja dva sta poskušala organizirati turško armado za od por. Selim Effendi pa jim predbaciva, da je bil Reuf bej med onimi, ki so podpisali na otoku Lemnos premirje z en-tento in da sta oba kompromitirana s politiko Mladoturkov.
Poročila iz zanesljivih virov se glase, da organizujejo Turki in Kurdi cele topniške polke s topovi, ki so jih pobrali
tekom vojne Rusom. Nadalje spopolnu-jejo svojo vojno opravo s starimi paradnimi puškami. Poveljstvo 61. divizije pa je celo zaprosilo vojno ministerstvo za : častniške samokrese.
Vsekakor pa se zdi po poročilih, ki ! prihajajo iz Carigrada, da hoče energično ; nastopiti turška vlada proti provzročite-Ijem nemirov. Minister notranjih zadev je izdal naličen odlok deželnim oblastim in namignil, da bi v slučaju nepokorščine vporabil prisilna sredstva. Maršal Abdulah ima odpotovati v Erzerum, ki je središče levolucijonarnega gibanja, da prouči položaj in vkrene potrebne korake. Maršal velja za energičnega moža in po drugi strani ima poravnati še nekatere osebne račune z unionisti ali pristaši „Zveze in napredka“. Vlada mu je dala jako obsežna pooblastila in ga preskrbela z vsemi potrebnimi sredstvi, da zamore vspešno nastopiti proti Vstašem. Toda ne sme se pozabiti, da se naslanjajo vstaši na narodno čustvovanje turškega prebivalstva V Mali Aziji.
Francozi razorožujejo Bulgare.
Oddelki tridesetega francoskega topniškega polka so zasedli Beratli in razorožili ter odslovili buigarsko garnizijo kljubu protestom častnikom, ki so poskušali pognati v zrake mostove.
Ministrska kriza na Češkem.
PRAGA, 25. Kabinet Tušar se nahaja v latentni krizi. Tušar se je moral boriti že v začetku svojega kabineta proti odporu narodnih socijalistov. Ob enem pa je tudi dr. Rašin v odsotnosti Kramara v imenu narodne skupščine brezuspešno poskušal vreči vladno večino. V slučaju da Tušar odstopi, zamenjajo socijalne demokrate narodni socijalisti. Taka rešitev krize bi bila uspešna proti zunanji politiki Masaryka, ki hoče doseči sporazum z Nemci. V dosego sporazuma sta konferirla v zadnjih tednih Tušar in vodja nemških socijalnih demokratov na Češkem, Seliger.	^
Močna opozicija proti novemu jugo' slovanskemu ministerstvu.
Turinski „Štampi“ poročajo iz Belgrada: „Ministerski predsednik Ljuba Davidovlč je pred nastopom v narodni skupščini sklical v soboto načelnike opozicijonelnih strank in jim predlagal, da se bi vzdržali oponiranja V zbornici, dokler ne spravi pod streho nekaj zelo Važnih zadev. Radikalci, liberalci in narodni hrvatski klub so se izjavili očitno proti novi vladi, toda jugoslovanski klerikalni klub, kojemu načeluje Korošec, si ni jedin in dober del njegovih članov hoče glasovati zaupnico vladi, s čemer bi ista zadobila večino, četudi z malim številom glasov.
V soboto popoludne se je predstavilo ministerstvo narodni skupščini. Socijaini-demokrati so se vdeležiii v polnem številu in ravno tako tudi radikalci. Davi-dovič je obrazložil vladni program, kojemu so demokrati burno pritrjevali. Da-vidovič je omeni! na to delovanje jugoslovanske delegacije V Parizu, ki se osredotoča v stremljenju, da se zajamčijo življenski interesi nove države bodisi glede mej, bodisi glede gospodarstva. Spominjal je prijateljstva z novimi- slovanskimi državami in povdarjai potrebo miru na Balkanih. Obljubil je, da se dovrši v kratkem nov volilni red za občine in kostituanto ter zakonski načrt nove konstitucije. VrediteV valute se izvrši kmalu potom emisijske banke. Nadalje se vje-dini armado in nakaže prostovoljcem zemljišča zastonj. Konečno je obljubil velike reforme na politično družabnem polju in sicer med tem osemurni delavski urnik in obvezno zavarovanje delavcev proti nezgodam, brezposelnosti, starosti in onemoglosti. Na predlog poslancev iz opozije se je zahtevalo, da se porazdeli med časopisje vladni program, kar se je Vže zgodilo in s tem položilo temelj za razpravljanje vladnega programa, ki se Vrši celi teden.
Ako se posreči vladi dobiti potrebno večino glasov za odškodnine, odgodi zbornico takoj do konec meseca septembra. Davidovič je skušal v pondeljek sporazumeti se s Protičem, toda zastonj.
Ljubljansko okrožno sodišče je predložilo v pondeljek narodni skupščini zahtevo, da se mu izroči ministra Antona Kristana, ker je obdolžen poneverbe, razkrite pri ljubljanski vojaški provijan-turi, ki je za časa avstrijske vlade zalagala 50 tisoč militariziranih delavcev. „Dočim se je vže vse vpravitelje tega vojnega urada delo pod ključ“, pravi „Večerni list“, „je dosegel socijalist Anton Kristan potem, ko je dobro izkoristil delavce in postal kapitalist miljonar, mi-nistersko mesto v Jugoslaviji. Ta časopis predvideva velikanski škandal, ako bodo demokrati s pomočjo socijalistov, zavrnili predlog po izročitvi Antona Kristana sodnijskemu postopanju.
Govori se dalje o nevarnosti spopada med srbskimi in rumunskimi četami v Banatu, kamor pošilja baje posebno Rumunija dosti svojega vojaštva.
„Internacijonala“ se imenuje cerkev Vseh mednarodnih socijalistov na svetu. Ideja, da pritiče ta zemlja vsem narodom in da imajo do nje Vsi narodi enake pravice, je izločila med člani te bolj družabne nego politično-strankarske struje narodni „ton“ navzlic temu, da se narod nad narodom povzdiguje, kakor dokazuje človeška zgodovina do današnjega dne. Več aii manj odkrito je interra-cijonaia postavljala narodne spore V o-zadje in skušala dokazati, da se more iti preko njih, dasi se je neštetokrat pokazalo, da je bila baš narodnost isti element, ki je trajno oviral razvoj mednarodnega socijalizma, kajti vedno in vedno je prišlo med člani do separatističnega gibanja vsled vprašanj, ki so segala v narodno življenje.
Narodno vprašanje v internacijonaii je postalo celo odločilno za vojno. Prvi, ki so prelomili bratovstvo med narodh so bili nemški socijalisti, dočim so kljubu gorostasnemu položaju ostali zvesti svojim načelom napr. sibski, italijanski in francoski mednarodni socijalisti odrekši s prvim dnem vojne državi svojo pritrditev vojnim kreditom.
Tekom vojne se je položaj nekoliko zboljšal, agitiralo se je za štokholmsko konferenco, ki bi imela vstvariti mir med vsemi narodi v znamenju in s posredovanjem internacijonale.
Toda V Štokholmu ni prišlo do drugega kakor do platoničnih izjav, V kojifi je zopet prvačil nacijonalizem.
Vse vsprek je vrgla ruska revolucija, v koji je prišla na površje najskrajnejša struja socijalistov, ki hočejo uveljaviti svoj program v celoti, v največjem obsegu, radi česar so zadobili ime „maksi-malisti“ ali po ruski „boljševiki".
Oče Lenin je hotel takoj praktično uveljaviti boljševizem. Mase je imel za seboj. Za-to se mu je zlahka posrečilo izzvati preobrat in ustvariti „diktaturo proletarijata“, s kojo se še sedaj vzdržuje kljubu vsem meščanskim spletkam.
To dejstvo je učinkovalo na vse komunistično in zmerno socijalistično misleče ljudi kakor injekcija. Črez noč se je prelevil ves socijalizem v najekstrem-nejšo strujo bolševikov. Menševiki, reformisti in druge zmernejše struje socijalizma so bile pometene črez noč in povsod so dvignili glavo komunisti, maksi-malisti, boljševiki in špartakovci. Nemčija se je razkosala v tabore „večincev“ in „manjšincev“ in po drugih državah je začeta doba stavk in izgredov. Zopet se je internacijonala zavedala solidarnosti in bil je trenotek, ko je bilo pričakovati, da se polasti „boljševizem“ cele Evrope kot nova državotvorna struja, ki porine dosedaj vladajoče kapitalistične in meščanske struje povsod v manjšino. In gotovo bi prišlo do tega, ako se ne bi V najkritičnejšem trenotku, ki je imel odločiti, pojavilo Več struj, ki niso soglašale. Te struje bi lahko klasificirali na tri vrste, politične socijaliste, verske socijaliste in tolpe, ki so hotele ribariti pod poštenim imenom. To je povzročilo krizo, ki jo hočejo na primer italijanski socijalisti v kratkem razjasniti, v kolikor in že postala jasna sama ob sebi. Toda mi mislimo, da do teoretičnega razjasnila ne pridemo, kajti pred vsem imamo pred seboj socijaliste, ki hočejo uveljaviti svoj program na političnem polju s pomočjo političnih mandatov in Vtisniti postopoma družabnemu življenju šočijalistični značaj. Ti so hladni misleci, ki morejo računati na bodočnost.
Zopet drugi so pa fanatiki in kot taki so vtisnili že danes svojemu stremljenju značaj dogme ali vere.
„Oni (namreč nesocijalisti) gledajo bolševizem, kakor je svojedobno sodilo gnjilo pagansko ljudstvo vstajajoče krščanstvo.
Pa ne le v tem je podoben bolševizem krščanstvu. Mojim očem se vidi bolševizem, — in to je njegov vzvišen filozofični pomen — v blišču in žaru svitle čistote ideala in vere“. (Critica sociale, stran 216). In tako naprej.
Tako smo torej zdrknili s političnega na versko polje V idealistične višine, kjer
in ta! za posvetnosti. Vojna nam je torej rodila tudi specifično verski čut, ki se zajema iz komunizma in nas vodi
Domače vesti
proti prerokovanemu cilju, da pride konec sveta, kedar bode „en hlev in en pastir“.
Materijelni internacijonalizem se pre-levlja v najvišji idealizem. „Les extremes se tochhent“ ali „nasprotja se dotikajo“ moramo vsklikniti.
Naj bodo danes dve, tri ali štiri različne struje v internacijonali, eno ostane gotovo, da obstoja bistvena razlika le v političnem ali verskem naziranju.
~D tolpah, ki iščejo le firme, pod kojo bi rade prirejale izgrede in plenitve in ki so hipno mislile, da se bo dalo z in-ternacijonalo in bolševizmom zaslužiti, nočemo govoriti, ker Vemo, da se bodo morale razočarane pozgubiti, kajti nobeden čuteč človek ne more odobravati nasilja napram osebam, ki ne morejo f takoj z odobravanjem slediti vsakemu nestvoru v razvoju družabnega življenja.
To je baš pomen tiste krize, o koji so pričeli mnogo pisati časopisi, ki zastopajo boljševiške struje.
Majna proti boljsmrš^oir«»
Parižkenui „Tempsu“ br/0jaVijri0 iz Helslngforsa: „Glasom 'vesti iz Sevala, jo mesto Kronstadt y 0gnjU- P G če la se je piotiboijseViska 'ofenziva na celi ka-relski fronti.
svoleoa aP5!S 'ennett je bil obveščen od pisovalca v Helsingforsu, da j; V*- odločiti osoda Petrograda V šti-L,,.'’ ah dneh. Predsednih ruske vlade v . ^erovzhodni Rusiji je na vprašanje dopisovalca parižkega lita „Matin“ potrdil Vest, da priznava Kolčakovo oblast in da se odtegne V zasebno življenje, kakor hitro bode Petrograd zavzet.
Denikin napreduje.
Uradno poročilo se glasi: „Na zapadni fronti napreduje ofenziva generala Deni-kina z velikimi korakam! na celi bojni črti. Oddelek prostovoljcev je zasedeli mesto Odeso potem, ko se je izkrcal in pregnal bolševike iz mesta. Vzdolž obeh obrežij reke Dnjepr napredujejo prostovoljci naglo v smeri na Kijev.
Zjedinjeni države hočejo Intervenirati v Mehiki.
Glasom vesti, ki jih prinaša „New Jork Sun“ so sklenile „Zjedinjene držav“ na vsak način intervenirali V Mehiki in so vse tozadevne vojaške priprave vže dovršene. Sledeči dogodki se smatrajo neizogibnimi:
L Zjedinjene države dajo zadevam isto smer kakor pri zasedbi otoka Kuba;
2. Gotovo je, da Zjedinjene države intervenirajo, le dan ni še gotov; morda tekom šestih mesecev, ali pa tudi takoj;
5. Resnični povod intervencije je dej-
tvo, da se položaj V Mehiki ne more
boljšati in da ni potemtakem nobenega uiugega izhoda.
Francoska, angleška in italijanska vla-da poznajo predobro položaj in Vedo, da je izključena drugačna vreditev mehika inskega vprašanja.
Wilson žuga Turčiji.
Parižki časopisi objavljajo brzojav iz Aten z dne 25. t. m., koji prinaša, da je politični komisar Zjedinjenih držav v Turčiji predložil turški vladi nek Wilso-nov brzojav, ki opominja Turčijo naj preneha s klanjem Armencev, kajti v nasprotnem slučaju bi bil prisiljen preklicati ono izmed 14 točk, ki zadeva o-hrar^v otomanske suverenitete v tur-šk' /krajinah.
Neutralni vladarji prosijo za nemškega cesarja.
„Ma1in“u poročajo iz Kodanja, da se je obrnilo številno članov visoke nemške aristokracije do danskega kralja in drugih neutralnih vladarjev, da bj posredovali za to, da se ne izroči bivšega nemškega cesarja kakemu sodišču entente.
Čehosiovaška duhovščina in Sveta stolica.
„Journal des Debats“ javlja, da bo čehosiovaška duhovščina sklenila na svoji skupščini v Pragi, da pošlje v Rim drugo delegacijo, ker ni zadovoljna z odgovorom Rima. Prva delegacija je bila V Rimu pred dvema mesecema. Sveta stolica je, kolikor mogoče pomirljivo, sprejela njihove zahteve in jih preiskala, oziraje se najstrožje na kanone, na cerkveno disciplino in splošni položaj cerkve. Odgovor Svete stolice na zahteve čehoslo-Vrške duhovščine je. bil: 1. Msgr. Huyn bo odstavljen z nadškofovskev stolice v Pragi in izgubi čast primasa Češke; on je že poda! svojo ostavko in Sveta stolica ga je hotela premestiti, preden je prišla delegacija V Rim. Tudi glede drugih premeščenj in imenovanj se je Sveta stolica toliko pobrigala, da čehosiovaška duhovščina nima povoda, da bi ne zaupala poVjsem Sveh stolici. ■ 2. Glede jurisdikcije praške škofovske stolice nad ostalimi škofijami, pristaja cerkvena disciplina na nekatere naslove, ki so samo častni, kakor je, recimo, čast primasa, več pa ne more popustiti. 5. Glede čitanja maše, epistole in evangelija v narodnem jeziku je to že vpeljano v cerkvah raznih narodov, kakor V Rimu in mnogih italijanskih škofijah. 4. Glede celibata se Sveta stolica drži trdno discipline latinske cerkve.
Oplenjena čevljartiica. Prejšno noč so neznani tatovi vlomili Vrata čevljarnice Jakoba Peric v via. Ponte nuovo štev. 11 in odnesli več parov čevljev in množino usnja v skupni vrednosti 500 lir.
Noč je tatove, skrila tako, da vboge-mu Periču ni ostalo drugega kakor naznaniti tatvino karabinirjem v Via Dogana.
Ponarejen lim. Franc Birsa, potujoči trgovec iz Rifenberga, je prodal prošle dni nekenau Jožefu Seculin 26 kg ptičjega lima za ISO lir.
Pri vparabi tega iima za ptičje limanice je konstatoval Seculin, da isti ni le podoben običaj.nemu limu, ampak da je tudi nevporabljiv. Iz jeze je naznanil to svojo škodo takoj kiarabinirjem, ki so kmalu iz sledili Franceta Birsa in mu preskrbeli hrano, in prenočnino zastonj v preisko-vtainem zaporo.
Navadne nezgode: Pri tukajšnih Vsmi-ijeni'n bratih so. se zglasili za zdravstveno pomioč sledeči nesrečneži :
14 letni Albin Ličen iz Berij pri Rif embergu, k.er ga je vgriznil pes v dGsno nogo.
—	22 letni Anton Lorencut, zidar iz Solkana, ker je padel iz lestvic in si izpahnil desno. ramo.
—	18 letni Anton Turel iz Šempetra, zidar na bi anški železnici, ker se je med delom zlomil levo ključnico.
Prijateljevo kolo: „Dreja, posodi mi kolo za eno uro, ker imam iti nekam po opravku“ je zaprosil oni dan inženir Jožef, 30 let star, stanujoč Via Vogel štev. 1, svojega prijatelja Andreja Bizjaka iz Ajdovščine, ko ga je srečal na korzu.
Bizjak je seveda srčno rad vstregel prijatelju in mu izročil kolo s prošnjo, naj mu je čim preje vrne.
Toda dolgo je čakal. Pretekel je dan za dnevom, a kola, ne prijatelja ni bilo od nikoder. Potemtakem mu ni ostalo drugo kakor zateči se h karabinirjem v Via Dogana, kojim se je po dolgem iskanju posrečilo iztakniti kolo v vrednosti 200 lir, ki je pa bilo prodano nekemu Valentinu Pinter, stanujočemu Via Ponte Isonzc štev. 5, za 90 lir.
Revež je moral radi tega V zapor, slepar je pa še na svobodi.
Tudi odvetnikom kradejo. Tat nima spoštovanja pred osebami. Najraje V-zame tam, kjer je kaj izbrati. Tako so si privoščili seveda neznani tatovi tudi odvetnika Luzzatto-ta in mu pobrali nekaj perila, obleke in zlata V skupni Vrednosti 1000 lir.
Do zadnjega tega meseca menja lahko še vsak svoje kronice, ako se do sedaj ni še mogel ločiti od njih iz kakih tehtnih razlogov. Toda po preteku 51. aV« gusta daj jim slovo, ker iiric zanj Več ne dobiš. Tako objavlja generrjlpj civilni komisar v Trstu.
Nov« davčne odredb« za zasedeno ozemlje.
(Nadaljevanje in konec).
Za vsak račun, izdan brez podpisanega kolkoVanega plačilnega listka in za vsako drugo prekršitev določb te naredbe, zapadajo obratovala naslednjim globam :
obraioVaici I. razreda in krožki (klubi) 50 L, obratovala II. razreda L 50.—, obratovalci lil. razreda L. 10,—.
Neodvisno od uporabe navedene kazni, more v slučaju, če je sodnim ali upravnim potom ugotovljeno, da je prestopnik že enkrat prekršil določbe te naredbe, pokrajinska finančna oblast že sama na podlagi ugotovitvenega zapisnika, ki ga je spoznala za pravilnega, odrediti za-pretje obratnega prostora za dobo od treh do trideset dni. Enako more pokrajinska finančna oblast tudi ukreniti V težkih slučajih.
Čl. 6. Za Vse, kar ni določeno v teh členih, ali kar je mogoče določeno dru-dače, veljajo določbe zakona o kolko-vini.
Kolkovina na vstopnice k javnim prireditvam. Prispevek za javno dobrodelnost.
Od 1. soptembra t. 1. dalje je vstopnina za gledališča, ali k dramskim, o-pernim ali operetnim predstavam podvržena kolkovini v znesku L 12.50 za v-sakih 100 lir vsakdanjega kosmatega dohodka.
Kolkovina se plača v gotovini na podlagi neposredne ugotovitve ali potom a-bomnanskega dogovora ter jo plača podjetnik, najemnik ali obratovalec.
Vstopnina V gledališča in druge zaprte prostore, V katerih se prirejajo drugačne kot zgoraj omenjene predstave (kinematografi, koncerti, razstave, tekme itd.) je podvržena kolkovini, ki se plača z u-porabo kolkovanih Vstopnic, ki jih prodaja država potom davčnih uradov. Na te vstopnice moraja podjetniki natisniti označbo prostora (kinematograf, gledališče. itd.), v katerem se Vrši prireditve. Pristojbine se menja po vstopnini in znaša najmanje o stot., največ pa 5 lir.
Stalne brezplačne Vstopnice so proste pristojbine, če njihovo število ne presega 5% razpoložljivih prostorov.
Obenem s kolkovino na vstopnice se uvaja tudi prispevek v prid javni dobrodelnosti V izmeri 10 stot. za vsako liro ulomek lire Vstopninskega zneska, pri čemer pa so izvzete Vstopnine, ki ne presegajo 50 stot. Prispevek plačajo podjetniki o benem s kolkovino na Vstopni-
«OORIŠKI SLOVENEC»
2HP-
no in se ga dajo obenem s kolkovino Vrniti od obiskovalcev prireditve ob prodaji Vstopnic.
Druge kolkovine.
Od. 1. septembra t. 1. dalje se uvaja v zasedenem ozemlju tudi kolkovina na omote parfumnih izdelkov in medicinskih specijalitet, ter ravno tako tudi kolkovina na prodajo dragih kamnov in dragotin ter predmetov iz dragih kovin.
se dobi v papirni trgovini
AHTONÄ PERTOT
GORICA - Via Municipio 4 - GQRIr ^
r


Filigranirani in kolkovani papir.
Od 1. julija t. 1. dalje je V zasedenem ozemlju v prodaji filigranirani in kolko- | Vani papir, kakor je V Italiji. Ta papir j se lahko uporablja za vse spise in po* sle, za katere je treba plačati kolkoVVho. Pripomniti je treba, da se na koikova-nem papirju ne sme prekoračiti število začrtanih črt ali pisati izven teh črt ali po robu lista in da se ne srne pisati preko kolka. Ravno tako se ne sme s kolki dopolniti primanjkljaja na kolkova-nem papirju.	^
filjalka, Via Teatro 18-ki je bogato založena z r*'	' x •
pisarniškimi potrebščina»*'’ /^.n?.Vr* P1^1 gami i. t. d. Ima ♦* .. Galskim, knj,-sprejema izdelo-^^1 knj'gov«nico m klišeie»' . fotograficnih slik, J / in druga slična dela.
I
TEDEÜ51U KOLE&ftH
30.	Avgusta Sobota, Roza Simon., Feliks.
31.	„	Nedelja, 12. pob. Angelska,
t. Septembra Pondeljek, Egidij, Verena.
2.	„	Torek, Štefan, Antonin.
5.	„	Sreda, Evfemija, Doroteja.
4.	„	Četrtek, Rozalija, Ida.
5.	„	Petek, Lavreucij Just, Vikt.
Izdajatelj: JOSIP PETERNEL.
Upravitelj in urednik: Karol Jušič. Tiskarna G. Jnch v Gorici.
Službe išče Weine
banja z znanjem italijanskega in nekaj nerr,-škega jezika, najraje bi stopila v družino, ki ima namen odpotovati. Ponudbe je pošiljati, na uredništvo tega lista do 10, septembra. p0d „pridna hišina".
Zavaroyainodruštvo iSče agentc ^ siovensw
del dežele. Ponudbe *jod „Agent" naj se pošlje na upravništvo „Goriškega Slovenca".
Naznanjam, da sem začel stre-hokrilno obrt
v Oiortei
(Largo Nicolö Pacassi 3 in 5)
in se priporočan hišnim gospodarjem, ki sem jo v staun dobro in hitro postreči. Sprejemam tudi izdelovanje vsaka-vrstnih načrtov in stavbenih proračunov.
Maksimiljan Poberaj
arhifeKt-
—/ V
C0RS0 G. VERDI 38.
TT
T
Najstarejša knjigarna in trgovina s pisarniškimi predmeti. Bogata zaloga vsakovrstnih pisarniških potrebščin, slik, barv i. t. d. ■ h
O B
SLOVENSKE KNJIGE.
Zaloga italijanske slovnice za Slovence : „Italijanščina za Slo-n vence" sp V. Bandelj, b Slovarji italijansko-slovensKi, in slovensK0 italijanski. - Slo-B b venska postrežba
O B
J
SIGON JOSIP
Gorica, Ulica Rastello 8
Brivec na travniku št. 17. Se pri- I poroča postrež- *
ba, hijeničica, sprejme tudi abonirance
'm
Na prodaj je hiša v Rihemtrergu blizu postaje s stremi sobami, vrtom, kuhinjo in podstrešjem.
Radi cene oglasiti se Giovanna Puzzio št. £, Rihenberg.
Velika zaloga vsakovrstnih ur, verižic in zlatenin
Naj nižje cene
išče
se mala gostilna na deželi.
Ponudbe je nasloviti na vpravništvo.
Zobozdravniki atelje
Dr. Herkulej P^rnecher
e d mi medicinski zobozdravnik v Gorici ;
Gorso Vitt. Er^t, m. št. 14.
Atelje je odprt ob d^iavnjkjh jn praznikih od 8. predp„ do 7. popoldne. >


Borovaz & (Medani
GORICA, Riva Castello št. 4
Zaloga manufakturnoga blaga na debelo
mp
ZHERNE CENE

B5f£&
Tovarna homiiažastih izdelkov Trohaso
INTRfl (Lago maggiore)
Hiiiijiin;
iii
■it
.
■Bi
I»
iiiiiŠ
Hiiiiiii
lil
iii
!ii
Jiiiii
ihUri
iii
,
Zastopana po gosp.
ARTURJU BONESCHI
iii;
Glavno skM'iščs v MILANU filjalkami v Turinu, Trstu, Bombaju in Smirni
je otvoril
v pondeljek dne 25. t. m.
mm’m
svojo veliko zalogo tMnii in predenih izdelk°v
iii!
iii
iiiiiiil
Iii
il

il
v GORICI
Via c«sar« Battisti 6 (popraj glodaHščina ulica) Prodaja so vrši na dsbslo