Zakaj sem osamljena?
Bil /e deieven jesenski dan. Žive duše ni bilo v goz-du. Sama sem hodila kljub dežju po gozdnih slezicah. Spremljala me je le moja psička in moja tiha dupevna bolečina. Pogovarjal sem se z drevesi, kalera čuvam ie mnogo let, da se jim kaj hudega ne pripeti. Vedno la drevesa poslušam. kako hvaležno mi šepelajo. Ti si naša, Ti si naša, glej za grmom vsakim dobi za Te se kakšnapaša. Borovnice in maline, jagode, vse lo daje Ti bogale vitamine. Tako drevesa mi šepetajo: » Ti nas čuvaš, da ne zgorimo in da nas ne ugonobijo«.
In ie želja včasih me preštie, du šla med Ijudi bi v dolino, zopei zaslišim šepel dreves, ne hodi, ne hodi od nas. Med Ijudmi boš zopet nesrečna. Ti si naša, Ti si samo naša.
In iz lega premiljevanja lislega deževnega dne, ne-nadoma zagledam pred seboj moškega s čudnim pre-žaloslnim pogledom. Obšla me je zla slutnja. Ko nekaj časa še hodim po gozdu, zaslišim izdaljave glasove večje skupine Ijudi. Kmalu nalo jih ludi zagle-dam. Skoro vsi hkraii me vprašajo, če sem videla lakega in lakega mlajšega moškega. Opisala sem ga pravilno. Začelo se je iskanje. Vprašam, kaj je naro-be. Odgovorijo: trenulen obup, huda depresija. Mo-ramo ga najti, naš dober šef iz službe je.
Moja slumja se je žal uresničila. Iskanje je bilo prepozno. Mnev je zopel mlad visoko izobražen človek.
Tudi jaz sem mnogokral obupovala. In se morala zdravili r bolnici. In ko mi je bilo najhujše, mi je zdravnik izrekel samo par besed. Imaie dar, Ijubezen do narave, do gozdov. do iivali, Gozdovi vas potebu-jejo, ker jih tuvate pred uničenjem. Morate, morate iiveli, IN 10 me je opogumilo.
In ko bi lemu obupancu morda kdo izrekel samo tri bodnlne besede, bi lahko še živel v knrisl dntibe in svoje mlade družinice. Zaman ga kliče njegov mali sinko, ki lako pogreša očela, katerega je za vedno lako tragično iz.gubil.
A jaz pa še vedtto hodim po gozdu. Prijalelji so le moja drevesa in gozdne živali. Tu v samoli mislim, da sem vsaj za eno korist in lo, da obvarujem la gozd, kaleri daje ki.sik mnogim, mnogim. Saj 10 so zetena pliuču, uiko prepotrebna mnogim delovnim Ijudem. v današnjem hnipnem in onesnaienem svetu.
IN v tem svelu so obupanci, kalercga en primersem opisala. In taki obupanci ne vedo. da bi jim gozdovi vrnili zdravjc in mir. Duševni mir in moč za nadalnje delo.                                                            MARIJA