Stev. 41.
V Ljubljani, v sredo 27. oktobra I9I5.
Leto II.
Navdušenje v Sofiji ob izbruhu bolgarsko-srbsiie vojne.
Vladimir Tresčec pl. Branjsl<i:
Ferid.
Iz zlatih dni lajtnantskih v Bosni nekaj nZanimivega" ? Evo gospa!
Morete si li misliti morje kamenja? Kamorkoli dosežete z očesom — kamen, bel, siv, gol. In kamen do neba, najvišja mu gromada, ki se dotika ažurnega mo-drila, se zove Velež. Izpod njega si zamislite med kamenjem jezero, na oko brezkrajne daljine, žolto, motno, polno rodovitnega peska, — zove se Blato.
To je scenerija, v kateri sem spoznal Feridbega, čakajoč za skalo vpada divjih rac. Čul sem dvesto korakov od sebe grmenje njegove puške, in ko se je zmračilo in se je on pojavil izza pečine v sijaju mlade mesečine, se mi je zdel kakor velikan s topom na rami.
Njegova puška je bila resnično daljša od metra, a cev debela ko otroška roka. Posmihal sem se, jaz, posestnik lahke lan-casterke z dvema cevima in z dvema streloma v minuti! No, ko sem videl, da nosi Feridbeg polno torbo rac, — sem se mu odkril in postala sva dobra tovariša. Ker vedite, na lovu se sklepa najhitrete prijateljstvo; tu je srce polno in se razlije. Zato lov ni za gospe, ki žele ostati krepostne.
Tisto jesen sva se našla gotovo vsaki dan v Blatu, a v onem času je baš izbruhnil upor v Herceg-Bosni zaradi prvega novačenja.
. „Pa si junak!" mi reče Ferid, „da smeš sam semkaj."
Jaz se glasno zasmejem: „Je li junaštvo ne skrbeti za življenje? Kaj me briga! Danes sem — jutri me ne bo."
„Resnica," reče Ferid, a na očeh sem mu videl, da iz takta ne ugovarja, toda ne misli kakor jaz.
Najinemu občevanju so se čudili i častniki i Feridova okolica. On v ostalem ni pogledal niti pozdravil nobenega „Švabe" razen mene. Bil je ponosen Hercegovec, vajen stoletne svobode in gospodstva.
Služba me je na nekaj dne ločila od Feridbega. Ustaši so bili v okolici zopet pobili nekega našega poročnika in štiri vo-
jake. Gotovo vsa mostarska posadka je bila na pogonu.
Nekega popoldne, — izza dneva, vročega ko pri nas v juliju, a bili smo že v oktobru — sem dospel s svojo četo k nekemu selcu pri Blagajn.
Približavši se prvi koči, opazim ondi veliko četo vojske, cel bataljon. Polkovnik me ugleda in mi dovikne očividno vesel:
„Einen haben wir schon!" (Enega že imamo!)
Tudi jaz se razveselim in pozabim hipoma vse muke dneva: evo, maščevali bomo poginole tovariše!
„Dort steht er, jetzt wird er erschos-sen!" (Tamle stoji, zdaj bo ustreljen) doda moj polkovnik, dobro rejen, rdeč brat Poljak.
Ozrem se tja, a ondi se je naslonil ob zid zvezanih rok Feridbeg ter je gledal v nebo.
„Je li mogoče?" vzkliknem nehote. „Ali so bili tukaj kakšni dokazi?"
Polkovnik se nasmeje: evo jih! Na nekem kamnu sta sedela dva človeka sklonjene glave, begajoča z očmi zdaj tja, zdaj sem. Bila sta dva kmeta Feridbegova, ki sta napeljala vojsko na njegovo selišče ter sta pričala — ena kri in en jezik! — da sta videla s svojimi očmi, kako je Feridbeg s svojo risanico meril na našega častnika in ga zadel izza skale, da je padel na tla.
Meni se je vrtelo v glavi. Fanatska, stoletna mržnja kmetov proti svojemu begu mi je bila znana dovolj, da sem takoj posumil o verodostojnosti teh „prič". Začnem izpraševati človeka, upajoč, da so ju tujci morda krivo razumeli. Toda ponovila sta svojo trditev. A še nista dogovorila, ko je tam ob zidu, izza mojih ledij, nekaj za-rjovelo:
„Lažeta!"
Ko sem se okrenil, je stal Feridbeg zopet zvezanih rok, z očmi k nebu obrnjenimi in dvignjene glave.
Priči sta se mu za-smejale v brk. Nagrado sta imela že v žepu.
Tedaj pristopim bliže k Feridbegu: „Zakaj se ne braniš, človek?"
In ne da bi me pogledal , je odgovoril: „Mene niti ne vprašajo, nego le onadva lopova. Bodi, nedolžen izgubim glavo.
Kakor je stal tu ob zidu, vzravnan, visok, miren, se mi je zdel he-ros, mučenik. Mene je zazeblo v srce, — vi veste, gospa da je mehko! — Okrenem se k polkovniku, ki je bil medtem že odredil, da se izberejo strelci in postavijo.
Katerega dne in katere ure je poginil častnik Rančič?"
„ Predvčerajšnjim... v sredo popoldne do noči je bil Feridbeg z mano na lovu v Blatu!"
„Kaj, to ni mogoče!?" vikne polkovnik razočaran.
(Dalje prih.)
Z goriškega bojišča: Rezerva naše vojske v taborišču za vojno fronto.
Na Dobrdobski planoti: Naši v strelski poziciji — na desni spodaj obvezuje vojak ranjenega tovariša.
Stran 2.
TEDENSKE SLIKE.
41. štev.
Ruska mesta, v katerih žive kot vojni ujetniki y naši vojaki.
Kakor so v naši državi neštevilni ruski, srbski in laški vojni ujetniki, tako živi tudi na Ruskem nekaj naših vojakov v vojnem ujetništvu. Marsikdo, ki ima tam daleč na vzhodu svojega sina, brata, moža, očeta ali prijatelja, želi vedeti, kje je in kakšno je mesto, kjer čaka njihov dragi svobode. Zato naj prinesemo nekaj informacij.
Podnebje na Ruskem se večinoma znatno razlikuje od podnebja v zahodni Evropi in torej tudi od podnebja v slovenskih krajih. V Evropski Rusiji je pozimi hujši mraz, a poleti tudi neznosnejša vročina. V Arhangelsku ob Sev. morju n. pr. se poleti ne more spati niti kraj odprtih oken in vrat pred polnočjo; a ta vročina traja le dva meseca. Takrat imajo ondi takozvane .,bele noči", ko je še ponoči le mračno, ne pa tema. Seveda narava v vsem jako hiti. V Moskvi vlada poleti popoldne do V2 4- ure toli neznosna vročina, da v tej dobi počiva vse življenje. Južno Moskve vlada seveda enaka ali še hujša vročina, a severno je že hladneje. Toda v isti Moskvi je pozimi povprečno 20" C ali 15 do 16" R, a včasih celo od 20—22° R mraza. No, v Astrahanu, kjer zori izvrstno vino, doseže vročina, kakor ob ustju Volge, 40" C, a tudi mraz 40" C. Taka temperatura vlada pozimi in poleti tudi na jugu Kavkaza, a še hujša v ruskem Turkestanu ali z Centralni Aziji. Ondi je ujetim hrvaškim vojakom pač zelo neprijetno, ker niso vajeni niti tolike vročine niti toli hude zime. Na severnem evropskem Ruskem vlada nedo-statek žita, vode in cest, na južnem pa ni drv in pitne vode. Torej pošiljajo s severa na jug drv, z juga na sever pa žita, sadje, vino i. dr., ker ima jug več cest in železnic V evropski Rusiji je zato tako mrzlo, ker je skoraj brez gora, da brijejo burje brez zadržka od Ledenega morja. Ako bi se raztezalo Uralsko pogorje preko Rusije od vzhoda proti zahodu, ne pa od severa proti jugu, bi bila Rusija brez svoje strašne
zime; Karpati varujejo Ogrsko tako, da severno od Karpatov, t. j. po Galiciji, ne uspeva vinska trta, pod Karpati pa zori izborno tokajsko vino. Dalmacijo ščitijo gore Velebit in Dinarske planine, tako da rodi Dalmacija vino, smokve in datlje.
Toliko za splošno razumevanje položaja.
A zdaj na kratko nekaj podatkov o posameznih ruskih mestih in gubernijah,
1. Petrograd ima okoli 2,200000 prebivalcev, leži višje od Stokholma na Švedskem ter se širi po kopnem in po otokih ob ustju Velike in Male Neve, ki se izliva v Finski zaliv. Ves Petrograd je pre-prežen s širokimi kanali, torej je poln mostov in nabreži. Velika večina ljudi so Rusi, a mnogo je tudi drugih narodnosti, kakor po vseh velemestih. Poleti vlada ve-
lika vročina, pozimi (od oktobra do marca) hud mraz. Zato Petrograd ni zdravo mesto, dasi ima zelo široke ceste in velike palače, tovarne, cerkve, muzeje, univerzo i. dr. V petrogradski guberniji živi okoli 3 miljone ljudi, ki ^so po narodnosti Rusi, Esti, Finci, Nemci, Švedi, Malorusi, Poljaki i. dr.
2. Moskva ob reki Moskvi je mesto, kjer kronajo carja in se službeno zove prvoprestolna stolica in belokamena, ljudstvo pa jo nazivlja sveto mamico Moskvo (matuška Moskva). Tu je središče Velikih Rusov, kakor je Kijev središče Maloriisov. Ima danes okoli 2V2 milj. prebivalcev, ker se je med vojno izselilo ali odšlo na vojno okoli 700.000 duš. Blizu Moskve so Vrabje gore, kar daje mestu prijaznejšo okolico. Podnebje je prav zdravo. Mesto je staro, velezanimivo in ima mnogo zgodovinskih znamenitosti. Univerzo, Kre-melj, to so stare cesarske palače, nad 500 cerkev, mnogo tovarn itd. Ljudje so tudi ondi zelo mešani.
3. T ver (Tverj) leži severnozahodno od Moskve na Volgi ozir. na pritoku Volge. Podnebje je zdravo. Prebivalcev je 80.000 in so v večini Velikorusi. Razen Rusov živi v Tverski guberniji okoli 100.000 Kure-lov. Trgovina in obrt sta zelo razviti. Tver je sedež škofije.
4. Kostrom ob ustju Kostrome na Volgi, ima okoli 77.000 prebivalcev. Prekrasen razgled preko ravnine prav do Urala.
5. Nižnij Novgo-ro d na hribu ob ustju Oke na Volgi, ima okoli 110.000 duš. Znameniti veliki sejmi od 27. julija do srede septembra. Takrat živi ondi do 300.000 ljudi iz Evrope in Azije. Poleg Rusov je tu 45.000 Tatarov in 56.000 Solišev.
6. K a 1 u g a, tovarniško mesto na Oki in Tula (130.000 duš) največje rusko
Z laškega bojišča: Nadpoveljnik južne armade proti Italiji, nadvojvoda Evgen pri naših topničarjih in velikem topu kalibra 30-5 cm.
Na Doberdobski planoti na Goriškem: Naši hrabri vojaki uspešno odbijajo vse laške
naskoke.
41. štev.
TEDENSKE SLIKE.
Stran 3.
tovarniško mesto za puškarstvo in srebrne (tula) izdelke.
7. Orel (80.000), Kursk (90.000), Voroneš (95000 duš), prvi dve ob Oki, tretje ob Donu, so bogata mesta z žitno trgovino V okolici velike ravnine, polne pšeničnih polj.
8. Kazan na Kazanki, pritoku Volge, ima 190.000 duš in 54 pravoslavnih cerkev. Univerza. Trgovina s Sibirijo. Staro mesto s svojim^ Kremljejn. Poleg Rusov žive tu Tatari, Čuvuši, Čeremisi in Mordvinci, torej zelo zanimiva ljudska mešanica, ki se bavi z obrtjo in trgovstvom ter ima železniške zveze z evropsko in azijsko Rusijo. Prej grozni Tatari so danes mirni in pošteni ljudje.
9. Perm na Kami, pritoku Volge, ima 63.000 duš, tovarne za železo in baker, ladjedelnice za ladje po Volgi.^ Nedaleč mesta je tovarna za topove. Železniške zveze ima preko Urala v Sibirijo. V oko lici so rudokopi bakra, železa, zlata, srebra platine in malahita.
10. Vjatka na Vjatki, pritoku Kame ima okoli 50.000 duš in je gubernatorski in škofijski sedež ob križišču železnic. Tu živi tudi mnogo Tatarov, Votjakov, Ceremisov Tovarne. (Dalje prih.)
Slovenski planinci na doberdobski planoti.
Noč, blisk in grom in dež lije na okrvavljene poljane, ko se plazijo črne sence v prvo črto. Zabliska se ali posveti žaromet, in črne sence obleže na trebuhu nepremično. Svinčenke brenče, granate udarjajo, a črne vrste se plazijo naprej — molče, previdno, ne črhne se glasu, ne čuje se povelja — to so slovenski junaki, ki poznajo že vsak kamen okrog Sv. Martina, ki jim je znano že vse gorje in trpljenje in napori doberdobske planote. Priplazijo se v prvo črto, in ogrski bataljon se izgubi nazaj v rezervo.
Enakomerno streljanje laške ihfante-rije traja vse noči; sedaj nekoliko poneha, zdaj se zopet podvoji. Sem pa tja zaragla tudi strojna puška ali trešči ročna granata. Žarometi svetijo vse noči, tako da je naše
premikanje silno težavno in nevarno. A volja premaga vse ovire in težave.
Jutranja zora prodre črno temo, svetli se za gorami, trudne vrste se poskrijejo in ko se zdani, ne opaziš žive duše na planoti doberdobski. Tu je najbolj ogrožena, nevarna, najhuje obstreljevana fronta. V jutranji zori se oglasijo velikanske vrste laških topov, bruhajo, tulijo, razsajajo in razbijajo naše poljane. Zgodi se, da trešči težka granata v našo črto, a ranjenci molče in se ne ganejo do črne noči; ali se prigodi, da se vname od granate suho grmičevje in zakopi, a vrste se ne ganejo, junaki vztrajajo, čuvajo, nihče ne zbeži, nihče ne izda naših pozicij. — Taka je usoda junakov doberdobskih, taka je disciplina slovenskih junakov! Vsa čast tudi vrlim našim havbičarjem, ki tako neumorno krijejo in branijo naše vrste. Malo jih je, a tako junaško kljubujejo noč in dan tem velikanskim vrstam laških baterij, ki raz-
sajajo okrog planote kot volkovi. Le par salv dajo naši topničarji in že umolkne pohabljena laška baterija in zvečer privle-čejo zopet novo, ali pa zamenjajo pozicije.
Le grmenje topov, udarjanje in tuljenje granat, streljanje laške infanterije, — človeškega glasu pa se ne čuje, ne vidi žive duše na poljani, kakor da je vse ubito in uničeno na planoti. Tu ni požarov kot v Galiciji, ker so zidane vasi iz golega kamna in apna. Vas Št. Martin, kamor udari na tisoče in tisoče granat, je danes kup kamenja. Do tu so se tudi že pripodili Lahi, a so morali zopet nazaj. Lepa cerkev je bila nad vasjo in visoke lipe so jo senčile, a danes je v razvalinah in drevja ne vidiš več. Po poljani padeš gotovo z vsakim drugim korakom v jamo, vsekano od granate, in železje ti ropota pod nogami. Tu zapaziš roko, tam nogo, tam zopet polovico razjedenega telesa izpod zem je. To vse napravijo granate, ki sekajo in rujejo
Z južnotirolskega bojišča: Na Gardskem jezeru v dobi miru.
Naša vojska ob velikanskem močvirju Polinesije na Ruskem.
Stran 4.
TEDENSKE SLIKE.
4L štev.
grobove, in mrtvi nimajo ne miru ne pokoja. Ponoči se seveda kolikor mogoče zopet zagrebe; v črni temi je delo počasno in težavno. A gorje živemu človeku, ki se ob belem dnevu prikaže na poljani! Infan-terija, strojne puške, šrapneli in granate — vse udari po njem!
Lepo sije zlato solnce na poljane — a zemlja se trese in v duši razjeda črv. Tam daleč zadej se svetijo v solncu mirne naše vasi, tam spodaj se veselo smehlja slovenska Gorica, okrog nje pa spravlja naš kmet bogate poljske pridelke. A tu se trese zemlja, železo ječi, grobovi razruvani, zakopi razsuti. Ponoči se zopet dela in popravlja in telefonisti se plazijo za raztrganimi žicami.
Tako gre dan za dnem, dolgi so dnevi, a noči kratke. Slovenski bataljon je izpolnjeval dolge mesece težke in krvave naloge na doberdobski planoti, dokler nas niso odpoklicali iz te fronte. Nadomestili so nas ogrski Slovaki, polni mlade sile in moči, in nam pogumno zatrjevali, da hočejo in da bodo tudi branili junaško to okrvavljeno slovensko poljano.
Vojna z Italijo.
z Dobrdobske planote o laških topovih.
Zavratni Lah poizkuša na vse mogoče načine napraviti si pot do Trsta. Pred nekoliko časom je dal pripeljati za svoje postojanke velik top z neke bojne ladje; top ima kaliber 30.5 cm. Pred našo črto je postavljenih nebroj sovražnih baterij, a kaj se brigamo zanje! Komaj otvori katera ogenj, jo že obložimo od vseh strani s šrapneli in granatami raznih kalibrov.
Da bi nas premagali, so postavili pred nas omenjeni ladijski top. Streljajo ž njim le poredko, ker tak top ne vzdrži veliko strelov; po par sto strelih postane po navadi neraben. Občudoval sem kroglo te pošasti. Človeku pri pogledu na njo postane tesno pri srcu. Kroglja je iz jekla kakor sploh kroglje od topov z bojnih ladij. Visoka je 1-20 m, zelo špičasta in tehta 380 kg. Nedavno so Lahi neko popoldne izstrelili 15 krogel. Šest jih ni eksplodiralo. Med temi šestimi je ena priletela v hrib, se malo zarila v tla, odskočila kakih 200 m.
)adla na zemljo in se še neštetokrat pre-mcnila. Bučanje in žvižganje takih krogelj pretresa človeku kosti.
Slučajno sem bil navzoč, ko so omenjeno kroglo operirali in jo potem odposlali v muzej na Dunaj. Najprej je spreten sa-)er vzel iz njenega dna takozvani užigalec, d je bil nekoliko pokvarjen in zato krogla ni eksplodirala. Nato so pa pobrali iz nje okoli 40,kg ekrazita. Vsak lahko sam presodi, kako strašna je moč take krogle, kadar eksplodira. Ko so padale krogle več kakor tisoč metrov od nas, sem mislil, da se bode hrib pogreznil. Po zraku pribuči kot bi se lokomotiva pridrsala, ko eksplodira, zažene tu pri nas v gorovju kot glave debele skale po več sto metrov naokoli.
Izračunali smo natanko, da strelja oni top do nas I272 km daleč, parkrat je pa letela krogla čez. nas v ozadje in izmerili smo, da je napravila pot 16 km. Za prvo razdaljo je potrebovala 43 sekund, da je priletela na mesto. Grozno je, če se pomisli, da taka teža v kratkem času toliko kilometrov daleč zleti.
Omenjeni orjak dosedaj ni napravil nam skoro nobene škode. Prvi strel pona-
vadi ne zadene, preden pa drugi prileti, smo že vsi dobro zavarovani na svojih mestih v zemlji.
Naši topovi čvrsto bljujejo jeklo nad italijansko zalego. Sovražniki besne, ker ne vedo, kaj bi počeli.
Razloček med prej in sedaj.
Veliko se je storilo za udobno nastanitev čet na Krasu: namesto šotora je že davno nastopila lahka lesena baraka in trdna kladara ali dobro urejena kamenita koča. V najsprednejši fronti, kjer se čete sedaj že redno vsakih par dni izmenjujejo, so že skoraj povsod napravljeni utrjeni hrami, proti kater[m tudi najtežji ogenj ničesar ne zmore. Številne naravne votline, ki so jih deloma odkrili šele naši iznajdljivi ljudje, so opremljene z lesenimi odri do višine sedmih nadstropij, udobno urejene, električno razsvetljene in ventilirane. Znamenitosti za vse čase! Nove ceste in poljske železnice podpirajo gibljivost čet in trena. Gosta brzojavna in telefonska mreža omogočuje hitro in lahko poveljevanje. Prav posebne spretnosti in truda je zahtevala zgradba strelskih jarkov samih, ki jih
Bojišče med Villiersan Bois a Souher na Francoskem, kjer so divjali najhujši boji. Fotografirano z višine Loretty.
1200 metrov dolg most na čolnih, ki ga je napravila naša vojska v treh dneh za prehod čez Vislo na Poljskem.
41. štev.
TEDENSKE SLIKE.
Stran 5.
je bilo mogoče napraviti le s pomočjo železnih drugov, dleta in kladiva ali z minami.
Prometne razmere v nekaterih avstrijskih deželah ob začetku vojne niso bile ravno najboljše; dejstvo je, da so se cestne zgradbe zanernarjale. To velja posebno za julijsko-karnijsko ozemlje na Koroškem, Kranjskem in severnem Primorju. Pomanjkanje dobrih prometnih zvez se je v vojni z Italijo zelo čutilo, premikanje in oskrbovanje čet je bilo oteženo. Vojno vodstvo je vzelo zgradbo potrebnih cest kratkomalo v svoje roke. In tedaj je naenkrat šlo: ceste ki bi se morda ne bile nikdar zgradile ali pa šele v desetletjih, so nastale čez noč.
Stroški za zgradbo teh cest so neizmerno cenejši nego bi bili v miru, ker se za ta dela porabljajo ujeti Rusi. Na tisoče si jih videl ob cesti, kako kopljejo, tolčejo, bijejo, vlačijo bremena.
Kadar se vojna izdivja, bodo spadale te ceste med razveseljive spomine, ki nam jih bo zapustila.
Sneg, sneg!
Iz Milana poročajo tudi časopisi, da na tridentski fronti sneg vidno otežuje delo „gorkim" Italijanom. V višinah so imeli že 17 stopinj mraza. Tudi v krnskem oddelku se ital. vojaki kar tresejo od mraza. Neki kurat pripoveduje, da semintje kar tulijo Od samega mraza. Naj le še čakajo! To je še komaj začetek!
Trije sovražni bataljoni
so naskakovali 7. oktobra pri gori Maroni (planota Folgarija) naše utrdbe. Udrli so
bili skoz naše porušene ovire, a pešpolk 14. jih je z bajoneti vrgel nazaj. Italjani so bežali. Dne 8. oktobra dopoldne je sovražnik še dvakrat napadel postojanke na Folgariji, a obakrat brezuspešno. Izgube Italijanov okrog 2000 mož.
Nenavadne strelske vaje — prelazu.
Junaški tirolski strelci so zvesti čuvaji svojih višin. Redke sovražnikove napade odbijejo s priznano ročnostjo. Včasih pretečejo tedni, preden se upajo Italijani zopet dražiti. Kaj početi med tem? Tirolci prirede od časa do časa na čereh v višini čez 2500 metrov streljanje na tarčo. Nekoč je bilo tako-le. 300 korakov pred strelci štrli stena kvišku. V sredi ima snežno belo kot krožnik široko žilo. Ta belina naj bi bila za tarčo. Trikrat streljati in trikrat zadeti — je doneslo kronico. Neki izboren strelec nastavi — zadene središče. Drugi strel — zopet srečen. Ko nameri za tretji strel, se pokaže ob nasprotni steni glava nekega bersaljerja, ki je bil radoveden, kaj počenjajo tu neustrašeni Tirolci. Naš strelec se malo premakne, sproži — pok — in Italjan se zvrne zadet V čelo — v prepad. „Die Scheib'n gfalt, die W6tt ver-spielt!" (zgrešil — izgubil), kriči drugi strelec. „Oha, Jaki, iatzt hon i erscht die richtige Scheib'n troff n, an vvelschen Tappschedl." — „0ho, Jakec, zdaj sem še le zadel pravo tarčo: italijansko butico!"
Kakor junaki...
Vojaški kurat Leop^old Turšič opisuje boje naših fantov pri Černeliči v Galiciji. Značilne so besede, ki jih je izgovoril bataljonski poveljnik; „Gospod kurat! Pripo-
vedujte, kamorkoli pridete, da so se naši fantje borili kakor junaki. To vam rečem jaz! Kakor junaki!"
Na fronti. Trije štajerski kanarčki so čepeli v strelskem jarku, ko pride pošta. Eden izmed njjh prejme zavojček. Vsi trije odvijajo in se vesele dobre in zaželjene vsebine: Klobas, čokolade, skladkorja, svalčic itd. Vmes je bila tudi stekleničica. „Čemu je neki tale reč ?" pravi eden. Das gehort fur die Huste" — to je zoper kašelj — meni drugi. „NatUrlich kerfs fur d' Huaste" — seveda je za kašelj — sodi prvi. Vsak vzame sladkor-ček, pa ga napoji s tekočino. Vsak pa zabavlja grenki in zoperni pijači, ki tako smrdi. Drugi dan pride pisemce, ki je v njem tudi ta stavek: „Ljubi sin! Pošljem ti steklenico „žavbe", da boš z njo pregnal uši!"
Gospodinjstvo.
Ali so jajca sveža? Vlij v skledo 3 litre vode in raztopi v njih 3 polne kavne žlice soli. Deni jajca v to slano vodo. Ako so sveža, obleže na dnu; če so že malo starejša, pa se dvigne kvišku oni konec, kjer se je posušil beljak in je zato lažji, in jajca splavajo k vrhu. Ona jajca, ki so na vrhu, porabi kmalu, druga pa zloži v lonec ali v velik kozarec ter vlij nanje 2 litra vode, kateri si primešala Vs ''tra steklene vode. Tako shranjena jajca imaš lahko več mesecev ne da bi se pokvarila.
Štruklji iz krompirjevega testa. Skuhaj pri zajutrku kakih 5 krompirjev v oblicah. (Za krompirjevo testo je dobro, da krompir ni popolnoma do mehkega kuhan, ker se da potem lažje strgati na strgalniku in zgnesti). Krompir zgneti v testo z dvema jajcema, potrebno soljo in toliko moke, da je možno testo vdelati. Potem ga raz-valjaj na pol cm debelo, zreži ga na podolgaste I kosce, deni na vsak košček kupček sadne mezge,
Prehod nemške armade čez reko Stryj na Ruskem.
Dobiva se povsod!
Schicht-Perilo — Bojno-Perilo
Cenejši in najboljši način pranja:
Zamoči perilo nekoliko ur ali preko noči s pralnim praškom jiŽenska hvala". Peri tedaj dalje kakor navadno. Samo malo mila — najboljše Schichtovo milo znamka „ Jelen" —
je še potrebno, da se dobi najlepše perilo.
Prihrani delo, čas, denar in milo. Ominol je najboljše sredstvo za čiščenje rok, v kuhinji in v hiši.
Stran 6.
TEDENSKE SLIKE.
40. štev.
41. štev.
TEDENSKE SLIKE.
Stran. 7.
brusnic ali kako sadje, zloži na namazano pločo, pomaži povrhu z jajcem ali mlekom ter speci.
Nadomestilo za zemeljske drobtine. Skuhaj v poldrugem litru vode pol kilograma polen-tine moke, ki jo osoli. To naj stoji eno uro na ognjišču. Potem primešaj četrt lig mešane ali pše-nične moke ter pol zavitka Detkerjevega praška ter ako treba, še malo vode. Speci to testo v namazani kozi ne da bi prej shajalo. Kruh zreži na kosce, posuši ga v pečici in ga potem zmelji.
Madeže surovega sadja spraviš iz perila z razredčenim salmijakovim cvetom. Pomoči made-žaste dele v to tekočino, pusti jih par hipov v njej, potem izplahni perilo v gorki vodi. Ako madeži ne izginejo takoj, treba ravnanje ponoviti.
Književnost.
Oton Župančič: Sto ugank. Izdala in založila Omladina v Ljubljani. Cena kartonirani knjižici 90 v. V dobi svetovnih ugank se je zatekel naš popularni pesnik Župančič k ugankam, ki jih je poklomil slovenski mladini. Kot umetnik je duhovito in v okusni, večkrat hudomušni obliki obdelal 100 predmetov in pojavov iz narave in življenja.
tako da bo, imel veselje in užitek ob njih tudi vsak inteligent. Župančičeve uganke so vse nove, nekatere navidezno prav težke, a vse obenem zabavne. Mladini bodo nedvomno zelo dobrodošle. Župančič je dokazal, da je mogoče tudi uganke literarno obdelati ter bo služil naslednikom kot bister vzornik.
Steckenpferd-lilijinomlečno milo
prej ko slej neutrpno za racionalno oskrbo polti in lepote Priznanostna pisma. Po 1 K povsod.
Govori se, da je za nakup varnih in priporočljivih srečk z zajamčenimi dobitki (do 630.000 kron) sedaj že radi tega najugodnejši čas, ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4000 frankov popolnoma zastonj. — Opozarjamo na današnji zadevni oglas „Srečkovnega zastopstva" v Ljubljani.
Zlato in srebro obdrži tudi med vojsko in po vojski svojo vrednost. Varno je toraj naložen denar, če si kupite zlato ali srebrno uro, verižico, irstan i. dr. Bogato izbiro po nizki ceni ima tvrdka -i. Suttner v Ljubljani št. 5, Mestni trg, ki pošlje bogato ilustrovan cenik vsakomur zastonj in poštnine prosto. Naročite si ga z dobisnico takoj.
Kašelj in pljučne bolezni!
Kdor ima hud kašelj, hripavost, težko dihanje, astmo — kdor je zbolel na pljučnem kataru ali kogar so težki pojavi sušice: dušljivi kašelj; vročica, nočno potenje, prsna bol, pljuvanje krvi — oslabeli, dobi temeljito in hitro olajšanje, ojačenje moči, življenske svežosti ter telesne teže, če rabi svetovnoznano pljučno redilno sredstvo „CCRTOSAN", ki je priznano učinkujoče, okusno zdravilo profesorja dr. Cuole. Velika orig-inalna steklenica „Certosana" stane 5 K. Dobi se v vseh lekarnah in če je tam ni dobiti, naročite pri glavni zalogi: Lekarna Josef pl. Torok, Budimpešta, VI. Kiralv-u. 12 105.
Zadružna tiskarna v Krškem
-:-  izvršuje tiskovine lično in ceno.  -:-
Žlahtna jabolka
od 5 kg naprej po 20 do 60 v razpoši ja po povzetju A.05ET, posestnik, pošta Guštanj, Koroško. Razpošilja tudi jabolč-nik od 56   naprej po 24 do
30 v liter.
453
Priporoča se umetna knjigoveznica
IVAN JAKOPIČ, LJUBLJANA.
476
Mazilo za lase
varstv. znamka Netopir
napravi g, Ana Križaj v Spodnji Šiški št. 222 pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorski ul. 200 ali pa v trafiki pri farni cerkvi. V 3 tednih zrastejo najlepše lase. Stekl. po 2 in 3 K. Pošilja se tudi po pošti. Izborno sredstvo za rast las. Za gotovost se jamči. Zadostuje steklenica. Spričevala na razpolago.
S Po vsaki fotografiji S
' napravimo '
S umetniško dovršene S
I PDilECaNE I
j SLIKE j
¦ ¦
S v vsaki velikosti. g
¦ Povečane slike 42X53 cm sta- J J nejo samo 20 K. ¦ S Naročila sprejema upravništvo S B Tedenskih Slik v Ljubljani. S
Mestno hranilnica ijubijanslia
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 3. Največja slovenska hranilnica!
Denarnega prometa koncem leta 1913 .   K 700,000.000-—
Vlog.............„   43,500.000 —
Rezervnega zaklada.......„     1,330.000*—
Sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po
O
o
brez odbitka. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod
kontrolo c. kr. deželne vlade. 463
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike.
Modlstika
MINKfl HOR\?AT
Ljubljana, Stari trg 21
priporoča cenjenim damam svojo zelo povečano zalogo   damskih klobukov  in otroških čepic.
Popravila najfineje in najceneje.
\ SANATORUM • EMONaI
rvl ZA-NOTRANUE -IN-KIHURGICNE -BOLEZNO [i,
¦PORODisnSKncA.
iLdUBLtJANA-KOMENSKEGA-ULICA-^ Iw / SEF-ZDR/WlK:PRiMARljDR-FR.DERGANC I
Poravnajte naročnino!
500 kron
Vam plačam, če ne odstrani moj uničevalec korenin
Ria balzam Vaših kurjih očes, bradavic otiščancev,
v treh dneh brez bolečin. Cena enemu lončku z jamstvenim listen T K, 3 lon-----------      čki 2 K 50 v, 6 lončkov 4 K 50 v. Stotine zahvaliuh in priznalnih pisem. ¦
Kemeny, Kaschau (Kassa) I. Postfach 12 44, (Ogrsko).
h. S E. Shaberne ^
a a a a a a a a a a a a a a a a a
Ljubljana, Mestni trg 10 špecijalna trgovina pletenin, trikotaž in peri a
priporoča svojo veliko zalogo,
kakor:
Športno in vojaško perilo in sicer: nogavice, gamaše, dokolenice, snežne kučme, rokavice, žilogrelce, sviterje, pletene srajce in spodnje hlače iz volne, velblo-dje dlake in bambaža. Perilo za dame in gospode iz sifona, cefirja, in flanele.
Perilo za dečke, deklice in dojenčke. Gumijevi plašči, nahrbtniki i. t. d.
Na debelo in drobno.
B B B B B B B 6 B B B B B B B B B
annnHnnnnnnnnnnnnoB
Pisalne stroje, nove in rabljene, razmnoževalne aparate vseh vrst, pisarniške in registraturne oprave, barvne trakove, ogljeni papir ter
vse druge potrebščine ima vedno v zalogi tvrdka
THEHEXCO., Ljubljana,
Šelenburgova ul. 7/1. naspr. gl. pošte.
Stran 8.
TEDENSKE SLIKE.
41. štev.
N N L
!^ = l
> tn o >13
Ako naročite    to storite
nenudoma,
1 srečko avstr. rdečega križa 1 srečko ogrskega rdečega križa 1 srečko budimpeStanske bazilike 1 dobitni list 3" „ zemlj. srečk iz leta 1880
1 dobitni list 4" „ ogrsk. hip srečk iz leta 1884
12 žrebanj vsako leto, glavni dobitek -- 630.0C0 kron -
^l^l^i^j-p igralno pravico do bobitkov Clv/UilC turške srečke v znesku do 4000 frankov popolnoma zastonj!
Pojasnila in igralni načrt pošilja brezplačno:
Srečkovno zastopstvo 3, Ljubljana.
Odlikovan na razstavi v Radovljici leta 1914 s častno diplomo in svetinjo I. vrste.
BRINJEVEC
najfinejše vrste, posebno priporočljiv proti kužnim boleznim, se dobi pri Gabrijelu Eržen, Zapuže pošta Begunje pri Lescah, Kranjsko.
Cene zmerne. Za pristnost jamčim.
CORČEVA
KOLESA PRIZNANO NAJ:^ BOLJŠA SEDANJOSTI X
mm
LJUBLJANA MARIJE TERE:^ ZIJE CESTA       NOVI SVET NASPROTI KOLIZEJAZAH: TEVAJTEPRVI SLOV.CENIK BREZPLAČNO
Svetovnil tvpdha Suttncp imti
samo natančno idoče, zanesljive, trpežne ure, katere staremu dobremu
imenu hiše čast delajo.
Št. 410. NikelnastaAnker-Roskopf-
ura....... K 4i0
„   705. Roskopf-ura,  kolesje  v
kamnih...... „ 5'90
„ 719. Srebrna remontoar-ura . „ 7-80 „   600. Žepna ura z radijem, se
po noči sveti .   .   .   . „ 840
„ 449. Roskopf-ura, dvojni pokrov „ 7'20 „   518. Ploščnata nikelnasta kava-
lirska ura..... „  7"50
„   803. Damska ura, jeklena ali nikelnasta ...... „  7-90
„   804. Srebrna damska ura .   . „ 9'50
„ 1203. Dobra budilka   .   .   .   . „  3-50
„ 1316. Lepa salonska ura . . • „ 1050 „ 1325. 14 dni tekoča salonska ura,
zelo lepa   .   .   .   .   . „20'—
Št. 1318. Moderna, 14 dni tekoča salonska ura   .... „ 1360. Lepa stenska ura .   .   . „ 1544. Usnjata zapestnica z uro „   712. Nikelnasta IKO - ura,  15
kamnov......
„ 1450. Bela kovinasta verižica . „   865. Bela kovinasta  verižica,
priprosta . „   916. Srebrna verižica, masivna „   422. Nikelnasta  športna verižica   .......
„  979. Srebrni obesek „cesarjeva
podoba" ......
„ 213. Srebrni prstan z kamnom „ 211. Srebrni prstan z kamnom „ 1063. Prstan, zlato na srebro .
K 1740 „ 4-80 ., 10-50
„ 14--„  2-80
.
„ ,3-20 .,  1-75
2-— 1-40 -•90 2-70
Vsaka ura je najnatančneje preizkušena.
Razpošilja se
po povzetju ali če se denar vnaprej pošlje.
Krasni cenik
zastonj in poštnine prosto.
Neugajajoče
se zamenja
Lastna tovarna ur v Švici! — Lastna svetovna znamka „IK9", najboljša preciz. ura.
H. Suttncr^T" Ljubljani št. 12.
Nobene podružnice.
Svetovna razpošiljalnica.
Nobene podružnice.
PETER ROZINA & Ko.
Tovarna črevljev v Tržiču na Gorenskem
Prodaja svoje lastne izdelke na debelo in- drobno
V Ljubljani, Breg, nasproti sv. Jakoba mostu.
Vojaški črevlji za moštvo in častnike se dobe v vsaki množini.
Vojno posojilo je najbolje naložen denar!
Naročnina za list „Tedenske Slike"; za Avstro-Ogersko: ^,, leta K 2-50, ^^, leta K 5.—, celo leto K TO.—; za Nemčijo: Vi leta K 3-50, Va leta K I'— celo leto K 14.—; za ostalo inozemstvo: celo leto fr. 16'80. Za Ameriko letno 3'25 dolarjev.
Uredništvo in upravništvo   Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 10, 1. nadstropje.
Izdajatelj in odg-ovorni urednik Ivan Koželj.
Tisk Zadružne tiskarne v Krškem.