V i n k o H i t e n c Pa jih je spet potolažil gospod Ja- kob. Pet krvavečih ran >>Ne obuPaJte' tTPlJenje se še ni do- r™A? *r\nArAMrrtAA*rv 4AAw? polnilo, ni še prišel čas vstajenja, a pride gotovo nekoč ...« (Velikonočna legenda) Bajna dežela je cvetela, razvijala se je dalje v vsej svoji krasoti, a Ijudje Nikjer nasvetu ni bilo lepše dežele so ^dili kakor sence, s stisnjenimi od tiste, ki se je imenovala Bajna de- ^mcarm so nosih grenkobo v za- žela, in po pravici so pravili o njej, losjmtl sr"h\_ . . .... da je »Zemeljski raj«. . In, med W™ .J* bll° >™tl' kl J* Ampak Ijudstvo, ki je živelo v Baj- l™ela edine&a sina- Ime mu * bll° ni deželi, ni bilo zadovoljno. Temne ade{' , . . , , . , ., skrbi so se dan za dnem kopičile nad Decek *e stel osem let' Pa ^ M ne' glavami prebivalcev, mrka žalost, navadn° . razumen in moder. Pravd čudna tesnoba je ležala v njihovih Je maten, da se pojde bojevat s sa- srcf/j mim Zhm duhom in da ga bo gotovo Zakaj nad Bajno deželo je vladal P^magal. Rešil da bo domovino^ iz nevidni vladar, skrivnostni Zli duh, krempljeu Zmaja in vsa Bajna dezela ki je zastrupljal duše Ijudi, da so po- mu bo zato h™le*™- lagoma skoraj popolnoma otopele. Na skrwaJ se Je deček TadeJ orf" Nekateri so raimodušno sprejemali Praml z doma> na msoko 90T0> odk°- vsiljive nauke Zlega duha, po večini de_r Je Zh dub Posiljal svoj strupem pa se niso mogli sporazumeti z njimi dl" nad Bajno dezelo. in so rajši zadeli krii trpljenja na Ničesar drugega ni vzel s seboj ka- svoje rame. koT torbo, v katero je naloiil kame- Gospod Jakob, častitljiv starček, nJa, d« bi z nJim zadaI Zlemu duhu jih je tolažil: smrtonosni udarec. »Potrpite, Ijudje, saj bo prišel čas, Toda dečku, nevajenemu strmih ko Zli duh ne bo imel več oblasti nad sten, preko katerih se je moral pla- vami, zakaj vsaka krivica se maščuje zM, je na ozkem grebenu izpodrsnilo in za trpljenjem mora priti poveliča- in omahnil je v globočino. nje .. .« Deček Tadej bi se bil gotovo ubil, Toda na take in podobne besede da mu ni torba, ki jo je imel obešeno preroka je Zli duh odgovarjal s še čez rame, ublažila padca in mu tako silovitejšim pritiskom, njegova volja rešila življenje. je postala še trdovratnejša. , Ozki jermen torbe se je bil namreč Nekoč so prebivalci Bajne dežele zapletel med grmovje ob pečinah in zapazili na nebu, prevlečenim s tem- Tadej je obvisel nad prepadom. nimi oblaki, z ognjenimi črkami na- Med tem je bila Tadejeva mati v pisane čudne besede. silnih skrbeh nad nestankom svojega Bil je razglas Zlega duha, kjer je sina edinca. Sklepala je pač, kam bi stalo med drugim, da se mora njemu utegnil Tadej kreniti, in je naprosila pokoriti vse prebivalstvo Bajne de- Ijudi, da so ga šli iskat. žele, da je prepovedano po domače se Našli so ga tretji dan, visečega nad pogovarjati, da matere svojih otrok prepadom, že vsega izmučenega in ne smejo več pošiljati v domače šole, onemoglega. da tudi moliti in celo misliti ni več Nežno telesce dečkovo je bilo vse dovoljeno v jeziku, ki ga vsemogočni razbolelo, opraskano od ostrega ka- Zli duh ne razume, in še druge take menja, in ko so Tadeja položili v po- reči so stale v tistem razglasu. steljo, je nesrečna mati ugotovila pe- Ljudje so brali, plašno pogledovali tero krvavečih ran, ki so zevale na drug drugega in — molčali. različnih mestih sinčkovega telesa. 146 Deček je junaško prenašal bolečine, Čigav glas je neki mogel to biti? samo to mu je bilo hudo, da ni dose- Glas gospoda Jakoba? gel svojega namena. Ne; tega Tadej dobro pozna. Koli- »Ko ozdravim,« je s slabotnim gla- kokrat je že poslušal gospoda Jakoba, som dejal, »pojdem spet na goro. Hu- ko je tolažil, učil ali se pogovarjal z dobnega zmaja moram premagati. ..« Ijudmi. Glas, ki ga je slišal v sanjah, Tisto noč je v sanjah zaslišal ne- je bil vse mogočnejši, zapovedujoč in znan glas, ki mu je govoril: mil obenem. »Deček Tadej, ti si res poklican, da Kaj pa — Tadej si skoraj ni upal rešiš domovino pred Zlim duhom. Te- misliti — če mu je sam Veliki kralj, be sem izbral, ker si nedolžen, nepo- ki spi pod goro in čaka lepših, boljših kvarjen otrok, izmed vseh drugih naj- časov — če mu je on sam govoril v bolj hraber in moder. Poslušaj! Ko sanjah? se zbudiš, boš popolnoma zdrav. Sa- Da, da. to so bile besede Velikega mo rane. tvoje rane se ne bodo še kralja! In Tadej mora ubogati njegov zacelile. Iz tvoje krvi, ki je oškropila ukaz, saj je zdrav, popolnoma zdrau, skale na gori in kapljala na tla, bodo bolj čil in vesel kakor kdajkoli prej. o Veliki noči vzbrstele cvetlice. S temi Dvignil se je in skočil iz postelje. cvetlicami boš pregnal Zlega duha, »Mati,« je zaklical, »ozdravil sem, zacelil boš z njimi svoje rane in od- nič več me ne boli in dobro mi je, rešil Ijudstvo. Ne smeš pa pozabiti, tako sem vesel, da bi kar zavriskal!« Tadej, na Veliki petek. Takrat pojdi Mati je prihitela in z zaskrbljenimi v cerkev in se potoži Križanemu. On očmi motrila sinčka. bo blagoslovil tvoje ravnanje, tvojo »Kaj počneš, Tadej? Saj si ves bled pot na goro in vse tvoje delo . ..« in treseš se. Lezi vendar!« Deček Tadej se je prebudil, si po- »iVe, mati; zdrav sem, popolnoma mel oči in jel premišljevati čudežne zdrav! Ne bom več ležal, ven pojdem, besede iz sanj. na sonce; saj je pomlad, ali ne?« 147 »Seveda je pomlad, Tadej, ampak Nepremično je zrl v trpeči obraz ti moraš ostati v postelji, da se ti ra- Križanega in vroče prošnje so mu ne ne prisade.« vrele iz srca. Tadej je ubogal mater, spet legel in Vsa zapostavljanja, vse krivice in ji povedal svoje sanje. nadloge, ki jih je moralo Ijudstvo Mati je strme poslušala in dolgo ni Prestajati pod brezsrčnim vladanjem izpregovorila besede. Zle9a duha' Je deček P°tozi1 Knza- Nato je dejala: nemu. »Srečna sem, presrečna, da si moj , In ?lf>> obraz, Knzanega se je za sin. Verjemi, da je tvoja bolečina tudi re""'e* z'a*ni/' P°tem pa je izraz moja bolečina, tvoje veselje tudi moje ^™'« v ofcr«fu PostaJ se sllnVsi; veselje. Stori to vse tako, kakor ti je na !okah' n°gah, ™P°dtsrcem Je u bilo naročeno v sanjah.« precudm lucizazareo petero ran, pe- _ . tero krvavecih Knstovih ran. Preobvezala je sincka z Ijubeco ro- ni-.i i- • ~ ,»1,1*1 . . ... , . 1 .. ¦' • »Poalejte, mati«, je zasepetal decek ko in videla, da so podplutbe, visnjeve ¦ . , ., , , , . ... ii- -7 • . m m obrml pogleda od razpela. lise in praske, ki so mu jih pnzade- . ,...,, ., , . jale ostre skale, docela izginile. * mahni videla mcesar, zakaj na- „ ..... slednji hip je pnvid ze izginil in ra- Samo na pehh meshhso sese po- ne Križanega so bUe kakor prej: sa. znale roznate rane, nalahno odprte in mQ mrtm doba na mrtvem IesUm nezaceljene kakorbi zdaj pa zdaj ho- >>Zdaj t . §epeM Tadej ^da tela iz njih vzcurljah kri. me g{as p sanjah „• vaml Odrešenje Mati je sinčku menjala obveze, na- se nam približuje, poveličanje . . .« to je Tadej vstal in ni čutil nobene Toda Zli duh, ki je vedel, kaj se bolečine več. godi v srcih Ijudi, se je znova kruto O dogodku je kmalu zvedela vsa maščeval. dežela; novo upanje je prevzelo srca Za Veliko noč je bila prepovedana Ijudi, potrpežljivejše so odslej nosili domača beseda iudi v cerkvi. svoje križe in težave. Ljudi se je polotil obup, kakor za- A Zli duh ni miroval. čim bliže je kleti so čepeli po hišah in v jutru prihajala Velika noč, čim lepši so po- Vstajenja je bila cerkev skoraj prazna. stajali dnevi in odevali Bajno deželo Bajna dezela, vsa zeleneča in cveto- v cvetje, tem srditeje je posegal v na- ča, je bila kakor izumrla. ravne pravice Ijudstva, kakor bi čutil, Sam deček Tadej ie obupaval in se da se bliža konec njegovemu gospo- ni upal na gorOt kakor mu je bil velel dovanju. g[as v sanjah. Nezaceljene rane so se Deček Tadej se je na Veliki petek mu znova razbolele in pričele krva- odpravil z materjo v cerkev. veti. Božji hram je bil odet v tajinstven Edini gospod Jakob tudi zdaj ni mrak, lučke so brlele ob božjem gro- obupal. bu. Pred oltarjem je na dveh blazinah »Ni še zamujeno,« je dajal poguma počivalo razpelo s Križanim in tarn Ijudem, »zakaj rož vstajenja, ki so okoli so klečali Ijudje v pobožnih mo- vzbrstele iz nedolžne otrokove krvi, litvah. Zmeraj znova so prihajali še ni potrgal nihče. Z njimi bomo za- Ijudje v cerkev in spet odhajali. Ma- celili rane in dosegli poveličanje. Poj- tere so vodile svoje otroke za roke, dimo torej, da ne bo prepozno.« stari očanci, stare ženice, oprti ob Dolga procesija se je vila proti gori, palice, so polglasno molili ob razpelu, nad katero pa je Zli duh razpredel možje, fantje in dekleta so pokleko- svoje mreže. Vse ozračje je napolnil vali ob njem in šepetali pobožne s svojim strupenim dihom, da so se vzdihe. Ijudje v procesiji pričeli razhajati, Tudi deček Tadej je molil, pa ne z nenadno napadeni od brezmejne ma- usti, temveč s srcem. lodušnosti, zlovoljni in kljubovalni 148 kakor še nikoli. Mnogi so v silni mrž- ba, so protistrup vsem njegovim čr- nji, ki so jo naenkrat začutili v du- nim nakanam. Skloni se, Tadej, in šah, pričeli godrnjati nad gospodom utrgaj cvetlico!« Jakobom, češ da jih zapeljuje na pot Tadej se je blaženo nasmehnil, se gotove pogube. »Hočemo živeti v miru sklonil in z drhtečimi prstki natrgal in udobju«, so govorili. »Kaj nam cel šopek cvetlic. mar ,lepa domača beseda', če smo pa Pritisnil jih je na usta, nato na zraven lačni! Naj nam zavlada kdor- srce in je poln radosti vzkliknil: koli, čeprav sam Zli duh, šamo da bo »Mati, gospod Jakob — kakšna moč dobro . . .« mi je. nenadno zaplala po žilah! No- , Gospodu Jakobu, ki je stopal s Ta- benih bolečin ni več, čutim, kako se ; dejem in njegovo materjo v prvi vrsti, mj rahljajo obveze, na ranah me ne- ' je krvavelo srce spričo takega zlob- kaj hladi — poglejta!« nega besedičenja. Odpel si je obleko, razgalil prsi in A ni se vdal; krepko je stopal na- z en(m prijemOm strgal obveze z njih. prej, ker je bil prepričan, da bo sled- Mati je 08trmela. Nobene sledi ni njič le zmagala pravica. bUo več 0 kakšnih ranah, koža je bila Tudi zameril ni Ijudem; saj je ve- #s/a ;n giadka kakor alabaster. del, da so vse hude besede, vse neza- In tedaj so od vsep0VS0(j zazvomli dovoljstvo in vsa mržnja le plod po zvonovi_ Mogočno, veličastno so do- Zlem duhu zastrupljenega ozračja. neli po vsej Bajni deželi in 0ZnanjaU Procesija se je redčila bolj m bolj ostajenje, odrešenje. in še tisti, kar jih je ostalo, so le ne- črrij smrdeč dim se je pokadil z vr- radi nadaljevali pot. hunca gore, potem pa je vse ozračje »Ne gremo naprej,« so se protivili, preplavilo nekaj čudežnega, velikega »tu počakamo, da bomo videli uspehe jn opojnega. tega neumnega velikonočnega roma- z ziim duhom je izginila mora, ki n-'a-<< je stoletja tlačila Ijudi in vso Bajno Samo gospod Jakob, Tadej in nje- deželo. Od vseh strani je vrelo Ijud- gova mati so prispeli do vznožja gore. stv0> prepevalo in slavilo zmago nad Zdaj je tudi deček Tadej postal ziim duhom. malodušen. Bajna dežela je postala res pravi »Na goro pa ne bom mogel več,« je zemeljski raj. žalostno sklonil glavo. »Izmučen sem, »Tvojih petero ran, Tadej,« je pra- rane mi krvave, ah, mati, moja mati!« vu pozneje gospod Jakob, »je bilo pe- Mati je prestregla sinčka, ki je tero krvavečih ran na duši našega na- omahnil, in gospod Jakob mu je Iju- roda. Vztrajali smo in zmagali. Ko beče stisnil obe roki. mene več ne bo, boš ti vodnik Ijud- »Saj na goro ne bo treba, Tadej,« stva, Tadej :. .« In tako se je tudi je dejal. »Naš cilj je dosežen. Poglčj zgodilo. — ali ne uidiš? Vsenaokoli cveto rože Iz malega dečka Tadeja je zrasel — čudežne rože. še nobeden ni videl mož, ki je modro in previdno vladal takih v naši deželi. To so rože vsta- v Bajni deželi še mnogo, mnogo let. jenja, odrešenja! Kamor je kanila Vse to se je zgodilo pred davnimi tvoja kri, ko so te takrat nesli vsega časi. Kdaj se bo kaj podobnega zgo-potolčenega z gore, je zrasla cvetlica. dilo na tem lepem božjem svetu — Za svoj rod, za domačo besedo si se pa ne ue nihče. žrtvoval, Tadej, ko si se šel bojevat z Cvetlice, vzrastle iz dečkove krvi, Zlim duhom; zato bodo tudi te cve- pač še rasto. Vsako pomlad vzklijejo tlice, vzrastle iz tvoje srčne krvi, zdra- v skritih zatišjih, ob gozdnih parob- vilo za vse omahljivce in celo odpad- kih in pod grmovji. Petero ali več nike v naši deželi. Zli duh je prema- modrikasto - rdečkastih cvetov imajo gan, rože vstajenja so njegova pogu- in se imenujejo — velikonočnice. 149