KAT0L1ŠK CEHKYEN LIST. „Danica-' izhaja v«-ak petek na ceii poli in velja po posti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 jrl. 20 kr.. za retert leta l pl. 2») V t. V tiskarnici sprejemar.a za celo leto M gl. Ko kr.. za pol leta 1 »!. H)kr..za 1 4leta90kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica * dan poprej. Tečaj XLV. V L j u b 1 j a n i, 14. vinotoka, 1892. List 42. 0 katoliški zavesti. Slavnostni govor prevzvišenega gospoda knezoškota ljubljanskega dr. Jakoba Missia v ljubljanski stoljni cerkvi o priliki I. slovenskega katoliškega shoda dne 31. avgusta 1892. I Konec.) Da pogledamo, kakor smo poprej storili glede postavodajalstva, na en drug nič manj vpliven faktor javnega življenja : na tisk po raznoverstnem njegovem razvoju, moramo priznati, da so ravno v tem oziru vsekane katoliški zavesti pri nas globoke in nevarne rane, in da pri vsej samosvojosti le preradi korakamo na strani tujih narodov, kadar gre zoper duhovnike. Ne ima dostojanstvene stopinje v katoliški cerkvi, od najvišje do najnižje, katera bi ne bila že napadena na najhujši in najostudnejši način tudi pri nas. Ne ima imena, s katerim bi nas ne psovali. Iz-učeni. kolikor kdo drug: sini jedne in iste dežele, smo vendarle „mračnjaki/ „brezdomovinci,4 in kar je še drugih takih ljubeznjivostij. Ne ima nobene, še tako nedolžne reči na nas duhovnikih: ne obleke in njene barve, ne tonzure itd., ki bi že ne morala služiti, da nas spravljajo v posmeh in ometavajo z blatom. Tudi sedaj, ob priliki katoliškega shoda, kako nesramno in surovo se je pisalo, kakor v bratski pozdrav vsem slovenskim duhovnikom, ki se ga udeležujejo. Sega se v zasebnosti, katerih razpravljanje, vsejedno, ali so resnične ali domišljene, bi morala zabraniti že vsaka količkera vzgoja. Zraven tega se lahko berejo tu in tam neslišane obdolžit ve tudi celega duhovskega stanu. In kakor se ne prizanese našim osebam, tako ne naši rimskokatoliški cerkvi, ne njenim napravam in naredbam, ne naši pokorščini do nje. Tako smo postali kakor pravi izobčenci pred neko versto ljudi j. Po vsem tem se gotovo ni čuditi, če dijaki po nekaterih krajih tako malo marajo posvetiti se duhovskemu stanu. Ni se čuditi, če sem moral, ne samo jedenkrat. ampak večkrat že slišati iz pedagogiških krogov, in sicer od lajikov, kako pogubonosno neko slovstvo pri nas vpliva na našo mladino: na njeno vero. na njene nravi. In kn-nečno ni se čuditi, če se nahajajo med mladimi našimi ljudmi, ki si smatrajo za svoj poklic na višjih šolah — citiram doslovno — ..pripravljati se na boj s f. ..." A kar je še hujše, je to. da se tako žalostno počenjanje prikriva še celo z ..inteligenco.44 z „razumništvom,44 z ..narodno kulturo.- in kar je še drugih tako visoko donečih izrazov: ko bi vendar „kultura.*4 kakoršna se razodeva v pisavi rabljeni tu in tam pri nas, a neopravičljivi tudi pri najostrejšem nasprotju, le sramotila slovenski rod. Smelo terdim. da. odkar smo Slovenci, se mila naša beseda še ni tako nemilo rabila, kakor se to dandanes godi zoper nas duhovnike. Le prehitro so se vresničile besede ranjkega knezo-škofa Slomšeka, katere sem večkrat slišal, ne sicer iz njegovih ust. ampak od takih, s katerimi je najbližje občeval, da bodo prišli namreč časi, ko mlajši naš rod nas duhovnikov ne bode več maral. Razložil sem vam, kakšne so razmere okoli nas: kakšne zlasti tudi pri nas. in posebno še v pogledu na tiste, ki so od Boga postavljeni, učiti sv. vero in čuti nad njo. Po vsem tem vprašani: Je li res. da vera in versko stanje, da katoliška zavest pri nas nikakor ni v nevarnosti? Predno pa končam, naj mi bode dovoljeno^___ omeniti še neke druge reči. Slišala se je že večkrat, zlasti pa zadnje dni pred našim shodom, izrečena želja, naj bi vendar prenehal razpor pri nas na Kranjskem in nastal zopet zaželjeni mir. Kdo si ga bolj želi, tega miru. kakor jaz? Vendar pa ne pozna naših razmer, ako kdo misli — in to je nekako brati tudi iz nekaterih izjav došlih katoliškemu shodu — da so tega razpora krive le osebnosti; da ga jc kriva duhovščina, in na čelu njej se ve da jaz. ki sem že itak najbolj sovraženi mož pri mnogih Slovencih. A ni ga kriva kranjska duhovščina. čeprav se tesno oklepa svojega škofa in sočutno ž njim terpi — za kar si zasluži in ji tukaj tudi javno izrekam najiskrenejšo zahvalo — ni ga kriva duhovščina tesno sklenjena z menoj, ker ni ga kriva tudi moja oseba. Kriva ga je reč. katero imamo zastopati, in ta je: Jezus Kristus, in božje njegove pravice, kakoršne izveršiije po svoji cerkvi. Tukaj je zadnji in pravi vzrok, da se ne razumemo. l>a ima nasvetu sploh ločitve glede Jezusa Kristusa in njegove cerkve, je gotovo močno obžalovati, a čuditi se ni. Saj je že pri evangelistu Janezu precej v 1. poglavju (1. 11) pisano o Kristusu: „V svojo lastnino je prišel, in njegovi ga niso vsprejeli." Starček Simeon pa je rekel .Mariji, njegovi materi: Glej! ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu, in v znamenje, kateremu se bode oporekalo. In tvojo lastno dušo bode presunil meč, da se misli rozodenejo iz mnogih sere." (Luk. 2 34, 35.) Kristus sam pa tako popisuje posledke svoje vere in svojega delovanja na zemlji: „Menite-li, da sem prišel mir dat na zemljo? Povem vam. da ne, ampak razpor. Zakaj odsihmal se jih bo v jedni hiši pet razperlo, trije zoper dva, in dva zoper tri. llaz-perii se bodo oče zoper sina, in sin zoper svojega očeta: mati zoper hčer, in hči zoper mater; tašča zoper svojo nevesto, in nevesta zoper taščo.u (Luk. 12. 51—53.) Tako sodi Kristus sam o učinkih svoje vere, Kristus ki je vendar „knez mini" ilzai. i). 6.): ki gotovo ne išče razpora, in ga le najde! In tako so tudi našega razpora krive ne naše osel>e, ampak to, da žalibog ne stojimo več vsi na jednem in istem verskem stališču, in da je to, kar je nam pravo, j edino katoliško, drugim le samo „klerikalna prenapetnost in prevzetnost.11 Jasno je, da ne moremo mi, kojih poklicna dolžnost in izključna oblast je, v tem auktorita-tivno podučevati druge, učiti se od njih, kaj je pravo katoliško. In zato tudi zanaprej — in če nas zavoljo tega še toliko sovražijo, černijo in zaničujejo — hočemo zvesti ostati pri načelih sv. katoliške cerkve, kakor nas jih uči rimski papež; svesti si, da, kdor hoče biti s Kristusom, mora biti z njegovo cerkvijo, in kdor z njegovo cerkvijo, istotako z rimskim papežem: svesti si dalje, da sveta vera in njena načela niso nočna luč, katera naj se skerbno prikriva, da le ne nadleguje, ako kdo spi, ampak da je luč, ki se mora očitno postaviti na svetilnik; svesti si konečno, da — po besedah Kristusovih: „kdor ni z menoj, ta je zoper mene, in kedor z menoj ne nabira, raztresa" (Mat. 12. 30; — glede njega in njegove cerkve tako malo more imeti srednje poti na zemlji, kakor malo bode srednjega mesta v večnosti, kjer nas bode Kristus vse uverstil le ali na levo ali na desno, kakor smo si s svojim ravnanjem tukaj izbrali. Govoril sem vam. predragi v Gospodu! o katoliški zavesti, in kako naj se kaže v celem našem ravnanju. Čutimo se torej vselej in pred vsem goreče, zavedne katoličane, katerim so globoko v serca vpisane besede Gospodove: „kdorkoli bode mene spoznal pred ljudmi, ga bom tudi jaz spoznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih. Kdor pa mene zataji pred ljudmi, tega bom tudi jaz zatajil'1 (Mat. 10, 32. 33): in druge besede, govorjene apostolom in njih naslednikom o za-deržanju ljudi proti njim: „kdor vas posluša, mene posluša, in kdor vas zaničuje, mene zaničuje, kdor pa mene zaničuje, zaničuje tistega, ki me je poslal." (Luk. 10. lijj. Božja pomoč pa ostani vedno pri nas, da zamoremo — kakor moli sveta cerkev tretjo nedeljo po binkoštih — „pod vodstvom in spremstvom Božjim tako prehoditi časne dobrote, da ne izgubimo večnih," in po Kristusu, ki je „pot, resnica in življenje" (Jan. 14. 6.), tako ravnati na zemlji, da se moremo nekdaj v večnem izve-ličanju ž njim veseliti v nebesih. Amen. Dva pridigarja. ( V -poduk „nekaternikom") Sloveči misijonar P. Weninger pripoveduje iz svojih misijonov to-le dogodbo: „Spominjam se tu čudnega spreobernjenja, ki se je zgodilo v Franklinu (v Ameriki). Bil je neki protestant, brezverec skozi in skozi: mož je imel med svojimi tovariši precej veljave. Vendar pride tudi moje pridige poslušat. Bila je ravno sobota in govoril sem od Matere Božje. Stal sem na vzvišenem mestu pred altarjem Marijinim. Možu pa se je zdelo, da tam pred altarjem ne stojim samo jaz, temuč da je še nekdo drugi poleg mene. Pomane si oči, češ, morda prav ne vidim — še zmeraj sta dva; poklekne — zopet dva: vstane — ravno tako dva: gre na drugi konec cerkve — povsod in od vseh strani je videl za misijonarjem še druzega moža stati. To ga pretrese. Prišedši domu s strahom pripoveduje ženi, kaj je videl. Jel se je jokati. Pozneje pride k meni in me vpraša, kaj ta prikazen pomeni. Odgovoril sem mu: kedar katoliški duhoven pridiga, tedaj zmeraj dva govorita, ker je Jezus naravnost rekel: kedor vas posluša, mene posluša. — Dal se je podučevati v katoliški veri. Kerstil sem njega in njegovega otroka. Rekel je, za ves svet bi bil stavil, da jaz nikdar katoličan ne bom, in zdaj sem vendar katoličan! (Sendbote.) Konec nasl.) Vojaške vaje. Meso poželi zoper duha. duh pa zoper meso. Gal. V. 17. Pri nas smo vojake imeli. Nekateri izmed va-ščanov smo le gledali — zakaj po navadi vojake vidimo radi, menda zato, ker je pri njih vse snažno in vse tako v redu — drugi so pa tudi pridno delali in marsikak krajcar zaslužili. Jaz bi pa rad videl, da bi pri vojaških vajah zaslužili tudi kak krajcar za dušo in ne samo eden ali drugi, marveč vsi od kraja. Opozorim vas pa na druge vojake in na druge vojaške vaje — to so duhovne vaje. Mi vsi smo vojaki, moramo vojaki biti, pa gremo le malokedaj „eksercirat/ se ne učimo orožja sukati, včasih celo ne vemo, za kako orožje bi prejeli; zato smo premagani večkrat. Ko bom končal, mi bote morda, ljubi čitatelji, pripoznali, da smo jako nespametni, da se več ne brigamo za svoje dušne vaje. 1. Zakaj pa so vsako leto vojaške vaje? Letos so bile vaje zopet tu na Notranjskem in bilo je vojakov prav veliko. Ne vem natančno, koliko jih je ravno bilo, ali pri cesarski sv. maši v Senožečah. dne 18. avgusta, se jih je zbralo 7000. Ni mi znano, koliko so jih imeli Postonjčani in Pivčani. pa mislim, da blizu toliko. Pa vzemimo samo 7000 mož. Koliko je to stalo! Koliko kruha so spekli. koliko volov so pobili, koliko pijače potočili! Zakaj pa to, ko je vendar tako drago ? Pa povedati moram, da to še niso edine vaje v našem cesarstvu. Tudi drugod jih imajo in še večje, kakor so bile naše letošnje. Slišite, zakaj vendar izdajo vsako leto toliko tisočakov za vojaške vaje. ali so res tako važne in imenitne? Zato jih napravljajo, da se bodo znali vojaki sukati, če bi res vojska nastala. Vterditi hočejo vojake s tem, naučiti jih marširati, streljati, napadati sovražnika, pa tudi izumikati se mu, če bi bilo potreba, — Kaj pa — seli imamo mi na duši tudi kake vojske bati? Tudi! — Ali imamo mi tudi kacega sovražnika, ki nas zalezuje ? Imamo ga. Neki cerkveni učenik pravi, da nas kakor roparji čakajo ob potu. Kateri pa so ti sovražniki? Različne skušnjave : napuh, lakomnost, nečistost, nevoščljivost, po-žrešnost, jezo, lenobo... skušnjave za obup, za nepo-terpežljivost v pomanjkanji, v bolezni, omahljivost v veri, različne druge skušnjave o raznih okoliščinah, ki včasih tako hitro zagorijo. da jih komaj pogasimo. Mi sami s svojo poželjivostjo, o kateri govori sv. Pavei. s svojo mesenostjo peč postavimo, zapeljivi ljud,-derv nanesejo skupaj, hudobni duh pa to germado z. oljem poliva, da raji gori. Glejte, to so vojske naše, in morda ima kateri čitateljev ravno zdaj kako tako vojsko, kakošen ta katerega je pred kratkim kaka strast v past dobila. Pa če ravno ti ne, pa morda kateri tvojih sosedov ali sosedinj. Pridejo majhne praske, pridejo pa tu ii ojstri, hudi, dolgi boji — naj hujši boj pa nas čaka o smertni uri. Tej vojski nobeden izmed nas r.e uide! Toraj mi gremo na vojsko, ali prav za prav, po besedah sv. pisma, vojsko imamo zmeraj, doki r živimo. Vprašanje: če imamo vojsko, če se moremo bojevati, včasih hudo bojevati — ali imamo tudi vojaške vaje? Se li kaj pripravljamo na to. kak » bomo sovražnika sprejeli, kedar pride. Postavim: ka) bi mi storili, ko bi še danes prav hudo zboleli, ali ko bi jutri smert poterkala na viata — prijatelj z manoj! Veliko ljudi na vse to prav nič ne misli, nekateri celo z nasprotnikom bratovščino pijej»">. Kak > se utegnejo ti goljufati! Glejte vojake! Kako se vam urijo in učijo, da ob vojski bitke ne zgubijo, da jih sovražnik n»* premaga, nam dežel naših ne odvzame. Pa če bi tu It eno bitko zgubili, pa še vendar lahko drugo dobijo; če tudi zdaj premagani ob domače kraje pridejo, drugi pot si jih vnovič osvojijo. Vse še zgubljeno ni! Ktj pa z nami? Če rni dušo zgubimo — zgubili smo jo. ... Zgubili na veke! — Pa se nočemo za vojsko nič pripravljati! — Bralec, ne ustraši se' Berzo, kviško! Na vojaške vaje ! 2. Kaj smo videli pri vojaških vajah? Najprej seveda vojake. Prišli so daleč s štajerskega. Pa bili so tudi Kranjci. Korošci itd. Večina njih je bila družinskih očetov. Doma so pustili ženo, otroke, zemljišča svoja, delavnice svoje — in so šli Kam? Na vojaške vaje... tje daleč na pusto Pivko (tako so vojaki rekli)... na skaloviti Kras Kedo jih je poklical? Cesar. — Zakaj so ubogali? Zato, ker so prisegli, da bodo cesarju pokorni; drugič zato. k-r bi bili sicer kaznovani. Kaj menite, ali je bilo tako lahko zapustiti dragi dom? Gotovo ne. In vendar »> ga zapustili, ker jih je klicala druga dolžnost —služiti cesarju. Tako moramo tudi mi včasih popustiti svoje domače skerbi. svoje posvetno delo. in poskerbeti za dušne dolžnosti, za tiste, katerih na m ne ni klada kak cesar, ampak Bog sam. Kako čudno. vojaki tako daleč pridejo, da so cesarju pokorni: mi pa še doma ne moremo storiti, kar B«.g ukazuje, recimo: da bi se spomnili svojega dušnega stanja, vest izprašali, molitev zjutraj in zvečer vestno opravili. Vojaki tako daleč pridejo, nam se pol ure. četert ure. nekaj minut predaleč v cerkev zdi! Vojaki >»» si morali po štiri, nekateri še več tednov časa vzeti, ko so sem prišli; kristjani pa dostikrat mislijo, da bodo vse zamudili, ako v nedeljo «lopoludne m p»-poludne k službi božji pridejo. Vojaki so prišli, ker so prisegli cesarju zvestobo. Kaj pa, ali rni nismo zvestobe prisegli Bogu samemu pri sv. kerstu? Ali ni sramotno, da mi tako malo deržimo na svojo zastavo? Kedor spolnuje vojaško dolžnost zvesto, ta dobi zvezde na ovratnik, pa te zvezde so s sukna, ki se dajo proč odtergati; naše zvezde, ki jih mi pri Bogu služimo, so svitleje in trajneje kakor one. ki jih na nebu gledamo. Zato pazimo, da še pri Bogu kaj „avanziramo/ — Kedor ii" bi hotel priti k vajam vojaškim, ta bi bil kaznovan, in te kazni se vojaki bojijo, če tudi nazadnje ni tako huda. Večja in huja kazen čaka tiste, ki božjim zapovedim uhajajo, in je vendar toliko tacih uhajačev. Ti vojaki, ki so bili pri nas, so vže večinoma po štiri leta služili, pa vendar še zmeraj hodijo „eksercirat • Zakaj? Zato. da vsega ne pozabijo, in višji vojaški gospodje dobro vedo. da vojaku kmalu uide iz uma. kako je treba puško v roko prijeti. Zato so jih gonili tje in sem; stokrat in stokrat so eno r -č poskusili: zjutraj na vse zgoiaj so začeli in pozno zvečer s«, končali, Kako pa verniki včasih vse berž znajo! Če je le nekoliko za sv. obhajilo se učil, ali pa «elo na šolskih klopeh par hla5 stergal. ali pa kak brez verski časopis prebral, pa takoj misli: h pridigam ini ni treba več hoditi, h kerščanskim naukom tudi ne več. vsaj vže vse znam in vem. Kako napačno je to* Človek, č ,* inalokedaj besedo božjo sliši, lii* r » mlačen p jstane. Sicer je pa vže to itak znamenje inlačnosti. če se niti za tiste nauke ne zani-mamc. katere je sam Kristus učil. < D;»lj-.* nad.) S t 0 I p j C. III. ...laz stm »a v%eta." Jan. S. 12.; V starodavnih gerških basnih beremo, da je s! veči »J iisej. vračajoč se s trojanske vojske. r>lih deset let blodil po nurju in po ptujih dežela! - -nimivo je. kar basen pripoveduje o njegovem biv u ji in smertni nevarnosti v pečini gorostasa uik'opa. o'iklop. gorski Kvklops. pomenja: okroglo-enr Ai človek.. Ciklop je pasel ovce. in ko zvečer prižene domov v pečino, privezne na vhod silno steno. Koj zavoha, da so ptuji ljudje v pečini. ter zgrabi naj-«lebeljšega. raztrešči mu glavo ob steno in ga speče na "gnju. ter p«»je. Odisej je bil suh. in njemu pove. • ia ga bode najzaJnjega požerl. Toda bistroumni Odisej, ki je na vprašanj«.* Ciklopovo. kako da mu je ime, p"Ve«lal. da se zove: „Nihče/ je izumil način. kak«j rešiti s.-U* in ostale t »variše iz kervoločnih šak zverinskega velikana. Ko nekega večera prižene drobnico v pečino 111 p<-navadi za piv. mu ponudi Odisej močnega vina. katerega se je tako naserkal. da je ves pijan ležal in sinerčal v kotu pečine. Tedaj razbeli U- i is» j oni ko žerd veliki raženj, na katerem jeCiklop pekel čl--v«*šk«» trupi«», ter mu ga zasadi v oko. da je zacvtrčalo. Strašanski» je Ciklop zarjul, da se je g.jra stresla. Na ta krik pridejo sosednji Ciklopi k ¡»♦•čini in ga vprašajo: Kdo te je udaril? A ko od-«govori: Nihče! Nihče! odidejo proč. ne da bi pogledali v pečino. V jutro je Ciklop odvalil veliko steno na vhodu pečine, ter vsakega ovna in ovco od zgoraj potipal. toda Odisej je nasvetoval tovarišem, da se oklenej«• spodaj najmočnejših ovnov, in sam se jena tak način rešil iz sinertne nevarnosti, ter odjadravši srečno po dolgih letih dospel na svoj dom. V tej basni imamo krasno podobo za današnje čase. Mnogi učenjaki, naprednjaki, razumniki, izomi-kanri. prosvetljenci ali kakor se že bahato nazivljajo, so zabredli v temno pečino enookega Ciklopa. To pomenja oni nad vse škodljivi krivi nauk. imenovan rnonizem, ki se spreverže v materijalizem ali grudo-molstvo. Nadzemeljske luči ne vidi, samo z enim očesom gleda zemljo, grudo, svet. Svet je po njih sanjah eden in večen; vse se neprenehoma razvija iz nižjega v višje; tako je, češ, tudi človek v teku tisoč in tisoč let se razvil iz opice. Tako nekako modrujejo ali kvasijo. Marsikteremu je ljuti enooki ciklop — materijalizem možgane zmešal in ga pogubil. Odisej se je rešil, da si je nadel ponižno ime „Nihče," ter se oklenil tesno ovna. Tako se iz ostrih šak krutega materijalizma in mogočnega semitskega kapitalizma človeštvo ne bode rešilo, ako edino v svojo lastno moč zaupa, in ne spoznava svoje velike sla-bote ter se oklene toliko tesno Onega, ki se imenuje Jagnje Božje, ki odjemlje grehe sveta." (Jan. 1, 29.) Odpluvši z otoka Ciklopov je Odisej drugače vravnal tek svoji ladiji, živahnejša želja po domu se mu je v sercu zbudila, in dospel je srečno k soprogi Penelopi. in k ljubemu sinu Telemaku. ki sta ga zvesto čakala toliko let. Kdor spozna praznoto in nečinurnost svetnega bogastva, — v primeri s pravo modrostjo, njemu je vse bogastvo nično (Sap. T. S.) in bode vožnjo po temnem morju življenja tako vravnal, da srečno dospe na večni svoj dorn, v nebeško mesto Jeruzalem, v katerem ni svetila, ker Gospod Bog vsemogočni je njegovo svetilo in Jagnje. In mesto ne potrebuje solnca. ne meseca, da svetita v njem; kajti slava božja ga je razsvetlila in svetilnica njegova je Jagnje." (Razod. '21. 22. 23 i Velikokrat prepeva sv. Cerkev o Kristusu kot solncu. luči. svetlobi. Zlasti v dan Jezusovega spretmnjenja: (Lux alma Jesu Cordimil ei.) Luč blaga. Jezus naših sere, Ko naše duše Ti krepčaš, Te moto greha odpodiš. S sladkostjo svojo nas navdaš. Ko nas obiščeš, nas zvedriš; Na desni Očetovi sediš. Domovja sladke luči žar. Telesnim čutom skrit vsikdar. Svitloba slave Očetove. Ljubezen neizmerna Ti. Ljubezni plamen v nas prižgi Po svoji pričujočnosti itd. i Dalj«.* ua«l) Ogled po SiovenaKsm in dopisi. Ljubljana Novi deželni predsednik za Kranjsko. Časniki naznanjajo, da naš ljubljeni baron Winkler, ki je prosil za upokojitev, je res od presvitlega cesarja uslišan ter gre v pokoj. Podeljen mu je o tej priliki veliki križ Franc Jožefovega reija _ Kot naslednik je baron Hein, svetnik pri c. kr. namestništvu v Gradcu, imenovan dvorni svetnik, in izročeno mu je od Njih veličanstva vodstvo deželne vlade na Kranjskem. — Ljubljana- (Vprašanja pri skušnji za samostalne duhovnije.) E jure canonico: 1.) Potestatis jurisdictionis species afferantur et de-terminentur; exponaturque earum discrimen prac-ticum. 2) (juaenam matrimonii convalidatio vocatur „sanatio in radice?" quibus sub con liti on ihn s haec est possibilis? quales ejus sunt effectusV quomodo impetratur. Srrirekar. E t h e o 1 o g i a dogmatic a: 1.) Quid est li-beralismus modernus, quare reprobanous et ab Ec.-lesia damnatus ? — Quaenam discrepantiae vigent inter catholicos et protestantes in doctrina de justificatione? Dr. Čebašek. E theologia morali: Quid sacrilegium et, quotuplex V quibus modis commititur? ad quid attendant praecipue sacerdotes? qualis culpa et poena? — 2.) Data notione et facta partitione vitii et vir-tutis exponatur, quae vitia ab animarum pastore nune tem pori s quam maxime evitanda et quae vir-tutes imprimis exercendae sint. ut conservetur aucto-ritas sacerdotalisV Flis. Ex exegesi: Fiat lingua vernacula exegetico -— homiletica expositio pericoparum epistolae et evan-gelii. quae leguntur Dominica I"> post Pentecosten, nimirum epistolae s. Pauli Ap. ad Galatas cap V. a 25. v. usque ad cap. VI. v. lo. inclusive, et evangelii st. Lucae cap. VII. a. v. 11. usque ad v. 1(». inclusive. Dr. Semen Iz duhovnega p as t i rs t va: ].i Ktere nevarnosti prêté nedolžnim mladeničem in devicam? S kterimi pomočki naj jih duhovni pastir odvračuje? — 2.» Kako je ravnati duhovnemu pastirju v tožbi za ločitev od mize in postelje?— d > Kterim grešnikom h t more ali vsa j ne sme Jati j-, vete od ve/.e V Iz kerščanskega uka: Učencem ljudskih Šol naj se vprašaje razloži resnica. ..Bog je nespremenljiv. fc Zarnejic. Preskušnje so prestali čč. gg.: Janez Dobnikar, oskerbnik na Jančem; Anton Gabrič, oskerbnik v Cerkljah; Janez Hromeč, oskerbnik v Novi Oselici; Janez Kačar. kapelan v Radolici : Fr Lakinajer, duhoven v ïernji ; Matevž Kljun, oskerbnik v Zg rnjem Tuhinju: Jernej Zupanec, oskerbnik v Polšniku. Poljanski občinski zbor nad Skofjo Loko je v seji i), t. m sklenil in Pre nilostnemu gospodu knezu škofu našemu poslal naslednje pismo verne vdanosti: „Odločno protestujemo zoper ostudne, neosnovane napade proti prevzvišenemu knezoškofu ljubljanskemu, kteremu izrekamo svojo brezmejno otroško vdanost, proseč milostnega Boga, da bi nam še dolgo ohranil našega vzornega višjega pastirja, neustrašenega bra-nitelja svete vere. — Zajedno izrekamo, da odobravamo z navdušenjem program pervega slovenskega shoda ter hočemo za njegovo izveršitev posvetiti tudi svoje skromne moči. Javljajoč to Vaši pre vzvišenosti se Vam klanja v otroški ljubezni in vdanosti občinski zastop občine Poljane. — V Poljanah, oktobra 1892. — Urban Pintar, župan; Franc Stanonik. občinski svetovalec ; Tomaž Notar. Pavel Debeljak. Janez Batič, Ant. Bogataj. Janez Cere, Jan. Keržišnik, Jakob Ker-mel, Franc Dolenec. Matija Potočnik, odborniki. Poljanci, moško ste naredili ! Bog Vas živi ! ! V Šmariji pod Ljubljano katol. politično društvo prihodnjo nedeljo. 1 (j. t. m., napravi shod v prostorih preč. gosp. dekana J. Drobniča. — Enak shod, mnogoštevilno obiskan, je bil preteklo nedeljo v Dobu. Iz Sorice. (Sv. rnisijon.) Po preteklih 24 letih smo tu zopet obhajali sv. misijon. Vodila sta ga čč. oo. iz Jezusove družbe: P. Fr. Doljak in P. Mihael Tomaže» ič Navadno je v začetku misijona vdeležba le skromna, pri nas pa je bila cerkev vsaki dan pri vseh 3 opravilih natlačeno- polna vernega ljudstva, katero je prav zvesto poslušalo vnete in prepričevavne govore gg. misijonarjev. Dasiravno imajo n<-kateri po 2 uri daleč, vendar se niso ostr .š-li dolpesa in te- i C- o žavnega pota, temveč so zjutraj prav zgodaj dohajali. Tudi iz sosednjih župnij vdeležilo se jih je mnogo. Obhajanih je bilo nad 1100. Upati je, da prelepa po-božnost ne bo brez sadu. in da so ganljive besede gg. misijonarjev našle rodovitna tla v sercih vernih pcslušavcev. — Ker dobrot gg. nus jonarjem poverniti ne moremo, poplača n:? j juna Vsega mogočni, ter naj jima vterdi in ohrani zdravje, da ju o ponovljanji sv. nvsijona zopet vidimo med nami. t»T pode i i sv. inisijonu svoj nebeški blagoslov, da najdeta tuli sad svoje duhovne žetve, ko se verneta. Bog plačaj gg. misijonarjema, pa tudi sosednjim gospodom, ki so pomagali neutrudno v spove Inici. Iz Pazi na v Iliriji. (štiri desetletnica P. H u g o - n a N o v 1 j a n a. • Jubilejev «»bhaja se danda nes mnogo. Vedno beremo po novinah. domačih in ¡»tujih, kako slovesno so praznovali v ' en ali onem kraji družbeniki te ali one družbe petin i vaj set — ;>e: ieset, sto ali še več-letnico obstanka. r, ,sir že bodi Da so tudi v duhovskih krogih sprožili misel obhajati petin ! vaj set letnico nnšništva, kedo <>i se temu ču lil? Petindvajset let- je imeniten oddelek človeškega življenja. P tindvajset let d ■••lati v vinogradu Gospo lovem, je pač že kai posebnega, imenitnega, kaj pa š I • če mašnik celih 40 let v enem in istem mestu deluj« za blagor človeštva, za povzdigo v«'»de, za čast Božjo? Vredno je potem, ko je dospel na poveršje loletnega svojega delovanja, da pogleda naz i) v prešla leta, leta truda in znoja, tir pokliče prijatelje, da si v družbi svojih dragih tu li za prihodnje dneve ogreje serce za saiunosno delovanje v sveten p »kli -u kd-t liškega mašn.štva. Tak spomina vreden dan doživel je starodavni naš Pazi a letos 20. sepi -m ara. Praznoval je na5 prečastiti. mnogoz aslužn, in v:solV »spoštovani gvardijan P. Ilugon N »vljan svojo štiridesetletnih), odkar je neumorno delal in delal kot bivši profesor gimnazije, kot katehet in goreči spovednik v tukajšnim frančiškanskem samostanu. Prišel je P. Hugo 1. I ^"»2. 2»i. septembra kot suplent na tukajšno bivšo nižjo gimnazijo ter je podučeval šolsko ml idež večinoma v latinskem in hervaškem jeziku; ko p i je gimnazija dobila svetovne profesorje, prevzel je P. Hugo službo veroučitelja na tukajšni ljudski s k' -tanjčičnimi preprogami, prevezanimi z lepimi zlaT»» rumenimi, umetno spletnimi vervicami s čopi na kon' »*h; ta lepi in vkusni s »tor je obdan z vencem umetnih » v»'t!i»- in s krasnimi, umetnimi, kakor rastočimi lilijami. Tako vversren - so tri barve, koje po-inenjajo sv. rožni venec. Vsa pr zor-rija je bila umetno nakinčena z venci, vsak»» s*n n oltarja po dve store njice vzvišena stojala za sveže cvetlice, kamor bile so lep»» razr»dn<» razpostavij-me Ob lld» pre l poldm-m n< šena bila je milostna slika naše ljub»- Gospe Pomp^jske — Kraljice presv. r» ž. venca, iz domače kapel i v lirežičanih, ined mo- * Prav >«-nna zahvala! S tak.ini • t*• ( im je vselej vstre/.eno UauMfu •";tat«*|j»-in nt vredništvu. pa tuili v korist doma«"i zjr«H.I«»vini ter v lepi iz:r>d sNivcnsknun ol^iietvu. ker iz tacili dog«j«tkov >e it«?t livak/no Liti za dobrote. Vr. litvijo sv. rož. venca, v revno župnijsko cerkev sv. Jožefa v Prjedor; bila je postavljena v oni velekrasni šotor nad oltarjem in tabemakeljnom. Pred milo in sveto sliko, poslana je bila iz Rima» nastavili smo vsako stran po tri sveče. Istina, v mali meri in primeri, prav po rimsko. Hvala Bogu! Bog-Jezus, Marija. Jožef obilno povernita vsem veledušnim dobrotnikom in dobrotnicam te uboge cerkve in blagim nevestam Kristusovim pri cerkvi presv. Trojice v Ljubliani, ker so z raznoverstnimi komadiči razno-verstene tkanine in venci, šopi cvetlic, lilij omogočile ta cerkveni kinč. V rožnovenško nedeljo, v jutro, došlo je mnogo vernih rimo-katolikov obojega spola, osobito udov dominikanske rožnovenške bratovščine prejet ss. Zakramenta pokore in oltarja. Ob devetih bilo je skupno sv. obhajilo, potem pa molitvena ura s presv. rožnim vencem za vse dobrotnike in dobrotnice te siromašne cerkve sv. Jožefa in za rast, moč, vzvišenje in razširjanje, v veliki blagor, vspeh, za zmago, za obilne dobre sadove I. slov. kat. shoda. Na to bila je slovesna služba Božja, naposled pa slovesni blagoslov z Najsvetejšim, skonček pa pevanje po vsej cerkvi: angeljsko pozdravljenje Devici Mariji cerkveno-koralno ; to mislim se nikjer v Kranjski ne čuje, ali je nebeško milo, prijetno in sveto-ginljivo. Tedenske dni tega meseca bode rožnovenška pobožnost s sv. mašo ob Dih v jutro vsaki dan. Praznik sv. očeta Frančiška Serafinskega hočemo osobito slovesno in verno pobožno obhajati. I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. Nameni za mesec oktober (vinotok), a) Glavni namen: Ek*erc-ci,e (duhovne vaje). (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII.) (Konrc.) Papež Leon XIII je imenoval duhovne vaje „začetek prerojenja, kojega je vdahnila modrost in gorečnost in vstanovila v zveličanje duš ter v blagor in prid človeške družbe." In sv. Ignacij cenil jih je za najbolje, kar imamo sploh v našem življenji, in za naš lastni napredek in za pomoč velikemu številu druzih duš. Na Francoskem, kjer je pred 100 leti tako grozno vzvihral vihar prekucije in nekerščanstva, kjer še dandanes tako nesramno in brezbrižno počenja prosto-zidarstvo v istem smislu naprej, je tudi cenjenje in poraba duhovnih vaj kaj zelo velika. Umerli glavar francoske cerkve, kardinal Guibert, je imenoval ekser-cicije .sredstvo, ktero bi bilo samo zmožno, če bi se občno porabilo, spremeniti duh Francije in jo zopet pokristijaniu.- „Občno sredstvo proti vsem našim zlom" zove jih drug voditelj francoskih katolikov. In tretji pravi, z ozir-un na to. da se imajo trancoski katoličani proti določenim hujavam in potrebam navado boriti s tem. da vstanavljajo posebna dejanja, o duhovnih vajah, da so -temeljno dejanje in morebiti celo edino dejanje/ To se pravi, edino in naj-poglavitnejše. ker. ako bi se dovolj uporabljalo, bi gotovo iz njega nastala in razvila se vsa druga. Če pa bi se to zanemarilo, zgubila bi tudi vsa druga svojo moč. ker bi jim tako rekoč pomanjkovalo temelja in korenin, in morala bi tedaj poginiti in posušiti se. In to si je treba dobro zapomniti v času. ko jih je toliko in toliko v skušnjavi, v hrumu in bojnem šumu tiho pobožnost, če že ne zaničevati, pa vsaj premalo ceniti. Tako ni bilo prej. O' Connel n. pr. je obhajal vsako leto 14 dni eksercicije. Ne-kedaj ga je v njegovi samoti motila visoka oseba rekoč: rO' Connel. a ko Vas danes ne bode na govorniškem odru, zaman je ves vaš dvajsetletni napor. Naši nasprotniki dosegli bodejo danes, da se sprejme predlog, ki bode uničil vse naše prejšnje delovanje." rBodite zagotovljeni, Milord." odvernil je veliki govornik, ,.jaz se borim sedaj za našo stvar pri Bogu, s tem, da se spovem in molim. Sicer sem pa ravnokar premišljal besede: Iščite najpervo kraljestvo Božje in njegove pravice in vse drugo se Vam bode naverglo! Pustite mi toraj moje zaupanje v obljubo Jezusa Kristusa in pustite parlament, naj kriči, kolikor mu drago. Jaz ostanem tu pri Jezusu Kristusu in s tem tudi pri moji deželi. Emancipacija Irske ne bode pri tem ničesar zgubila. Z Bogom. Milord!" Ako bodo vsi borilci Jezusa Kristusa tako mislili, govorili bodejo tudi lahko o tacih zmagah. kot O' Connel. In za tako mišljenje in tudi življenje po tem mišljenji moramo v tem meseci moliti, da se vsi po duhovnih vajah v duhu prenovimo Naprej duhovni in redovniki, za njimi mladina, ki je njim v varstvo izročena, in različne družbe in društva, ki so pod njihovim vplivom. In slednjič še posamezni po možnosti in priložnosti, in velika množica vernega ljudstva z opravljanjem misijonov. Gotovo namreč sili serce Gospoda, ki gre za zgubljenci in išče. kar je zgubljenega, še bolj iti onim naproti, ki njega iščejo, ki, hoteč ga najti in njegovo sveto volju in vse njegovo dopadajenje spoznati, se podajo k njemu v samoto. Gotovo o vseh teh veljajo besede našega Odrešenika in Zveličarja Jezusa Kristusa : „Kedor gre po meni. se bode izveličal; šel bode po meni notri in zopet ven in našel bode svojo pašo." Molitveni namen za mesec november: Irci. b) Posebni nameni. 17. S. Hedvika. Poljsko in Šlezija. Sestre sv. Hedvike. Pomanjkanje cerkva v Berolinu in Hamburgu. Mlada dekleta v nevarnosti . Is. S. Ev. Lukež. Škofje. Kerščanski zdravniki in umetniki. Zabranitev mešanih zakonov in katoliška vzgoja otrok iz tacih mešanih zakonov. 19. S. Peter Alkantarski. Duh spokornosti. Goreča molitev s premišljevanjem, zlasti pri duhovnih. 20. S. Janez Kant. Duh kerščanske priprostosti. Visoke šole in njihovi učitelji. Znanstveno podjetje. 21. S. Uršula. Cenitev prekrasne lepote devištva. Uršulinke. Hude družinske zadeve. 22. S. Kordula. Prezirano »najvišje dobro« v presv. Zakramentu. Meklenburg. Obvarovanje ljudstva pred strupom zani-karnih časnikov in spisov. 23. Praznik presv. Odrešenika, Redemptoristi. Z verovanje sklepov (resolucij) na katoliških shodih. Važne volitve. 21. S. Rafael višji angelj. Izseljenci, časopisi za katoliško mladost. Skerbno posvečevali je možitevskega in ženitevske-ra > lan ti. Mnogo slepih in na o«V'h bolnih. »K«.n»-c nasl.» II. Bratovske zadeve N. lj. G-ospe presv. Jezusov. Seroa. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. Ij. G. presv. Jezusovega >.-rc* sv. Jožefa, sv. Nikolaja. llermagora in Fortunata. naših an^-ljev varhov in vsili naših palronov. Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad, in brezverstvo. prešest-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe. — Bolan za zdravje na priprošnje N. Jj. G«»>p . — Mla-dener priporočen, da In s>,- spreobernil in začel vi».»jtJjiv m j*n bili. — Priporočena oseba, ki ima vročinsko bolezen in >e ireša. da in mogla pri polni brihtnosti prejeti ss. Zakramente. — Da bi se <• Jvernilo neko veliko pohujšanje od nekega mesta. — Neka diii'.i!ia v te'esnih stekali z.i pomoč. Zahvale. Mojega mo/.a je eno oko tak«» bolelo, da več dni na li>t«» ni mogel pogledati in vse zdravila nič niso pomagale. Za.-eii smo moliti ^dnevnico, in deveti dan je bilo strašno liudo po očesu in tergalo ga je zelo hudo po glavi. Začeli smo drugo '.»dnevni« o k usmiljenemu Jezusu, .altar v škotji Loki) k Mariji in sv. Jožetu s tem pnstavkom. da bom naznanila po „Danici." če se pozdravi, v Časi usmiljenemu JežčeKu. Naše ljube Gosp»; presv. Serca m sv. Jožeta, m tudi mi je dala soseda ene kapljice lurške v..de. s ktero sem mu oko pomočila: po večeru — čez ene minule je na oko pogledal in bolečine so p«jp«»lno!iia nehale... Večna hvala u.>nii-Ijenetnu Jezuščku. Naši lj. Gospt-j in sv. Jož»-lu. M. iz severne Am.-rike. Mož je bil popolnoma za smeri b«»lan. da je tudi zdravnik nad njim obupal: priporjčevala sem ¡.'a pa Naši lj. G-.sp.j. sv. Jožefu, sv. Ant. Pad. in sv. Alojziju ter smo opravljan z otroci ^dnevnice, in kmalo se je na IkjIj«- oliernilo. in zdaj zopet opravlja svojo služi><». Torej večna hvala Bogu. M. B. in sv«>mik«»:ii ' Družina M. I.'. Listek za raznoterosti. Za župnijo Fara pri Kosteh je prezentiran župnik banjuloški, č. g. Matija Gerzin. V Kranju so zaporedoma imeli prelepe slovesnosti. Roženkransko nedeljo so premilostni gospod knez in škof posvetili vso prenovljeno podružnico svetega Rožnega venca; poslednjo nedeljo, ?». t. m., pa ravno tako častitljivo mestno farno cerkev, ktera je po neutrudnem prizadevanji prečast. gospoda dekana Mežnarca odznotraj in odzunaj prav okusno prenovljena. Slovesnosti, s kakoršnimi so o tej priliki sprejeli Kranjci prevzvišenega škofa in kneza, delajo mestu z gosp. županom na čelu najbolj sijajno slavo. Bilo je vse ozališano z neštevilnimi zastavami in zveččr prekrasno razsvitljeno. Slava Vam, verli Kranjci! Na Brezjah so u. t. m. milostni gospod prost dr. L. Klofutar slovesno blagoslovili križ za stolp nove cerkve M. D.. Zanimivi dopis prihodnjič. 351etnica pri sv. Jakopu se je zveršila v najlepšem redu. Pridigar bil je g. kan. Rozman. Ljudstva polna cerkev. Slava jubilantom! „Badodarnost na nepravem mestu". Pod tern napisom .Narod" v dopisu „Iz dežele" daje „Daniciu nekaj ukorov in bodečih naukov. Peče ga n. pr.. da je „Danica* oddala stotak darov za misijon med Kafri, češ. ko bi čitatelji vedeli, kako ogromne naprave vzderžujejo Trapisti v Afriki in Don-Boskovci v južni Ameriki, jeli bi pač drugače misliti, kteri misijoni so najbolj potrebni in kaj zahteva kerščanska ljubezen v trm oziru. — Mi pa mislimo, da čitatelji bolje ved«'», kako j- s P. Francovim misijonom v Mariannhillu, kaki r naš pisano gledajoči očitar. Res je, da. imajo oo. Trat i.-ti velike naprave, pa imajo tudi velike potre!,e. in veliko osebstvo vzderžati, ker se misijon naglo razširja med silo divjimi Kafri, kjer dozdaj nob»n drugi misijon ni mogel nič opraviti; trapisti pa imajo ž" zdoj čez malo le: čez tisuč spreobernjencev in zlasti veliko mladine po šolah. Na kaeih štirnajst šta« ijah imajo potrebo ka'*ih 11 —12 cerkev zidati, kakor nam j»' nedavno trapist č. br. Stanislav pripovedoval. Opat Franc je še pred avstrijansko okupacijo vstan«»vil misijon v Bosni ter skerbel za bosansko mladino, kakor še zdaj trapisti s svojo ubožnico za dečke v .Marija-Zvezdi" pri Banjaluki; P. Franc pa se je z mnogim številom svojih bratov preselil med najbolj divje zainuree, Kafre, ker ti so tudi potrebni rešitve: on ne vpraša, če je kdo bel ali čem. Slovan ali Kočevar. temveč on ž*-li njih duše rešiti.. . Toda „Narodovega4 moža to grize in peče, ker opat Franc Kafre pmeinčuje! On je namreč več krajem v Mari-annhillu dal nemška imena itd. Toda če trapisti. večin« in; • Nemci. kake štacije imenujejo po nemški, to bojda še ni smertni greh: Saj najdeš tudi kako slovensko vmes. Kako pa Kafre potajčujejo. kažejo tudi s tem. da so spisali v teh malo letih že slovnice, bese dnjake, molitvene, šolske knjige v kaferskem jeziku. i Ako se oni mož k meni potrudi, mu utegnem kaj tega pokazati » Sicer pa se morebiti še „Narod ne bo odveč plakal, ako bi P. Franc kake Kafre po-tajčal. kakor n. pr. Rusi pogane v Aziji porusujejo. — Nad Boskovci in kakim darom za nje. ki skoro po vsi večerni Evropi in po južni Ameriki na sto-tisučezaverženih otrok rešujejo, se pač nohen pameten čl »vek spotikati ne more. Pa domača radodarnost in g. Smrekarjeva ..misijonska hiša-4 v Kočevji — to. to! .S slovenskimi darovi je zidal poslopje z ogromno svoto — 20.000 forintov: sv« »j rod in svojo vero — o saneta simpli-citas — izstavlja (sic?) pogubi!I*4.. Tu se mora Kočevje pogrezniti. ni li istinaV! Kolikor je nam znano, je gospod S. pomočkov iskal za omenjeno stavbo tudi po Ogerskem. na Dunaju in Avstrijskem, po Nemškem. Laškem itd. .Narodov mož" za vse menda nas duhovne na odgovor kliče, češ: „kako lepa naprava naj bi se bila namesto tega vstanovila za slovenske rnladenče. ki so zdaj sužnji, robo t njo tujcu, zapuščajo domovino. Gospoda okolo „stiskavnega društva" iNon < apisco?> znajte, da katoliški Slovenci potrebujejo kruha zase in za otroke ... Vi, ki mu ne pomagale kakor bi imeli, jadikujete. da je vera v nevarnosti..." In tako š»> dalje ta pridiga! Ali bi ne bilo dobro, da bi nam gg. liberalci tudi v djanji. v izgledih svoje lepe nauke potohnačili ? Pokažite vender, kj>- ste kaj storili? Vi svojo strupeno jezo iziljate na ubog'> rDanicoa in na duhovne! Poglejte v njen«.- liste: kjer koli je bil kak požar, toča, lakota na Dolenjskem Notranjskem ali Gorenjskem, za ubožne dijake itd., za vse nahajate zbirke po „Danici." ki prihajajo največ iz rok duhovnov ali sicer iz rok pobožnih oseb, ka-koršne Vi zaničujete; pokažite pa svote. ktere so nabirali vaši liberalni listi za terpeče človeštvo; in če nič ne najdete, pa saj molčite da ne kažete svetu svoje nevednosti, da ne rečem farizejstva. Za novo leto! „Mariannhill-Kalender" za leto 1803 je že na svitlem — zdaj V. letnik, cena 34 kr. Namen tega koledarja je: Božja čast. spreobra-čanje ubozega kaferskega naroda po oo. Trapistih v južni Afriki, in duhovna korist blazih čitateljev. Drobni soldki za ta koledar so ob enem miloščinja. za ktero se vsak dan hvaležnih skazuje do 3o0 mnihov Tra-pistov. čez 200 misijonskih sester in čez 1500 novo-spreobernjencev v Mariannhillu. Razun po bukvarjih se koledar lahko dobi tudi po č. br. Stanislavu Ha-selbacher ji, Trapistu v Gradcu, Grabenstrasse 74. Oblika te knjige je prav lična, vsebina mična in pod-učna. z mnogimi podobščinami iz misijona in drugotnih. Pcterdilo. Prečastni gospodine! S največim po-štovanjem i zahvalu obznanjujemo Vas. da je oprava crkve primila poslate po i br. Alphonsu donešene crkv. stvari, kao: novi krasni kalež; 100 for za kip sv. Josipa; 25 for. za zidanje crkve, 18 f<«r. oM kr. za crkvu; 7 for. za sjemeiške franjevačko. Cviet. roket, 1 razne tkanine za crkvu sv. Josipa ovdje. Zahvaljujemo se dobročiniteljem i Prečastnosti Vašoj na trudu, dobroti, i u napried neka je ovdašnja crkva Vašoj. ljubavi preporučena. Priedor, i4. rujna 1692. Za crkveni odbor Dr. Vid Miljanovič, župnik, Dobrotni darovi. Zt t/J/.i.i!to hi ho: lz Cirkniee ..K veselemu omizju" dodatek 2 gld. — (J. g. župnik Tom. Slibar 5 gld. Op. v prejšnjem listu po zmoti: 1 gld.t — ('.. g. duhovni pastir Fr. Tavčar 3 gld.. v spomin slovesne svoje Holetnice. — C. g. župn. J. Teran 2 gld. — (,. «r. župn. Ant. Jamnik 5 skl. — Dve dekliei 2 gld.. namesto da bi kupili svetinjo za bivši kat. shod. — Blag. tovarš 1 gld. — Iz št. Vida 2 gld. — t. g. J. Debeljak 2 gld. — Dobra roka 10 gld. — C. g. kapi. Jož. Brešar i» gld. — Dober prijatelj 1 gld.. da bi dijaki molili za obujen je keršcanskega življenja. — Biagorodni gospod Mih. M. z gospo soprogo. 2 gld. — lz Vipave prijatelj ..za stud. omizje-- 1 gld. — 1 gld. s pristavkom: ..Za spreobernjenje sovražnikov." Zt .sr. D*finstvo: Č. g. župn. Jan. Teran 1 st. tol. — Iz Železnikov 50 kr. Za af'r. ou.fi/on: Agneza in Ana v. Dekani 8 gld. Zt (.'trk"' ss. Kosata in batnijana v St. Vidu na Vipavskem? Več oseb 3 gld. 20 kr. Za cerkev sr. .Jožefa v J'rjei1oru: Neimenovana 1 gld. Z> natjy.tr> biti '- misijo,te: Č. g. župn. J. Teran 1 st. tol. in 1 4 križavca. Zt oorttro ttbožnUt f-trker: Z Gorjan 31 gld. 3" kr. — Jz Novega mesta po mil. g«>-p. prost u 33 gld. — Marjeta Skvar^a 1 gid" — Iz Vogelj pri Kranji 11 gld. 60 kr. — lz Cerkelj pri Kerškem 40 g!d. — Iz Soteske 15 gld. — lz Metlike 10 gld. — Z Brezovea nad Ljubljano 50 gld. — Z Lučin 10 gld. — Z Do-bovca 10 gld. — Iz Č.ermošnjk- 12 gld. — Iz Valte vasi 10 gld. 35 kr. — S Suhora 20 gld. — Od sv. Treh kraljev 5 gld. 65 kr. — Iz Podzemlja 19 gld. 18 kr. — lz Mirne peri 22 -Id. 40 kr. — lz Dobrepolja 10 gld. 28 kr.