*rzxr leto ixi. m m u LtotPDiii. v četrfeta E. decembra 1928. Ceno Din i SLOVENSKI Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserari do 30 petit š Din 2.—. do 100 vrst 2-50 Din. večji inserari petit vrsta 4,— Din. Popust po dogovoru lnseratni davek posebej. »Slovenski Naroda velja letno ▼ Jugoslaviji 240.^ Din, za inozemstvo 420.— Din. Rokopisi se ne vračalo. Uredništvo: Knaflova ulica št 5, L nadstropje. — Telefon 2034. Upravništvo: Knaflova ulica št. 5, pritličje. — Telefon 2304. Usodne odločitve v Beogradu Kriza vlade radi upravnih sprememb v Zagrebu? Upokojitev zagrebškega velikega župana. - Veliko županski posli izročeni aktivnemu oficirju. Silno ogorčenje v Davidevinevi skupini. - Posvetovanja šefov vladne koalicije. - Pred izvajanjem zakona o zaščiti države na Hrvatskem — Zagreb, 6. decembra. Četudi je vlada na vsa usta zatrjevala, da ne misli podvzeti radi zagrebških dogodkov nikakih izjemnih ukrepov in je tudi oseono glasilo dr. Korošca, ljubljanski «SIovenec», dosledno branil svojega šefa, češ da sploh niti ne misli na kaj takega, so bile po včerajšnjih in predvčerajšnjih konferencah pri g. Korošcu v vsej naglici in tišini izvršene daleko-sežne spremembe. Vlada se je odločila za militarizacijo državne uprave v zagrebški oblasti. Dosedanji veliki župan dr. Zrelec se je zdel hegemonistom očividno premalo zanesljiv. Zato je bil sinoči vpokojen. Na njegovo mesto ie imenovan za vršilca dolžnosti velikega župana polkov-nik Vojislav Maksimovič, dosedai predavatelj na vojni akademiji v Beogradu. Na pa bi ta upokojitev velikega župana ne izgledala preveč enostranska, je bil istočasno premeščen tudi general Uzun-Mirkovič in s*cer v Skoplie. Te povsem nepričakovane spremembe so izzvale v vsej javnosti najrazličnejše komentarje. V glavnem pa v vseh krogih povdarjajo, da je to skrajno nevaren eksperiment, ki kaj lahko dovede do vojaške diktature. Če se ie že dalo kakorkcJi zagovarjati militarizacijo uprave v južni Srbiji, kjer vladajo radi nesposobnosti uprave nevzdržne varnostne razmere, je taka militarizacija docela nedopustna v pokrajini, ki je kulturno najvišja in kjer ne primanjkuje dobrih in sposobnih uradnikov. Mrzlična napetost v Beogradu Presenečeni in ogorčeni demokrati — Beograd, 6. decembra. Vpokoji-tev zagrebškega velikega župana dr. Zrelca ;n nri'tarizacija civilne oprave v zagrebški oblasti j.e rodila v Beogradu povsem nepričakovan rezultat. Za ta ukrep notranjega ministra s<; izvedeli v Beogradu Šele danes zjutraj iz listov Izzva* :e vsesplošno Dre^-učenje, a v \ seh treznih krogih pravcato ogorčenje. Prav posebno presenečen so ož..i t r&taf: Ljube Davidovica, ki so vse? dr zadrega zagovarjali zmerne 7>c itiko do Zagreba in ki so se nvnd-ločnej'j protvil: nameram vukiće iče-vih ekstreinistov v vladi. Ukrep notranjega ministra je presenetil davldovi-čevce tembolj, ker je bila šele za danes dopoldne sklicana konferenca šefov vladnih skirp.i:. da se posveruieio o nadalinih korakih S tem. da je dr. Ko rošec na lastno pest in kar preko *!oč; izvršil te dalekosežne izprememb-..- v Zagrebu, je postavil davidovičevce in ostale zagovornike zmerne poHrlke pred gotove dejstvo. Nov ultimat davidovičevcev? Ko sn Bovmarji davi vprašali Ljubo Davidovica za 1171 en je, jim je ta odkrito priznal, da o odloku dr. Korošca ni imel nit; pojma in da je sam naiboij presenečen. Davi je Davidovič najprej sklical sejo vodstva demokratske stranke. Konferenca je trajala eno uro in se je nato r.adaljevala v kabinetu ministra ;avnih del dr. Angiel'novića. Na tej konferenci je bilo definitivno formulirano stališče, ki ga je imel zastopati Ljuba D?\iđov;ć na poznejši konferenci šefov četvorne koalicije. Davidovič je dobil naročilo, naj zahteva takojšnje razveljavljenje ukaza o spremembah v Zagrebu, Davidovič mora staviti dr. Korošcu ultimat s striktno izjavo, da bodo demokratski ministri ob 6 zvečer podali ostavko, če se to ne zgodi. Ob 10. so se sestali h konferenci dr. Korošec, Vukičević in Ljuba Davidovič, dočim Spaho, ki ie odsoten iz Beograda, ni bil navzoč. Konferenca šefov četvorne koalici:e je trajala do 12. Vojni minister grozi z demisijo Med tem časom so se razširile v političnih krogli vesti, da razpravljajo šefi četvorne koalicije o ostavki vojnega ministra generala Hadžiča, ki je baje skrajno ogorčen radi premestitve generala Uzun-Mirkoviča. To vest je še pojačala dolgotrajna konferenca ge- nerala Hadžiča z dr. Korošcem. Po konferenci je general Hadžič odšel v avdijenco na dvor. Vendar pa se o ostavki vojnega ministra tekom dopoldneva ni dalo izvedeti nič zanesljivega Nasprotno pa se ie okrog poldneva zatrjevalo, da razpravljajo šefi četvorne koalicije o ostavki celokupne vlade. Zunanji minister dr. Marinkovič. ki je že delj časa bolan, se je ob II. nepričakovano pojavil v vladnem predsedstvu. Njegov nenadni prihod komentirajo v vseh političnih krogih tako, da hoče dr. Marinkovič rešiti režim in preprečiti namero Davidovica in Grola. da izzoveta demisijo celokupne vlade. Iz vladnega predsedstva, kjer se je vršila konferenca šefov Četvorne koalicije, je prvi odšel Ljuba Davidovič. Bil ie skrajno nerazpoložen in rezerviran. Novinarjem je na vsa vprašnaja osorno odgovoril: «Ne morem nič reči. Stvar se tiče vlade, pa vprašajte s. Korošca.* «Govori se. g. predsednik, da vi ni* ste vedeli za sinočni ukaz.» «Res je, n'sem vedel in me je to silno presenetilo,« «Ali res, da zahtevate vi demisijo celokupne vlade? Davidovič se je izognil odgovoru in samo prikimal z glavo, kar so smatrali vsi novinarji za potrditev, Novinarii so še nadalje spraševali g. Davidovica, ki pa se ie dosledno izogibal vsakemu odgovoru. Priznal je le, da le siruaciia zelo resna. Seja šefov vladnih skupin se bo popoldne nadaljevala. Končna odločitev bo padla na večerni seji ministrskega sveta. Avdijenca dr Korošca Tudi Velja Vukičević. ki je za Da-vidovičem prišel iz kabineta ministrskega predsednika, ni hotel dati nikakih izjav. Pravtako je bi tudi dr. Korošec do skrajnosti rezerviran. Iz vladnega predsedstva je odšel takoj v dvor, kjer je bil sprejet v avdijenco. Njegova avdijenca ob 13.30 še traia. Pred odhodom na dvor je dr Korošec na vprašanje novinarjev, ali je priča= kovati že v prvih popoldanskih urah kako odločitev, samo zamahnil z roko in kratko pristavil: «Ne!» Drevi ostavka demokratskih ministrov? Po seji šefov četvorne koalicije je vaš dopisnik izvedel od demokratske* ga ministra, da je Ljuba Davidovič v smislu sklepa vodstva stranke na kon= ferenci stavil ultimativno zahtevo po takojšnjem razvcljavljenju izprememb v Zagrebu ter izjavil, da bodo demo= kratski ministri ob 6. zvečer podali ostavko, če vlada te zahteve ne bo brez pogojno sprejela in izvršila. Prvaki vladne večine ne prikrivajo resnosti si* tuacijc in splošno se pričakuje, da bo prišlo do krize celokupne vlade. Dr. Smodiaka oostane notranji minister Beograd, 6. decembra. Današnja druga tzdaia »Politike* označuje politično situacijo za silno resno in meni, da je kriza vlade skoro neizbežna. Nezadovoljni niso samo davidovićevci, temveč tudi velik del radikalov, ki vsi zahtevak) takojšnjo in temeljito spremembo režima. »Politika^ pravi, da pride kot notranji minister v novi vladi na-resnele v poštev dalmatinski Hrvat in bivši poslanik pri Vatikanu in v Madridu dr. Smodlaka. Stališče KDK k imenovanju polkovnika Maksimovića Zagreb, 6. decembra Od pol 12. do 13.30 se je vršila konferenca vodstva KDK. O seji ni bil izdan komunike. Iz razgovorov z udeleženci konference pa je vaš dopisnik iz-vedel, da so razpravljali o imenovanju polkovnika Maksimovića za velika župana v Zagrebu ter da so ugotovili, da ie to imenovanje nezakonito. Zakon o obči upravi nikjer ne predvideva ijukciie vršilca dolžnosti velikega župana. Vrhu tega polkovnik Maksimovič za to mesto tudi nima nikake kvalifikacije. V krogih KDK izražajo bojazen, da bo to imenovanje dovedlo do konfliktov z oblastvi, ker bo imel vsakdo pravico pritožbe proti vsakemu odloku polkovnika Maksimovića, ker bo vse njegovo delo, ki ga ob izvršil v svojstvu velikega župana, eo ipso nezakonito. V zagrebški javnosti še prav posebno kritizirajo dejstvo, da je vlada imenovala za velikega župana v Zagreba človeka, ki niti najmanj ne pozna razmer v prečanskih krajih in ki je šele sedaj prvič prišel v te kraje. Polkovik Maksimovič je znan le v krogih dobrovojlcev kot načelnik štaba dobrovoljske divizije na Dobrudži. ki ji je poveljeval sedanji vojni minister general Hadžič. Protest zagrebških davidovičevcev — Zagreb, 6. decembra. Nenavadna vpo-kojitev velikega župana dr. Zrelca je najbolj presenetila tukajšnje davidovičevce. Med niimi vlada radi tega ukrepa vlade silno ogorčenje. Danes dopoldne so sklicali sejo oblastnega odbora, po kateri je bil poslan Ljubi Davidoviču radi vpokojitve dr Zrelca brzojavni protest s prošnjo, naj zastavi vse svoje moči in zahteva takojšnje reparacije. V brzojavki rotijo g. Davidovica, naj za vsako cene odvrne odgovornost od demokratske stranke, ki bi postala sicei absolutno nemogoča v vseh prečanskih krajih. Izvajanje zakona o zaščiti države v zagrebški oblasti Zadnji akt velikega župana dr, Zrelca pred njegovo upokojitvijo, — Naročilo policijskim oblastem za izvajanje zakona o zaščiti države. — Zagreb, 6. decembra. Kakor smo že včeraj na kratko javili, Se je vlada odločila za uveljavl.ien.ie zakona o zaščiti države. G. Korošec sicer ni hote! direktno sam stopiti na plan z zakonom, ki ga ie v opoziciji skozi sedem let najostrejše pobijal in ponovno v parlamentu sam zahteval, da se ukine, marveč je izdal svojim podrejenim organom nalog, da via facti postopalo po zakonu o zaščiti države. Tako je včeraj izdal zagrebški veliki župan dr. Zrelec odlok, ki predstavlja uveljavljeaie zakona o zaščiti države za vso Hrvatsko. Glasilo g. Korošca sicer z debelim? črkami piše, da vlada ni podvzela nikakih izjemnih odredb, toda razglas zagrebškega velikega župana to trditev naibo1:e demantira. Posebno značilno pa je. da je bil velik? župan dr. Zrelec obenem vpokojen. Zdi se, da s? je g. Korošec na ta način pripravil vse, da si lahko pozneje opere roke !n zvrne vso krivdo na druge. Odlok zagrebškega velikega župana Se glasi: Vsem upravnim oblastem zagrebške oblasti. Povodom pogostih neredov se ima ponovno in posebno opozoriti javnost na naslednje določbe zakona o zaščiti javne vnrnosti in reda v državi od 2. avgusta 1. 1921. Čl. 1. Kot zločin v smislu kazen, zakona se imajo smatrati naslednja d-ejanja: 1. Pisanje, izdajanje, tiskanje, razširjanje knjig, listov, lepakov in objav, ki streme za tem, da se kdo ščuva proti nasilju proti držav, oblastem določenih v ustavi, ali sploh, da se ogroža javni mir in spravlja v nevarnost javni red. To velja tudi za vsako pismeno ali ustno komunistično propagando ali pregovarjanje drugih, da je treba izpremeniti politični ali gospodarski red v državi z zločinom, nasiljem ali kakršnokoli vrsto terorizma 2 Organiziranje, podpiranje ali članstvo kakega udruženja, ki ima za cilj propagando komunizma, anarhizma, terorizma ali združe- vanja zaradi priprav ali izvrševanja ubojev ali združenja za nelegalno in neparlametar-no prilaščanje oblasti, kakor spoh, vse. kar se navaja v gornji točki. 3. Izdajanje v najem ali kakršnokoli odstopanje zgradb ali prostorov za zbiranje oseb, ki imajo namen, pripravljanje ali delo za ustvaritev česa, kar je navedeno v gornjih dveh točkah, če je oni, ki je zgradbo ali prostore odstopil, vedel, za kaj se bodo uporabili. .4 Organiziranje, združevanje ali propaganda, ki gre za tem, da se povzroči vojaška vstaja, spopad ali nezadovoljstvo med vojaki, ali da se državljani ali vojaki ne odzivajo svojim vojašk. dolžostim, ali da se ovira, otežuje ali omejuje proizvodnja, poprava ali prenos vojnega materijala ali preskrbovanje vojske za njene potrebe, kakor sploh vsaka propaganda proti ustanovi vojske in vsaka priprava, poizkus ali delo z namenom, da se porušijo ali uničijo objekti, ki služijo javnemu prometu, javnim instalacijam in potrebam. 5. Stopanje v zvezo s kako osebnostjo ali kako družbo v inozemstvu z namenom dobivanja kake pomoči od tam zaradi priprav za revolucijo ali nasilno izpremembo sedanjega političnega stanja v državi ali česa aru-gega v gornjih točkah določenega, kakor tudi vsako podpiranje kakega inozemskega lista ali družbe od strani kateregakoli z ozemlja naše kraljevine, ako ta oseba ali družba dela proti ureditvi, redu in miru naše države. 6. Proizvajanje ali zbiranje orožja, orodja, priprav ali eksploziva za kak zgoraj omenjeni namen, kakor tudi vsako prikrivanje teh predmetov. 7. Priprava, poizkus ali izvršitev umora kateregakoli organa oblasti ali politične osebnosti. ČL 2 Kdor stori katero izmed kažnjivih dejanj,, navedenih v čl. 1. tega zakona, se bo kaznoval s smrtjo ali ječo do 20 let — Predmeti kaznjivega dela se konfisciraj o. Oni, ki vedo, da se pripravljajo zločini po čl. 1-, pa o tem pravočasno ne obveste dr? žavne oblasti, se kaznujejo z ječo do 20 let. V svrho hitrejše in lažje ugotovitve krivde je dopuščeno pristojnim oblastem vršiti preiskavo tudi ponoči, ako zahteva to nuj* na potreba Čl. 3 Državna politična oblast ima za* htevati od najbližjega komandanta voja* štvo radi vzdržanja javne varnosti, kadar* koli se pokaže, da v kakem konkretnem težjem slučaju niso za to zadostni njepi organi osebne in premoženjske varnosti. — Podrobnejše določbe o načinu uporabe vo» jaštva bo predpisal ministrski svet. ČL 11. Osebe, ki skušajo preprečiti dru* gc osebe, da bi delale, se kaznujejo z za* porom do 6 mesecev, ako njihovo dejanje ne preide v kako težje kažnjivo dejanja. Če sc take osebe na poziv oblasti takoj ne razidejo, kjer so se nedopuščeno zbrale, se kaznujejo z zaporom do leta dni in z globo do 3000 Din. Čl. 12. Kdor na javnih zborovanjih, v odprtih ali zaprtih prostorih ali kje drugod nosi aH raznaša kake znake, zastave ali napise kot znamenje pozivanja ali šcuvanja, da sc ustvari javno mnenje, da je treba ob* stoječi javni red zamenjati z drugim potom prevrata, z rušenjem privatne lastnine ali uničenjem javnega miru, se kaznuje z zapo* rom najmanj leto dni ali z globo do 50.000 dinarjev ali z obema kaznima. Čl. 13. Sodelovanje samo pri manifesta* cijah iz prejšnjega člena proti organizirani državni oblasti, se kaznuje z zaporom do leta dni ali z globo do 3000 Din ali z obema kaznima. čL 14. Ako je pristojna oblast prepo* vedala kako manifestacijo proti državnim interesom, se vsi udeležniki, ki se na poziv oblasti takoj ne razidejo, kaznujejo z zapo* rom najmanj leto dni, kolovodje in nago* var jači* da naj se manifestacija ne raziđe, pa tudi z globo do 5000 Din. Čl. 15. Ako ugotovi državna upravna oblast, da je kako udruženje ("=ind. arganiz. ali druga) izpremenilo svoj z zakonom do* puščeni namen ali započelo tajno ali javno baviti se z drugimi nedopuščenimi ali proti* zakonitimi agitacijami ali posli, se tako udruženje razžene. Proti sklepu o razpustitvi udruženja imajo njegovi zakoniti pred* stavniki pravico pritožbe v roku treh dni pri sodišču prve stopnje. Proti sklepu sodi« Sča prve stopnje se more v istem roku vlo* žiti pritožba kasacijskemu sodišču. Zako* niti predstavniki takega razpuščenega udru* ženja se kaznujeio za nedovoljeno delo z zaporom najmanj leta dni in z globo 5000 dinarjev, v kolikor nc obstoja težje kaz* njivo dejanje. Vsi kršitelji teh zakonskih določb se imajo brez zavlačevanja pozvati na odgovor po zakonu. Zagreb, 5. decembra 1928. Veli ki župan: Zrelec v. p. Glavni dobitek drž razredne loterije Milijonska premija je odpadla n trtino dobi dozdaj še neznan — Beograd, 6. decembra. Danes je bil zadnji dan žrebanja V. razreda XVI. kola drž. razr. loterije. Glavna premija v znesku 1,200.000 Din je odpadla na srečko štev, 8^.195. Obe srečki s to številko sta bili razprodani v četrtin-kah. Kolikor je mogoče ugotoviti, so štiri četrtinske srečke ostale v Beogradu, ena ie prodana v Sarajevo, ena v Ljubljano, ena v Osijek in ena v Va- Tri miklavževske zgodbe Ugrabljena Sabinka ali rop natakarice Ljubljana, 6. decembra. Kako so Rimljani ugrabil« Sabinke, ki so bile pri njih na gostovanju, je marsikateremu znano iz zgodovine. Moderna doba takih reči ne pozna. Cela stvar se da urediti bolj praktično in moderno. O tem so si bili Američani žc dvano na jasnem, kajti oe je treba žensko ugrabiti, si pomagajo kar z avtomobilom. Toda včeraj se je tudi v Ljubljani pripetil dogodek, ki da razmišljati in ki priča, da so se ameriške razmere tudi pri nas udomačile. Snoči ponoči je bil anamreč šiloma odpeljana natakarica Pepca. Dozdaj ni znano, ali gre samo za šalo, ali zares. Dejstvo je, da se je simoči kmalu po 12. pripetil na Gosposvetski cesti nenavaden dogodek. Proti Šiški je šla natakarica Pepca v spremstvu svojega zaročenca Ivana S. Tik pred železniškim prelazom je za njima privozil osebni avto, ki je nepričakovano ustavil. Iz avtomobila je bliskoma švignil šofer, priskočil je k natakarici Pepci, jo udaril po glavi, objel okoli pasu in porinil v voz. V naslednjem trenotku je avto že oddrdral, čeprav je Pepca obupano klicala na pomoč. Vse to se je odigralo tako naglo in nepričakovano, da S. ni imel niti časa, da bi priskočil svoji zaročenki na pomoč. Š;? pred-no se je zavedel, je avto že izginil v temno noč in jo v divjem tempu ubral proti Šiški. S. je bil prepričan, da gre za neokusno šalo. Ko pa Pepce Ie ni bilo domov, je zadevo prijavili policiji. O dogodku so Me takoj obveščene policijske stražnice, vendar do danes ni znano, kakšna usoda je zadela natakarico Pepco. Vajenec Tmče se je udeležil Miklavže-vanja v neki gostilni. Bila je tam zbrana večja družba in vsi so bili dobre volje. Razpoloženje se je še povečalo, ko je pričel Mklavž »uradovatk. Nemilo so bili pa nekateri gosti presenečenj ko so dobili lične zavitke, a notri repo, krompiT in korenje ter sli-čno robo. Prizadeti so se srdito pridu- a srečko št. 84.195. — Eno če-kupec srečke iz Slovenije. Ijevo. Kdo so srečni M:klavževi obdarovane«, opoldne še ni bilo mogoče ugotoviti. Dobitek 20.000 Din ie zadela srečka štev. 99.498. Dva dobitka po 10.000 Din sta odpadla na srečki štev. 46.119 in 128.885, dob'tka po J000 Din pa na srečki štev. 35.984 in 54.933. šali in grozili storilcu, da mu polomijo kosti, če ga dobe v roke. In nekdo je bil tako nepreviden, da je osumil hudomušnega dejanja vajenca Tinčka. Posledice so bile za Tinčka katastrofalne. Vsa družba je planila po njem in ga neusmiljeno obdelovala s pestmi. Končno so ga brcnili iz gostilne. »Čakaj mrha!« so kričali za njim. »drugič si boš premislil.« Tinče je žalosten in ves pobit odšel. Danes je svojo nezgodo potožil policiji. Prijazna družba ga je res temeljito obdelala, zakaj bil je ves podplut in marogast po obrazu in životu. Sedaj se za Prijazno družbo zanima policija, zakaj Tinče zatrjuje, da ni imel pojma o celi aferi in je bil zgolj žrtev natolcevanja. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.8125—22.8725 (22.S425), Berlin 13.54—13.57 (13.555). Bruselj 0—7.9095. Budimpešta 0—9.9206, Curih 1094.1—1097.1 (1095.6). Dunai 7.985—8.015 (8.—), London 275.53—276.33 (275.93). New-ork 56.785—56.985 (56.885), Pariz 221.22— 223.22 (222.22), Praga 168.2—169.— (168.6), Trst 296.75—298.75 (297.75). Efekti: Cdska 155 dem. Ljubljanska kreditna 125 zaklj., Praštediona 920 den.. Kreditni zavod 175 den., Vevče 110 den.. Ruše 360—280, tSavbna 56 den.. Šešir 105 denar. Les: Tendenca nespremenjena. Zaključena sta bila 2 vagona hrastovih in 2 vagona orehovih plohov. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Dunaj S00, Berlin 13.565, Budimpešta 9.92. Milan 297.75. London 275.93, Newyork 56.885, Pariz 222 25. Praga 168.60, Curih 1C95.6. Efekti: Vojna škoda 431. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9 124. Dunaj 73, Budimpešta 90.50, Berlin 123.7, Praga 15.3S. Milan 27.18. Pariz 20.29, London 25.18, Newyork 519.15 Stran i •SroVENSKI N A *o D» dtie 6. decembra 1928. Stev. 279 Klerikalna kratkovidnost se bo maščevala nad SLS samo Proti komu so potrebni energični ukrepi? — Kdo onemogoča likvidacijo spora med Zagrebom in Beogradom? — Sodba klerikalne internacijonale o dr- Koroščevi politiki, — «Slovenčev» nasvet dr. Korošcu. Zaradi dogodkov 1. decembra v Zagrebu zahtevajo režimovci v svojem tisku «cener« gičen nastop« vlade. Proti komu naj bo ta energičen nastop naperjen? Kar se more storiti, je edino to, da se pozovejo na od* govor oni hrvatski omladinci, ki so se pre* grešili proti zakonu, da se po zakonu kaznu* jejo. Na odgovor pa se imajo pozvati tudi tisti, ki so pri sobotnih dogodkih podlegli momentani psihozi, čeprav bi po svojem po* kržaju ne smeli. Zagrebške «Novosti» po* vdarjajo, da bi bil predvsem potreben ener* gičen nastop proti vladi sami, ker je edino ona kriva sobotnih dogodkov in vsega zla od 20. junija dalje. Kar se dogaja v Zagrebu m v kolikor so tamkaj prevladali skrajni elementi, je samo posledica žaljive provo' kacijet ki jo predstavlja sedanja vlada po svojem sestavu, s svojo eksistenco in s svo: jim delom. Ta vlada mora oditi, ker je se* stavljena iz strank iste večine, iz katere so izšli morilci hrvatskih poslancev. V njej imajo glavno besedo isti ljudje, v katerih vidi ves hrvatski narod in velik del srbske« ga naroda pomagače in tovariše Puniše Ra* čiča. Ta vlada nadaljuje v še večji meri hegemonistični sistem, ki ga hrvatski in ž njim združeni srbski narod smatra za si* stem svoje brezpravnosti in podrejenosti. -Energičen nastop» je potreben proti vladi, in naj pridejo na njeno mesto potem tudi ljudje z ulice, več bodo mogli storiti za po* mirjenje in ureditev odnošajev v hrvatsko* srbsko*slovenski državni skupnosti, kakor sedanja vlada. Tako piše zagrebški list, o katerem je znano, da ne zavzema ekstrem* nega stališča. Trditev režimskega tiska, ki jo ponavlja skoro vsak dan tudi dr. Korošcev «Slove* nec», da se voditelji o možnosti likvidacije spora nočejo niti razgovarjati, postaja z ozirom na vse. kar se je že povedalo o tej stvari, naravnost smešna. Zahteve KDK so točno znane in so bile že neštetokrat izre* cene. Okrvavljeni režim, ki onemogoča možnost likvidicije spora med Zagrebom in Beogradom, naj gre, da bodo lahko prišli na krmilo države ljudje, s katerimi bo raz: aovor mogoč. Narod in kralj naj govorita, je ponovno izjavilo vodstvo KDK. Kralj je izjavil ob bolniški postelji St. Radića, ko ga je gladil po roki: «Še vse bo dobro!» Narod zahteva svobodne volitve, da izpregovori svojo besedo. Treba je torej, da se umak* nejo samo ljudje, ki so napoti med naro* dom in kraljem, ki tvorijo oviro boljši ure* ditvi nase države, jez naši boljši bodočnosti, ki ne uživajo zaupanja naroda. Dr. Korošcevo glasilo zagovarja sedanji režim, češ da je katastrofa neizogibna, ka* dar politični voditelji nimajo volje ali mo* či, da bi se uprli željam in instinktom mase, kar da so Slovenci bridko izkusili, ko se je n pr. vršil boj za tako zvano Wrlsonovo črto. Takrat so se politični voditelji uklonili razpoloženju množice, čeprav bi bila Wilso* nova črta največ, kar bi mogli dobiti. Bili smo tedaj docela v vrtincu neprevdarnosti, je pisal te dni «Slovenec». Vprašamo, kdo je tedaj kaj vprašal naš narod, kdo mu je obrazložil, kako stvar stoji? Dejstvo pa je, da je bil takrat dr. Korošec vprašan iz Beograda, kako sodi o stvari, ali bi pri* stal na \Vilsonovo črto, pa se ni upal izreč! odločilne besede. Tako sc je stvar zamu* dila. In nekaj podobnega je bilo tudi s Ko* roško, ki bi jo lahko dobili še par dni pred plebiscitom vsaj do Drave, ako bi bili bolj prevdarni baš ljudje iz SLS, ki so hoteli biti tedaj, kakor tudi sedaj, edini predstav* niki slovenskega naroda. Naroda pa ni nihče vprašal, niti mu povedal, kako stvar stoji. Delalo se je za kulisami. Zato «Slovenčev» primer ne drži. Naš narod ni tako neumen, da bi ne razumel svoje prialovice: *Bolje vrabec v roki, kakor golob na strehi!» — Dr. Korošca in tovariše so vodili tedaj sa= mo interesi njihove stranke in zato se niso upsli prevzeti odgovornosti v njenem ime: nu za zgodovinske odločitve. Kljnb temu pa sc tej odgovornosti niso izognili. Tudi sedaj vodijo dr. Korošca samo tre* nutni interesi klerikalne stranke. Toda nje* gova politika ne bo trajne vrednosti za klerikalno stranko, ker se delo vsake stran* ke sodi po tem, kako služi interesom sploš* nosti. Kako sodijo o delu naše klerikalne stranke drugod, priča najbolje to, kar piše dunajski klerikalni list aReichspost», ki je našim klerikalcem veljal od nekdaj za vzor saj so svojo stranko organizirali po zgledu dunajskega klerikalizma. Tako jc zapisal ob naši desetletnici dunajski list, čegar mi* seinost je v marsičem, zlasti pa v vpraša* njih interesov katoliške cerkve istovetna z miselnostjo naših klerikalcev, med drugim naslednje: «Da bi se onemogočila zveza Slovencev in Hrvatov, je bil pozvan na čelo vlade vodja največje slovenske stranke, SLS, dr. Korošec. 5 tem ukrepom se je sicer prepre* čilo, da bi se njegova stranka pridružila hr* vatskemu pokretu, toda nadaljni razvoj in širjenje tega pokreta ni bil s tem zadržan. To je jasno prišlo do izraza v kooperaciji muslimanov s Hrvati v Bosni. Jez med Za* grehom in Beogradom je ob desetletnici na žalost zelo globok in širok, dočim postaja možnost obvladanja tega jezu vedno bolj problematična. Izven vsakega dvoma je, da se bo ustava morala izpremeniti. Vprašanje je samo, kako široka bo ta izprememba. Za nadaljni razvoj se pripisuje velik pomen zadržanju Slovencev pod vodstvom pred* sednika vlade dr. Korošca. Zopet se dogaja v zgodovini, da je usoda velike države, ako že ne po vsem, vendar pa bistveno odvisna od stališča manjšine. Ne moremo svojega razmotrivanja zaključiti, ne da bi omen ili žalostnega dejstva, da trpi radi tega polit ič* nega vrvenja tudi katoliška cerkev. Tudi v duhovščini sami je prišlo do globokega raz* kola z ozirom na precenjevanje položaja in glede na stališče napram političnim strankam. Slovenska duhovščina pod vod* stvom dr. Korošca, kakor tudi Hrvatska pučka stranka podpirata vlado. Duhovščina v Hrvatski se je priključila ljudstvu, do* čim episkopat še ni zavzel javno svojega stališča. Iz neslužbenih izjav in privatnega delovanja pa je vendar razvidno, da gleda* jo bosanski škofje bolj simpatično na hr* vatski pokret, kakor oni v Hrvatski. Radi te neenotnosti je bila cerkev izpostavljena hudim napadom in njen ugled s tem ni pri* dobil. Očita se duhovščini, da ne razume zgodovinskega časa in da je svoj narod pu* stila brez pomoči. Čeprav so te obtožbe pretirane, vendar ni dvoma, da je razkol v duhovščini škodljiv. Želeti je v interesu cerkve, da se duhovščina zopet združi v enotnem pojmovanju, ki bo odgovarjalo do* bro razumevanim interesom cerkve.» Mi nismo simpatizerji dunajske «Reichs* poste». Omenjamo jo samo zato, ker nava* ja kot glasilo mednarodenga klerikalizma ista dejstva, ki so jih pri nas klerikalci za* nikali. Navajamo jih kot dokaz, da se kle* rikalci zelo motijo, če mislijo, da jim bo njihova sedanja politika rodila trajne uspe* be. — Zato govorimo tudi v njihovem in* teresu. ako ponavljamo «Slovenčeve» bese* de: «Neprevdarne politike je bilo dosti in zato naj sc neha!» Morda bo klerikalcem samim v korist, če bodo podredili svoje strankarske interese koTistim splošnosti. jonov Din, za popravila na starem pokopališču pa 4 milijone. Z 10 milijoni pa seveda še ni mogoče sezidati lep krematorij, kakršen bi spadal v Zagreb. Tak krematorii bi stal najmanj 20 milijonov Din. Merodajni krogi naj bi zato v prvi vrsti poskrbeli, da se ustanove pri vseh zavarovalnicah oddelki za sežiganje v krematoriju, kakršni so že ustanovljeni skoraj v vseh večjih mestih v zapadni Evropi. Zavarovancu, ki plačuje določeno premijo, zavarovalnica jamči, da bo po smrti sežgan v krematoriju in bo tudi njegov pepel shranjen na posebnem prostoru v urni. V Zagrebu je baje že sedaj nad 5000 ljudi, ki bi tako zavarovali sebe in svoje sorodnike. V kavarni «Paris» v Petrinjski ulici v Zagrebu svira zvečer godba. Ker je kavarna lepa in mirna, jo meščani radi posečajo. Snoči je bila zopet napolnjena. Po 10. uri je prišel v kavarno medicinec Živković v spremstvu treh prijateljev. Ko je stopal v lokal, je za-klical godbi: Bre, bre, zasvirajte mi ra-dikalsko! Kapelnik je to odklonil in godba je zasvirala drugo pesem. V tem je pristopil ključavničar Jurić. Zahteval je, naj mu zasvirajo «Travnik ml se zapalio». Živković se je razburil in je ključavničarja ozmerjal ter ponovno zahteval, naj mu zasvirajo radikal-sko. Ključavničar je nato povabil medi-cinca v vežo, da bi tam obračunal z njim. Medicinec Živković se je odzval. Kaj se je v veži godilo, še ni pojasnjeno. Kmalu se je Živković vrnil v kavarno s krvavo glavo. Tudi Jurić je bil krvav. Ko so Živkovićevi prijatelji videli, da je njdhov tovariš ranjen, so navalili na ključavničarja. Vrgli so ga na tla in ga začeli pretepati. Plačilni natakar se je vmešal med pretepače in zahteval, naj mu plačajo. Tedaj ga je nekdo udaril s stolom po glavi in ga težko ranil. Vsi gostje so priskočili na pomoč plačilnemu in ključavničarju in tako se je razvil splošen pretep, v katerem je bilo več kavarniških gostov težje in lažje ranjenih. Policija ie intervenirala in aretirala Živkovića. ★ Predvčerajšnjim so našli v Novem Sadu mrtvega bančnega vratarja Aleksandra Bernata. Berna t je sedeJ v stolu poleg štedilnika, pri njem pa je ležala steklenica s strupom. Policija je bila takoj obveščena o nenadni smirti vratarja in je poslala v banko dežurnega uradnika in zdravnika, ki naj bi ugotovila vzroke in okolnosti. Bernaitove nenadne smrti. Zdravnik je ugotovil, da je smrt povzročila velika količina karbol-ne kisline, ki jo je vratar izpil. Truplo so odpeljala v mrtvašnico in ga obdu-cirali. Bernat je bil uslužben pri Državni hipotekami banki, ki ima svojo podružnico tudi v Novem Sadu. Stanoval je v hiši Hipotekarne banke, kjer je imel stanovanje tudi Dragotin Dinić, znani junak velike vohunske in korup-cijske afere. Ko je pred mesecem policija odkrila, da je vojaški liferant Dinić prav za prav vohun in slepar in je preiskala v njegovi odsotnosti njegovo stanovanje, je bil zaslišan tudi vratar Ber-nat. Ta je baje povedail imena vseh Di-nićevih gostov, ki so zadnje Čase zahajali k njemu. V zvezi z nenadno smrtjo vratarja Bernata krožijo po mestu najrazličnejše vesti. Policija je ugotovila, da je vratar v ponedeljek vso noč popival v večji družbi. V torek dopoldne so ga pa našli že mrtvega. Tudi ni bilo mogoče takoj ugotoviti, kako si je končal življenje. Misli se, da je žrtev zločina in da ni izvršil samomora. Tako da še danes ni prav za prav pojasnjeno, ali se je zastrupil ali ga je morda kdo drugi zastrupil. Ker pokojnik ni zapustil nobenega pisma, bo ostala njegova smrt najbrž za vedno nepojasnjena. To bi bila že tretja nedolžna žrtev sleparja in vohuna Dinića. Kakor znano, se je pred tedni usmrtil mornariški kapetan Matijević, ker so ga obdolžili, da je bil v zvezi z vohunom Dinićem. Kmalu se je poskusila zastrupiti tudi njegova žena, a so jo pravočasno rešili. Vratar Bernat je, kakor se zdi, tretja žrtev te umazane afere, ki je že skoraj potlačena. Njeni glavni krivci z vojaškim liferantom Dragotinom Dinićem na čedu, pa so oproščeni. Policijski direktor je sicer izjavil, da si je Bernat sam končal življenje. Kako je v resnici, nihče ne ve. Spričo razmer, ki vladajo v državi, je vse mogoče. Zato je izjava policijskega direktorja lahko resnična ali pa tudi zlagana v interesu kake »višje« osebnosti, ki je zapletena v to umazano afero. Vratar Bernat je rad pil. Tako je popdvail tudi v noči pred smrtjo. V zgodnjih jutranjih urah v torek se je s tramvajem odpeljal iz gostilne domov ter sedel k štedilniku. Najbrž ga je zeblo in se je hotel pogreti. Sedečega pri štedilniku 90 našli čez nekaj ur mrtvega. Napoleon in Luiza (Prihodnje filmsko predavanje ZKD). V soboto in nedeljo, dne 8. in 9. t. m. nam pokaže ZKD ob spremljevanJM predavanja gosp. prof. Volavska docela nov in zanimiv zgodovinski film >Luiza in Napoleon*. V Času, ko so zmago nos ni Napoleonovi orli osvajali evropske države, ko je bila Avstrija popolnoma premagana in je kljubovala zgolj velika Rusija, ki se je baš pripravljala za vojno proti velikemu sovražniku in je ostala Prusija neodločna. Nemčija je tedaj vodila izredno bojazljivo politiko napram Franciji, dokler se ni začela pod vodstvom princa Luis Ferdinanda ostra borba proti tej politiki in skušalo doseči čim tesnejše prijateljske zveze z Rusijo. V tej naiburnejši dobi je vladala na Pruskem kraljica Luiza in v to dobo nas popelje najnovejši pravkar iz-gotovljeni film. Njegova vsebina je zvezana z najrazličnejšimi lajnami in spletkami evro-pejskih dvorov, v njem srečamo markantne osebnosti tedanje dobe od Napoleona do najrazličnejših njegovih ministrov in generalov. Film, ki je izdelan po manuskriptu odličnega nemškega Ludvik Bergerja, se odlikuje po izredni zgodovinski točnosti in tudi sicer je to filmsko delo doseglo vsepovsod splošno pohvalo in umetniško priznanja. Predstave se vrše kljub ogromnim nabavnim stroškom po navadnih nizkih cenah vsakokrat ob 11. uri dopoldne. Ureditev železniških zvez Slovenije Anketa o voznem redu. — Urediiev prometa z Italiju. Na direkciji državnih železnic jo* danes ob 10. dopoldne otvori! inž. Knežev.ič anketo, ki naj razipravlja o določitvi lokalnega voznega reda, veljavnega od 1. maja 1929 dalje. Anketi so poleg železniških strokovnjakov prisostvovali zastopniki interesira-nih oblasti in gospodarskih korporacij, med drugimi: zastopnika obeh veldkih županov vlad. svet. dr. Andrejka in vlad. svet. dr. Stare, za Zbornico TOI tajnik g. Ivan iMo-horič, za ljubljansko mestno občino ini. Bevc, dalje direktor Rogaške Slatine 2- dr. Šter, zastopnik SPD g. Makso Hrovatin in zastopnika »Putnikac ravnatelj g. Pintar iz LJubljane in ravnatelj g. Končan iz Maribora. Na anketi je bilo nadnreje v splošnih obrisih podano poročilo o sklepih mednarodne železniške konference, ki se je meseca avgusta vršUa na Dunaju in ki je določila za prihodnje leto mednarodni vozni red na progah ljubljanske direkeje. Nato je anketa začete razpravljati o raznih predlogih, ki so jih stavile interesirane korporacije glede izpremembe odnosno izpopolnitve sedaj veljavnega voznega reda. Ker so nettunske konvencije obojestransko ratificirane, je stopilo v odločilno fazo vprašanje aktiviranja skupnih postaj na Reki, Rakeku, v Bohinjski Bistrici in Kranjski gori. Hkratu je treba organizirati skupno železniško službo in izdelati tarife. V to svrho je sklicana za 11. t. m. dopoldne v Ljubljano konferenca obeh delegacij, jugoslovenske in italijanske. Od strani jugoslovenske železniške uprave bodo konferenci prisostvovali trije zastopniki generalne direkcije državnih železnic in merodajni strokovnjaki in šefi oddelkov ljubljanske direkcije. Dve težki nesreči Ljubljana, 6. decembra. Včeraj sta se pripetili dve težkj nesreči, ena v Št. Vidu, druga pa v Litiji. 2rtvi sta bili sinoči pripeljani v ljubljansko bolnico. Dočim je šentviški ponesrečenec kmalu po prevozu v bolnico umrl, je drugi iz Litije ostal živ in bo menda kljub težki poškodbi okreval. Progovni delavec Ivan Repovš, star 23 let, se je sinoči okoli 6.45 hotel odpeljati domov proti Zagorju. Vlak se je že pomikal, ko je šele prišel Repovš na kolodvor. Ubral jo je vt dtrr in skokoma se je hotel potegniti na vlak. Toda nesreča ne počiva nikoli! Pri skoku je Repovšu spodrsnilo, nesrečnež je izgubil ravnotežje tn padel pod vlak. Kolesa so mu šla čez obe nogi m nra odtrgala levo pod kolenom, desno pa v členku ter mu tudi levo roko težko poškodovala. Kolodvorski uslužbenci so ga takoj pobrali in prenesli v čakalnico, nato pa so v Litijo telefonirali po pomožni stroj. Vlak je odpeljal ponesrečenca v Ljubljano, kjjer ga je s kolodvora rešilni avto odpeljal v botaico. Repovša so v bolnici takoj operirali in mu amputirali obe nogi. Čeprav je izgubil mnogo krvi in ima težke notranje poškodbe, se je kmalu zavedel. Zdravniki upajo, da bo okreval. Seveda bo siromak ostal pohabljen za vse živkjenje. — Današnja vest v »Jutru«, da je Repovš že podlegel poškodbam, je nekoliko preuranjena. Repovš je doma iz Polšnika pri Zagorju. Druga nesreča se je včeraj pripetila na križišču poti Ljubljana—Št. Vid in Polane— Št. Vid Nekoliko po 18. je na križišču povozil potniški avto, last tvrdke »Štora«, v Št. Vidu 13-letnega posestnikovega sina Ivana Krušiča Iz Št. Vida. Dečka so malo kasneje s težkimi poškodbami 'prepel(jalM v ljubljansko bolnico, kjer ie pa okoli 22. umrl. Kdo je kriv grozne nesreče, še ni ugotovljeno. Šofer Ernest Seiger, ki je opravljal avto, zatrjuje, da je vozil razmeroma počasi in da niti ni opazil, kdaj je prišel deček po voz. Nasprotno pa trdijo očividci, da je šofer vozil precej naglo in da se tudi ni ustavil, čeprav je moral opaziti, da je nekdo padel pod voz. Preiskava bo pokazala, koga zadene krivda. Šofer se je danes sam javil obastim v Ljubljani. Tragična smrt mladega dečka je v Št. Vidu vzbudMa splošno sočutje, obenem pa ogorčenje nad brezobzirnim divjanjem av-tomobilistov na šentviški progi. Dozdaj je bilo na tem delu gorenjske ceste že več smrtnih avtomobilskih nesreč in če bodo avtomobilisti tudi v bodoče tako brezobzirno vozili, si ljudje kmalu ne bodo upali na cesto. Soorf — Naši športniki za Jugoslovensko Matico. Na praznik v soboto 8. t. m. in v nedeljo dne 9. t. m. se bo vršil v Ljubljani na igrišču Ilirije nogometni turnir za Gosposvetski pokal SK Ilirije. Ves dobiček tega turnirja je namenjen narodno obrambnemu delu Jugoslovenske Matice. Svoje sodelovanje pri turnirju so dosedaj prijavili klubi Ilirija, Maribor, Hermes. Svoboda. Reka in Grafika. S to nacionalno sprtno prireditvijo hočejo naši športniki ponovno dokazati, da v njih ni zamrla nacionalna zavest, da sočustvujejo z rojaki onstran meja ter da znajo ceniti vzvišeno in nesebično delovanje, ki ga vrši Jugoslovenska Matica in ka- teri so, kakor že omenjeno, namenili ves dobiček turnirja. Prireditev, ki zasleduje poleg gmotnega uspeha tudi moralne in propagandne cilje, zlasti na korist rojakov onstran Karavank, je vse hvale in vse pozornosti vredna. Zato priporočamo našemu narodnemu občinstvu da jo poseti v čam večjem številu ter s svojo prisotnostjo izkaže tekmujočim svoje priznanje za njih plemenito zamisel. Podrobnostii turnirja so ra-zvidne v športni rubriki. šBeležnica KOLEDAR. Danes: Četrtek, 6. decembra 1928; katoličani: Miklavž; pravoslavni: 23. novembra, Arrrfilohije. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: Ob 15. »Modri osHček Miško«. Opera: »Lepa Vida<. Kino Matica: »Besni reporter«. Kino Ideal: »Človek, ki se smeje«. Angleška razstava v muzeja. Predavanje: Ob 18 na univerzi: dr. Fr. Štele: Najnovejše umetnostne najdbe na Slovenskem. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Ramor, Miklošičeva cesta, Trn-kozcy, Mestni trg. Prosveta Pevski zbor moravskih učiteljev, ki koncertira v Liubliani na praznik v soboto, dne 8. t. m. ob 20. uri v Unionski dvorani je ne le najboljši češki moški zbor. temveč najboljši moški zbor cele Evrone. Moravski učitelji so se posvetili koncertnemu življenju že leta 1903. ko so začeli z rednimi pevskimi vajami že v Kromerižu in so oozneie postavili sedež svoiim vaiam in soloh svojemu društvu v Brno. Vsakih 14 dni odhajajo iz vseh strani k svofemu molsrru m študirajo skladbe, katere so se preje naučili že na pamet. V prvih dvaisetih letih svojega obstanka to i e od 1903 do 1923. ko so praznovali 20letnico svoieea dela. so koncertiral 243 krat v 142 mestih svoie domovine in izven njenih meia. Koncertirali so že v Taznih krajih bivše Avstroogrske, dalje v Nemčiji. Franciji. Ansdiii. v Rusiji in Italiji. V Jugoslavijo kot tako so sedal prvokrat prišli ter koncertiraJr» v Beozra-du, Sarajevu. Zagrebu in Lrubliani. ZboT šteje 54 pevcev, ki so kar se tiče glasovne in tehnične popolnosti, na višku. Vstopnice za ta koncert so v predorodaH v Madčni knjigarni. Pianist Ivan Noč ie eden izmed onih redkih naših umetnikov tudi v koncertnem življenju. Z naivečio vnemo zon kot odličen pianist koncertne nastope, kar priča par njegovih vsakoletnih koncertov. V letošnn sezoni ie še koncertiral na Dunaju in Mariboru, v ponedeljek 10. t. m. pa priredi samostojen koncert v dvorani Fil-barmonične družbe. — Program ie kal pestro sestavljen in obsega efektne klavirske skladbe raznih It era tur Vse r/rifatelte komornih koncertov opozartamo na ta Nočov koncert. Vstopnice v Matični knuearni. \z operne pisarne. Danes v četrtek 6. U m. se poje kot peta predstava >Slovan-skega tedna« izvirna slovenska opera »Lepa Vida« komponista Risto Savina. To delo je imelo pri premijeri nenavadno močan uspeh. Opozarjamo, da veljajo za predstave v okvirju » Slovenskega tedna« posebni bloki s popustom 30% od dnevnih cen. ki se dobe pri blagajni gledališča. Predstava >Lepa Vida« velja za abonente reda D. V petek »e poje Prokofjeva komična opera >Zaljubljen v tri oranže«. V soboto kot ljudska predstava popoldne >Nikola Šubic Zrinjski*. V nediljo popodne opereta ^Poljska kri« (ljudska predstava), zvečer Musorgskesa veličastna opera »Boris Godunov z g. Križajem v naslovni partiji. Kot zaključna predstava >Slovansk. tedmu se poje v ponedeljek Smetanova vedno lepa opera >Dalibor«. Proslava desetletnice Cankarjeve smrti v ljubljanski drami bo na dan obletnice, to je v torek 11. decembra ob 8. uri zvečer. Na sporedu je njegova drama »Lepa Vldac. (Opozarjamo izrecno na razliko od Savinove opere »Lepe Vide«, ki je po vsebini in obliki povsem drugačna). Delo izvira po snovi iz časov, ko so Cankar, Murn, Aleksandrov in Kette stanovali v poljanski cukrarni, kjer so v mali izbici prebijali svoja študentovska leta, stradali, sanjali in umirali. (Kakor znano, sta oba, Murn in Kette umrla v isti sobi in temno poslopje je dobilo od takrat v naši literaturi zloglasno ime: mrtvašnica). Tistim težkim časom sanjarjenja, hrepenenja in obupa je postavil Cankar v tej svoji drami (primerjaj tudi »Nino«) visok in nepozaben spomenik, v katerem je vse lepe misli in vse sanje o lepoti, resnici in plemenitosti strnil v simbolični lik lene Vide. Vloge igrajo ge. šaričeva, Mira Danilova. Marija Vera ter gg. Cesar, Debevec Gregorin, Jan, Kralj, Levar. Godba je prirejena po Griegovih motivih. Režijo ima g. Ciril Debevec Začetek točno ob osmih, konec ob 10 uri. Vstopnice se rezervirajo na željo pri blagajni (tel. štev. 2231). Upamo, da se bo naše občinstvo te spominske proslave častno udeležilo. V petek 7. t. m. se ponavlja Novačano-va drama >Herman Celjski« v naslovni vlogi z g. Le varjeni in v režiji g. prof. šesta. Prokofjeva opera »Zaljubljen v tri oranže« se poje v običajni zasedbi pod taktirko konelnika Stritofa v petek 7. L m. ▼ ljubljanski operi za abonente reda B. Sobota in nedelja v ljubljanskem gledališču. V operi se nadaljuje slovanski operni teden in se poje v soboto na praznik, dne 8. t. m. ob 15. uri popoldne Zajčeva opera •»Nikola šubic Zrinjeki« kot ljudska predstava pri znižanih cenah. V drami sta isti dan dve predstavi in sicer popoldne ob 15. uri >Dobri vojak Svejk« kot ljudska predstava in zvečer ob 20. uri Shake*peareiieva tragedija »Romeo in Julija«. V nedeljo, dne 9. L m. vprizori drama ob 20. uri zvečer Tolstojevo dramo %2ivi mrtvec«, v operi pa je jk>-noldne ob 15. uri opereta »Poljska kri« Kot ljudska predstava pri znižanih cenah, zvečer ob pol 20. pa >Boris Godunov« z Josipom Križajem v naslovni vlogi. Josip Krišajj gost ljubljanse opere. V nedeljo, dne 9. t m. gostuje v ljubljanski operi eden njpriljubljeneiših naših pevcev g Josip Križaj in sicer v vlogi Borisa Godu-nova iste opere slavnega ruskepa komponista Musorpskega. Predstava se vr5i kot izveu. Jutri v petek priredi Šentjakobski oder Cankarjevo slavje. Pridite vsi, ki obožujete našega največjega pisatelia. Spor«»d je rnz-viden na lepakih. Vstopnice ae dobe v trgovini šterk (Karničnik) na Starem trgu. Pisane zgodbe iz naših krajev strašna rodbinska tragedija. — Zagreb dobi kiematorij. — Krvav pretep v kavarni. — Tajinst vena smrt priče v Dinićevi aferi. Te dni ie seljak Miha Perenčević odkril pretresljivo družinsko tragedijo v Graberjih v Slavon:ji. Perenčević je imel brata Ivana, ki je živel z ženo in otrokom v svoji hiši v Graberjih. Čudno se mu jc zdelo, da ga brat ne obišče tako dolgo. Ponavadi je Ivan prišel vsak drugi dan k njemu, da sta se pomenila o tem in onem. Ivan je slutil, da se je bratu nekaj pripetilo. Morda je bolan, si je mislil, in je odšel k njemu. Se boli se je čudil, ko je prišel pred bratovo hišo in je zaman trkal na vrata. Poklical je sosede ter vdrl v hišo, kjer se mu je nudil strašen prizor. Brat Ivan je visel na obešalniku. Bil je že mrtev. Ko so stopili v drurgo sobo, se jim je nudil še strašnejši prizor. V postelji je ležala svakinja. Postelja je bila krvava, svakinja pa s sekiro razsekana na kose. V drugi postelji je pa ležal 151etni sin Štefan. Imel je veliko rano na glavi in je umiral. Miha Perenčević je takoj obvestil orožnike in zdravnika o strašni rodbins»ki tragediji svojega brata. Storil je tudi vse, da bi rešil 15-letnega nečaka Štefana, ker bi bil edina priča strašne tragedije. Štefan se pa klju*b zdravniški pomoči ni več zavedel. Umrl je v naročru svojega strica. Orožniki so takoj uvedli preiskavo. Doslej pa ni bilo mogoče ugotoviti, kako in zakaj ie prišlo do pretresljive rodbinske tragedije. Domneva se, da je Ivan Perenčević s sekiro razsekal najprvo svojo ženo, nato je udaril s sekiro še po svojem sinu Štefanu in ga težko Tanil. Oba je položil v posteljo ter se obesil na obešalniku v predsobi. Pe- renčević jc živci skromno in je bil znan kot trezen in priden človek. Strašno dejanje je izvršil najbrž v duševni zmedenosti. ¥ Pred dnevi se je na seji zagrebškega občinskega sveta razpravljalo o ponovnem razširjenju zagrebškega pokopališča Mirogoia. Pokopališče ie bilo že šestkrat razširjeno in ie še vedno premajhno. Sedaj se je predlagalo, naj mesto kupi sosedno zemljišče, ki meri 30 johov. Za to zemljišče bi morala zagrebška otjčina plačati okoli 6 milijonov Din. Voditel? najbolj konzervativne stranke v občinskem svetu dr. Prebeg ie pa odločno protestiral proti nakupu novega zemljišča za razširjenje pokopališča in ie predlagal, naj se reši to vprašanje na ta način, da se zgradi krematorii. ki ga ima že vsako večje mesto. Sežiganje mrličev in shranitev pepela v urnah bi zahtevala manj prostora in bi bila tudi bolj higijenična za mesto, ki ima za pokopavanje neprimerno ilovnato zemljo. Predlog je bil sprejet in imenovana je bila komisija strokovnjakov, ki naj prouči ta predlog. Seveda so se tudi napredni zastopniki v mestnem svetu takoj pridružili predlogu dr. Prebega in tako je bil njegov predlog sprejet. Da se bo krematorij obnesel, zavisi seveda od zagrebških meščanov, ki se sicer sedaj ne navdušujejo za krematorij, ko bo pa sezidan, se lahko zgodi, da bi zmagala njih konzervativnost in se bodo dali raje pokopati kkkor sežgati. Za novo 1 zemljišče bi občina morala dati 6 mili- Stev ?7g «SrOVFMrerrrfjeno črez 35 vagonov letošnjega vinskega pridelka Vendar pa so še zaloge zelo velike. O letošnji kakovosti ter o splošni situaciji se bodo intereseirtje najboljše lahko informirali na vinskem sejmu in razstavi; ki se bode vršila v tukajšnji restavracijski dvorani dne 18 decembra t. 1. z začetko-n ob 8. uri. Vlakovne zveze skrajno ugodne, tako, da se v enem dnevu prav lahko vse opravi. — Smuški tečaj za začetnike priredi za dobo božičnih počitnic (od 25 dec. t. 1. do inkluz. 1. jan. 1929) Rtid. Badrura. Kraj se bo določil naknadno po snežnih razmerah in po številu priglašenih ter pravočasno sporočil po časopisih vzajedno s cenami za stan in prehrano. Celotni pension utegne stati na dan za osebo od Din 40—50, pouk bo brezplačen. Interesenti za tečaj naj se blagovolijo čim prej prijaviti na naslov: Rud. Badjura. Ljubjana. Veliko županstvo. — Drugi smuški tečaj pod istim vodstvom se bo vršH v jatmarju pri planinskem Domu na Kofcah nad Tržičem. — S Krvavca poročalo: Pot iz Kamnika do Sv. Ambroža prosta snega, na2. Kemička Čistilnica perja 109/7 Mirna stranka želi stanovanje 2 sob, kuhhrje in pritsk-Itn za takoj aH s 1. februarjem. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda* pod »Čistost 3647c. sprejema v popravilo tvrdkj* Matija Tre bar, Ljubljana Sv. Petra cesta st. 6. 10ST JUGOGRAFIKA, Ljubljana TISKOVNA f* TMOfNA DRUŽBA lO.l 9V PETRA PfAft *9 Mlad fant išče shižbe sluge ali kaj primernega. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 2550 Lepo visečo svetiljko uporabno za elektriko in petrolej, plinasto, ki razne predmete, prodam. Ogledati dopoktae. Aleksandrova cesta 10, III., desno. 3655 Strojepisna dela sprejmem na dom. Ponudbe na upravo tega tista pod »Strojepisje 2661«. Tvornica za testenine kompletna strojna naprava. 2 preši, 2 gnetitlna stroja itd., v rabljenem, vendar povsem dobrem stanju, naprodaj po izredno ugodni ceni. Fi-schetti. Trst, Rossmi 20. 2660 Kovačnica s kompletnram inventarjem, v sredim mesta Maribora, brez konkurence, proti takojšnjemu plačilu za 30-000 Din naprodaj. J. Kokot, Maribor, Tattertbachova ul. št. 14. 2659 Kupim staro zlato srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — I Iger-'" v s!n, urar in juvelrr, Maribor, Ciosooska ulica 15. XSb Iščem mesta kot pomagalka v kuhinji v kaki večji restavraciji ozir večji gostilni ali tudi pri boljši privatni družini Naslop takoj Ponudbe na •rpravo SI. Naroda pod • Vestna*. 2451 Odlični šlezijski premog in koks, promptno Iz skladišča ter trboveljski premog dobavlja Cebin. Wolfova l. tet 2756 92 n L Miku! Uubliana, Mestni trs 1-snportti sftii it 4f* ttinikn i» mUAh m iarr ufala* palit tpmrila»izvrfaifie totno io niMno. Št 42922/2S, ref. V. 15361 Razglas Volilcem glavnega odbora za obdelovanje Barja, Ker je potekla šestletna opravilna doba davnega odbora za obdelovanje Barja, se ima vršiti v zmi-slu dež. zakona od 23. avgusta 1877 in dež. zakona od 19. decembra 1886 nova volitev. Imenik volilcev iz volilne skupine ljubljanskega okrožja, t. j. za kat. obč. Trnovo, Gradišče, Karlov-sko in Krakovsko predmestje v Ljubljani in za kat. obč. Stepa njo vas, ie vsem upravičencem na vpogled od 10. do 31. decembra 1928 na mestnem magistratu (v sobi Št. 40) ob običajnih uradnih urah. Pritožbe proti volilnemu imeniku je vložiti pri mestnem magistratu v osmih dneh in sicer od 14. do 22. decembra 1928. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 4. decembra 1928. Dvokotesa, motorji, šivalni »troti, otroški io ^račir vozički, tri-^iklji, hoJendcrJi sidro. »trojk« ivtomobfU Prvovrstno blago >> najnižjih cenah. Velika Izbira -cenile franko — prodaja na obroke «TRIBUNA» F. B. L. tovarna dvokoles io otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovsk? c. 4. POTOP je največji in najživahnejši zgod. roman H. Sienkievvicza 1096 strani obsegajoči ruman je izdala v d veh delih TISKOVNA ZADRUGA v LJUBLJANI Prvi del velja broširan Din 110—, dru^i det, ki |t pravkai izšel Din 100. v »latnn vezan pa prvi del Din 134, =^== irugn Din 124 == ^^B!=t:' i -----------■ --.-=------—-----— ■■■-- Urejuje: Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskamo: Fran Jezersek. — Za upravo in inseram del lista: Otoa Christoi. — Vsi v Ljubljani-