^Jtssr uto IX. Jtev. Z54. o Himnam, v sredo 9. novembra 192). Cena Din l Izhaja vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a 2,— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji InseratI petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovora. Ioseratni davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 430.— Din. Upravništvo: Knailova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304. Uredništvo: Knailova ulica št 5, 1. nadstropje. — Telefon 2034. Pakt s Francijo je izjalovil italijanske intrige Vsi diplomatski krogi pripisujejo zvezi med Jugoslavijo in Francijo : redno važnost — General Bodrero se ne vrne več v Beograd? — Francoski Iteliji Beograd, S. novembra. Zunanji minister dr. Marinković odpotuje danes popoldne ob 4. z orijentekspresom v Pariz. Včeraj je bil sprejet v avdijenci pri kralju, ki je ob tej priliki podpisal akt, s katerim pooblašča zunanjega ministra, da v kraljevem imenu podpise pogodbo. Sklenitev zvezne pogodbe s Francijo je izzvala v vsej javnosti ne glede na politično naziranje splošno odobravanje. Paktu med Jugoslavijo in Francijo pripisujejo tudi diplomatski krogi izredno važnost in ne prikrivajo, da je položaj Jugoslavije v mednarodnem svetu s to pogodbo zelo mnogo pridobil. Tudi v diplomatskih krogih priznavajo, da je pogodba in podpis pogodbe v tem trenutku najhujše zadel Italijo, ker so s tem prečrtani skoraj vsi italijanski računi. Izolacija, ki jo je namenila italijanska diplomacija Jugoslaviji, se je izjalovila in zdi se, da bo igrala baš Italija sama Jugoslaviji namenjeno vlogo. Veliko pozornost je vzbudil v diplomatskih krogih nenadni odhod italijanskega generala Bodrero v Rim. Včeraj se je mudil skoraj dve uri pri zunanjem ministru dr. Marinko viču. ki ga je pri tej priliki oficijelno obvestil o bližnjem podpisu zvezne pogodbe s Francijo. Znano je, da je prvotno obstojal načrt, da se tej pogodbi priključi tudi Italija, ki pa je to odklonila, hoteč izsiliti s tem od Jugoslavije še nadaljnje koncesije. Po odhodu dr. Ninčiča s položaja zuna- njega ministra pa se je ta politika Italije povsem izjavilovila. Sedaj je ostala Italija med dvema stoloma in s sklenitvijo pakta med Jugoslavijo in Francijo je zadel italijansko diplomacijo povsem nepričakovan udarec. Kakor se zatrjuje, se italijanski poslanik general Bodrero ne bo več vrnil na svoje mesto in bo bržkone moral prevzeti na svoja ramena vse grehe izjalovljenih intrig italijanske diplomacije. V diplomatskih krogih se zatrjuje, da so v rimskih krogih že dalje Časa nezadovoljni z njegovim poslovanjem in mu zlasti zamerjajo, da ni znal preprečiti realiziranja francosko-jugoslo-venskega pakta, ki je bil dogovorjen že 1. 1926. Za poslanika v Beogradu bo imenovan bržkone bivši odpravnik poslov v Beogradu, g. Sumonte. ki je aktivno sodeloval pri takozvanem rimskem paktu. Sumonte je sedaj generalni konzul v Monakovem. Pariz, 8. novembra Vsi tukajšnji listi posvečajo jugoslovensko-fran-coskemu paktu veliko pozornost in na-glašajo, da je to dovolj jasen opomin Italiji, da se Francija ne da izzivati od rimskih prenapetežev. Podpis tega pakta naj bo odgovor na italijanske demonstracije pred Tangerjem. Italija naj ve, da Francija ni brez zaveznikov in baš nervoznost, ki jo povzroča podpis te pogodbe v rimskih krogih, je najbo^ši dokaz, da Italija pravilno ocenjuje pomen jugoslovensko-francoskega zavezništva. Italija vedno bolj izolirana Odmev podpisa zvezne pogodbe s Francijo v Angliji — Prepo-tenca fašistične Italije preseda tudi Angliji. Id hoče revidirati svoje odnošaje z Italijo. Pomembna izjava angleškega politika — London, 8. novembra. Londonski tisk obširno komentira sklenitev in podpis francosko-jugoslovenskega pakta ter naglasa, da bo to v veliki meri pripomoglo k razčiščenju evropske mednarodno politične situacije, ki je v zadnjem času mnogo trpela radi pro-vokacij italijanskega imperijalizma. Zlasti v diplomatskih krogih se naglasa-, da znači prijateljski pakt med Jugoslavijo in Francijo osiguranje miru, ki je preživljal radi postopanja Italije težko krizo. Sklenitev tega pakta pa znači obenem težak poraz italijanske diplomacije, ki je odkrito kazala svoje imperialistične načrte proti Jugoslaviji, ki jo smatra za svojo najnevarnejšo nasprotnico. Nek ugleden in vodilen angleški politik je izjavil med drugim, da bo imel ta pakt za posledico tudi revizijo odnosa jev in politike drugih evropskih držav. Predvsem bo morala Anglija sama revidirati svoje stališče do Italije, ki je začela izkoriščati naklonjenost Anglije v svoje imperijalistične cilje. S tem je prišla Anglija v skrajno mučen položaj, ki ga je v veliki meri še poostrila nedavna demonstracija italijanskega brodovja pred Tangerjem. Prepotenca fašistične Italije je dovedla do nepopravljivih pogreškov in otvo-rjene grožnje z vojno niso nikomur simpatične, najmanj pa Angliji. Mesto da bi Italija spremenila svojo politiko in taktiko v času, ko je njen mednarodni položaj bil za to dovolj močan in skoraj dominanten, je sedaj najhujše kompromitirana in na najboljši poti do popolne izolacije. S tem, da je Italija provocirala vojno na Balkanu in skušala izvesti celo okupacijo Albanije na način, ki ji je dopuščal domnevo, da se to godi celo s pristankom Anglije, je izgubila v Angliji vse simpatije. Zato je tembolj jasno, da mora tudi Anglija po sklenitvi pakta med Francijo in Jugoslavijo revidirati vso svojo mediteransko politiko v cilju, da ohrani mir in prepreči avanture italijanskega imperijalizma. Slično kakor Francija si želi tudi Anglija z Jugoslavijo kar naj-prisrčnejše in prijateljske odnošaje zlasti na gospodarskem polju. Angleški kapital je zlasti sedaj razpoložen, da se v zvezi s političnimi interesi Anglije placira v Jugoslaviji. Značilno za spremembo angleškega naziranja in razmerja do Italije je tudi dejstvo, da je angleška vlada te dni podvzela tudi korake pri bolgarski vladi ter jo opozorila, da nikakor ni voljna podpirati italijanske politike na Balkamu in da zato svetuje Bolgariji, naj se čimprej sporazume z Jugoslavijo, ker je Anglija odločena, da za vsako ceno ohrani mir na Balkanu. Tudi ta korak je naperjen očividno proti Italiji, ki je tako izgubila vsako za-slombo za svojo ekspanzivno politiko in ostala skora popolnoma izolirana. KORUPCIJSKA AFERA V FRANCIJI — Pariz, 8. novembra. »Liberte« obtožu* je generalnega guvernerja v Indokini Var* reneja ne da bi navedla konkretnih dej* štev, češ, da je bil soudeležen pri umoru nekega francoskega carinskega uradnika v Indokini. List se omejuje na trditev, da je guverner Varrene, ki je v Indokini zelo obogatel, zapleten v tajne misije in je tudi dosegel, da je bilo postopanje zaradi urno* ra omenjenega carinskega uradnika ustav* Ijeno. Vairene je nato predčasno odpoto* val v Francijo, da bi sc tako umaknil izpo* vedi kot priča. List ugotavlja dalje, da je guverner poskrbel za objavo, da je orne* njeni uradnik umrl naravne smrti, pri če* mer so bili podatki o kraju in času smrti ŽELEZNIŠKA NESREČA V ŠPANIJI — Madrid, S. novembra. Med postajama Escafial in Avila je skočil s tira ekspresni vlak. Trije potniški vagoni ter spalni in jedilni voz so bili poškodovani. Dvajset potnikov je bilo ranjenih, med njimi nekaj ne- varno. §POPAĐ MED RUSI V ŠANGAJU — Šanghaj, 8. novembra. Kakih 300 belo* iTardisti5nih Rusov je — s Črnimi znaki na rokavih in belo - modro - rdečimi znaki v !7umbnicah napadlo sovjetski konzulat. Napadalci so vdrli v poslopje, Čirrar prebivalci so pričeli streljati. Pri tem je bi oseba ubita, pet, med njimi neka ženska, ranjenih. Nespremenjena politična situacija Kralj se je pripeljal za par ur zopet v Beograd in sprejel v avdijenci ministrskega predsednika. — Radi pravoslavnega praznika danes ni bilo nikakih važnejših dogodkov — Beogradi 8 novembra. Ker je danes velik pravoslavni praznik, vlada v Beogradu skoraj polno zatišje. Danes dopoldne ob 10.30 se je vrnil kralj iz Topole in takoj po svojem prihodu sprejel v avdijenci ministrskega predsednika. Popoldne odide kralj zopet v Topolo. Drugih važnejših dogodkov danes dopoldne ni bilo. V Narodni skupščini se je vršil sestanek med gg. Pri-bičevićem in Radićem, ki sta nato skupno posetila predsednika Narodne skupščine dr. Perica ter zahtevala, da čimprej stavi na dnevni red predlog posl. dr. Budisavlje-viča glede občinskega zakona za Hrvatsko in Slavonijo. V političnih krogih živahno komentirajo včerajšnjo konferenco med gg. Pribičevi-ćem, Davidovićem in Radićem in ji pripisujejo poseben pomen, ker vidijo v tem nadaljevanje akcije za ustanovitev enotne fronte proti sedanjemu režimu. Pri tej priliki sta gg. Pribičević in Radić obvestila šefa Demokratske zajednice, da sta se oba kiuba sporazumela o osnovanju enotnega eksekutiranega odbora. Istočasno se je vr- šil razgovor p bodočem parlamentarnem delu. Zlasti so razpravljali o nameravani spremembi skupščinskega poslovnika: g. Davidovič se je popolnoma solidariziral z opozicijo, ki se odločno protivi kratenju poslanskih pravic in omejevanju parlamentarne svobode. Veliko pozornost posvečajo politični krogi nedeljskim volitvam v Vojvodini. £ele sedaj, ko so znani vsi rezultati, je razvidno, da so doživeli radikali strahovit poraz. Najbolj so porastli glasovi SDS. Politični krogi naglašajo. da so te volitve najboliši dokaz, da naTod v Vojvodini splošno odobrava politiko SDS in sodelovanje z radićev-ci. V radikalnih krogih vlada veliko nezadovoljstvo in že danes so se v notranjem ministrstvu pripravljali ukazi, s katerimi bodo izmenjani vsi radikalski občinski be-ležniki, ki so »razočarali«. Jutri se sestane Narodna skupščina. Na dnevnem redu pa so le manj pomembne zadeve in' predlogi, tako da za to sejo ni ni-kakega poseh# ega zanimanja. Ureditev mednarodnega kolodvora v Mariboru V Mariboru so se danes sestaliavstrijski in jugoslovenski delegati, da definitivno urede vprašanje skupnega obmejnega kolodvora. — Konferenci predseduje veliki župan dr, Schaubach — Maribor, 8. novembra. Danes dopoldne cb 10. je biLa svečano otvoriema jugo-sloveaisko-avstrijska konferenca za ureditev m edin a rodnega obmejnega kolodvora v Mariboru. Jugoslovenski in avstrijski delegati e so prispeli v Maribor že včeraj. Ju-goslovemska delegacija, ki ji načeluje g. mariboruski veliki župan dr. Schaubach, šteje 29 članov in je imela včeraj dopoldme prvi sestanek, na katerem se je konstituirala. Tudi avstrijska delegacija, ki šteje 24 članov, je imela že včeraj svoj prvi sestanek. Popoldne sta stopili obe delegaciji v stike ter se dogovorili glede načina razprav. Avstrijsko delegacijo vodi mmi-sterijalni svetnik dr. Lubenik. Današnjo prvo plenarno sejo, ki se je vršila v veliki kazinski dvorani, je otvoril s kratkim nagovorom veliki župan dr. Schaubach v imenu jugoslovenske vlade, v v slovenskem in nemškem jeziku ter želel konferenci mnogo uspeha. V imenu mestne občine je izrekel gostom dobrodošlico župan dr. Leskovar. Za avstrijsko delegacijo se je zahvalil njen predsednik mini- sterijalni svetnik dr. Lubenik. Nato je bilo izvoljeno predsedstvo konference. Za predsednika je bil soglasno izvoljen mariborski veliki župan dr. Schaubach, za člane predsedstva pa avstrijski delegat dr. Lubenik, šef odseka generalne direkcije državnih železnic ing. Pohanovski in župan dr. Leskovar. Zapisnikarji so: višji inspektor Hassler z Dunaja, višji revident urlani iz Ljubljane in uradnik generalne direkcije Jošt. Nato se je vršila debata o načinu razdelitve dela v posameznih sekcijah. Z naše strani je bilo prelaga-nih Šest »z avstrijske strani pa štiri sekcije. Po krajši debati je bi sprejet kompromisni predlog in izvoljenih pet sekcij. Najštevilnejša je prva (železniška) sekcija, razun nje pa so bile izvoljene carinska (2 Avstrijca, 2 Jugoslo-vena), policijska (3—3), poštna 2—2 in veterinarska 1—1. Opoldne je bila nato prva plenarna seja zaključena. Popoldne ob 15. se sestanejo sekcije, da se konstituirajo. Sekci'e bodo zasedale v prostorih oblastnega odbora, plenarne seje pa se bodo vršile v kazinski dvorani. Italijanski poslanik na konferenci makedonstvujuščih Konference makedonskih revolucijonarjev, ki so razpravljali o napadih na Jugoslavijo, se je udeležil tudi italijanski poslanik v Sofiji — Sofija, 8. novembra. Kakor se doznava iz dobro poučenih krogov, pripravljajo makedonski revolucijo* narji nove atentate v južni Srbiji, da se na ta način maščujejo zaradi umora Mihajlova in njegovega sina v Štipu, ki sta padla kot žrtev bolgarskih ko* mitov. Pred tremi dnevi se je vršila v Sofiji konferenca predstavnikov mas donskega odbora pod predsedstvom generala Protogerova, voditelja make* donske revolucijonarne organizacije. Na tej konferenci, ki ji je prisostvoval tudi delegat bolgarske vlade, so raz= pravijali o načrtih, naperjenih proti Jugoslaviji, in o maščevanju zaradi umora očeta in brata komitskega voj- vode Panče Mihajlova. Naslednjega dne se je konferenca nadaljevala v riU skem samostanu. Poleg udeležencev konference prejšnjega dne se je udele* žil te konference tudi sofijski italijam ski poslanik. Sodelovanje italijanske; ga oficijelnega zastopnika na konfe; renči, na kateri se je v prvi vrsti raz: pravijalo o intrigah proti Jugoslaviji, je izzvalo v sofijskih diplomatskih krogih največje začudenje in v dovolj jasni luči dokazuje, da podpira bolgan ske komite in makedonske revolucijo? nar je oficijelna Italija. Ni dvoma, da bo ta korak italijanskega poslanika imel še diplomatske posledice. pi eni-»ila ena j ska, pa I SESTANEK ANGLEŠKEGA PARLAMENTA — London, 8. nov. Danes se zbere an* geški parlament po poletnih počitnicah k rednemu zasedanju., Parlament bo zasedal 6 tednov in razpravljal o važnih zakonskih načrtih in političnih problemih, ki so na dnevnem redu. Med drugim bo razpravljal tudi o ponesrečeni pomorski . razorožitveni konferenci v Ženevi. KATASTROFA V KINU — Šangfraj, 8. novembra. Včeraj se je zgodila v nekem tukajšnjem kinu strahovita nesreča. Med predstavo se je kino zrušil in pokopa! pod seboj obiskovalce. Izpod ruševin so potegnili sedaj 135 mrtvih, večinoma žen in otrok. ZA ODPRAVO SMRTNE KAZNI V FRANCIH — Pariz, 8. novembra. Francoski socija* listi so predložili francoski zbornici zakonski načrt, s katerim se odpravlja smrtna kazen. Ker so za predlog vse levičarske stranke, ni izključeno, da bo sprejet, čeprav se mu desničarii upirato. POTOPLJENA RUSKA VOJNA LADJA — Moskva, 8. nov. Na Kamčatki je div* jal včeraj strahovit vihar. Po poročilih iz Vladivostoka se je potopila neka ruska vojna ladja. Od posadke se je rešilo komaj 14 mož. Istotako se je ponesrečilo 9 korejskih ribiških ladij. Posadke so utonile. id volitev v Zbornico Izvoljenih 10 klerikalcev, 6 naprednjakov Po devetdnevnem skrutiniju je danes opoldne volilna komisija za Zbornice TOI ugotovila končni rezultat volitev v obrtniškem odseku. Tekom dopoldneva so prešteli še zadnjih 3000 glasov. Celokupno je bilo v obrtnem odseku 19.088 glasov, od teh po pošti 19.079. Neveljavnih je bilo 510 glasovnic. Na obe kandidatni listi odpade: a) na listo g. Ivana Rebeka 7075 glasov, b) na listo g. Ivana Ogrina 11.503 glasov. Na podlagi enostavnega proporca je dobila lista g. Ivana Rebeka 6 mandatov, a lista g. Ivana Ogrina 10 mandatov. Po zaslugi klerikalnih mahinacij bo torej imela Zbornica TOI, dokler bo sploh poslovala, ogromno klerikalno večino. V trgovskem odseku so radi nasilnega razveljavljenja stanovske liste sami klerikalci, v obrtniškem 10 klerikalcev in 6 naprednjakov, v industrijskem pa 6 klerikalcev in 10 naprednjakov. kolikor se seveda v tem odseku sploh da govoriti o politični opredeljenosti od Zveze industnjcev postavljenih kandidatov. Skupno bo torej v tej zaOasni zbornici 32 klerikalcev in 16 neklerikaleev Iz ljubljanske kronike Kako sta dva pustolovca osle-parila blagajničarko Zadnji čas sta se pojavljala po razniit večjih mestih Slovenije in najbiie tudi so sednje Hrvatske dva rafinirana sleptirja, ki sla po nakupu blaga pri blagajnah ponujal* bankovec za 10»M) Din in pri tem blagajni čarke z govorjenjem in jasnimi vprašanji tako molila, da .»e jima "je v vel slučajih posrečila sleparija, da sta )>oleg drobiža odnesla tudi neizmeujani tisočak. Sleparja sta se pojavila tudi v Ljubljani in kolikor je (iosiej ugotovljeno, na>la svojo žrtev v neki delikatesni trgovini v eni najprometnej&ih ljubljanskih ulic. Danes dopoldne je priila pred dežurnega policijskega uradnika gdč. P. K., ki je nameščena kot blagajničarka pri dotični de likatesni trgovini. Pripovedovala je, da sta dva elegantna moška prišla 2. novembra v trgovino ter kupila neko malenkost za | 1». starejši, nemško govoreči moški, jo je nato vprašal, če mogoče v špecerijskem oddelku lahko kupi tudi kremo za čevlje. Na pritrdilen odgovor sta oba odSa v š}>ei ei ij^ki oddelek ter tam kupila JkaHjico kreme za 5 I>iti. Dozdevni Nemec je nato pristopil k blagajničarki ter položil tisočdinarski buu kcvec ua stekleno ploščo. Začel jo je nato izpraševati o tem in onem, pomagal mu je tudi njegov tovariš, ki p« je go\oril hrvatsko. Naenkrat je Nemec blagajnicarki pripomnil: >Ich hab ja Kleingeld< ter nato potegnil bankovci z deske, a nanjo jX)lozil o Din. Blagajničarka f>a je bila te tako pre motena, da ni vedela, ali je spravila bankovec v predal ali ne. Vzela je iz predala 'isočak, ga Nemcu vrnila ter nato odštela št* 985 Din. ker sta med tem naroČila steklenico Maggija. Ob zaključku blagajne pa je blagajničarka prestrašena ugotovila, da ji manjka 1000 Din. Spomnila se je nato na oba rafinirana sleparska tuj. a. Stvari pa ni ovadila policiji, čeS, da sleparjev itak M bodo prijeli. Bankovec, ki ga je dala NVm cu, je nosil značko B 37. Danes je lastnik delikatesne trgovine Či-tal v v.hiti ik o dveh, v Mariboru včeraj aretiranih sleparjih, ki sta na sličen način poskušala svojo srečo pri tvrdki Meinl. Tudi tam se jima je posrečila sleparija s 1000-dinarskim bankovcem, a sta bila kmalu aretirana, ker je tvrdka takoj obvestila mariborsko policijo. Na podlagi tega poročila je danes blagajničarka prijavila ljubljanski policiji svoj slučaj. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Berlin 13.555 — 13.585 (13.57), Curih 1094 — 1097 (1097.5), Dunaj 8.006 — 8.035 (8.02), London 270.3 — 277.1 (276.7), Newyork 56.65 — 56.85 (56.75), Praga 168.05 — 168.85 (168.45), Milan H09.5 — 311JS (310.5). Efekti: Celjska pos. 164 d., Ljubljan. Kredit. 133 d., Kreditni zavod 160 d., Vevče 133 d., Ruše 280 — 295, Stavbna 56 d., Seši' 104 d., Kr. ind. dr. 375 d. Lesni trg: Tendenca nespremenjena. Zaključeno 2 vagona bukovih plohov, ostro-robih, paralelnih, očeIjenih, 40 mm, od 25 cm širine naprej, od 2 m dolžine naprej, prima, fr. vagon meja po 990, 1 vagon tramov, 24X29 cm na sredi, 15 in 10 m dolgih, fr. vagon nakl. postaja po 365. ZAGREBŠKA BORZA. Devize : London 276.3 — 277.1, New york 56.65 — 56.85, Pariz 222.25 — 224.2:. Milan 309.56 — 311.56, Curih 1094 — 1097 Berlin 1355.5 — 1358.5. Dunaj 800.5 — 80H.5 Praga 168.05 — 168.85. INOZEMSKE BORZE. Curih. Devize: London 25.2575, New-york 518.70, Pariz 20.365, Milan 38.325, Berlin 123.70, Btfgml 9A3, Prag* 15.37. S3 C93C 85 704986 8968^3853^^251 Stran. 2 Novi državni proračun in gledališča Nepravilno sorazmerje podpor zrn gledališča v Beogradu, Zagreb« in Ljubljani, — Kriza ljubljanskega gledališča neizogibna. — Obstoj oblastnih gledališč ogrožen Finančno ministrstvo je že izdelalo proračun zi leto IP38-29 ter s a dalo v tisk. Zanimiv je proračun slede postavk podpor, ki so določene za posamezna gledališča. Kakor ana*io. se gledališča dete v smlsk: proračuna na dve kategoriji in sicer na: a) državna ali centralna gledališča in b) na oblastna. Dejansko pa razločujejo tri kate-carije, namreč državna, oblastna in skop* Ijastsko gledaljsce, ki vživa od stranii države posebne privilegije in ima take pod-4 pore, da se njegov upravnik ne pritožuje v Beogradu. Po novem proračunu dobe kakor doslej državna gledališča v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani pooblastilo, da potrošijo za se vse dohodke. Oblastna gledališča bodo dobila kakor prejšnja leta svoje redne letae podpore, toda v zelo reducirani višmj. V proračun je znova uvedena partija za potovalna in mestna gledališča, ki je bila zadnje dve leti črtana iz proračuna. Zanimivo je, da dobi Narodno gledališče v Skoprju poleg redne državne podpore Še poseben kredit 800.000 Dw za nabavo novih dekoracij in rekvizitov. Za vsa gledališča bo država izdala celokupno vsoto ?5,000.000 Din, ki je tako-Je razdeljena: Narodno pozorište v Beogradu dobi od države dotacijo v znesku 8,030.000 Din, Narodno kazalište v Zagrebu 7,300.000 Din in Narodno gledališče v LjuMjani 4 mi-liione 740.000 Din, Subvencije oblastnih gledališč so razdeljene na sledeči način: Gledališče v Skop-lju dobi 767.000 Din, dočim pripade na vsa ostala oblastna gledališča (Maribor, Split, Sarajevo, Osijek itd.) vsota 567.000 Din. Podpora takozvanim mestnim in potovalnim gledališčem je v novem proračunu določena na 100.800 Din. Ako se tem zneskom prištejejo še vsote, ki so določene za upravno osebje oblastnih gledališč (povprečno izda vsako oblastno gledališče za osobje okoli 70 000 Din letno) se na ta način dobi prava vsota 35 milijonov, ki je določena za vsa gledališča v proračunoi. V letošnjem proračunu je bila vsota za gledališča določena na 34,965.383 Din in je torej v novem proračunu zmanjšana pod pretvezo štedenja za 9,965.383 Din. Ako se k rednim proračunskim dotacijam, ki jih vživajo centralna državna gledališča prjštejejo še dohodki, s katerimi posamezne uprave razpolagajo, tedaj bo beograjsko gledališče stvarno imelo na razpolago vsoto 12,500.000 Din. ako se namreč računa, da bo gledališče v Beogradu letos igralo le v enem poslopju in da dohodki dosežejo vsoto 4,500.000 Din. Letošnje (proračunsko leto je knelo beograjsko gledališče poleg rednih kreditov 12 mi- lijonov Din 5e presežek dohodkov v znesku 2,500.000 Din, kar z^aša celokupno 14 milijonov 500.000 Din. Tako je vsota za prihodnje proračunsko leto pri beograjskem gledališču zmanijSana za 2 iraKjona Din. To diferenco nameravajo v Beogradu kriti na ta način, da bo že prihodnje leto zgrajena nova maneža, ki bo donašala prilično dohodke v omenjenem znesku. Begrajsko gledališče na ta način tudi prihodnje leto ne pride v kritičnejšo situacijo in ostane njegov materijelni položaj neizpremenjen. Narodno kazalište v Zagrebu bo imelo poleg rednih državnih dotacij še dohodke v znesku 5,500.000 Din in morda še višje mj bo imelo celokupn dohodke na leto 12 milijonov 800.000 Din. Za slučaj, da se prihodnje leto še dokonča zgradba v Fran-kopamski ulici, se lahko k temu prišteje še vsota 2 milijonov Din. Ljubljansko Narodno gledališče računa poleg redne proračunske dotacije 4,740.000 Din še z dohodki 1,500.000 Din tako, da bi po proračunu to gledališče imelo na razpolago vsoto 6,240.000 Din. V Beogradu so mnenja, da bo imelo Narodno gledališče v Ljubljani na ta način isto situacijo kakor doslej. Kakor smo informirani, je državni proračun v zmoti, da bi znašali letni dohodki gledališča 1,500.000 Din, kajti inkaso bo letos zelo manjši ker se je število abonen-tov znižalo za 30%. Ljubljansko Nar. gledališče računa kvečjemu na letni dohodek 1,200.000 Din in v najboljšem slučaju 1,300.000 Din. Narodnemu gledališču :e bila doslej določena državna subvencija v znesku 5,900.000 Din, torej je zmanjšana za 1,260.000 Din. Konstatirati je treba javno, da ne vlada nobeno praviino sorazmerje med beograjskim, zagrebškim in ljubljanskim državnim gledališčem. Povdarjamo, da pod temi pogoji ne bo mogoče Narodnemu gledališču v Ljubljani izhajati in je s tern na-naljnl razvoj našega gledališča ne samo oviran- marveč popolnoma onemogočen. Treba bo misliti na jzhod, ki je pa obsolut-no nemogoč. Narodno gledališče v Ljubljani bo postavljeno pred alternativo, da zapre eno izmed gledaliških zgradb in se bo igralo samo na enem mestu. Redukcija personala je izključena, ker ie personal že sodaj določen na skrajni minimum. Kritični položaj našega gledališča bo pa še kolikor toliko povečala uvedbo nove gledališke takse, ki je bila sprejeta v oblastni skupščini Položaj oblastnih gledališč je pa še daleko bolj kritičen, kajti tudi zanje se državne podpore znatno znižajo ter bo n'ihova siiuacjia nemalo zavidljiva. Pisane zgodbe iz naših krajev Žrtev nesrečne ljubezni. — Razbojnikova smrt. — Samomor ruske emigrantke se mu približali in napadli ter mu odvzeli orožje, repetirko s 15 naboji. Na veliko začudenje so tudi dognali, da je Blaž mrtev. Otrpali so za, bil je pa že mrzel. Srajco je imel vso raztrgano in hlače napol slečene. Bil je na pol gol. Izdihnil je v velikih bolečinah v kotini, kamor nikdar ne posije solnce. Bil je tudi izstradan. OkoKški seljaki so opazili, kako je Blaž zlezel v kotlino, vendar pa se niso upali priti v bližino, ker se je že mračilo. Blaž je ustrelil trikrat v zrak. da bi s tem priklical ljudi na pomoč. Seljaki so se pa ravno radi teh strelov zbali in zbežali domov. Sodnijska komisija je uzotovila, da je Došen umrl na tuberkulozi. Bruhal je tudi kri in radi tega krvavenja in splošne onemoglosti je moral umreti v ledeni kotlini brez odeje. Pokopali so ga na pokopališču pri Široki Punti. ★ V gostilno »Velebit« v Brodu je pred nekaj dnevi vstopila neka izredno lepa in mlada devojka. Sedela je za mizo in zdela se je nekemu policijskemu agentu sumljiva. Zato jo je pozval, naj se legitimira. Ker ni imela nobenih dokumentov, so jo oddali policijski direkciji. Bilo je že pozno v noč, a so jo kljub temu takoj zaslišali. Izjavila je, da se piše Tanja Feodotova. da je stara 18 let in po poklicu plesalka iz Tiflisa. Na vprašanje, kje ima dokumente, je odgovorila, da so ji vse pokradli, ko je bežala iz Rusije. Dalje je izjavila, da je prepotovala brez dokumentov vso Evropo in Azijo. Kruh si je pa služila s plesanjem po javnih lokalih. Po zaslišanju ji je dežurni policijski uradnik povedal, da mora ostati v zaporu do drugega zaslišanja. To je rusko plesalko tako razburilo, da je potegnila iz žepa stekleni-čico lizola in ga izpila, preden je bilo mogoče prisotnim odvzeti ji strup. Odpeljali so jo takoj v bolnico, kjer so ji iz-prali želodec. Po dvadnevnem ležanju v bolnici so jo zopet oddali v zapore in sedaj čaka tam svoje nadaljnje usode. so najboljše, najtrajnejše in zato najcenejše. Prosveta Včeraj zjutraj so pripeljali v zagrebško bokrico usmiljenih sester neko Evo Ćicek. ki je v samomorilnem namenu izpila večjo količino oetove kisline. Zdravniki so takoj dognali, da je njeno stanje zelo nevarno, in je samomorilka kmalu nato umrla. Policijska komisija je mogla ugotoviti samo še smrt nesrečne devojke. Zato ie odšla k Cičekovi gospodinji Faniki Roblinovi-ćevi v Kačičevi ulici, da od nje zve prave vzroke samomora. Roblinovičeva je izpovedala, da ji je dan pred samomorom Čičekova pripovedovala, kako je nesrečna s svojim priležnikom. čevljarskim pomočnikom Dragutinom Lesko-varjem. ki jo zapostavlja in ji ne da denarja. Razen tega je zvedela, da ima še druge ženske. Tega ni hotela verovati, dokler se ni sama na svoje oči prepričala. Zasačila je svojega priležnika, ko se je na Mirogoju sprehajal z neko žensko. Stopila je k njej in jo vprašala, kaj ima z njenim možem. Nato jo je Leskovar z roko odrinil in prijel svojo novo prijateljico pod roko ter sta oba odšla dalje. Ko je Čičkova pripovedovala to žalostno zgodbo svoji stanovalki, je vstopil tudi Leskovar. Čičekova mu je takoj rekla, naj gre tja. kjer je bil dosedaj. Leskovar ji je odgovoril: Jean de la Hyre: 55 500 — Zakai? — Zato, ker bo zaliv čez eno uro obkoljen in vaši aeroplani ne bodo mogli skozi falango sovražnih letal. Tudi pot na obalo vam bo zaprta ker vas bodo bombardirali s topovi — strelami. Neznanec se ie zamislil. Kelios je nekaj časa molčal, potem pa nadaljeval: — Če ne zapustite trdnjave tekom ene ure, se boste morali spustiti v boj z zračno eskadro. Ne glede na to, da ste zgradili nekaj aeroplanov novega tipa in jih oborožili s solnčnimi vpepe-litelji, se vaše sile ne moreio meritj s sovražnimi. V dveh minutah vas uničijo. Če bi se v splošni zmešnjavi neka* terim vašim aeroplanom posrečilo prodreti kordon, jih bodo zasledovali in kmalu uničili. V naibolišem slučaju lahko računate da se rešita dva vaša aeroplana. AH te vredno žrtvovati za tako malenkost toliko liudi? Premagajte svoj ponos, ne bodite taki fantasti! Uklonite se neizogibnosti! V Srednjih Alpah vas čakata d' Albaniae in For-telus. Z njima se pi**P*avi4e na odočil- »Ono drugo ljubim, a tebe ne, ker si navadna kmetica in te nočem več.« Tako sta se prepirala pozno v noč. Gospodinja ie čula, kako je Leskovar pretepal svojo ljubico, ker je ta neprestano jokala in cvilila. Ko je nesrečna Eva zjutraj vstala, je odšla v kuhinjo, nalila v kavino skodelico tri decilitre oetove kisline in jo izpila. Nato se je vrnila v sobo in rekla: »Sedaj je vsega konec, on je kriv, da bom umrla.« Policija te zaslišala priležnika pokojne Eve. Izjavil je, da je živel že leto dni z Evo in ji tudi obljubil zakon. Eva mu je vedno očitala, da ima še druge ženske in je radi tega vedno nastal prepir med njima. Pripoznal je tudi, da ga je Eva zasačila z neko gospodično na Salati in sta se radi nje stepla usodnega dne. ko je Eva izvršila samomor. ★ Orožniška postaja v Karlobagu je dobila dne 30. p. m. obvestilo, da leži razbojnik Blaž Došen v neki kotlini in kliče na pomoč. Orožniška patrulja je takoj odšla tja. vendar pa ni slišala no-ebnih klicev na pomoč in se je zato oprezno bližala kraju, kjer naj bi ležal Došen. Nenadoma so ga zaghedali, kako leži napol slečen v kotlini. Polagoma »o ni spopad z našim skupnim sovragom. Tam vas bo tolažila vera v zmago, tu pa poginete brez slave in koristi. Rotim vas, ubogajte me! Iztegnil je roko in jo zopet umaknil. Neznanec ni odgovoril. Mascevavec je končal svoj poziv z besedami: — Povedal sem vse. Nobene besede več ne izgovorim. Čez pol ure zapuv stiva z Jeanno trdnjavo sv. Jurija z vami ali brez vas Sedel je v naslanjač kraj Jeanne. Častniki in podčastniki so napeto poslušali Keliosov pogovor s kapitanom. Njihovi pogledi so bili uorti v Neznanca Od njegove odločitve je bila odvisna njihova usoda, njihovo življenje in smrt. Neznanec je dvignil glavo, rekoč: — Hvala za dober nasvet. Keliosi Vzravnal se je in nadaljeval smeje: — Prebivalcem trdnjave sv. Jurija ne preti nevarnost, pa naj bo moč združenih armad francoske in italijanske države še tako veljka. Počakajmo, da hidrotehniki osuše Beneški zaliv. Skoda bi bilo zamuditi ta nrizor. Počakajmo parlamentarca, ker imamo pravico vedeti, kakšne predloge nam bo stavilo novo človeštvo. Potem se pa odloČim. Če sklenem odkloniti predloge, zapuste vsi moji tovariši trdnjavo, ne da bi se Anton Leskovec: Dva bregova Drama iz življenja beračev v treh dejanjih V soboto zvečer smo doživeli radostno presenečenje: pojavil se je neznan literat močnega, originalnega talenta, dramatik, ki nam s svojim prvencem obeta zasenčiti vse najboljše, kar se je dosdej ustvarilo za slovenski oder. Ako pa ostane meteor, ki izgine zopet v noč, je bil njegov poblesk vendarle lep in ga ne pozabimo. Mladi, vitki plavolasec je baje komisar, o katerem niti intimni znanci niso slutili, da pisatelju je. 2e lani nam je gledališka uprava c-betala iDva bregova*, in v ljubljanskih književnih krogih so govorili zelo opti-iiiistno o nji. >,Dor.i in SveU je medtem priobčil LeskovČevo dramo -Juri Plevnar-c, ki je naše napeto pričakovanje samo stopnjevala Baje je ta drama prva potekla iz njegovega peresa in je torej starejša od >Dveh bregov«. Že zaradi zahvalnih ulog in mnogih originalnih detajlov ter izvrstnega diaoga bi zaslužila, da se takisto uprizori. Kar je koncem minule sezone začel, a z?.radi svoje bolehnosti ni mogel izvesti izvrstni režiser pisatelj Milan Pugelj, je zdaj samosvoje izvršil Pavel Goli a. Milje in občutje najslabše predmestne beznice, zbirališča organiziranih beračev in beračic, je ustvaril v treh različnih (faktično le v dveh) prostorih vrlo dobro in se mu je zlasti imenitno posrečilo kletno zabavišče. Naturali-6tično-romantični značaji so izraža ni zunanje po maskah, oblekah, diferencirani govorici odlično, ves tempo predstave je bil prvovrsten, vse kreacije podajane z očividno vnemo, vsi igralci so bili pri stvari z ljubeznijo, ansamblski prizori izvrstni, a nekaj ulog zaigranih tako, kakor bi bile doživljane. Golia, pesnik, kapitan, direktor drame, je s svojim ansamblom izvojeval Leskovcu zmago, h kateri mu iskreno Čestitamo. Tram tam tam .. . Bum! prelila kaplja naše ali sovražne krvi. Napotimo se tja, kamor nas bo volja... Recimo v Srednie Alpe. —. Saj to vendar ni mogoče! — je vzkliknila Jeanna. — Kako hočete to storiti? — je vprašal Kelios začudeno. Neznanec se ie skrivnostno nasmehnil — To je moja tajna! Obrnil se je k častnikom, rekoč: — Gospoda, se strinjate z menoj? Ste pripravljeni ostati tu in čakati? —r Da, da- — so odgovorili vsi v en glas. — Dobro, pojdite k vojakom. Čujte moja povelja: imejte pripravljenih sto aeroplanov z orožjem in živili. Bodite ves Čas v polni bojni opremi. Bodite pripravljeni, da lahko v nol ure zapustimo trdnjavo sv. Jurija. Kako odidemo iz trdnjave, vam povem nozneje. Častniki so se poklonili in odšli. Neznanec se ie obrnil smeie k Ma-ščevavcu. — A vi. Kelios. nočete ostati pri meni? — Dobro, tudi jaz ostanem. — Seveda ostaneva, — ie vzkliknila Jeanna. — Rada bi vedela, kakšen bo konec te storiie. Neznanec se je prijazno nasmehnil. >Dva bregovaNaslov simbolski. >Velika voda, globoka in Uroka, teče po vsem svetu pa ga rele oa dva bregova. En breg je njihov, drugi je nai. In na tem bregu živimo po svoje; ni ga, ki bi nam veleval. Onstran pa živijo drugi po svoje ... Je most, ki vodi na drugi breg. Po njem hodimo vsi: oni sem, po zabavo, po pouk, mi tja, da prosjačimo, nabiramo, zahtevamo — in spet nazaj. Pozabiti svojega brega pa ne more nihče, in zato ostanemo mi svoji — oni svoji.« Tako razlaga Macafur, vladar beračev, svojim podanikom »dva bregova<. »Ustavo: jim je dal ,zakone* ter se jim postavil za -mojstrav. Le literarno je možno deliti svet in človeštvo tako ostro, zakaj resnica ni le bela in Srna, nego je predvsem siva in v vseh možnih odtenkih. Med buržuazijo in proletarijatom ni le en most, nego jih je na tisoče, in na milijone jih hodi po njih na drugi breg ter se ne vrne nikoli več. Sam Macafur je prišel z nasprotnega brega in hrepeni tja nazaj; ker pa se ne more vrniti, vzgoji svojega sina Krištofa za oni breg. A Krištof je resnično pozabil svoj be-raški breg. Niti ne sluti, da je Macafur njegov oče, ki ga je dal izobraziti ter mu je omogočil, da je postal advokat. Da je najdenec, neznane matere in neznanega odeta, verjame KriStof, a išče dobrotnika, da bi se mu oddolžil, da bi >vrnil berglje onemu, ki jih je posodil«. Kot deček, rejenec bezničarke Komposarice, je občutil na sebi vse gorje zaničevanega proletarca; toda tako popolnoma je pozabil svoj breg in svojce, da jih niti ne poizkuša rešiti krivic, teme in bede. Samo dva resnična tata osvobodi kot odvetnik zaslužene kazni. V ostalem popiva, se zaljubi v lepo, zelo pohujšano tatico Rono, hčerko Komposarice in jo izkuša prav po buržujsko zapeljati. Torej poturica, ki je slabši od Turka. In ko ga zabode ljubezenski tekmec, zagonetni Flore Briga, imamo občutek, da je zadela kazen izdajalca. Filozofija >dveh bregov« je torej jalova. Močno zarisan je zlasti Flore. Zunanje je videti kakor propal boljši obrtnik, a govori kakor propal študent, ki je prečital preveč bombastično sentimentalne romantične literature. Z ničemer ni utemeljena njegova akcija tega večkrat kaznovanega, zato izgnanega tatu, ki dela vtisk čisto uežive teatralne figure. Niti g. Rogoz nam ga ni mogel z vso svojo umetnostjo predstaviti verjetno. Rona, ki jo hoče odvetnik Krištof dvignili r, a jo v to svrho pošlje v nočno kavarno (za kasirko ali plesalko, ni jasno), obenem pa zavaja brez uspeha, je notorična tatica Kateri odvetnik bi hotel tako žensko za ženo? Ali vsaj za ljubico? Gotovo je primerna družica le Floretu. Zato se upira oče Macafur stikom Krištofa z Rono. Morda pa je Rona, nezakonsko dete Komposarice. celo Kriš-tofova polsestra? S Čim vlada Macafur nad Komposarico? In kakšno je razmerje Maca-furja do župana, ki takisto zasleduje Rono? Težko tajno nosi Macafur skozi svoje življe nje, a tajna se ne razkrije niti na zaključku drame. Macafurjeva ljubica (ali žena?), Kriš-tofova mati, je umrla, a sokrivec njene smrti je župan. Kakšna je ta krivda? Tudi fo ostane nepojasnjeno. A nejasnega, nedoslednega in neverjetnega je še kaj v tej drami. Vse to beraško kraljestvo ne more takole obstojati nikoli nikjer na Slovenskem, nego je možno le v Dickensovem VVhitechaplu, med dunajskimi Plattenbruderji, pariškimi apaši ali med ruskimi bosjaki. In da sta ,Dvem bregovom' kumovala iiorkij in Cankar, je občutil pač vsakdo. Vzlic temu: Leskovec je ustvaril interesantno, močno, imenitnih značajev in krepkih ulog bogato dramo. Že sam milje je za nas nov in 3. dej. z beraško veselico v kletni beznici je nekaj apartnega, kar si je vredno ogledati. Z Macafurjem je postavil g. L e v a r do vseh detajlov izbrušeno in polnokrvno živo figuro. Njegova maska je študija in njegovi nastopi vseskoz izvrstni. Da je naša ga. Medvedova umetnica izrednega talenta, je dokazala iznova z Rono. Bila je po prvih, malce pretiranih prizorih odlična. Njeno karakteriziranje, njene kretnja, ples, govorica, psihološki prehodi; vse izborno! Kom pošalica ge. Avg. Danilove je bila živ naturalističen tip bezničarske zvodnice in ego-istne matere, krepko označevane v nevarnih proletarskih gestah in kretnjah ter s humorjem zabarvane govorice. Le mestoma je stakatiranje prisiljeno. Zupan g. Srbin-š k a je podal do dna izčrpano podlost in sirovo poltnost buržujskega oblastnika-zlo-činca. Teško problematsko ulogo Krištofa je igral z največjo ambicijo g. G r e g o r i n. Velezanimive, ker originalne značaje beračev in beračic pa so prav izvrstno predstavljali gg. Lipah, Plut, Peček, S m r-k o 1 j, Rakar jeva, P. J u va nova i. dr. Manj mi je ugajal policaj g. Cesarja, ker se mi je zdel po maski in vedenju pre-karikiran, opereten, neresničen. Da je igralski g. Rogoz podajal Floreta z vsem svojim velikim znanjem, sem že omenil. Skratka: prvovrstna predstava močnega dramatičnega prvenca, ki zbuja najboljše nade. G. avtor je bij po 2 dej. pozvau pred zastor in odlikovan s cvetjem ter je žel ves večer v žal, slabo zasedenem gledališču mnogo iskrene?;* priznanja. Fr. G. '* Abonente reda D opozarjamo, da ima* jo svojo dramsko predstavo V sredo, dne 9. t. m. in ne, kakor je bilo prvotno javlja* no, v četrtek 10. Prva repriza tako lepo uspele izvirne drame »Dva bregova« se uprizori danes v sredo, <šne 9. t. m. v ljubljanski drami, in sicer za abonente reda D- Josip Križaj r »hoftn\i.nno\ih peipo* vedkeh«, jutri v četrtek vr>i drugo gostovanje odličnega pevca g. Jo>ipa kri/aja in sicer poje v Offenbachovi fantastični operi štin basovske partije Lindorfa. Copc« liusa. Dappertuta in Mirakla. Poleg njej nastopita se dve mladi slovenski pevki, in sicer defeutira v vlogi Olimpije gdč. Pop" viceva, vlogi) Antonije pa poje gdč. Majd -čeva, ki jc dosegla v svojih prvih dveh na* stopih na našem odru tako lep m simpsti* čen sprejem. Ostale vloge poi*>: ga. PsjNce« va (Gioletta). dalje £a. Medvedo\ a in gdč. Španova ter gg. Banovec, Janko. Mohoric. šul Ij in Rus. Predstava je izven in veljajo za njo navadne operne cene. »Vrt Eden«. V četrtek zvečer nastopi v večji vlogi mlada slovenska igralka Ljub* Ijančanka gdč. Maša Slavčeva, in sicer v vlogi Tili komedije »Vrt Eden«. Predstava se vrli izven abonmaja. Uspeh slovenske grafike na Poljskem. Na umetniški razstavi v Lodau na Polj* skem, katero je aranžiral prof. Krirman, sta prodani dve delj znanih slovenskih umetnikov F.. Justina in V. Pilona. Ferdinand Vach. pevorodja zbora Moravskih učiteljev t Brnu, je nositelj č. si. državne nagrade ca muziko 1. 1927. Ta najvišja odlika pevovodje Vacha razveseli tudi naše glasbene kroge, ki so uživali nepozabna koncerta moravskih učiteljev pod Vachovo taktirko v Ljubljani. Vachovo inidjatersko delovanje na polju vokalne reprodukcije j* iTPnijalno in brez predhodnikov. Edino ruski Slavjanskij mu je bil podoben. Vachova zasluga je, da je postala ČekoslovaJka klasičn.i dežela korovskega petja, da je moderna kompozicija in njeno izvajanje danes na Čeho-slovaškem na višku umetnosti. Česar ne zmore noben pevski zbor, postavi Vach s svojimi moravskimi učitelji v popolni dovr"*' nosti. Vach, roj. 1860 v Jažlovicah ua Ct4 kem, je bil praški konservatorist, gledal, kapelnik v Brnu, ravnatelj glasbene šol*\ profesor na učiteljišču ter je od 1. 1903 po-vovodja najslavnejšega moškega zbora me 1 Slovani. žBeležmca KOLEDAR. Danes: Torek, S. novembra 1927; katoličani: Bogomir; pravoslavni: 26. oktobra, Vel. M. Dim. Jatri: Sreda, 9. novembra 1907; katoličani: Božidar; pravoslavni: 27. oktobra: Nestor. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: Zaprto. Opera: >Faustc. A. Kino Matica: >Pat in Patachon.. Kino Dvor: >Poročna noč*. Razstava Cuderman—Maleš od 10— ure v Jakopičevem paviljonu. DEŽURNE LEKARNE. Daue>: Piceoli, Dunajska c; Bakareic, Sv. Jakoba trg. Jutri: Bahovec, Kongresni trg; Ustar, Sv. Petra c, Hočevar Sp. Šiška. Solnce zaide danes ob 16.40. vzide jutri ob 6.49 in zaide ob 16.88. ZA NASE NAROČNIKE. ^ Daues so na vrsti naročniki serij Č in D. Sport Še nekatere nedeljske tekme Maribor: V prvenstveni tekmi je Maribor porazil Merkurja s 5:0 (4:0). Maribor je nekoliko pregrupiral svoje moitvo, vendar se pregrupadja ni obnesla. Zveza Maribora je zaslužena, vendar bi bil rezultat lahko še večji. — Ptuj je zmagal uad železničarjem s 4:2. Stanje po nedeljskih prvenstvenih tekmah je nastopno: Maribor 3 tekme o točk. Ptuj 3, 5, Rapid 3, 4, Merkur 3, 3. Železničar 0, 0. ^ Praga: Prv©nstvo: Sparta—Kladuo || : 2 (5:2), Slavija—Cechie Karlin 4:1, Viktorija Čižker—VrŠovice 4:1, D. F. C—C A. F. C. 3:2. V prvenstvu še vedno vodi Viktorija, sledi Slavija, dočim je Sparta šele na petem mestu. Budimpešta: Kispest—Sobaria 3:0! Prvi poraz Sabarije; F. T. C.—Nemzeti 4:2. Huu-garia—Attila 1:0, Ujpest—HI. okraj 2:1. Krakov: W. A. C. (Dunaj)— Cra.-ovia 1:1 Gradec: Dunaj, amaterski tim 4:1. Stanje prvenstva na Dunaju je na>topqu: Admira 7 tekem 13 t., Avstrija 9, 12, Vieu-na 7, 11, Hertha 9, 11, \Vacker 8, 10, Slovan 9, 9, Rapid 7, 8, F. A. C. 9, 7, W. A. C. 9, 7, Sportklub 9, 6, Hakoah 8, 5, B. A. C. 9, 5. Simmering 6, 2. KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE! — Vam prvi odkrijem taino trdnjave sv. Jurija, Povabil je vse na jekleno ploščo, ki so jo dvignili nad zaliv, in jih pozval, nai si ogledajo uspehe moderne tehnike in delo modernih hidrotehnikov. V. Zadnja tajna trdnjave sv. Jurija. Ko je bila jeklena plošča dvignjena, je Gerine, ki ga je kapitan določil kot novega častnika namesto faultona, zbral svoje vojake in jih poslal nazaj pod vodo. Na poščo so stopili Neznanec. Kelios. Jeanna. Andrie. Elvace, Mourtose, Pierre in Louis Sagault. Ri-chard. Paul Verneil in Gerine. Ura je odbila enajst. Benetke so odsevale v solnčnih žarkih. V mestu je bil očividno praznik, kajti vse gondole in dvorci so bili okrašeni z doievimi zastavami. V mestu so peli zvonovi in igrali orkestri. • — V Benetkah se zabavajo. — se je nasmehnil d' Albaniae. — Če se ne motim. — ie dejal Kelios. — praznujejo danes obletnico izvolitve novesra doža. * — Danes bodo videli orizor. kakršnega pač niso pričakovali. — Prvi udeleženci te igre £e prh hajajo, — je dejala Jeanna in pokazala z roko na nebo. Vsi so se ozrli Droti nebu. Daleč nad obzorjem se ie pojavila jata črnih mušic. — To so francoski aeroplani, — je dejal Kelios. — A inženjerji. ki nai osufce zaliv? — ie vprašal Neznanec. — Ti so najbrž že na delu. Pri Trstu so nedvomno že postavili sesalke. Reke, ki se izlivajo v Beneški zaliv, so gotovo že zajezene. Zelo se bom čudil, če voda v zalivu čez dobro uro ne začne rapidno padati. — Neznanec se ie obrnil k častnikom. — Gospoda, čim se pokažeio sornji deli jeklenih celic iz vode. pokličite vse vojake gori, da bodo tudj oni videli ta prizor. Prizor ie bil res nenavaden. Kelios se ni motil v svoiih domnevah, sanv da so se dogodki vrstili hitreie kako-je oričakoval. O pol dvanajstih je poročnik Pier Sagauft opazil, da ie voda v zalivu 7 neka i centimetrov padla. Rajanje v Benetkah je naenkrat utib* nilo, Benečani so se začeli menda za-■ nimati za dogodke v zaJivu. Stev. 254 ih list, tako da bi po vzorcu Trgovske zbornice lahko proglasili svojo listo za izvoljeno. Rekla-macijskl rok je potekel dne 18. oktobra in do danes bi imeniki že lahko bili potrjeni, pa če bi za vsakega posameznega volllca poizvedovali, ali jc res v Mariboru ali ne. Klerikalci se morijo, če mislijo, d t bodo s takim zavlačevanjem kaj dosegu*. Iz Celja c Zagrebško »Kolo« v Celju. V nedeljo, dne 6. t. m. ob pol 12. dopoldne je prispelo z mariborskim vlakom hrvatsko pevsko društvo »Koloc v Celje. Na kolodvoru se je vršil zelo prisrčen soredem. Poleg številnega občinstva Je bila zastopana mestna občina po županu g. dr. Gorjčanu, sresko poglavarstvo po sreskem poglavarju g. dr. Brunčku ter vsa tukajšnja slovenska pev-ska drušHva po predsedntikih in odbornikih. V imenu občine je pozdravil goste župan Z. dr. OoriČan, v Imenu politične uprave g. dr. BrunOko, v imenu kulturnih društev pa s. ravnatelj Gruden. V imenu »Kola« je odzdravil podpredsednik, g. Vidah, na-glaiujoč bratske in kulturne vezi, ki spajalo Slovence in Hrvate. Občinstvo je gosto izredno prisrčno pozdravljalo. Ob treh popoldne se je vršil v veliki dvorani »Celjskega doma« koncert, na katerem se je izvajal širolin oratorij sv. Cirila in Metoda. Koncert je bil prilično dobro obiskan iu jc v glasbenem pogledu sijajno uspel. G^sie so bili predmet viharnih ovacij, ki se kar niso hotele poleči. Koncert je bil za Celje glasbeni dogodek prvega reda —c Zikovci v Celju. Svetovnu znani kvartet »Zika« priredi po povratku z ameriške turneje v torek, dne 16. t, m. koncert v dvorani »Celjskega doma«. Vstopnice se dobe v knjigami Goričar k Leskoviek. —c Preselitev. Gosp. Anton Fazarinc se je preselil s svojo šipeceriisko trgovino v lastne nove prostore na Kralja Petra cesti štev. 20. —c Plesni večer. Baletna umetnica zamb ji-vriuje tu dela t najkrajšem (ara po najnižjih cenah ANTON BOC Šelenburgova ul. 6 1 Tovarna: Vič-GHnce. H 09 t/t O £1 X" B9 65 g * 63 69 s-o ■S iB == S a 2 m » II mm m o f CO < H" = 69 - _ 3 9 3rf 01 ara ■J ~ C/* co "z:: m n 69 69 69 O CL N »'i mm n> B Tli -i -q T? O 13 O ■i O co o 69 69 iS 69 69 69 69 69 69 69 69 69 69 69 69 69 69 69 Ti Novozidana hiša (crvodružmska) z velikim vr# tom, vodovod v hiši, pol ure oddaljena od Ljubljane — ugodno naprodaj. — Ponudbe pod «Ugodnost/2454» na upra* vo «Slov. Naroda*. Absolvent trgovske šole, zrno-en slov en* skega in nemškega jezika, z dveletno prakso, želi premeniti sedanje mesto, £re tudi na d«* želo. Ponudbe na upravo lista pod »Pisarna/3489«.__ 2489 Stanovanje dveh sob a kuhinjo išče miren uradniški zakonski par v novi ali stari hiši Plača event. za pol leta v naprej. — Ponudbe pod Sta* novanje/2387» na upravo «SL Naroda*. Hiša z dvema stanovanjema, velik vrt, vodovod v hiši, pol ure oddaljena od mesta se ugodno proda. Pon-udibe na upravo li« sta pod »Hiša/2423«. 2432 L. Nikuš LJubljana, Mestni trs 15 pripsnb trn it-ege dtinutov n sstabiktf iiMprt-■afaU pafic Popravila se izvrttitie Mu h siWw. Najboljša v materijalu in konstrukciji so kolesa, šivalni stroii sgfe fl«»" UR ANI A PISALNI, Švicarski PLEflL.NI I OH stroi OUBIED. Najlepše opreme samo prt Josip Peteuncu y Ljubljani blizu Prešernovega spomenika ob vodi. Telefon 2913 Najnižje cene. ========= Večletna garancija ala za dežnike — Posode za premog -Pećni predstavki — Kaminsko orodje — Zelezn na Fr. Stupica Ljubljana. Gosposvetska 1 Mladina naprej! Iščemo mlade ljudi, Id nimajo ne poklica, ne premoženja, peč pa jekleno voljo priti navzgor. Pismene ponudbe sprejema: Novinski biro, Ljubljana, Šelenburgova ulica 7, iL nadstr. 2307 KLIŠRRNA „JUG0GRAFIK0" Ti S KO NA IN tAl, O i NA ORU BA Z. O. Z. Vse vrste klišejev, črtne m avtotipije, izdeluje po predloženih risbah, peropisih sli slikah za navaden tisk sil za H ne j So izvedbo * eni aH več barvah, točno po naročilu, v najkrajšem času in po konkurenčno nizkih, cenah. LJUBLJANA. V PETRA NASIP 23- Železnato vino lekarnarja dr. G Piccolifa v LJubljani — krepča oslabele, malokrvne odrasle in otroke. 113/L Kupujemo zlato, srebro, platin, srebrne krone, zlati denar. Tovarna za ločenje dragih kovin. Ljub* Ijana, Šiška, Jernejeva cesta. 2419 Stanovanje (v novi hiši) 2 sob, predsobe, kuhinje in pritiklin, velik vrt, vodovod v hiši, v S t oži ca h, pol ure od mesta, takoj oddam mirni in snažni stranki. Vseli« tev takoj mogoča. Nas krv v ravi lista. 2487 Invalid posten in zanesljiv, išče službo sluge ali inkasanta. Ponudbe na uprav • tista pod »Invalid 2490«. 2490 Jezic kup-kn 3—3 vagone. Ponudbe * navedbo cene na Samu Schwarz, trg. z žitom. Dom j a Lendava. 2496 Dobra šivilja lice afužbo v Ljubljani. — Do* pisi pod «Nastop takoj/2466^ na upravo «Slov. Naroda*. Ocarinjen je 7seb uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJ K O TURJC carinski posred* nik, LJUBLJANA Masarvkova cesta 9 (nasproti carinarnice) Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklarira* nega blaga in vse informacije brezplačno 96/L Jaz ^Ina Čilag V V F' mk s svojimi 183 cm dolgimi divnim i Lorelei« lasmi sem dobila iste vsled uporabe poma* de, katero sem sama iznašla. Ista je pri* zuana kot edino sredstvo proti izpadanju, za podkrepitev razvitka zs goste lase ;n za ojacanje las. Pospeši pri damah, gospodih in otrocih razvitek gostih in krepkih las in jim da že po kratki uporabi naravni blesk m naravno barvo ter jih varuje pred preranim osrve* njem tja do visoke starosti. CILAG*PO» MADA odstrani prhljaj tekom 48 ur. Nobeno drugo sredstvo ne vsebuje toliko hra» njivih snovi za lase kakor CILAG«POMA-DA, ki si je po vsej pravici pridobila sve» tovni sloves, ker dame in gospodje že po uporabi prve steklenice dosežejo najboljši uspeh; izpadanje las izostane popolnoma žt po nekaj dneh in pokaže s takoj nova rast Ta uspeh dokazuje moj 501etni jubilej in milijoni zahvalnih pisem, ki sem jih prejela iz vsega sveta. Cena velikemu lončku Olag-pomade Din 60—, ■ dvojnega Din 90.—. K vsakemu lončku je potrebna ena steklenica Spedal-Shampoo (za 20kra*uo izmivanje glave) Din 25*—. Poštnino plačati posebei. Razpošilja se prot povzetju ali predplačilu iz tvornice SHS. Laboratorij: ..AURORA". Sremska Kamenica *tev. 42. * Za ~ Za dal Oteo ChristoL » Va4 i UobUaaL 7NE