¦i"? Št. 45. Izhaja dvakrat na teden t Mirih izdanjlb, in sicer: vsak torek in petek, ajntranje izdaiije opoldne vežemo tedanje pa ob 5. uri popoldne, in stane z »Gospodarskim Ostem** in s kako drugo urodnigko »redno prilogo vrwd po poŠti prejetnana aii v Gorici na dom poailjana: Vse leto.......gld. 6-— pol leta. . •......» 3-_ ' Letrt leta*-..*; ... r . V. ¦*».». 1*50 Posamične številke stanejo 6 kr. "* "' Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici Stv. 9 v Gorici v .Goriški Tiskarni. A. Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do G."sveder; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na unroSiln brez doposlane naročnina »o ne oziramo. »PRIMOREC*' izhaja neodvisno od «Soče» trikrat mesečno in stane 'v8e"1e*K>" gld. r-20. - - «So5a» in »Primorec« se prodajata v Gorici v to-bakarni Scliwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na Jtrgu della Caserma in Pipan v ulic: Ponte della Fabbra. V Gorici, dne 6 junija 1899; Tečaj MX'X. SOČA Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gor (Večerlo izdanje). Bog- in narod! Uredništvo in odpruvnlitvo se nahaja v Gosposki -ulici St 9 v Gorici v 31. nadštr. zadej. — Urednik sprejemljo stranke vsak dan od 11. do 12. ure predpoloiae. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le upravulStvu. Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravništvo. —¦------ Oglasi In poslanica se računijo po petit-vrstah, Če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. Naročnino in,oglase je plačati loco Gorica, „ttor?ška TIskarna" A. Gabršček ti«ka iu zalaga razen «Soče» in .Primorca* Se »Slovansko knjižnico*, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih & do 6 pol ter- stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov. knjižnici« se računijo po 20 kr. petit-vrstioa. V deželah neverjetnostij. Vsa strast sovraštva, katere? prekipevajo Italijani proti slovensko-brvhi&kemu narodu v primorcHh pokrajinah, se je zrcalila letos v istrskem deželnem zboru. V tržaškem smo »srečno" prispeli tako daleč, da se tam za slovenske poslance sploh več ne zmenijo. Dotnpieri jim ni hotel dati nikakega zadoščenja za brutalnosti, katere je uprizorila proti njim barabska galerija, vladni zastopnik se nt ganil, namestnik pa se je udal odredbi Dompierija, da za Slovence ni potreba nikakega zadoščenja ter jih sploh ni potreba^ v deželni zbor, in to v tržaški deželni zbor, v katerem se irna obravnavati vse v velikem italijanskem stilu! Namestnik je bil menda zadovoljen s tem, kar je odredil Dompieri, — in stvar je končana za Avstrijo! Kaj potrebuje ta v Trstu in v okolici Slovencev, tam kjer gospodarijo Italijani v taki »ogromni* večini, tam kjer tako bujno cvete »irredenta!" V istrskem deželnem zboru so tudi po vzgledu iz Trsta zapodili iz deželnega zbora slovanske poslance takoj s početka, da so bili potem tako lepo sami med seboj. Seveda popolnoma prav jim to ni bilo, ker bi bili videli radi Še slovanske poslance v zbornici, da bi bili počeli tam ž njimi še več, česar niso mogli tako izborno v njihovi odsotnosti. No, povedali pa so vendar, kaj jim teži njihovo .italijansko" srce! Kar tako brez j)omena, »tje v en dan*, se ne reče, da Istra pripada Italiji, kateremu stavku so sledila frenetična priznavanja tako mogočno, da so tiste besede dobile odmev tudi v tržaškem deželnem zboru, kjer se je povdarjalo, da tržaški Italijani .čutijo" z onimi iz kraljestva, na kar je zaorila galerija huronski; »Viva 1'Italia! — Vlada pa je molčala v Kopru kakor v "^rslu. Zakaj ? "Ali se strinja s tistimi, ki podajajo 'akeproti-avstrijske znake, ali se jih boji?! Gonja proti vsemu, kar je sle anskega v naših deželah, je bila taka, da je naravnost škandal za tiste, ki kaj takega pripuščajo t Italijanski poslanci v tem deželnem zboru so šli proti slovensko-hrvat- cGor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. MARCO VISCONTI Zgodovinski roman jftaltjanski napisal Ccmmaso Grossi. (Da^je) Grof Del Balzo je zadnji dobil svoj dar. Marko mu je bil prihranil odličnega sokola. Prijel ga je tudi on z upognjenim kolenom iz rok svoje hčere in je tudi kakor vsi drugi poljubil rob njene oleke; a dvignivši se, ni mogel premagati svoje očetovske radosti, in objem si jo okolo vratu jo je poljubil na čelo rekoč: «Moja hči, Bog te blagoslovi !» na kar je zopet zaorilo glasno odobravanje po celi dvorani. Ko je ponehal Šum, je dejal Marko deklici: »Prelepa in prevljudna kraljica, ali naj jaz jedini med vsemi temi vašimi zvestovdanimi ostanem brez daru iz vaših rok? Ce ni moja prošnja predrzna, ali bi se smel nadejati od vas koščeka trakti, verižice ali niti, sploh kakega znamenja, da ste me vzprejeli za svojega viteza in služabnika ?» Deklica je bila vsa zbegana in vznemirjena. Toda oče ji j$ rekel naglo: »Daj, snami s sebe kaj... le hitro kako skim ljudskim šolam, proti ustanovitvi hrvatskega gimnazija v Pazinu. proti slovanskim učiteljem m umiuvimium, s kratka proti v«*!«;" karjeprinas slovansko. — V tej splošni gonji seveda Pazin ni smel izostali. Tolikrat in tolikrut so povdarjali, da Pazin je italijanski, in mladi dr. Costantini je bil tako predrzen, da je rekel, da že pride čas, ko ne bo treba več misliti, ali je Pazin italijanski ali ne, — češ, saj pri sedanjih avstrijskih razmerah v Primorju te dežele tako kmalu pridejo pod — Italijo! Slovane so pitali tam z »barbari". Kako pa l Saj vendar sinovi »avite eolture" ne morejo imenovati drugače Slovanov! To bi bil vendar narodni greh, ker le Italijani so tisti, ki imajo v zakupu vso »oliko«, vso »culturo*, kako pride pa kak »šklaf" do nje! In ta »avita eoltura" ima vendar tako lepe, očite znake, tako krasno se reprezentuje dan na dan po ulicah v mestih, koder stanujejo Italijani s Slovani, da sme biti ž njo zadovoljen vsakdo, kdor čuti v sebi »italijansko" srce 1!.... Pobalinstvo, uprizorjeno preti nam dan za dnevom, to pa je tisti znak »avite eolture", v katerem vladajo Italijani v primorskih deželah. Pobalinstvo na ulici, pobalinstvo povsodi, tudi tam, kjer bi ne smelo biti. V Primorju velja vedno geslo: Vse za Italijane, za Slovane pa — nič! Slovenska trobojnica ne sme več vihrati po primorskih deželah, tako so sklenili modri italijanski možje v istrskem deželnem zboru, zato, ker odslej se sme razobešati le italijanska zastava! Proč z vsem, kar je slovansko ! Podlost na podlost! Vrhunec iste pa so dosegli s tem, da so zaukazali državnemu pravdništvu, naj da takoj zapreti poslanca Man d i ča, zoper katerega je naperilo tožbo radi žaljenja Pasli nekaj babur, nahujskanih od Italijanov! Tak6 je, tako! Ves svoj žolč so izlili proti slovensko-hrvatskemu narodu in proti vladi, — sedaj pa je konec, deželni zbor istrski je zak-jueen...... Pri nas jim ne gre tako gladko. V Trstu in v Kopru lahko zborujejo brez Slovencev in Hrvatov, pri nas pa to ne gre kar reč... jedno teh zapestnic*. — Ona je ubogala, odpela od levega zapestja svilen trak prevezen z zlatom. Marko je upo-gnil koleno in ga prijel iz njene roke. Ko so bile mize pospravljene, se je družba porazdelila v razne kroge, kateri so se začeli pogovarjati o dnevnih novostih. Komaj je bil nekdo omenil papeža inprotipapeža, se je grof Del Balzo hitro polastil govorjenja in je pri tem dobil priliko, da se je skazoval z vsem znanjem latinščine in cerkvenega prava, kolikor ga je imel pod kožo. Tisti mladiči, ki niso umeli druzega nego sukati svoj meč in jahati svojega konja, so se čudom čudih* toliki učenosti. Vendar so se konečno nekateri naveličali tega občudovanja. Šinilo jim je v glavo, da imajo jezik tudi oni, in so začeli odhajati ta na jedno, uni na drugo stran, tako" da so ostali tam le še kaki trije, štirje, in še ti so se pri prvi priložnosti, ko se je grof nekoliko oddahnil od govorjenja, z lepa odtegnili in se priklo-pili nekomu novemu krogu, ki je bil nastal iz vseh prejšnjih begunov. Tam se je govorilo o viteških bojnih igrah, ki so bile razglašene tisti dan v proslavo imenovanja Azzona Viscontija za cesarskega namestnika. Po dolgem razgovarjanju, je izvlekel Lodrisio iz nedrij pergament rekoč: «Evo tu raz- tako, kakor bi kdo mislili Toda strašno jim j^ napeli, da bi bili dobili, v deželni zbor brezpogojno statista, ob katerega navzočnosti bi bili sklepali nakane proti goriškim Slovencem ter morda povedali tudi kaj stičnega kakor v Kopru in v Trstu, slišali bi bili morda tudi pri nas kako * visoko pesem* o Italiji; pa saj to bi ne bilo končno nič čudnega, italijanska odlikovanja skoro vežejo človeka do kaj takega! Pa nič ni moglo biti, ostalo jim je le zdehanje in pa kolcanje po klicih kakor „Viva T Italia"! itd. Trud svoj sicer nadaljujejo, ali upamo, da brez vspeha...... Toda »le pustite, naj norijo", naše ljudstvo se ob tem uči, veliko uči, odpirajo se oči marsikateremu, ki dosedaj še ni ničesar videl, in kadar vsa italijanska razdivjanost dozori do izbruha, tedaj bo stal tukaj tudi slovensko-hrvatski narod, ki bo vedel, kako obračuniti s svojimi tirani! Na naših slovenskih in hrvatskih državnih poslancih pa je, da se zavzamejo v prvi vrsti zn Pri morje, da z eneržijo na pristojnih mestih ukrenejo potrebno, da se naredi konec laškim lopovščinam v naših pokrajinah, še predno ljudstvo samo poleže vmes...... DOPISI. Sarajevo, 29. velikega travna. -- Po-lujoii po svoji državi je prispel srbski kralj Aleksander nedavno tudi na bosensko mejo. V Loznici ga je pozdravil v imenu Nj. Vel. cesarja Frančiška Jožefa I. sarajevski general-major vitez P o h 1. Pri dvorskem kosilu je napil kralj sledečo zdravico: »Gospod general! Njegovo Veličanstvo cesar in kralj Frančišek Jožef 1. je poslal Vas, da me v njegovem imenu pozdravite. Prosim, javite Njegovemu Veličanstvu mojo globoko hvaležnost. Mnogo mi je do .tega, da mej Avstro-Ogersko in Srbijo občujem prijateljske razmere, a v prijaznosti, ki mi jo je Njegovo Veličanstvo izkazalo, vidim zanesljivo znamenje dobrih relacij izmed obeh držav. Pijem na zdravje Nj. c. i. k. apostolskega Veličanstva Frančiška Jožefa I. Živio!" Se prej se je mudil ruski polkovnik pl. Woronski v Plevlju, da bi izročil 2. peš- glas, kakor so ga razglasili oznano-valci». Vsa družba se je stisnila okolo njega, in on je začel brati: • Poslušajte gospodje: knezir baroni in plemenitniki, naznanjam vam velike bojne igre, ki se bojo vršile v Milanu v Lombardiji za mesec dnij. Da se odtegnemo lenobi, da si bomo vadili telo, in da si pridobimo slavo v orožju, ter naklonjenost prekrasnih in plemenitih žensk, katerih smo sluge, a zajedno da skažemo radost našega mesta in dežele, ker je bil milostljivi in svitli Azzone Vteconti imenovan cesarskim namestnikom, smo sklenili mi spodaj imenovani vitezi, da priredimo bojne igre. Bomo tedaj na razpolago od solnčnega vzhoda do zahoda vsakemu milanskemu ali vnanjemu vitezu, kateri se primerno izkaže. Zaznam dejanj. Prvo dejanje na konju v ograji, štiri udarci s sulico in še jeden za mi-ljenko. j Drugo dejanje, borenje z mečem na , konju: bojeval se bo na vsaki strani | po jeden, po dva, ali pa vsi, kakor izvolijo roditelji boja. Prirejevalei bojnih iger pripravijo j napadovalcem na izber sulice jednake j polkovniji, ki nosi ime ruskega cesarja Nikolaja II., sliko svojega gospodarja, Ruski - .- »jojno oprojot, a we zdravice, ki so se pri tej svečani priliki govorile, so jasen dokaz odkritosrčnega prijateljstva ne samo obeh mogočnih vladarjev, ampak tudi njunih podložnikov. Poročil sem Vam že, kako je pastirski list carigradskega patrijarha poparil hujskače tukajSnih Srbov. Vendar nekatere novine, ki Se zmerom sanjajo o veliki Srbiji, dražijo dalje narod. Trde, posebno zagreb&ki »Srbo-bran«, da je pastirski list v srbskem prevodu pokvarjen ier da je sledeče glavno mesto navlašč izpuščeno: »Škofom se nalaga, da z očetovsko ljubeznijo postopajo z narodom, da se mu približajo ter z njim pomirijo, a se ujstro jim priporoča, da tujcu-drugover-niku ne dopuščajo mešanja v cerkvono-šolske stvari pravoslavnega srbskega naroda". Tukajšni duhovni časopis »I s t o č n I k* donaša v 8, številki grški izvirnik pastirskega lista, iz katerega se more vsakdo prepričati, da je točno prestavljen, da so torej vse v tem obziru izrečene sumnje popolnoma ne-osnovane. Ker pa zaslepljene! ne bodo morebiti tudi tej izjavi verjeli, piše glasilo carlgradskeg patrijarha »Ekkles ias ti ki Alithla" (Cerkvena resnica) v številki od 19. maja sledeče: »SrKki časopis »Srbobran« In po njegovem ii^ledu druge srbske novine so trdile, da je v bosenskem oflcijoznem »Istočniku" obelodanjenem tekstu poslednega pastirskega lista patrijarha ta in sv. sinoda pravoslavnemu narodu eparhij Bosna, Hercegovina in Zvornik izpušesno mesto, ki se nanaša na velevažno stvar, kar je jako čudno, ter da je naravno, da srbski zastopniki nadaljujejo svoj trud in da se patrijarhat ne brani, prijemati nove pritožbe. Pooblaščeni smo izjaviti, da so te vesti »Srbobrana* brez vsakega temelja. Od lega časopisa citovano mesto je fantastiški izmišljeno ter se ne nahaja v. oficijelnem tekstu patrijarhovem in sinodalne enciklike. Kar se pa tiče četirih oseb, ki so pred nekaterim časom prišle iz Bosne in Hercegovine z raznimi vlogami, nimajo pokončnej odloki sv. sinode tukaj nič več iskali in upati. Naložilo se jim je torej, da se vrnejo domov ter da patrijarhatu ne izročajo več prošenj, ki se ne morejo v nobenem ohziruuvaževati". To je jasno ko solnce. Obžalujemo pa siromašni narod, ki se da od takih lažitorb zapeljavati in za nos vodili. Po gornjih izjavah vendar ne morejo več dvomiti, da dolgosti in debelosti, prav takti tudi meče. Če kdo udari konja, bo odgnan. Kdor polomi več sulic in se bolje izkaže, ta dobi v dar železno bojno opravo. Napadovalci pridejo k koncu bojišča, da se dotaknejo s sulico kakega ščita tam obešenega, ali tudi mnogih, ali celo" vseh, če jim bo ljubo; tam najdejo bojnega uradnika, kateri jih uvrsti mej bojevnike. Napadovalci bodo tudi morali prinesti bojnim uradnikom na določeno mesto svoje ščite in orožje; te si potem zopet vzamejo pred začetkom bojnih iger. Namesto njih sme prinesti orožje tudi kak drugi plemenitnik. Ako ne bodo ščiti razpostavljeni ob določenem Času, se jih kasneje ne sprejme brez dovoljenja prirejevalcev ter svitlega in veličastnega Gospoda cesarskega namestnika. In v znak, da je to resnično, smo podpisali svoja imena. Tu se je bralec vstavil. cln podpisi ?» so poprašali nekateri, «kazite, kazite!» «Evo tudi podpise: «Sacramoro Li-prando. — Ottorino Visconti, — Bronzin Oaimo. — Pinala. —¦ Pietro Meraviglia. — Jeden Tanzo. — Dva Biraghi. — Dva nimajo od nobene strani podpore in pomoči, razun od naše države, ki je že storila toliko za njihov napredek. Vlada potroši v svrhe srbsko-.pravoslavne cerkve vsako leto nad 230.000 gld., a v vsem je izdala do sedaj 2,500,000 gld. Ali za danes dovolj I Iz Kobarida. — Ko sem poslal pojasnilo na dopis „iz Kobaridskega Kota", priobčenega v 35. št. »Soče*, ni bil moj namen, podati se v nadaljne prepire z g. dopisnikom omenjenega članka in z njegovimi pristaši, ampak menit sem le vso stvar v kratkih potezah istinito pojasniti. Mislil sem, da bo pravde konec, e'i varal sem se. Zadel sem namreč v sršenovo gnezdo, ker sem dregnil tam, kjer rana najbolj skeli. Vsled tega ne more g. dopisnik še mirovati, ampak udriha v »Sočini* št. 40. in 42. z vso silo naravnost po moji osebi. 6. dopisnik pravi, da dopis gosp. župana, cerkovnika in občinskega tajnika je spočetka prav lep, dokler ne pride iz peresa priimek Urban čič. No, g. dopisnik, to spoznam tudi jaz, da Vam to ni ljubo, saj pregovor pravi, da »resnica v oči kolje", Začeli ste Vi! Kdo je začel prvi trositi naše novic; po sTctup €K* moje ott««i jocovu «i ne bilo prišlo nič v javnost, akoravno imam povoda dovolj zato! Torej, če ste slišali kako bridko resnico, 9te sami krivi; vsled Vašega dopisa je bila moja dolžnost, vso stvar pojasniti, na izmišljotine in zavijanje resnice jaz gotovo ne morem molčati. G. Urbančič, se li morebiti sramujete, ker ste pred štirimi leti cerkovnika toliko silili, da naj sprejme županski jarem, v katerega bi sedaj raje samega sebe ali pa svojega „Benjanima" vpregli, ako bi ne bilo grozdje prekislo, katero pa tudi za Vas ne bode nikoli dozorelo. Vedeli ste namreč takrat, da cerkovnika neobhodno potrebujete, kajti ako cerkovnik takrat ni bil obljubil, cla sprejme županski jarem, bi ne bila prišla ta stranka do zmage, in župansb-* bi bilo ostalo pri starem, ter sodišče tam, kjer je bilo takrat določeno. In potem se še upate trditi, da sem jaz le Vam zahvalo dolžan za župansko čast. Ali ni baš nasprotno, dragi g. Urbančič? Le Vi ste cerkovniku hvalo dolžni, da je sodišče prišlo na trg, in sicer ravno Vam pred nos! Brez cerkovnika bi se ne bilo to nikoli zgodilo, kar ste celo sami o priložnosti priznali, no v do-tičnem dopisu se pa vse zavija. Zdaj stopite pa Vi na solnce, da se moje kosti preveč ne ogrejejo!! Dalje pravi g. dopisnik, da je celo starešinstvo, in tudi župan sam, g. Urbančiča prosilo, da naj nam nemudoma priredi pro-vizorične prostore za c. kr. sodišče. To je tudi le iz trte izvita neresnica, kar lahko dokažem s podpisi od starašinstva. Dne 9. maja 1898. je biia komisija v Kobaridu, katera se je z Vami, g. Urbančič, pogajala za najemščino Vaš - a poslopja. Ponudili ste jej ga pa sami, ur. hočete prirediti v taistem potrebne prostore za urade. Takrat p?, ni bilo celo starašinstvo pri komisiji navzoče, ampak župan in z Vami vred štiri podžupani iz Kobarida in starašina g. Ivan Grunt ar. Do dneva, ko je prišla komisija v Kobarid, pa še nobeden ni vedel, da mislijo za enkrat provizorične prostore za sodišče najeti. Torej kje, in kedaj Vas je starešinstvo za to prosilo? Tudi bi Vas ne bilo potreba za to prositi, ker tisto pobožno željo, da bi za-mogli Vaše poslopje v ta namen porabiti, " ste gojili v svojem srcu že od leta 1895. Takrat ste v prvič svoje poslopje omenjeni komisiji ponudili, pa Vam je Vašo ponudbo odklonila, ker ni imelo poslopje potrebne Bossi. — Bertone Cacatossici. — Lo-renzuolo iz Landriana. Izdano v Milanu v Lombardiji. Leta Gospodovega 1329, mesca.... dne....» Hočete še kaj ?» Grof Bel Balzo, ki se je držal pohlevno ves čas, ko je bil pri obedu, ker ga je v to sililo naravno veličanstvo, ki je odsevalo iz Markovega obraza, in pa vljudnost tega slavnega moža, ter je le s kratkimi in slabo vkup skrpanimi besedami odgovarjal na vprašanja, katera mu je isti včasih stavi j al, sedaj ko je bil daleč od njega, se je čutil bolj prostega. Ker je bil jako na volji, ko je videl svojo hčer tak6 slavljeno, in ker so navzoči toliko časa in tako pazljivo poslušali poprejšnji njegov govor, ni mogel več molčati na noben način, in brž ko ie videl, da je bilo branje dokončano, vtakne svojo glavo v krog mladeničev, kateri so prej na to pazili. «Tu je govor o turnirjih in giostrah, ali ni li res?» je dejal, vprašaje tak6, da se je razumelo, da ne išče odgovora, ampak se hoče le poprijeti že začetega govorjenja. «Ali veste, kaj pomeni giostra? vam povem jaz. G i o-stra je od besede j axta, kar, pomeni poleg, ker je neki boj, ki se vrSf tako, da sta si nasprotnika prav blizu, život proti životu*. (Dalje pride). jf% " ¦¦¦ Sirjave; bilo je aamreč za cele tri metre preozko kakor seje sam g. inženir M ah nič še dne 9. maja 1898. izrazil, ko je Vaše po-: slopje v drugič premeril. Torej vidite, g. Urbančič, da to je žel pogrešek, da ni po načrtu zidano, ampak I moral se je le načrt po poslopju napraviti;' ker čevelj se v sili obuje, dasiravno tišči, dokler se bolj primernega ne napravi. Drugih vseh še mogočih nedostojnostij ne bom tukaj omenjal, ker bi mi zamogli očitati, da hočem ves žolč na Vas izliti. To prepustim drugim strokovnjakom in pa gospodom uradnikom. To pa hočem rad priznati: Ko se takrat z gg. uradniki radi naje ruščine niste mogli pogoditi, smo Vas nagovarjali, da se dajte, ker lahko pozneje dovršeno poslopje v druge namene porabite, ako že mislite v resnici taisto kedaj za stanovanje prirediti. Ako bi pa ne bili hoteli Vi tega sprejeti, je bil pa drug; mož za to pripravljen, ki bi bil za to potrebne prostore napravil, kateri pa Vas ni hotel izpodriniti, ko ste že Vi svoje poslopje za to ponudili. Iz tega tudi spoznate, da občina ni Vam v tem obzira nikake zahvale dolžna, kakor Vi to od nie 7nltiovn»<> Dalje pravi g. dopisnik, da g. lirik Čič dvomi, da bi vlada kedaj sodnijsko poslopje sezidala, in da dvomi ž njim večina prebivalstva, ako ne vsi z županom vred. Na to Vam dam slp.leči odgovor: Jaz nimam nikakega povoda o tem dvomiti, ker sem slišal od nierodajnih oseb, da se bo prej ali poslej zidalo, t. j. eno ali dve leti pozneje. To mi je ustmeno zatrdil sam predsednik c. kr. okrožnega sodišča v Gorici blag. gosp. vitez K. Defacis, ko sem bil v preteklem poletju pri njem v Gorici. Dne 9. septembra I. 1898. pa ste bili tudi Vi, g. Urbančič, navzoči, ko stu blagorodna gospoda predsednik c. kr. viš. deželne nadsoclnije iz Trsta in predsednik c. kr. okrožne sodnije iz Gorice pregledovala prostore hst. 53 v Kobaridu. Omenjena gospoda nista imela načrta pri sebi, zatorej sta vse natanko iz-praševala, kako bo poslopje obrnjeno, kje pride sprednje pročelje, kje zadnje, kakova bo dolgost, kje bo dvorišče, kje zapori itd. Oba visoka gospoda sta izrazila svojo popolno zadovoljnost o lepi legi stavbenega prostora in še izrekla, da, ko se to izvršio bo imela občina prav lep trg, ter sta tudi pripoznala, da občina ta prostor neobhodno potrebuje. Dalje je predsednik višje deželne nadsodnije G. pl. Kindinger vprašal, aka bi radi odstopa omenjenega prostora za razširjenje trga nekoliko prostora za napravo uradnih poslopij primanjkovalo, ali bi hotel g. D e v e t a k toliko prostora prodati. Na to je rekel g. inženir Mahtiič, ki je bi i pri komisiji navzoč, da ne bode potreba nič prostora prikupiti. Prostora namreč še vedno zadosti ostaja, kolikor ga vlada za svojo potrebo rabi, akoravno odstopi občini za to naprošeni prostor, ter ob enem se je g. inženir tudi izjavil, da stavbeni prostor je tehnično preiskan ter kot popolnoma sposoben spoznan za to rabo. Torej, g. Urbančič, vidite, da nimam nikakega povoda dvomiti, ker takim gospodom verujemo, kakor bi nam gg. duhovniki z Iece prepovedovali! Tudi bodite uverjeni, da takošni gospodja niso vsak dan drugačnega mnenja., kakor Vi mislite, ampak kar enkrat sklenejo in podpišejo, tega se držijo, t. j. pogodeb in zakonov. (Konec pride). Domače in razne novice. Našim županstvom zastrau ljudskega štetja. — Naša županstva v goriškem okraju (— ali tudi drugod? —) imajo zdaj polne roke df> zaradi priprav za prihodnje ljudsko šteje. — Največ dela imajo zaradi »clo-polnjenja hišnih številk po Vaseh (ne občinah"). Da jim delo olajšamo, je natisnila naša tiskarna potrebni »Obrazec A." Prodaja po 3 kr. iztis in poštnino. — To smo storili na ljubav nekaterih gg. županov, ki so nas prosili, kajti dobička nam pri tem delu ne kaže, ker vsako županstvo potrebuje le male število pol. Na polo gre okoli 100 številk. Priznanje našim poslancem. — Gosp. dr. Gregorčiču kot predsedniku slovenskega deželnozborskega kluba je došlo nastopno pismo: »Starašinstvo občine Šmarje pri Ajdovščini se popolnoma strinja s postopanjem Vašim in Vaših gg. tovarišev, deželnih zastopnikov v sedanjem kritičnem položaju, ter Vam izreka svoje popolno zaupanje na Vašem sedanjem neustrašenem postopanju in delovanju, želeče, da tudi v prihodnje odločno delujete v blagor milega nam naroda, ki Vam je poveril zastopstvo teženj v narodnem in gmotnem obziru večine naše dežele". Osebne vesti. — Njegovo Veličanstvo je imenovalo kanonika dr. Fr. S e d e j a v Gorici članom deželnega šolskega sveta za Goriško-Gradiščansko za še ostali čas sedanje funkcijske dobe. Računski svetnik Štefan B a j e c je imenovan višjim računskim svetnikom in predstojnikom računskega oddelka pri finančnem ravnateljstvu v Trstu. Smrtna kosa. — V nedeljo je umrl v Medani preč, g. Mart. Z u c c h i a t i v sta- rosti 70 let Od 1. 1880 do 1894 je bil župnik v Gorici pri sv. Roku, kjer je bil splošno prittuMjeu. Pogreb je bil danes. Naj v miru počiva ! Prijateljem, znancem fn sobratoin od katerih se nisem mogel osebno posloviti srčni: »Z Bogom! Na svidenje!« —.Ivan Loršič, kapelan pri c. in kr. mornarici v 1 °*JU'Sv. birmo je delil nadškof v nedeljo v Št. Petru, včeraj v Mirnu, danes v So-vodnjah, jutri bo v Vrtojbi, v četrtek v Bi-"jah in v soboto v Renčah. Kardinalski klobuk našemu nadškofu prineseta monsign. Giulio Gelli, tajni komor-nik Njeg. Svetosti ter Conte Camillo Peca, častni stražnik Njeg. Sv. Tako je ofiic.jalno določeno. Freraembe v duhovniški službi, — C s. Alojzij Bralina gre za spovednika na sv. Goro, v Mirni k gre č. g. Jožef Vidmar, k>irat na Bajnšicah, v Bajnšice pride č. g. Karal Perinčič, župnik v Soči, kot administrator v Sočo gre č. g. Al. Malelič, kapelan v Tominu. C. g. kapelan Alojzij Pavlin gre iz Štjaka za dragega kaplana v Komen, v ,4«»W»JC pil*«. „. B. *------n .f.tJ.,l~H— f" Sv. Luciji. Kakošno bodi »Slogin«" glasilo? (Dalje). — Ako se bavimo z ozirom na zadnji občni zbor »Sloge* nekoliko obširneje s tem predmetom, je to zategadel, ker se narn zdi d^je potrebno: prvič to, da zavrnemo nekatera tendencijozna kriti kasterstva, drugič pa, da bo jasno razmerje »Soče" do »Sloge" in — ostalega slovenskega občinstva. Zadnjič smo obširneje odgovorili g. Bajtu, nadučitelju v Ajdovščini, ki gori v ljubezni do goriškega lahonstva in obsoja »Sočo*, ker baje ta dela zdražbo med Slovenci in ljubeznivimi našimi lahončki. — Danes se nam je baviti z g. Gašparjem Likarjem, trgovcem v Gorici, ki tudi čuti potrebo, porabiti vsako priliko, da more udariti po »Soči". Govoril je na zboru tudi on, in sicer v svojem stereotipnem slogu zadnjih 9 let. Prav enako je pisaril in govoril že neštetokrat — zato naj mu danes odgovorimo enkrat za vselej. Gosp. Gašpar Likar je torej govoril in zopet enkrat javno pokazal svoje obče znano sovraštvo, katero goji do znanes— 0 3ebe. Dejal je, da »Slogino" glasilo bi moralo biti pisano zmerno in ne udrihati po — osebah, kakor je delala »Soča", ki je obesila na kol vsakogar, kateri ni bil ljub neki osebi, itd. itd. Kaj je hotel doseči g. Likar s svojim besedičenjem, to je bilo takoj jasno vsakomur. Zat6 je tudi žel obče preziranje in navzoča zastopnika »Soče" nista čutila nikake potrebe, da bi mu kaj odgovorila. — Za širšo javnost, ki ne pozna tak6 notanko Li-karjevih spletkarenj proti »Soči", bodi ta-!e odgovor: Res je, da so prihajali v »Soči" tekom let razni dopisi, članki, itd., ki so bili naperjeni proti tej ali oni osebi. Vsakdo pa, ki se količkaj bavi z žurnaiistiko, ve prav dobro, da je taka naloga v uredništvu samem naj-neprijetniša, ker prinaša navadno listu in uredništvu škodo in težke ure. Tekom let smo imeli veliko število prav hudih volilnih m politiških bojev v deželi; boji pa se bojujejo z vojsko prijateljev proti nasprotnikom. In prav politika »Sloge* je vsaki-krat zahtevala, da je „Soča" nastopala proti raznim ose b a m. Taki „ napad i* so prihajali iz najrazličnejših krogov. In zdaj pride Likar in zahteva, da lak6 bi ne smelo biti, in zahteva list, ki bi tako ne pisal. Stavimo glavo, da bi isti Gašpar Likar poslal že za prvo številko kakega novega lista sestavek — poln strupa proti — neki neljubi mu osebi v Gorici! V naši deželi je pričelo v zadnjih desetih letih na sploh neko živahnejše življenje. Le poglejmo na deželo, kjer ne minejo volitve brez hudih volilnih bojev vsaj med dvema strankama, na kar slede rekurzi, pa zopet nove volitve itd. Največkrat so vzrok osebnosti. Mi smo se otresali dopisov o takih bojih, kolikor smo mogli, a vedno ni šlo po naši želji. In tako je bil marsikdo opran v »Soči". Ali naj se zapiše vse to na rovaš uredništva ali celo, po Likarjevi želji, jedne same osebe ?! In tako bi lahko našteli še drugačnih vzrokov, zakaj in odkod marsikaka osebnostna zbadanja v »Soči". — Ali kaj bi to pravili! Saj je vsakomur znano, da ideje ne plavajo same po zraku, marveč jih nosijo ljudje, — enako, se boji le po ljudeh bojujejo. Zato jt le naravno, da tekom let pride marsikaka oseba na časnikarsko rešeto. — Ali naj bo za take »grehe" le uredništvo od-govi- io? Seveda, je še veliko vprašanje, kdo je L,«*;¦!, ali »Soča*, ki je »obešala na kol S ali pa slikar, ki je hotel ob tej priliki zbrati okoli sebe in proti »Soči" vse tiste, ki so na »Sočo" morda še vedno nejevoljni, ker. so bili „na kol obešeni", špekulacija ni bila slaba, — jedoch man kennt die Absicht und man wird — nieht verstimmtl Toda vsaka nedoslednost in nepoštenost se maščuje sama po sebi — in tako tudi pri Likarju. Zakaj ima Gašpar Likar »Sočinega* založnika v želodcu, je sani cesto pravil; na'pričo lahko pokličemo &liri učitelje, katerim je pripovedoval pred leti »pri zvezdi* v Gorici. Povedal je namreč sam, da mu urednik „Soče" ni-hotel sprejeti nekih poslanic, naperjenih krivično proti nekaterim osebam. In to je deloma resnično. Likar je menil, da mu bodo vsi predali »Soče* odprti, da bo udrihal po neljubih mu osebah in kričal »Svoji k svojim", dočiiu je sam> zvesta podružnica velelaške tvrdke Skertove. In ta mož se oglaša proti »Soči", ker »obeša na kol". Imeli b\ mu še marsikaj povedati, toda bodi dovolj. Celo vrsto let ga puščamo povsem na miru, dasi je bila večkrat prilika, da bi ga morali imenovati, toda iz obzira na nedolžno rodbino smo metali v koš glasove iz najrazličnejših krogov. Njegovo jezikanjedan za dnevom se pač že- dovolj samo nad njim maščuje. — Tak6 je, g. Gašpar, in ne drugače. Znaki »avito eolture«. — Laške barabe so prerezale trgovcema gg. Kopaču in Kutinu pregrinjali v prodajalničnih oknih. Čudno, da teh ljudij »pri delu" nikdo ne /.asači!! Kje je bil tisti časšjor Matika, da bi bil prijel barabe!? „Cn eerto arciduca". — Nadvojvoda Štefan je bil kupil otok sv. Katarine pri Rovinju. V istem mestu izhajajoči list »Idea italiana* je na to prinesla vest, da je kupil otok »un certo arciduca". Nadvojvodi je prišlo to do. ušes in. ker mu ne more biti ?se. jedno, ge sfi tafciS govori o njegovi osebi, je otok zopet prodal. Na tak način pišejo o členih vladarske rodbine. Obravnava proti »Corrjeru" radi žaljenja časti društva »Austria" v Kprminu bo na Dunaju pred porotniki tekom tega meseca. Obravnava utegne biti zanimiva za razmere, katere se vedno lepše odkrivajo v Gorici in v Furlaniji. Vislntin, to je tisti mož, ki je hotel razpečati nekaj pisem »tir." Codermaza, ko so ga bili izpustili i/ zapora, kakor smo poročali svoj čas, je zopet v zaporu. Iz Gorice je bil izgnan, ali kljubu temu se je predrzni! priti zopet v mesto, kjer pa so ga prijeli ter odvedli nazaj k »prijatelju" Co-dermazu. Tombola v Suvodnjali. — Dne 18. t. m. priredi veteransko društvo v Sovodnjah tombolo. Začetek ob 41/, pop. Dobitki: 80 gld. tombola in 40 gld. činkvina. Izdanih je le 3000 srečk. Godba iz Mavhinj bo svirala pred tombolo in po nji — s plesom. Zvečer bodo umetni ognji. V Vrtojbi je bila v nedeljo veselica ta mošnje Čitalnice na dvorišču Lasičeve gostilne. Udeležba ni bila preobilna, posebno ne iz Gorice, dasi je bil krasen dan. Naši mešcanje gred6 namreč najraje tje, kjer ni mogoče priti v večjo doliko z narodom po okolici, marveč da so lepd sami zase, — Spored se je dobro sponesel. Opomniti pa moramo, da so bile pesmi pretežke za oko-ličanska grla. %ra se jo dobro dovršila. — Čitalnica gotovo ni imela gmotnega dobička od te veselice! Vipavska železnica. — Od 29. do 31. maja, 2. in 6. junija se je vršil politični obhod za nameravano progo Vipavske železnice od postaje južne železnice v Gorici pa do postaje Dornberg. Nova proga zavije iz kolodvora južne železnice približno na oni točki, kakor je bila svoječasho nameravana proga proti Bilja m, v precej ostrem loku ter preseče plodovi to polje Št. Andreža, Gor. Vrtojbe in Št. Petra do postaje Št. Peter, ne daleč od okrajne ceste, ki vodi iz Št. Petra v Vrtojbo onkraj cerkve Št Peterske. Odtod zavije železnica črez sfcladovno cesto v Dornberg, se zarije v precej globoki prerezi črez posestvo znanega cvetličarja Richterja, preseče klanec skla-dovne. ceste nad Št. Petrom ter sledi zdaj na levo, zdaj na desno škladovni cesti po grofovi dolini do postaje Ovčja draga, ne daleč od znane krčme, ob škladovni cesti proti Bukovici. Od tam krene železnica na Lijaško polje, premosti Lijak severno od 'skladovnega mosta, ter se ustavi v postaji Prvačina pod cerkvijo; od tam teče naravnost pod Dornberg. Za sedaj ostane ta železnica lokalna, vendar se ima zgraditi od Gorice do Prvačine tako, kakor vsaka železnica prve vrste. Po namenu vodečih krogov naj bi služil ta kos vipavske' železnice svoj čas državni železnici od Predela ali od Bohinja po Soški dolini mimo Gorice črez Braniško dolino in Kras v Trst. Od prvaške velike postaje bi se nadaljevala krajevna Vip. železnica, kateri bi bila prva postaja Dornberg in zadnja Ajdovščina ali trg Vipava ali Št. Vid na Kranjskem. Državna železnica bi imela veliki svoj kolodvor na sedanjem živinskem trgu za gradom. Dvigala, bi se enakomerno od Prvačine pod Tabrom pri Dornbergu po Braniški dolini navzgor, pre-dolbila vi h, na katerem stoji Štanjel, ter še ustavila v velikem kolodvoru v Koprivi na Krasu. Od tam bi se odcepila ena veja proti Štorjam na Razdrto in Postojino, druga glavna veja bi se nadaljevala proti Dufov-Ijem skozi prodor pod Repentabrom na Občine, skozi drugi predor obmejnega hriba riad Trebčami ob ronku gora proti Ricuianjmn, kjer bi se združila z državno železnico,-, ki prihaja od Divače protj državnemu kolodvoru sv. Andreja v Trstu. Za zedaj ni imeh}'komisija druge naloge, kakor zagotoviti načrt krajevne železnice od goriškega mesta- do Ajdovščine, oziroma do Dornberga. Postaje, te železnice so: Gorica južni kolodvor, Š, t. .Peter Ovčja draga, Prvačina po prvotnem , načrtu pred vasjo, Dornberg, Balujt-Selo, Kamnje Dobravlje, Sv. Križ, Cesta in Ajdovščina. Po sebi se razume, da država odplača deželnim interesentom svoj. fcas vse doneske, in ne-dvojno je, da država ne prepusti svoji usodi interesentov ostalega kosca proge od Prva-čine pa do Ajdovščine. To opazko moramo storiti posebno proti hujskanju od gotove strani,, češ, da se je naše ljudstvo speljalo na led, ko še je pridobilo za to, da osnovno glavnica za Vipavsko železnico samo založi. Zopet pogajanje?— Čujemo, da italijanski poslanci še. ^ hočejo , z nova začeli pogajati s^slovenskimCkako^TTi "omogočili redno delovanje deželnega zbora. Radi tega so imeli slovenski poslanci včeraj sejo, v kateri so se pogovarjali, kaj ukreniti. Italijani so zviti in bi radi ujeli Slovence bodisi na ta ali oni način, da bi deloval deželni zbor - hjim v prilog. Da bi^bilo Italijanom res do tegf', spraviti se s Slovenci, o tem ni govora. Za to pričakujemo od naših poslancev opreznosti glede na italijanske zanjke. Surovost Italijanskih otrok. — Ko je šla v četrtek po procesiji nekaj slovenskih učencev skozi „Pussaggio Edling", so jih začeli italijanski učenci tamkajšnje šole zmerjati 's „ščavi* fn zraven so pobirali prah ter ga metali v slovenske otroke. Italijanski učitelji so to videli, pa zmenili se, niso za to. ~ jim je bilo najbrže vse v redu. G. Bajt, aH se tudi tega ne sme pisati? Ali bi bilo Vam kot učitelju v svoji »sprav-ljivosti* z Italijani prav, da se dela takd s slovenskimi otroki v mestu? Kaj pravite?! Društvo »Šolski doni". — (V. izkaz od 1. do 31. maja). Vplačali so: gld. kr. Bežek Viktor, c. kr. prof., za april in maj.......... 4"-~ A, Stupica v Nabrežini .... 2*— J. Bizjak v Dornbergu..... 0-50 Balič Jernej v Šempasu .... 020 „Rezi" daruje 1 R' za- (.Šolski dom" iz hvaležnosti, da so ji prinesli bršljan, potreben za pranje zimske obleke .... 0-50 Lapanja Ivan, dež. poslanec, inženir itd. na račun ustanov- nine še.......... 25'-- Županstvo v Bihembergu na račun ustanovnine še ...... . 30'— Hiereos ........... 2*— Nekdo........... 2*— Schlunder Jos., vikar v Gabrovici S*— Kerkoč Štefan, vikar v Lokavcu 5*--Svetičce Fran, — Štorje — Sežana 2-— Volilo po rajnemu monsi- gnoru Ivanu Kumar ju 200 — Kopač Jernej, svečar v Gorici, daroval.......... 3*30 Premrov Ludovik, žel. uradnik v Gorici . . .... . . . . . 5'— Zamorec v gostilni »Pri Pošti« na Grahovem....... 2*10 Duhovnik H okolice ,'..... 1* — I. K. A 12. obrok ustavnonine . 25'— Ples Miroslav, župan De vinski . 5#— Skočir Jos, dekan Devinski. . . 5*— Po poroki gdčn. Viktorije Gernatič z Antonom Gigoj-em v Šempasu z geslom :, »Bog — narod in dom* po gospici Angeli Gernatič nabrano .... . . . 5-65 skupaj 330*25 Vsled prejšnih izkazov . . . . 4.027-68 7Ž Do 31. maja torej došlo . ... 4.357-93'/„ Odbor društva »Šolski dom". Volitev župana t Ajdovščini. — Poročajo nam iz Ajdovščine: Dne 31. "ni. m. je bila v Ajdovščini volitev župana in dveh podžupanov. Županom je izvoljen g. Ant. Lok ar. — Po petintridesctletnem žu-panovanju velezaslužnega g. D. G o d i n e prične sedaj lakorekoč nova doba v občinskem uradu. Čudežev se sicer ne pričakuje, pač pa kaj več Živahnosti. Prvim podžupanom je izvoljen g. Ig. Kovač, drugim pa g. Jak. Bolafio. Priziv proti občinskim volitvam, o katerem smo poročali svoj čas, je bil ovržen v vseh točkah. Volitev se je vršila popolnoma po programu napredne stranke povsem mirno in dostojno, skoro vzorno. Streljanje proti toči. — Dokazano je, da streljanje v oblake ni vraža, marveč da pomaga, ker vzroči spremembe v zraku in oblakih.- Pogosta toča, zlasti v zadnjih časih, je zbudila tudi naše Brice, da hote napraviti več streluih postaj. Več občin ježe storilo primerne korake. — tflada daje v te namene smodnik po znižani ceni. Bratje in sestre, vse dosežemo z gorečo Molitvijo! — Knjižico, katero smo že omenili v listu, je spisal proč. g. kapelan na Placuti Kovači č. Razpečava jo pa Anton Rejec, stanujoč v dietro al Castello v Gorici št. 4, in ne več cerkovnik pri Sv. Ignaciju na Travniku. Cisti dobiček se obrne v dobre namene. Knjižica stane le 10 kr. ter je prav prikladna za mladino. Zato je upati, da dobi obilo kupcev. Kdor želi kupiti ali dobiti jo na ogledj naj se obrne 6amo do Ant. Rejca. Zgubljeno. — V stolni cerkvi so našli pred tremi tedni dve svoti 60 in 10 gld. Kdor je zgubil, naj se oglasi pri tamošnjem cerkvenem uradu. V Raštelju jo zgubjl nekdo včeraj 6 malih ključev, enega pa so našli za vojašnico. Poprašati je na redarstvu. Listnica. — G. 1. S. v V. Ne moremo .porabili, Razgled po sveta K položaja. Kriza se je zopet zavlekla za nekaj dnij, ker hoče baje ogrska vlada priti na Dunaj, sicer z istimi zahtevami vendar v novi obliki. Za urejenje teh zahtev v novi obliki pa treba časa. Szell se je v tem oziru že dogovoril s parlamentarnimi skupinami, ki so sklenile znani dogovor. Ministerski-predsednik je izjavil pri ^^OslanskAjJaprnice dne 3. t. m.sledeče:1 Ko sem določil *prvo sejo po bin&ostnihj praznikih, sem upal, da bodem mogel sta4 viti zbornici konkretne predloge glede na-! godbe. Razmerje obeh državnih polovic j| do konca leta uravnano, konečna nagodba pa mora- biti- rešena Čim preje. — Prejšnja; in sedanja vlada sta se trudili izvesti na-1 godbo v smislu člena XII. iz 1. 1867, toda] to upanje se ni uresničilo. Pričela so se iz-! venparlamentarna pogajanja, ki žal še nisoil končana. V svesti si svoje odgovornosti moram izjaviti, da je prav lahko mogoče, da se pojavi kriza za avstrijsko ali pa za ogrsko vlado. V ogerskih političnih krogih se govori, da namerava vlada dunajskemu kabinetu nnniiditi. komoromis crledA . nawo*iKn :» ^a se o tej ponudbi posvetuje s parlamenui • nimi strankami, Dunaj 5. Nekateri dunajski listi govore zopet, da pogajanja za obnovljene pogodbe ne bodo imela vspeha in govore o odstopu grofa Thuna, kakor o gotovi stvari. Med imeni onih, ki utegnejo postati naslednikom grofa Thuna je tudi ime sedanjega namestnika na Češkem. Vse to pa so za sedaj bržkone le ugibanja, kajti ravno sedanji namestnik češki bi skoro gotovo naletel na nasprostvo od strani Cehov, kajti vedenje njegovo je bilo v zadnji čas skoraj demonstrativno nasprotno Čehom. Dunaj, 5. junija. Listi poročajo, da bo v sedanjih pogajanjih mej avstrijsko in ogrsko vlado na posebno željo cesarjevo posredoval zunanji minister grof Goluhowski, Dunaj, 5. junija. Včeraj so se dalje časa posvetovali ministri Thun, Goluhowski in Kallav. Dunaj, 5. junija. Iz Budimpešte poročajo, da se je vršil včeraj ministerski svet, ki se je pečal s kompromisnimi predlogi, na katerih podlagi se nadjajo ogrski ministri sporazumiti se z avstrijsko vlado. Sklenilo se je tudi, da se ministri podajo jutri na Dunaj. Dunaj, 5. junija. Ogrski ministri šo niso prišli sem, dasi je bil že za sinoči naznanjen njih prihod. Tudi ni znano, kdaj da pridejo. Domneva se, da še niso dokončani njihovi dogovori z ogrskimi strankami glede kompromisnega predloga. Llovdov parnik „Scinirauiis% ki je prišel iz Aleksandrije, je prebil v soboto ob 5. uri popoludne kvaranleno v lazaretu pri sv. Jarneju ter se podal v novo luko. Potniki in moštvo so bili popolnoma zdravi. Nadzorniki obrtnik zadrug. »Wie-ner Zeitung* prijavlja naredbo ministerstva notranjih del in trgovinskega ministerstva glede institucije nadzornikov obrtnih zadrug. Ti bodo podrejeni trgovinskemu ministerstvu. Vjemali jih bodo izmed političnih uradnikov, a pristopna so njihova mesta tudi drugim kvalifikovanim uradnikom. »Wiener Ztg." prijavlja tudi opravilnik teh novih uradnikov. Slednje šole v Galiciji. — Po statistiki šteje Galicija 7 milijonov prebivalcev ter ima 30 gimnazijev in 6 realk. V gimna-zijih je letos 16.441 dijakov, aa realkah pa 2451; obisk na slednjih se množi od leta do leta, gimnaziji so prenapolnjeni. Požarov v letu 1898. v Avstriji je bilo 8189, ki so uničili 17593 poslopij v skupni vrednosti 22,981.000 gld. Zavarovanih je bilo poslopij 13032 za 16,086.000 gld. V 683 slučajih so zažgali ljudje sami, v 488 slučajih je provzročila požar strela. V zadnjih 25 letih je pogorelo 345839 poslopij v vrednosti 413,482.000 gld. Najmanj požarov je bilo 1. 1879., namreč samo 4834. Preittogarjt na Saksonskem so zahtevali 10% zvišanje mezde. Ako podjetništva ne ugodd tej zahtevi do 17. t. m., začno generalni štrajk, katerema se utegnejo pridružiti tudi premoga rji na CeSkem. * Novi koledar. — Anglež Hali iz Highburva si je izmislil nov koledar. Po tem koledarju bi imeli dnevi vsakega meseca pasti na iste dneve v tednu, in poleg tega bi leto ne štelo 12, temveč 13 mesecev, in še bi ostal jeden dan, kateri Haal stavi na dan novega leta ter ga krsti z O (ničlo) j a n u-varij. Ostalih 364 dnij deli ?otem na 13 mesecev po 28 dnij, trinajsti mesec pa imenuje „kristember", ker v njem bi imeli Božič. Tako si je uredil leto Anglež Haal; kam pa hoče vložiti tristošestinšesldeseti dan prestopnega leta, tega še ni »pogrunlal". Sredstvo k varčnosti. — Da se otroci privadijo že zgodaj varčnosti, zato je v Belgiji veliko zanimanje. V Monsu so uvedli hra-nilnične knjižice za otroke. Vsak ko se porodi, dobi knjižico, v kojej je že zaznamovana vloga 1 franka. — Šolske hranilnice so zelo razširjene. Imajo že več kol. za 700.000 fr. 'dog. V Bruselju samem vlože otroci mesečno 17.000 frankov. Tudi na Angleškem so jeli ceniti šolske hranilnice z ozirom na njih vzgojni in gospodarski narm. Dosedaj jo na Angleškem okoli 10.000 Šolskih hranilnic. Ponekod prav jjlobrc; vspevajo, najlepše v. Manchestru. Tu 'le 132 šolskih hranilnic, ki so med seboj v Ivezi in izdajajo skupno letno poročilo. Vložilo se je 1. 1898. 16.955 L. (funt šterlingov, |l L. = 12 gold,), vzdignilo pa 15.903 L. j&enar nalaga načelnik obrestonosno. Zadnji čas so stopile pbsamne šolske/hranilnice z bančnimi zavodi v zvezo. Razgled po slovanskem svetu. Deželni zbor istrski. — »Edinost* piše o seji deželnega zbora istrskega oŠ soboto tedna tako-le: »Nekak »uvod" je dal vladni zastopnik, okrajni glavar Fabiani, ki je odgovarjal na interpelacijo radi shoda »Edinosti« v Šmarjah, oziroma radi tega, ker se je ta shod vršil v šolskem poslopju. Opravičeval je sicer nekako učitelja Mahniča,„češ,„da je krajna Šolska oblast dovolila prostore, a pridodal je hitro, da to ni bilo prav in da je preskrbljeno, da se kaj tacega ne zgodi več. V tem zasedanju je nekaj posebnega to, da se vsi odgovori okrajnega glavarja Fabianija dvigajo v taki fantov. Vsi prigovori in" laški mejklici, ki naj bi izgledali kakor znaki nezadovoljnosti, niso seveda druzega, nego manever, da bi ljudje ne videli, kako zadovoljni so laški si-gnori z vladnimi odgovori. Druga točka v seji od minole sobote je bila -— slovenska trobojnica. V posebni interpelaciji je posl. Ventrella razvil svojo zastavo proti slovenski zastavi. Tega signori ne morejo trpeti, da slovenska društva v deželi razobešajo slovenske zastave. To da je grozna provokaeija, to da je pojav panslavizma. In te nesrečne oblasti da ne store nič proti temu. Kako vse drugače da postopajn proti prebivalstvu »della Venezia GiuliaB — vsaki dan izvemo kaj druzega: naše pokrajine so torej „julska Benečija": kar z ekscesivno naglico se uvajajo procesi radi vsake cvetlice, radi vsake serpentine v belo-rudeče-zelenih barvah. Taka dvojna mera da provzroča v Italijanih nezaupanje do vlade in je na škodo italijanskemu prebivalstvu, zato so interpelo-vali in zahtevajo: slovenske zastave se morajo prepovedati, italijanske — belo-rudečo-zelene zastave pa so morajo dovoliti kakor znak narodnosti v deželi. Kakor so vidi, gospoda niso posebno skromni. Barve tujo države naj bi bile dovoljene, deželne barve, potrjene od avstrijskih cesarjev, pa bi se morale prepovedati. Tretja točka jo bila interpelacija radi slavizacije mape na davčnem uradu v Pazinu. Interpelantje zahtevajo, da mora biti mapa le italijanska in da je uvesti strogo preiskavo proti onemu, ki se je drznil zapisati z slovanskim pravopisom imena — slovanskih krajev! Četrta točka: interpelacija radi »van-daličnih činov", ki se dogajajo o vsakih volitvah na škodo Italijanov. Interpelacija označa ljudi slovanske stranke kakor .barbare". Peta točka je bila strupena resolucija proti hrvatskemu gimnaziju v Pazinu. Zosnu-tjem tega gimnazija da se Žalijo ustavna prava Italijanov. Dežela istrska — nota bene: z dvema tretjinama slovanskega prebivalstva — da protestuje proti temu najslovesneje, deželnemu odboru pa se nalaga, naj stori vse potrebno, da ta odredba vlade ne zadobi ustavnega potrjen ja. Dulcis in funčlo! Šesta točka: gonja proti poslancu Mandiču. Proti temu gospodu so neke ženske vložile tožbo, ker se čutijo raržaljene po nekem dopisu v »Naši Slogi*. Deželno sodišče je zaprosilo dovoljenje za sodno postopanje proti Mandir»če. Vas pouči denaraični dnevnik (račun) leta 1895. pod redno št. 284, kjer stoji črno na belem, da je svota 30 gld. plačana in sprejeta v račun; enako Vam mora znano bili, daje v račun sprejeta tudi najemnina biljan-skega lova, ako se potrudite poiskali redno št. 180 in 246 denarničnega duov-nika od leta 1895. Kar pa zadeva najemnino biljan.-kega lova za leto 1896, poživljam najemnika, da dokaže s pobotnico, ali pa na kateri drugi način, da je plačan znesek 31 gld. in ako se dokaže krivica, se ta takoj poravna. . Iz teb podatkov razvidite, daste se z obdolžilvijo gotovo malo prenaglili tetr se s tem tudi pred ljudstvom osmešili, kar le Škodi Vaši časti in namišljeni učenosti. Bivši župan. *) Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. Op. uredn. Stanovanje v Trnovskem gozdu. V Trnovskem gozdu oddaja podpisana direkcija za letošnje poletje dve pri j a z n i poletni stanovanji v gozdnih hišah na Lokvah in Karnici, obstoječe vsako iz 3 opravljenih sob, kuhinje in kar zraven tiče; z zadnjim stanovanjem se odda na zahtevo tudi hlev. Obe stanovanji sta v zdravi planinski višini. Pogoji se izvedo pri C. kr. direkciji gozdov in domen v Gorici. zavarovalnica na življenje, nezgode in otroke. Ustanovljena 26. septembra 1.1853. Glavni kapital znaša 6/100.000 mark; skupni reservni fond koncem 1. 1896. 143,312.05» kron 8* vin? skupna aktiva 15T.456.18d kron. - Življensko zavarovanje koncem 1. 1896. znaša 681.892 polic z svoto nad .593,071.881 kron 86 \iv. Otvorila je ta teden podružnico ;.a Gorico in okolico prtgospočk Ferd. Žagnr-jn, Gorica v ulici Morelli &efcW?h nadstropje. Hrana INHbelma odvajaj"*! čaj od Frana Wiiheltna, lekarnarja v Neun-kirehnu, Nižje-Avstrijsko, se dobiva v zavojih v vseh lekarnah zavoj po gld. 1. iTder hode piti Saj, ker boleha n. pr. na kostTicf, revmatlzmu ali sicer na kaki drugi zastareli bolezni, naj tekom osmih dnij vsaki dan en zavoj vkuha z litrom vode na pol litra, precedi vkuhant čaj in naj izpije polovico zjutraj na tešce in zvečer polovico mlačno. — Ako je bolezen trdovratna, naj se pije čaj trajno, dokler ne bo odpravljena bolest. Kar se cesto ne doseže ni jednim celim • paketom, a ko je odstrajena globoko ukoreninjena bolezen, je pa potem le začasno n. pr. v začetku šririh letnih časov, porabili jeden cel zavoj, s čemer se morda še nahajajoče se bolestne tvarine odpravljajo z vodo in tudi skozi organe spodnjega telesa in se tako reši nadaijnegu trplenja. Med zdravljenjem je priporočati strogo dijeto in se izogibati takim jedilom in pijačam, ki teže želodec: mastne, slane, kisle, močno dišeče jedi, kaKbr tudi vživanje piva in vina ni priporočati. Med zdravljenjem se je varovati pred prehlajenjem in mokroto. I. Špedicijska poslovnica Gasnar Hvalic t Gorici ! 30 si io v ulici Minili 12 ! se toplo priporoča Slovencem v Gorici in z dežele, ha nprt m a prmiaiji piklita. l^arol praša^, pekovski mojster in sladčičar v Goriei na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birma nce, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila tar obljublja solidna postrežbo po jako zmernih cenah. j.eta 1881. v 6orici ustanovljena tvrdka 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovafini in slavnemu občinstvu svojo laslno izdelovalnico umelnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Tma veliko zalogo nagrobnih vencev,- za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd., vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje ločno in solidno. Priporoma slav. občinstvu tudi svojo (S. cl.) tiskarno It* ne perilo. (P. cl.) Velika hiša zraven slovečih Skocijnnskili jam, 3 ure od Trsta in 1I3 ure hoda otl železnične postaje Divača, ob živahni prometni cesti Reka-Tist, z dvema kuhinjama, z dvemi obširnimi podzemeljskimi kletimi, s 14 krasnimi sobami s posebnimi uhodi, kakor nalašč prirejenim za rnnogobrojne letovščinike, ki vsako leto prihajajo v ta divno-romantični kraj. z obširnim, na visoko obzidanim in senčnatim dvoriščem, z velikim vodnjakom ž izvrstno vodo, z velikimi hlevi za konje in govedo, z obzirnimi spravami za seno ter druge poljske pridelke, s prostr-iJrpi lopami, s krasnim se sadjem in trtami zasejri^m vrtom in z lepim parkom je vsled nastalih družinskih razmer pod ugodnimi pogoji takoj gV^ na prodaj '^Mfi Proda se tudi na večletne obroke. — Hiša, kakor vsa ostala obširna poslopja, so kakor nalašč prikladna za gostilničarsko in štacnnarsko obrt. Vsled njene lege na tako živahnej prometni cesti, je posebno pripravna za kupčijo z domačimi pridelki in vsakovrstnim blagom na drobno in debelo; krčma bi pa imela i-aztra navadnega posla z domačim ljudstvom in z vozniki, obilo posla z nebrojnimi obiskovalci škocjanskih jam. Vse pohištvo z vrtom in parkom vred, dalo bi se tudi v najeta po dogovoru. Natanjčneja pojasnila pri lastniku Aleksandru Mahorčiču vHsvatnnn, pošta Divača. Prave in edine želodOne kapljice, lVaretvena znamka)" Zdravilnamocteh kapljic je nepre-kosljU-a.. — Te kapljice vredije redno prebavljenje, če se jih dvakrat na dan po jedno žlicico ^^ popije. Okrepi po-Sv. Anton Padov. kvarfeni zelo de e, store\ da zgine v kratkem easu omotiea in živofea lenost (mrtvosfc*. Te kapljice tudi store\ da človek rajij6. -9 Cena steklenici 30 kr. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročifcve in pošiljatve pa j edino le v lekarni Cristofoletti v Gorici. sini i UNlRNEHT. CAPSICIGOMPOS. IzBlcnteujeve lekarne v Pragi .pripoznano kot izvrstno M ublažtejoee mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno demuie *dr» i oilno sredstvo vedno le v orig. stekleni jcah z laso zaščitilo znamko, s„Sidrom"\ namreč iz RICHTERJEVE lekarne in1 vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno u f lUdrterievai fetana »pri ilate« lom- \/f\ 4! * PRABI. ggj Hiša na prodaj ˇ mestu v bližini sv.'Antona novega. Natančneje se izve pri našem upravništvu. ODLIKOVAN fotografski atelier JUi&m 3ettt& na Travniku štev. // v fforiei, podružnica n» Acnuftdottn St. 25 v Trsta, priporoča se slavnemu občinstvu v mestu in na deželi v blagohotno podporo. Anton Pečenka Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Giardino 8 41 53—9 priporoča pristna bala JkjJ?Jft^ brlakih, dalmatinskih in istorskih vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v. sodih od 56 itrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Con* amsrn«. Postrežba poitena. Trgovin« ae Jedilnim blagom G. F. Resberg v Gorici, t Kapucinski uliel št. 11 podružnici na Komu Štev. 2 priporoča to-lu Mago: Sladkor - kavo — rlž — mast — poper — sv«5e — bkrob — Ječmen — kavino — grl« -- drobne in debele otrobe - sol •--- moko za pitanje — kis - bakreni vitrljol itd. a 30 8 Zalija pristnega dalmatinskega žganja na debeli tor pristnega črnega iu belega vina. t NJIZNANH.O. 2? Podpisanec nljudno priporoča slavnemu ubcinstvu, posebno Častiti duhovščini, J[ uradnikom, učiteljem, sploh gosposkemu, delavsikomu in kmečkemu stanu, posebno *W pa novoporočencem svojo bogato zalogo vsakovratnaga pohištva, podob na platno in šipe t različnimi okvirji, ogledala vsake velikosti ter preproge za okna. Različne stolice iz trsja in po nemškem slogu, posebno za jedilne sobe. Blazine na strune in afriške trave z zimami in platnom na izbero ter razne tepe-earije. Sprejema naročila raznih divanov ter naročila od priproste do najfineje jedilne, spalne in posetne sobe od prvih mizarskih mojstrov, posebno od. odlikovane Crnigojeve delavnice v Gorici. • • # .. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izberi cenikov v najkrajšem času. _ ... ¦,. , Daje se ludi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. . . • Nadejaje se obilega obiska iz mesta in dežele, belježim z odličnim spoštovanjem Anton Breščak, Gosposka ulica Slev. 14 (Via Signoii N.o i4.) ®©©©<&000©0©00000©0©©03 S" Prva slovenska trgovina z železjem v Gorici © Korjedic & Zsgec fig (Prej G- Darbo) pred nadškofljo št. 5. Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega štajerskega železa, železne, clnkaste, pocinjene in medene plo-ščevlne, orodja za razne obrti in pohlinega, sledilna ognjišča, peči, cnvi in predpeCnlke, nagrobne križe. Vsakovrstne okove za pohištvo in stavbe. Prevzemata vse *=l naročje za vsakovraine stavbe in druga podjetja. Glavna zaloga za Gorico In okolico izdelkov c. kr. priviligovanih livarn. Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Nussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah. Edina zaloga najboljšega koroškega Acalon in Brescian-jekla. Zaloga Portland in Roman•Cemonta, kmetijskih strojev iz prvih tovarn. Kupujeta staro želez je in kovine po najvišji dnevni ceni.