PROMETNE KAČE
IN VOZLI NAŠI VSAKDANJI
Tretji pas Tržaške ceste
Turistična sezona se je že začela in mesto se spet duši v dolgih in nepreki-njenih vrstah vozil. Viški občani obču-tijo to še najbolj saj imajo dve najbolj obremenjeni vpadnici: Dolenjsko in Tržaško. Tudi za letos obeti za promet niso najbolj rožnati saj avtocestnega sistema do Ljubljane še niso zgradili in je vsakršna rešitev bolj namenjena re-ševanju akutnega položaja kot pa, da bi šlo za kako trajno rešitev. Ob vseh rešitvah, ki se ponujajo ali jih iščejo se nikakor ni mogoče znebiti vtisa da smo vse skupaj spet začeli prepozno. Po obetih Cestnega podjetja Ljublja-na pa bo mogoče nekaj vendarle še rešiti. Tržaška je ozko grlo. Tako je že več let. PcrTržaški prideš hitro od kina Vič do viške cerkve nato pa se začne dvopasovnica. Tržaška je sicer tudi po mestnem delu dvopasovnica saj štirih pasov ni zarisanih, vendar gre dejan-sko za štiripasovno cesto. Dva pasa sta asfaltirana, dva iz kock. Kljub temu, da ni zarisaaih črt je opaziti razliko in mejo. Milica že dolgo poudarja potre-bo po zarisanju črt in tudi uradni ok-valifikaciji Tržaške kot štiripasovnice. To pa je bolj stvar formalnega postop-ka saj dejansko teče promet po štirih pasovih.
Od viške cerkve do avtoceste pri gostilni Gorjanc pa se začne »križev pot« za voznike. Ta odsek bo ostal muka do prihodnjega leta, ko bo zgra-
jen del zahodne obvoznice in se bo avtocesta približala Ljubljani v kozar-škem trianglu - torej do Dolgega mo-stu. Letos pa je mogoče rešiti vpraša-nje do Dolgega mostu in za prihodnje leto je ta rešitev celo nujna. S hitrim posegom pa je tnogoče položaj bistve-no omiliti. Kakšna je rešitev, ki jo je podprl občinski izvršni svet?
Podpredsednik   izvršnega   sveta JANKO ŠOLMAJER pravi, da je re-
šitev naslednja: »Če se takoj lotimo dela lahko omilimo težave. Tržaško bi morali za silo asfaltirati.
Asfaltirati en pas makadama
Vemo, da je od viške cerkve do Gorjanca na obeh straneh makadam-ski pas. Ta je namenjen kmetom in počasnim vpzilom. En pas, ki je dovolj širok bi morali asfaltirati z najcenejšo protiprašno prevleko. Ne mislim, da bi gradili nek tretji pas temveč, da bi reševali pereč položaj. En pas ostane kmetom za njihov promet, mi pa pri-dobimo tretji pas. To bi stalo staro milijardo dinarjev ali manj. To je po svoje res »stran vržen« denar, saj gre za reševanje v sili, je pa edini izhod. No, asfalt pa tudi ne bo škodil kmeč-kim vozilom in prebivalcem ob Trža-ški, ki bodo potem požirali manj prahu. j ¦.
Tretji pas bi lahko uporabljali izme-nično. Gre za to, da bi ga v konicah, kot npr. v petkih ljudje odhajajo upo-rabljali za izvoz iz Ljubljane kot drugi pas in obratno v nedeljo zvečer, ko se vračajo in bi ga namenili za uvoz v Ljubljano kot drugi pas. Vse bi bilo potrebno urediti z odlično signalizaci-jo, da ne bi prihajalo do nesreč. Ko bi tekel promet pa bi že sama vrsta vozil nakazovala, v katero smer je cešta ob določenem času namenjena.
To rešitev bi lahko uporabili na vsej trasi in tudi na samem mostu bi lahko zarisali še tretji pas. Propustnost Trža-ške bi se s tem izredno povečala in gneča bi v veliki meri izginila. Za tak-šen poseg je pa potrebna hitra akcija saj bo sicer sezona minila in ne bo od tega pravih koristi.«
In kako na odcepu za Vrhniko?
Ob takšni rešitvi prihaja do vpraša-nja kaj narediti z odcepom za Vrhni-ko. Ena možnost je, da bi cesto za Vrhniko enostavno zaprli. V tem pri-meru bi morala biti avtocesta do Vrhnike brezplačna. Kaj to pomeni bi bilo treba šele izračunati. To je spet eden izmed dokazov dokaj kasnega reševanja položaja. Druga možnost je, da bi uredili pri začetku avtoceste, to-rej pri gostilni Gorjanc, obvezno zavi-janje na levo za vozila, ki prihajajo iz Vrhnike. Ta vozila bi potem peljala po obvozu proti Dobrovi in bi se vključe-vala v promet v Ljubljani z dobrovske strani. Kaj narediti z avtobusi za kate-re je cesta preozka? Za njih bi morali najti rešitev, da bi bil na začetku avto-ceste semafor, ki bi ga vključevali izmenično, da bi se lahko avtobusi vključevali v promet.
Ta poseg bi morali financirati sku-paj SIS za ceste mesta Ljubljane in
Republiška skupnost za ceste. Ljub-ljanska cestna SIS tega sploh nima v programu in je vprašanje od kje vzeti denar za ta »nepričakovana« dela.
O teh rešitvah in problemih se bodo morali dogovoriti s komitejem za pro-met pri mestnem izvršnem svetu.
Za rekonstrukcijo Tržaške ceste od viške cerkve do Dolgega mostu pa bo-do morali seči v žep trije: Ijubljanska SIS za ceste, republiška cestna skup-nost in viška občina.
Kmalu že po novi servisni cesti?
Del ceste do Dolgega mostu oziro-ma viške cerkve mora biti gotov do prihodnjega leta, ko bo gotova prva faza zahodne obvoznice. Tedaj bo na-mreč avtocesta po novem viaduktu
nad Dolgim mostom »padla« v Ljub-ljano pri novi Žirovnikovi. To bo go-tovo do sezone leta 1981 in tedaj bi morala biti gotova tudi servisna cesta. Ta cesta pa bo po zatrdilih Cestnega podjetja Ljubljana gotova že letos pr-vega julija in bo pomenila razbreme-nitev za Tržaško že sedaj. *   .
Servisno cesto imenujejo cesto od nivojskega križišča z železnico na Viču (torej od zapornic na cesti za Dobro-vo) do Žirovnikove. Servisna cesta bo tekla ob železnici. Sedaj obstaja v ma-kadamski izvedbi in že skoraj deset let tudi v načrtih, toda vse ostaja le pri idejah. Ta cesta, ki bo kasneje služila kot dostavna cesta za Elektromonta-žo, Industrijo usnja Vrhnika in druge v obrtniški coni, bo gotova prihodnji mesec. Cesta bo vzporedna s Tržaško. Najprej so mislili asfaltirati direktno traso do Žirovnikove in priključek na Tržaško, sedaj pa so se odločili, da bodo asfaltirali še eno prečno ulico tako, da bo možen dvojen izvoz na Tržaško. Za drugo asfaltiranje ceste v ostrem zavoju so se odločili zaradi po-treb pri gradnji avtoceste, ko bodo po tem odseku vozili težki tovornjaki in se tako izognili Tržaški. Služila bi lah-ko kot obvoznica v času, ko bi urejali na Tržaški tretji vozni pas. Potem bi tahko servisno cesto uporabljali za dva meseca kot enosmerno in bi pomenila v eno smer veliko razbremenitev za del vpadnice. Vse je odvisno torej od hitre akcije in dogovorov v Ljubljani. Viška občina je dala svoje soglasje in podvzela vse rešitve, ki smo jih opisali in ki bi omogočile hitrejši prevoz skozi Ljubljano. Zmogljivosti gradbene me-hanizacije so, torej je vse odvisno le od tega ali bomo znali speljati vse dogovarjanje in usklajevanje v dveh tedniji, ki sta še pred nami!
MILOVAN DIMITRIČ