UDK 314.72-053.4"34"(497.12 Ljubljana) UDC 314.72-053.4"34"(497.12 Ljubljana) DNEVNE MIGRACIJE UČENCEV V LJUBLJANSKIH SREDNJIH ŠOLAH Sabina Rupert, Barbara Zupane, Mateja Žgajnar Z anketiranjem učencev na petih ljubljanskih srednjih Šolah so avtorice med dragim opisale značilnosti dnevnega migriranja učencev, predstavile probleme učencev migrantov in podvomile o smotrnosti sedanje mreže srednjih Sol. Pojem migracija zajema nenehno preselje- vanje oziroma vozaštvo v kraje, kjer je omo- gočeno ustrezno gospodarsko, politično in kulturno udejstvovanje. Del tega je tudi dnev- no potovanje učencev v šolo. Odločile smo se za podrobnejšo proučitev dnevne migracije učencev srednjih šol v ljubljanski regiji. Zani- mali so nas tokovi s podeželja ljubljanskih občin v samo mesto in med mestnimi deli Ljubljane. Večino podatkov smo črpale iz vprašalnika. Zbrale smo podatke o kraju bi- vanja učencev, oddaljenosti kraja od šole, številu učencev - migrantov iz posameznih krajev, njihovi usmeritvi, zamujanju vozačev k pouku, ugodnosti v šoli in načinu prehranje- vanja ter nagibu k vpisu na določeno šolo, hkrati pa smo ugotavljale ostale možnosti, ki jih imajo učenci, ki dnevno prihajajo v repu- bliško središče. Anketo smo izvedle na petih srednjih šolah v Ljubljani v šolskem letu 1988/89. Iz vsakega letnika smo s sodelovanjem vodstev šol izbrale en razred; tri do štiri oddelke glede na stopnjo zahtevnosti programa. Ostale podatke smo dobile od vodstev šol. Pri izboru šol smo upo- števale kvantiteto, tradicijo ter zahtevnost programa. V večini primerov smo naletele na prijazno sodelovanje, saj ta tematika ni pogo- sto obravnavana. Dosedanje študije o mreži šol so nam potrdile predvidevanja, da se učenci v večini ne vpisujejo v programe glede na svoje sposobnosti, nagnjenja ter potrebe okolja, ampak glede na bližino srednje šole. Intenzivnost dnevnega potovanja učencev je pogojena s primernostjo prometne mreže. Najpogosteje uporabljajo učenci primestni, medkrajevni ali mestni avtobus, pa tudi vlak. Z medkrajevnim avtobusom se pripelje v Ljubljano veliko učencev (Slika 1), zato so med šolskim letom linije okrepljene. Najbolj obremenjene so smeri: Domžale, Polhov Gradec, Grosuplje, Ig, Kamnik, Smlednik, Kranj, Škofja Loka in Vrhnika. Tudi na mest- nih avtobusih predstavljajo učenci večji delež potnikov kot zaposleni, čeprav so za prevozni- ka "neprivlačen" uporabnik, saj so razdalje prekratke, da bi stroške sofinancirala Izobra- ževalna skupnost (Slika 2 in 3). Železnica je manj pogosto uporabljeno prometno sredstvo. Največ ga uporabljajo učenci iz Zasavja. Ugotavljamo, da je dnevno potovanje v srednje šole ljubljanske regije tako obsežen pojav, da vidno vpliva na obseg to- vrstnega prometa. Potrebne so okrepljene lini- je ob konicah (začetek in konec pouka), pa tudi organizacija posebnih pogodbenih voženj v času pouka. Vse pogosteje pa se pojavlja tudi vprašanje sofinanciranja stroškov dnevnega potovanja, saj prevozniki zaradi splošnih ekonomskih problemov ne prevzemajo več regresiranja. Učence - vozače obravnavajo s posebno pozornostjo na šolah, kamor se dnevno vozijo. Nekatere jim ob začetku šolskega leta dodelijo 12 status vozača. Ta jim omogoča opravičevanje zamujenih prvih ur, predhodno odhajanje od pouka, v posebnih primerih tudi večdnevno odsotnost (izjemno slabe vremenske razmere). Za bivanje v šoli pred začetkom pouka je zagotovljen poseben prostor. Obvezne dejav- nosti, organizirane izven rednega pouka, so prilagojene učencen - vozačem. Kljub temu ugotavljamo, da so učenci iz bolj oddaljenih krajev zelo obremenjeni. To pa v glavnem ne vpliva na njihov učni uspeh, ki je v mnogih primerih celo boljši od učencev, ki niso vozači. Ta ugotovitev velja še zlasti za šole, ki izvajajo programe na nižji zahtevnejši stopnji. V pri- merih, ko dnevna vožnja v šolo ne omogoča opravljanje vseh šolskih obveznosti, smo ugo- tovili, da se učenci odločajo za bivanje v domovih za učence. Zaradi materialnih težav se učenci - vozači pogosteje po končanem srednjem šolanju ne odločajo za nadaljevanje študija, ampak poiščejo zaposlitev v bližini kraja bivanja. Ugotovile smo, da se na srednje šole, ki izobražujejo predvsem za nadaljevanje izobra- ževanja na visoki stopnji, odločajo učenci iz razvitejših občin. To je pogojeno z delovno silo, po kateri je povpraševanje tudi v terciar- nih in kvartarnih dejavnostih. Na vseh petih šolah, kjer smo zbirale podatke, imajo učenci organizirano malico. Kljub temu jo mnogi prinašajo od doma. Kosila so organizirana samo v večjih izobraževalnih centrih, zato se vozači neredno prehranjujejo. Učenci se po končanem pouku hitro odpra- vijo domov. Čas, ki jim še ostane, redko izko- ristijo za ogled kulturnih institucij ali priredi- tev v Ljubljani. Veliko vozačev zato pozna glavno mesto bolj po lokalih, gostiščih in trgo- vinah. Nakupi so ena redkih stvari, ki vozače zadržujejo dlje v mestu. Za obiske prireditev se običajno ponovno vrnejo v kraj šolanja, čeprav preseneča dejstvo, da teh možnosti v glavnem ne izkoristijo, kljub slabi ponudbi v domačem kraju. Zbrani rezultati so pokazali, da vozaštvo pravzaprav ni ovira pri šolanju v ljubljanski regiji, marsikaj pa je preveč prepu- ščeno že kar tradicionalnim razmeram. Po mnenju vprašancev bi morali spremeniti pogo- je prehranjevanja, pa tudi kvaliteto prevozov. Marsikaj bi morale izboljšati šole pri organiza- ciji pouka in zlasti urniku. Mreža šol pri obsto- ječi strukturi programov (raznovrstni na razli- čni stopnji zahtevnosti) in razmestitvi gospo- darskih organizacij sta dejstvo, ki ga v tem trenutku ne moremo spremeniti. Menimo pa, da bi ga pri napovedanih spremembah šolskega sistema morali upoštevati in v tej smeri pris- pevati k odpravljanju nepotrebnega dnevnega prevažanja učencev v šole, za katere so mate- rialni pogoji zagotovljeni tudi v krajih bivanja. Slika 1: Delež učencev - vozačev na anketi- ranih srednjih šolah v ljubljanski regiji (šolsko leto 1988/89). SŠDSK - Srednja šola za družboslovje in splošno kulturo SŠFZ - Srednja šola za tarmadjo in zdravstvo SŠTSOS - Srednja šola tehničnih strok in osebnih storitev SŠTP - Srednja šola tiska in papir p SVŠ • Srednja vzgojiteljska šola Literatura in vini: 1. Mreža srednjih šol, 1985, Pedagoški inšti- tut pri Univerzi E. Kardelja v Ljubljani, (sku- pina avtorjev), URP - usmerjeno izobraže- 13 Slika 2 14 Slika 3: Plačilo dijaških mesečnih vozovnic. Naitnl avtobus Prlmtnl In MdkrUMnl VUk CvtObUl (su) |izobr. skupnost |Pr9V07nlk vanje, Ljubljana. 2. Analiza delovanja transportnega sistema s poudarkom na ekonomiki obstoječih linij mestnega in obmestnega prometa v Ljubljani, 1989, TOZD projektivni biroji Ljubljana 3. Potočnik, M., Vodopivec, T., s sodelavci ljubljanskega potniškega prometa, 1984, Javni potniški promet v Ljubljani in regiji. Ljublja- na. 4. Potočnik, P., Vodopivec, T., 1983, Analiza migracijskih tokov v Ljubljani in regiji, Ljub- ljana. UDK 631.6:626.8(497.12-18) UDC 631.6:626.8(497.12-18) EKOLOŠKE IN KRAJINSKE POSLEDICE MELIO- RACIJ NA PRIMERU ŠČAVNIŠKE DOLINE Simona Venturini V članku so najprej prikazani negativni pojavi, ki jih lahko izzovejo melioracijski posegi. Na podlagi teoretičnih spoznanj in rezultatov ankete daje avtorica dva predloga ureditev meliora- cije na območju Ivanjcev v Ščavniški dolini. V nalogi sem se osredotočila na vprašanje posledic melioracij, toda ne z geografskega, pač pa s krajinsko-ekološkega vidika. Poudariti moram, da je moj namen predvsem opozoriti na negativne pojave, ki jih lahko izzovejo melioracijski posegi v biotopu ter pokazati dolgoročno zgrešenost ekonomskega in tehničnega vidika izvajanja melioracij, ki se ne ozira na naravne vrednote. S tem problemom se srečujejo na vseh melioriranih območjih, tako pri nas kot v svetu, zato mi Ščavniška dolina ni služila kot področje raziskovanja, pač pa le kot dokaz, da so moje trditve, čeprav znanstveno še nepreverjene, resnične. V teoretičnem delu naloge sem opredelila 15