slovenski čebelar 19 6 5 LETO LXVII ŠT. 6 m SLOVENSKI glasilo Čebelarskih organizacij S L O V NIJ fcj ČEBELAR St. 6 Ljubljana, 1. junija 1%> Leto LXYII VSEBINA Odprto pismi» delegatov občnega zbora ZČD za Slovenijo Skupščini Sil Slovenije....................Kil Val. Benedičič: Naš odlikovanec za čebelarske zasluge z redom A. Janše I.stopnje akademik prof. dr. Ivo Tomašec................................166 Edi Senegačnik: Naše čebele v juniju .... 168 Ivo Peršič: 9 = 10 . ... ..............170 I. Žunko: Na ženi dom sloni..........................174 Leopold Peršuh: Sulfatiazol..........................176 NOVICE IZ ČEBELARSKEGA SVETA Dva doktorata dz čebelarske tematike. Moje izkušnje s čebeljimi piki. Pozor na sadne sušilnice. Kako spravimo kristalizirani mod iz satja. Čebele so ga vzdrževale pri študiju. Nenavadna poraba medu. Kongres v Bukarešti. Satniee in parafin. Še o matičjem mlečku. Obisk uglednih ameriških in angleških čebelarskih znanstvenikov. Preprost način vzreje matic. Izkušnje s suhim sladkorjem. Primitivno čebelarjenje pri prastarih afriških narodih...................178 NASA ORGANIZACIJA Iz zapisnika o seji upravnega odbora dne 24. IV. 1965. Seja izvršnega odbora 7. maja 1965. Naši odlikovanci. Odlikovanci Antona Janše II. stopnje. Ob desetletnici smrti Jana Strgarja. Občni zbor čebelarskega društva za Maribor in okolico. Občni zbor čebelarskega društva Murska Sobota. Uspelo zborovanje. Čebelarski družini Kozje in Lesično sta se združili. Novo čebelarsko društvo v Sevnici. Tudi v Kočevju delamo..........................................182 OSMRTNICE Ivan Gril ml., Franc Prelog.....................192 List izhaja vsakega 1. v mescu. Člani, ki plačajo letno članarino 1000 din, ga prejemajo zastonj. Izdaja ga Zveza čebelarskih društev za Slovenijo v Ljubljani, Miklošičeva cesta 30, tiska ČP Delo — obrat Triglavska tiskarna v Ljubljani, ureja uredniški odbor: Valentin Benedičič, Ivan Majcen, Slavko Raič, France Rome, Edi Senegačnik in Jožko Slander. Odgovorni urednik: Edi Senegačnik. Letna naročnina za nečlane 1200 din, za inozemstvo 1500 din. Posamezna številka na 32 straneh stane 140 din, na 16 straneh 70 din. Odpovedi med letom ne upoštevamo. Kdor plačuje članarino v obrokih, se s prvim obrokom zaveže, da jo bo do konca leta v celoti poravnal. Isto velja za naročnino. Številka žiro-računa pri Narodni banki v Ljubljani, Miklošičeva cesta, 600-14/603-116 asäQ«===*■» -1M( •*^ä- es£oai ODPRTO PISMO delegatov občnega zbora Zveze čebelarskih društev za Slovenijo SKUPŠČINI SR SLOVENIJE Na rednem letnem občnem zboru Zveze čebelarskih društev za Slovenijo dne 25. aprila 1 965 v Ljubljani so razpravljali delegati čebelarskih društev, ki so zastopali nad 5500 organiziranih čebelarjev, med drugim tudi o izvrševanju programa razvoja čebelarstva v obdobju 1964—1970 v SR Sloveniji. Deltegaü so soglasno sklenili, naj se v odprtem pismu Skupščini SR Slovenije pojasni stanje čebelarstva v Sloveniji, sedemletni program razvoja čebelarstva v povezavi s programi drugih kmetijskih strok, ki so po naravi svoje proizvodnje odvisne od opraševanja po čebelah, in kakšna škoda lahko nastane za skupnost že v bližnji bodočnosti zlasti v sadjarski proizvodnji, če Zvezai ne bo mogla v redu izvrševati nalog, ki jih je prevzela v svoj delovni program. Zveza je čebelarska organizacija republiškega značaja. Njen delovni okoliš je območje vse republike Slovenije. V Sloveniji je vsega okrog 7800 individualnih in 10 družbenih čebelarstev s skupaj okrog 85.000 čebeljimi družinami, od katerih je blizu 5000 v družbenem sektorju. Na km2 jih pride 4,19. V Jugoslaviji z 256.588 km* in z okrog 750.000 čebeljimi družinami jih je pa še manj, in sicer 2.91 na 1 km1. Od okrog 7810 čebelarjev je organiziranih v Zvezi 5520, tj. 70,6 %. Zveza izdaja strokovno mesečno revijo Slovenski čebelar v' nakladi 5700 izvodov. Revijo prejema 5520 članov v Sloveniji, 50 naročnikov v/. drugih republik SKR Jugoslavije, 44 čebelarjev-Sloveneev v inozemstvu: 10 izvodov pošilja /veza v zamenjavo h čebelarskimi in sorodnimi revijami v Jugoslaviji, 40 izvodov pa v zamenjavo s čebelarskimi revijami v inozemstvu. V pojasnilo, kako uspeva čebelarstvo v sosednih socialističnih državah, naj navedemo analogne podatke za republiko Češkoslovaško. Čebelarstvo obeh sektorjev —• socialističnega in individualnega je organizirano v enotni češkoslovaški čebelarski zvezi. Vsega je okrog 125.800 čebelarjev z 873.918 čebeljimi družinami. V čebelarski zvezi je včlanjenih 117.000, ij. 93 % vseh čebelarjev. Od 873.9IS čebeljih družin jih je 153.047 last socialističnega sektorja, 688.763 last individualnih organiziranih čebelarjev in 30.103 je neorganiziranih individualnih čebelarjev. Za češke čebelarje izhaja mesečnik »Vče-larstvi« v 54.000, za Slovaške pa Včelar v 17.000 izvodih. Češkoslovaška meri 127.859 km2 in pride na 1 kur' 6,8 čebeljih družin. Ta dežela ima sicer slabše naravne pogoje za čebelarjenje, kakor so pri nas; čebelarstvo pa je vzlic temu veliko bolje razvito, kar je brez dvoma rezultat ustrezne državne čebelarske politike. Podatki se nanašajo na leto 1962/63 in so zelo natančno obdelani, ker so bili zbrani in urejeni za XIX. mednarodni čebelarski kongres leta 1963 v Pragi. Sosedni socialistični državi Madžarska in Romunija pa se glede pospeševanja čebelarstva lahko vzporejata s Češkoslovaško. Tudi naša neposredna soseda Avstrija podpira čebelarstvo. Za izvrševanje čebelarskega programa prispevajo zvezna vlada, deželne vlade in čebelarska organizacija vsak po eno tretjino potrebnih sredstev, l udi Avstrija s 83.838 km2 in z okrog 500.000 čebeljimi družinami ima okrog 6 čebeljih družin na 1 km2. Naša Zveza je na povabilo Republiškega sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo sestavila v okviru sedemletnega plana kmetijstva v SR Sloveniji program razvoja čebelarstva. Za sestavo programa je uporabljala podatke, ki jih je zbrala s popisom čebelarstev na terenu. Poleg tega je upoštevala tudi opraševanje v sadjarstvu, za kar je črpala podatke iz programa razvoja sadjarske proizvodnje. Opraševanju je posvetila posebno pozornost zaradi tega, ker nastajajo družbene sadne plantaže največ izven naseljenih krajev, kjer navadno ni čebel in ker v sadjarskem programu ni ničesar predvidenega glede opraševanja, čeprav je t tehnološkem procesu sadjarske proizvodnje opraševanje nepogrešljiv agrotehnični ukrep. Pri primerjavi podatkov iz obeli programov je ugotovila, da imamo za sedaj premalo čebel za intenzivno opra-šitev sadovnjakov in sadnih plantaž. Intenzivna oprašitev pa je pogoj za količinsko in kakovostno zadovoljiv pridelek sadja, kakršen pride edino v poštev za izvoz. Po mnenju naših sadjarskih strokovnjakov so potrebne v naših klimatskih razmerah za intenzivno oprašitev 1 ha plantažnega nasada oziroma sadovnjaka 4- čebelje družine. Za oprašitev okrog 27.300 ha sadovnjakov in sadnih plantaž v letu 1964 je bilo torej potrebnih 109.200 čebeljih družin. Ker jih imamo vsega okrog 85.000. jih je bilo torej premalo 24-.200. Čebel tudi nismo doslej za opraševanje načrtno razporejali. Zato ni nič čudnega, da je bil vzrok za razmeroma slabo sadno letino med drugim tudi pomanjkljiva oprašitev. Po programskih napovedih bo leta 1970 okrog 110.000 čebeljih družin, od teh okrog 10.000 v družbenem sektorju. To število bomo pa dosegli seveda le takrat, če bodo nastali med tem bolj vzpodbudni pogoji za čebelarjenje. Za intenzivno oprašitev okrog 38.000 ha rodnih sadovnjakov in sadnih plantaž (5024 ha) Ida 1970 l><> potrebnih 152.(MM) čebeljih družin. Primanjkovalo nam ho torej 4-2.()(K) naseljenih panjev. Ce pa se sedanje število čebeljih družin ne bo nič zvišalo, jih bo pa premalo kar 67.000. l’o sadjarskem programu naj bi pridelali leta 1970 21.348 vagonov sadja, in sicer 23 000 do 7000 vagonov. Ce vzamemo za osnovo ceno 100 din za kilogram sadja, bo vreden ta pridelek nad 21 milijard dinarjev. Drugih opraševalcev cvetja (čebel-saniotark, čmrljev itd.) je vedno manj. Zaradi strojne obdelave tal ter uporabe gnojil in kemičnih pripravkov za varstvo rastlin se vedno bolj uničujejo in zastrupljajo njihova gnezda. Vrh tega v času cvetenja sadnega drevja še ni veliko teh opraševaleev. ker navadno prezimijo samo matice in so zato njihove družine takrat šele v prvem razvoju. Zato lahko mirno trdimo, da odpade okrog 90 % izvršene oprašitve na čebele in le okrog 10% na druge žuželke-opraševalke. Korist, ki jo bodo opravile čebele leta 1970 z opraše-vanjem sadnega drevja, če jih bo dovolj in če bodo načrtno razporejene, lahko torej vrednotimo na okrog IS milijard dinarjev (90 % pridelka po ceni I00 dinarjev za I kg). Preračunano je, da je pri naših razmerah korist rastlinske proizvodnje (sadjarstvo, vrtnarstvo, semenarstvo, krimske in industrijske rastline) zaradi opraševanja 13 do 17-krat večja, kakor pa je korist, ki jo imajo čebelarji od pridelka medu in voska. Zveza se dobro zaveda, da je njeno najvažnejše poslanstvo za skupnost opraševanje kulturnih entomofilnih rastlin in da je opraševanje tudi edini naslov, na katerega se lahko sklicuje v svoji zahtevi za družbeno pomoč. V redu izvršena oprašitev je za skupnost velike koristi. Zaradi tega je velik del programa posvečen tej nalogi. S tem pa je Zveza znatno prekoračila okvir svojega rednega dela. V glasilu Slovenski čebelar, na predavanjih in na občnih zborih čebelarskih društev daje prednost razpravam o tej problematiki. V programu je objavila tudi napotilo, da bi bil v času. ko je potrebno, da se organizacija utrjuje, da bo kos nalogam, ki so že na obzorju, zgrešen in za skupnost škodljiv vsak ukrep, ki bi slabil organizacijo. Kako umestno je to napotilo in kako občutljivo je ta čas vsako novo obremenjevanje članstva, se najlepše vidi v tem, da smo pri izvajanju take politike v zadnjih dveh letih sicer napredovali za 1167 naročnikov Slovenskega čebelarja od 4493 na 5662, da pa smo za ta napredek registrirali kar 2247 vpisov in izbrisov članstva. Nadaljnji dokaz, da smo dosegli res že lep napredek v izvrševanju programa, so občni zbori čebelarskih društev in družin, na katerih udeleženci obravnavajo te stvari in sklepajo o sodelovanju s kmetijskimi organizacijami. Zvezi pa primanjkuje finančnih sredstev za opravljanje opisanih nalog. Sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo se sicer trudi, da bi ji1 priskrbel sredstva. Vzlic vsem skupnim naporom pa smo potrebovali v letu 1964 II mesecev in 25 dni, da smo končno 25. decembra dobili pomoč v višini 1,500.000 din. S to pomočjo smo pokrili izgubo pri Slovenskem čebelarju za leto 1964 v višini 1,130.0(H) din in še nekaj drugih nujnih izdatkov. Jasno je, da taka negotovost glede potrebnih minimalnih finančnih sredstev zelo zavira delo. Za leto 1965 smo na poziv Sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo predložili proračun že 10. VIII. 1964. V proračunu je bila predvidena potrebna pomoč skupnosti v višini 3,700.000 dinarjev, od katerih bi porabili za kritje izgube pri Slovenskem čebelarju zaradi podražitve tiska in papirja 1.350.000 dinarjev. Republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo nas je oh vesi il najprej ustno, pozneje 5. III. 1965 pa še pismeno, da naši vlogi ni mogel ugodili, ker je dobil iz republiškega proračuna premalo sredstev. Na priporočilo Sekretariata smo se nato obrnili na Republiški sklad za pospeševanje založništva, da bi prispeval li kritju izgube pri Slovenskem čebelarju 1,350.000 din. Ta dni smo prejela obvestilo, da nam je sklad odobril kot predujem 500.000 din in da bo dokončna odločitev o višini pomoči sledila v kratkem. Občni zbor ugotavlja: 1. Zveza je črpala do leta 1955 sredstva za pospeševanje čebelarstva iz dohodkov lastne gospodarske dejavnosti. Z oblastnim dekretom ji je bila ta dejavnost odvzeta, obenem s tem pa je usahnil tudi vir za pospeševanje čebelarstva. 2. Zveza uravnava in pomaga reševati kot republiška organizacija sporazumno z Republiškim sekretariatom za kmetijstvo in gozdarstvo probleme, ki se pojavljajo na področju čebelarstva. Postala je tako rekoč pravi operativni organ tega sekretariata za čebelarstvo. Z izvrševanjem sedemletnega programa, ki ga je sestavila skladno s programi drugih kmetijskih strok, pa opravlja za skupnost še posebno važne naloge. Te naloge opravlja oh pomoči svoje organizacijske mreže v tako širokem obsegu ter za skupnost tako ugodno in poceni, kakor jih ne more opravljati nobena druga organizacija. 3. Znanstveno-raziskovalna dejavnost na področju čebelarstva je zaradi nesrečne čebelarske politike v zadnjih desetih letih domala na tleh. Ustanovljeni samostojni Zavod za čebelarstvo ni izpolnil poslanstva, ki ga je čebelarstvo upravičeno pričakovalo. To dejavnost bo treba zopet organizirati. in sicer pri kmetijskem inštitutu, kjer ise bo pri svojem delu lahko povezovala tudi z drugimi kmeti jskimi strokami, ki se po svoji naravi dopolnjujejo s čebelarstvom. O taki obliki organiziranja te dejavnosti so enotnega mnenja Sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo. Biotehnična fakulteta. Kmetijski inštitut Slovenije, podjetje Medex in Zveza. 4. Veterinarski znanstveni zavod preiskuje čebele in čebeljo zalego glede bolezni proti plačilu. Zaradi tega se bolezni verjetno prikrivajo in s tem tudi širijo. Za preiskave o zastrupitvah čebel pa v SR Sloveniji po izločitvi čebelarske'znanstvcno-raziskovalnc dejavnosti iz Kmetijskega inštituta sploh nimamo nobene institucije. Ugotavljamo, da preizkujejo znan-stveno-raziskovalni zavodi za čebelarstvo v sosednih državah ne glede na državni oziroma družbeni sistem npr. v Čehoslovaški, v Avstriji, v Nemčiji itd. bolezni in zastrupitve brezplačno. Država-družba bi morala zagotoviti veterinarskim in kmetijskim zavodom finančna sredstva za brezplačne preiskave. Zveza je vzgojila že lepo število dobrih čebelarskih preglednikov (nad 500) za pomoč veterinarski in kmetijski inšpekcijski službi. Zato upamo, da prikrivanje bolezni zaradi neustreznih pogojev za preiskave še ne bo imelo težjih posledic. 5. Zaradi vedno bolj intenzivne obdelave kmetijskih tal in sodobnega procesa v kmetijski proizvodnji usihajo vedno hitreje naravni viri čebelje paše na kmetijskih zemljiščih zlasti v ravnini. S tem se ruši naravno ravnovesje med entomofilnim rastlinstvom in žuželkami-opraševalkami. Preti nam škoda, ki si jo tu čas še ne moremo predstavljati. V Sovjetski zvezi skrbijo kmetijske organizacije obvezno za nadomestilo čebelje paše na takih zemljiščih. ki niso prizadeta v navedenem procesu, /veza je predložila Sekretariatu za kmetijstvo in gozdarstvo osnutek zadevnih določil, ki naj bi jih vnesli v republiška zakona o izkoriščanju kmetijskih zemljišč iu gozdov. (). Zveza je v letu l(X>4 spremenila svoja pravila tako, da lahko zajame \ svoji organizaciji vso čebelarsko dejavnost v SR Sloveniji z namenom, da se v bodoče v interesu skupnosti zavaruje enotnost čebelarske politike ter se tako preprečijo razne škode, ki so za skupnost lahko zelo občutne. /. ustanovitvijo Saveza pčelarskih organizacija Jugoslavije marca 1964. ki ima podobna pravila, je zavarovana ta enotnost tudi v zveznem merilu. 7. /veza je zvedela, da je neka občinska skupščina nameravala obdavčili čebelarstvo, ko so ji pojasnili stanje čebelarstva \ njenem območju, je ta predlog umaknila. V slovenskih pogojih za čebelarjenje stroški eebe-larslev na splošno presegajo dohodke. Večina čebelarjev čebclari zaradi razvedrila. Vsaka obdavčitev bo imela za posledico padec čebeljih družin, o čemer imamo že slabe izkušnje iz leta l()48 v podeželskem čebelarstvu. Število čebeljih družin je itak že premajhno in bi bil vsak tak ukrep za skupnost škodljiv, /uradi tega svarimo v interesu skupnosti pred izdajo takih ukrepov. S. Obstajajo še štev ilni drugi čebelarski problemi, katerih Zveza zaradi preobširnosti ne more tu navajati, /ato jih bo -skušala v danili primerih s sodelovanjem pristojnih republiških organov čim bolje urejati v prid skupnosti. /veza predlaga to pismo Skupščini SR Slovenije v razpravljanje in proučitev na podlagi zadnjega odstavka 78. člena Ustave SKR Jugoslavije, po katerem lahko obravnava Skupščina skupaj s predstavniki društev vprašanja. ki so splošnega pomena za družbeno politično skupnost. Pričakujemo pismeno obvestilo o odločitvi, ali bo zagotovljena zaprošena finančna pomoč \ višini 2350.000 din. da bomo mogli ustrezno uravnati svoje delo. Prvotno zaprošena pomoč v višini 3.700.000 din se namreč zmanjša za I.i30.000 din. kolikor jo pričakujemo od Republiškega sklada za pospeševanje založništva za revijo Slovenski čebelar. Občni /bor delegatov je pooblastil upravni odbor Zveze, da na jesenski seji meseca novembra letos razprav lja in dokončno sklepa o povišanju članarine za leto l%6 na ekonomsko višino in o omejitvi oziroma prilagoditvi izvrševanja programa lastni finančni zmogljivosti, če /vezi ne bo pravočasno zagotovljena minimalna zaprošena pomoč. Prepis tega pisma dostavljamo tudi Republiškemu sekretariatu za gospodarstvo in Republiški gospodarski zbornici. Delovno predsedstvo občnega zbora: K rane Cešnovar, Valentin Benedičič, Jožko Šlander, predsednik čeb. društva predsednik /veze čebel. predsednik čeb. dr. Nova Gorica društev za Slovenijo Celje NAŠ ODLIKOVANEC ZA ČEBELARSKE ZASLUGE z redom A. Janše I. stopnje akademik profesor dr. Ivo Toinašec, predsednik Saveza pčelnru Hrvatske Občni zbor delegatov Zveze Čebelarskih društev za Slovenijo je sprejel dne 25. aprila 1%5 z aplavzom predlog upravnega odbora, da se odlikuje za čebelarske zasluge akademik prof. dr. Ivo Toinašec z našim liajvišjim odlikovanjem, z redom A. Janše I. stopnje. Akademik dr. Ivo Tomašec je redni profesor in predstojnik katedre za biologijo in patologijo čebel in rib Veterinarske fakultete na univerzi t Zagrebu. Rodil se je Ki. X. 1904 v Novem Marofu. Osnovno šolo in gimnazijo je dovršil v Varaždinu. Leta ll)28 je diplomiral na Veterinarski fakulteti v Zagrebu. Leta 1930 je bil promoviran za doktorja veterinarske znanosti. Konec leta 1936 je postal predstojnik na novo ustanovljenega Zavoda za biologijo in patologijo čebel, sviloprejk. rib, rakov in školjk. Leta 1940 je dobil ta zavod lastne nove prostore, nakar ga je prof. Ivo 'I o-mašec razvil in uredil do zavidljive višine. Leta 1940 je postal izredni, leta 1945 pa redni profesor. Prof. Tomašec je zelo ugledna in vidna osebnost na Veterinarski fakulteti v Zagrebu. Nesebično in vsestransko je delal za napredek fakultete kot njen dekan šest šolskih let. Bil je predsednik gradbenega odbora, deset let urednik veterinarskega arhiva, 12 let član uredniškega odbora arhiva, član / fakultetnega sveta ter predsednik ali član različnih komisij in odborov. /. objavo štirili knjig o biologiji in boleznih čebel ter knjige o boleznih rib in rakov ni samo izboljšal pouk svojega predmeta, temveč je omogočil tudi praktikom in strokovnjakom, da se izpopolnijo na delovnem področju. Po znanstveno raziskovalnih delili na področju čebeljih bolezni sodi prof. I.Tomašec med prve svetovne strokovnjake v tej dejavnosti. Dr. Tonmšec se je dolga leta izpopolnjeval doma in \ tujini. Septembra 1955 je bil pri prof. dr. Bordiertu na čebelarskem oddelku Biološkega inštituta v Berlinu-Dahlenu; aprila 1937 pri prof. dr. Morgen-thalerju v čebelarskem oddelku Mikrobiološkega in mlekarskega zavoda v Liebefeldu-Bernu v Švici: januarja, februarja in marca 1958 pa na Veterinarski visoki šoli v Alfort-Parizu (mikrobiologija iu nalezljive bolezni). Na povabilo Veterinarske fakultete v Sofiji je predaval o čebeljih lxv-leznili tudi na Veterinarski in kmetijski fakulteti v Sofiji ter v mestu Vrači. Znanstveno se je ukvarjal s problemi ameriške gnilobe, pohlevne evropske gnilobe in nosemavosti. Kot podpredsednik stalne komisije za patologijo čebel Mednarodnega urada za epizotijo in kot član odbora za bolezni čebel pri Apimondiji je sodeloval aktivno na številnih mednarodnih čebelarskih kongresih, in sicer leta 1954 v Kopenlmgnu, leta 1956 na Dunaju, leta 1958 v Rimu, leta 1961 v Madridu in leta 1962 na simpoziju o čebeljih boleznih v Liebefeldu-Bernu. Za uspešno raziskovalno delo je prejel leta 1950 od predsedstva vlade NRH nagrado, leta 1960 je pa bil odlikovan z redom dela IT. stopnje. Naj večje priznanje za svoje delo pa je dobil leta 1952. ko je bil izbran za dopisnega člana, in leta 1958. ko je bil izbran za rednega člana Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti. Tudi slovenski čebelarji dobro poznamo akademika prof. dr. Ivo 1 o-mašca. Predaval nam je že večkrat v Ljubljani in v Mariboru o zadnjih novostih na področju čebeljih bolezni. Poznamo ga tudi kot rednega pisca aktualnih člankov v Pčelarstvu, reviji Peelarskog saveza Hrvatske. Kot predsednik Pčelarskog saveza Hrvatske in podpredsednik Saveza pčelarskill organizacija Jugoslavije najde kljub veliki poklicni zaposlenosti še vedno tildi čas za delo v čebelarski organizaciji. Prav je, da povemo še nekaj o dr. lOmašcu kot človeku. A' našem listu smo že večkrat omenili, kako ljubezniv in prijazen je do vsakogar. Njegovi študentje vidijo v njem svojega vzornega akademskega učitelja, ki s pravo očetovsko ljubeznijo vzgaja mlado generacijo naših bodočih veterinarjev. In kot se zna pogovoriti s svojimi študenti, tako pokramlja tudi s čebelarji, pa naj bo to preprost kmet iz l.ike. delavec iz okolice Zagreba ali pa katerikoli izobraženec. V veseli družbi zna povedati marsikako zanimivo. Zveza čebelarskih društev za Slovenijo čestita akademiku prof. dr. Ivu Tomašcu še posebej kot prvemu odlikovancu z redom Antona Janše I. stopnje izven Slovenije. To naj višje odlikovanje za čebelarske zasluge podeljuje Zveza le za naše čebelarstvo res zaslužnim delavcem. Želimo, da bi naš odlikovanec še dalje tako vsestransko in plodno deloval v korist hrvatskega, jugoslovanskega in s tem tudi slovenskega čebelarstva. Val. Benedičič naše Čebele v juniju EDI SENEGAČNIK Ta mesec bo pri čebelah največ dela. Čebelje družine dosežejo namreč višek svojega razvoja. Kar veselje je pogledati polna plodišča in medišča mladih čebel! Vse to pa je čebelarjeva zasluga, kajti brez spomladanskega krmljenja na zalego in rednega postopnega prestavljanja bi družine še ne bile tako živalne. Zdaj pazimo, da lake tudi ostanejo. Skrbno prestavljajmo, kajti matica mora imeti dovolj praznili celic za za lega nje. mlade čebele pa dovolj ličink za krmljenje. Pri tem si sp rosic svoje krmilne žleze in ves mleček porabijo za svoj naraščaj. Ne pozabimo, da morajo mlade čebele tudi graditi. Zato dodajamo pri prestavljanju po potrebi tudi sat nice. Tako najbolj uspešno preprečujemo rojenje. Vsako leto morajo izdelati vsaj tri. V treli letih obnovimo tako vse satje v plodiščih. Škoda bi bilo. ko bi nam zdaj močne družine sredi paše iz roji le. /daj je najprimernejši čas za napravljanje rezervnih družinic ali umetnih rojev oziroma prašilčkov, kakor pravijo temu čebelarji. Gotovo bomo našli kje godne matičnike in jih dodali narejencu. če jih nimamo, potem si sami pripravimo majhnega rednika. Marsikak čebelar ima le nekaj panjev in prav težko bi žrtvoval kar celo družino zanj. Tudi sicer napravi le nekaj rezervnih družinic in ne potrebuje več kot morda pet do deset matičnikov ali matic, lak čebel a r naj si torej pripravi manjšega rednika, ki ne bo potreboval toliko čebel. V bistvu je ta rednik umetni roj, ki ga napravimo takole: štirisalni prašihiik napolnimo z godno zalego. Vanj dajmo tri sate godne zalege z mladimi čel jelami ter sat medu z ob noži 110 ter obilico mladih čebel. Ce sc le da, poiščimo take. ki »o v rojilncm razpoloženju. Pripominjam, da je važno tu število mladih čebel in njihovo razpoloženje za krmljenje čebeljih in maličjih ličink. Čebel mora biti v redniku dvakrat ali celo trikrat toliko kol v drugih umetnih rojih, ki smo jih napravili. Prav od teh mladih čebel in njihovega razpoloženja je odvisno poltem tudi število matičnikov. Ko stare čebele odlete, dodajmo spet mladih, dodajmo jih še drugi in tretji dan. tako da je red niče k dobesedno natrpan z njimi. Čebele bodo potegnile matičnike nad zalego, ki je v panju. Jz zalezenih satov ,se bodo sproti valile mlade čebele, saj smo dali v panjiček kar tri sate godne zalege. Rednik bo postajal: tako vsak dan močnejši. Ker smo mu dodali le godno zalego in so bile morda le tu in tam starejše ličinke, bodo čebele nad njimi potegnile matičnike, ki bodo že v nekaj dneh pokriti. Potrgajmo jih, saj se iz njih ne bi izlegle dobre matice. Ko smo jih potrgali in se prepričali, da ni nobenega več, mu dodajmo čez nekaj ur jajčeca ali ličinke iz najboljšega panja. Zato dodamo že dva ali tri dni prej v sredino plodišča najboljšega plemenjaka prazen izdelan sat. ki je bil že nekajkrat z a leže n. Poškropimo ga z medeno vodo in damo v panj. Čebele se ga bodo takoj lotile in očistile. Matica ga bo kmalu zalegla. Družino krmimo dva večera, da nam matica dodani sat hitreje zaleže. Tako bomo prišli do vzrej-nega gradiva in v satu bomo imeli jajčeca oziroma ličinke enake starosti. Vzrejni sat zdaj v sredini v loku prirežemo in na obeh robovih celice skrajšamo. Po vsej dolžini loka potem iz vsake druge celice jajčece oziroma ličinko odstranimo. To napravimo na obeh straneh sata. Delamo v topli sobi in kar se da hitro. Tako prirezan sat damo redniku, ki ji,a toplo odenemo in pet zaporednih veterov krmimo z medeno raztopino. (1 : I). Čebelar bo izredno vesel, ko bo opazil čez nekaj dni «leset ali morda še več izredno lepili niatič-nikov. Dovolj jih bo za njegove potrebe. C.odne matičnike izrežemo, ko niso več tako občutljivi, in jih dodamo narejencem. lahko pa tudi v valilne matič-nice, kjer se bodo matice izvalile. To je najbolj naraven in preprost način vzreje. Svetujem pa, da si nabavijo čebelarji včasih dobre matice tudi pri kakem dobrem vzrejevalcu. V naših krajih so ob koncu junija navadno medišča že polna, če so bile družine v redu in nam tudi: vreme ni nagajalo. Čebelar je tega iz srca vesel. Prav nič mu ni treba pojasnjevati, kako naj zdaj med iztoči. Še predobro ve, kako se taki stvari streže. Ko bi le bilo takega dela čim več in čim bolj pogosto! Čebele so ga zdaj nagradile za trud in skrb. Seveda pa naj bo čebelar svojim ljubljenkam tudi hvaležen. To bo pokazal s tem, da ne bo iztočil vsega medu, ampak bo pustil v medišču vsaj dva polna in težka sata za hude čase. Čebele ga iiak ne bodo porabile, če ne bo sile. Preveč varčno znajo gospodariti. Če se le tein bolj pester in zanimiv, čim več piscev ho sodelovalo pri njem. Vsakdo ima svoje izkušnje i'll prav je. da slišimo več glasov. Odslej ho pisal mesečna navodila naš znani čebelarski strokovnjak in vzgojitelj čebelarskega naraščaja iz predvojnih let tov. Julij Mayer, nekdanji šolski upravitelj v Dobu pri Domžalah. Starejši čebelarski rod se še prav gotovo spominja tega odličnega čebelarja. Zdaj je v pokoju in ima več časa kot jaz. Seveda pa urednik ne ho počival, ampak ho raje povedat slovenskim čebelarjem še kaj drugega. 9 = 10 IVO PERŠIČ, ŠINKOVEC OB SO T L I O velikosti in obliki satnikov pogosto razpravljajo čebelarji, toda večinoma so vsi zadovoljni s tistimi, kakršne imajo. Zato dokazujejo njihovo prednost na sto različnih načinov. Edini čebelar, za katerega bi lahko rekel, da ni delal tako, bi bil tovariš 11.. katerega članek je izhajal v Slovenskem čebelarju lani oziroma predlanskimi. Tovariš R. se je namreč zadovoljil z velikim številom raznih citatov, toda na koncu, ko sem vse prebral, sploh nisem vedel, kakšen sat si želi. Čeprav smatram, da je njegova oblika važna, je vendarle ne smatram za najvažnejše, zato tudi ne mislim govoriti o tej stvari princdpielno. Želim povedati; nekoliko stvari o satih v AŽ-panju, ker sem prepričan, da bi moje izkušnje utegnile koristiti čebelarjem, ki imajo panje te vrste. Zunanje mere satnika v AŽ-panjn so okoli 41 X 26 cm. Rekel sem okoli 41 cm, ker imajo nekateri pokončne letvice debele lem, drugi pa 0.8 cm; so pa tudi take, ki imajo sin o 0.6 cm. Višina je večinama vedno enaka, to je 26 cin. Nekateri imajo zgornje letvice debele 1,5 do 1.8 cm, spodnje pa samo od I cm do 1,3 cm. Medtem ko je notranja dolžina satnika povsod 39 c in. se višina razlikuje od minimalne 22.9 do 23,5 cm. Take satnike sem imel včasih tudi jaz, če se ne motim do leta 1930. Danes jih več nimam, ker som jili tega leta začel opuščati. Pa poglejmo, zakaj sem to storil. Satje je v glavnem pritrjeno na zgornjo letvico, drži sc pa ob strani tudi obeli pokončnih, medtem ko je spodnja letvica prosta. Med njo in satjem je prazen prostor, ki je visok ili obrnjeni, so bili prav tako polili modu kakor tisti, ki so stali pravilno in nved iz lijih ni tekel, lakrat sem si malo bolj ogledal celice in kadarkoli sem obrnil sat. vedno se mi je zdelo, da so celice nagnjene navzgor. Optična prevara!? Prav gotovo! Toda prav tako je res. da iz satov, pa naj bodo še tako polni nepokritega medu, ne izteče med, čeprav jih obračamo po vsem njihovem obsegu. Od takrat ne pazim več pri dodajanju satov v panj na to. kako je stal takrat, ko so ga začele čebele gradili. Pazim pa na to. da pride zgoraj tista stran sata. na kateri je le-ta slabše zgrajen oziroma pritrjen na letvico. Po tej izkušnji se mi je samo po sebi porajalo logično vprašanje, če ima debelina zgornje letvice na satniku sploli kak upravičen namen. V težave me je vselej spravil žleb na zgornji strani letvice, čeprav imajo nekateri čebelarji tudi sate brez njega, letvice pa so debele 1.5 cm ali še več. Skušal sem doumeti namen tega žleba in tudii debeline letvic. I)a bi to razumel, nisem zamudil nobene priložnosti. Poslušal sem ljudi iu jili tudi spraševal. Slišal sem vse mogoče stvari. Ta mi je dejal, da je (lebeHua potrebna zaradi tega. ker nosi ta letvica težo, žleb je potreben zato. da ne zmečkamo preveč čebel, kadar jemljemo ali vračamo sate. Ce satnik nima žleba, grade čebele satje tudi nad njim in s tem otežkočajo delo. Najprimernejša mera satnika je 39 X 22 itd. Največ pa je bilo čebelarjev, k!i so mi čisto preprosto rekli, da ne vedo. Tudi jaz se pridružujem tem zadnjim in iskreno priznani, da ne vem. Ce pa tega ne vem. pa se spominjam, da sem že pred 30 leti vedel nekaj drugega, in sicer tole: a) V AZ-panju, in še posebej, če je satje zgrajeno v vsem satniku, ne nosi teže zgornja letvica, ampak spodnja, ki počiva na treh železnih paličicah, med katerimi jo razmeroma majhna razdalja. Pomagajo p« ji tudi razmaki na prednji steni panja in na okencih. Prav zato ni treba, da bi bil« gornja letvica debela. b) Debelina letvic in praznina pod izdelanim satjem v satnilku predstavlja velik prostor, ki ni izkoriščen- Torej tudi ni rentabilen, toda čebele morajo vendarle skrbeti zanj. To spoznanje me je privedlo do tega, da te. po mojem mnenju negativne stvari, nekako popravim. Kako sem rešil vprašanje praznega prostora pod satjem v satniku, sem že povedal. Zd'aj hočem navesti samo še lo. kako sem, mogoče res samo zase, rešil še drugo stvar, to je debelino letvice ali pravzaprav velikost satnika sploh. Debelino spodnje in zgornje letvice sem znižal na točno lem, debelino pokončnih letvic pa na 0.8 cm. Višina satnika je ostala enaka, to je 26 cm, zato imam notranjo višino 25 cm. ki pa je napolnjena s satjem v celoti. Glede dolžine satnika sem napravil majhno spremembo. Zgornja in spodnja letvica nista dolgi 3<>, ampak 40cm. To podaljšanje nisem napravil iz kakega določenega čebelarskega upravičenega razloga, ampak čisto slučajno in to morda ne bi niti sodilo v ta članek. Ker pa že pišem o satniku, bom navedel tudi to. Nekega dne sem meril desko, iz katere sem hotel napraviti letvice za satnike. Slučajno sem imel samo eno desko, iz katere sem hotel dobiti enako število krajših in tanjših ter debelejših in daljših letvic. Izračunal sem takole: (> letvic po 26 cm znese 156 cm. Od preostalih 244 cm bi lahko dobil prav tako 6 letvic po 40 cm in še bi mi ostalo 4 cm za lez. Rečeno — storjeno. Ker pa je bila deska na eni strani ožja. sem zbral to stran za tanjše letvice. S teni sem dobil enako število daljših in krajših letvic in desko sem do kraja izkoristil. Tako je pred več kot 30 leti nastal moj satnik, s katerim sem seveda kakor vsi ostali čebelarji s svojimi, popolnoma zadovoljen. Kaj sem pravzaprav dosegel s takim satnikom in izdelanim sat jem v njem? S prejšnjimi sati. s katerimi tudi danes čebelari ogromna večina čebelarjev, sem imel v panju na 10 satov tole operativno (koristno) površino satja: dolžina 39 cm, višina okrog 22 cm = 838 cm2, z obeh strani je to 1716cnis. Če pomnožimo to z deset, dobimo površino vseli satov 17.160 om*. Z uporabo novih satnikov pa imam v panju na 9 satov z dolžino 40 cm in višino 24 cm %0 cin* površine, na obeli straneh 1920cms in na devetih satili 17.280 cms. Tako imam \ panju z 9 sati približno enako površino satja, kakršno imajo drugi \ panjih z desetimi. Prav tako pa iinam tndi enako število čebel, torej 9 10. Seveda je v tem razmerju tudi prostornina in v zvezi s tem tudi količina medu. Za najvažnejše pa imam dejstvo, da so laki sati mnogo bolj trdni, ne lomijo se pri točenju in tudi ne pri prevažanju, z njih se čebele laže omotajo in prazen ter nerentabilen prostor v panjih je s tem zmanjšan na minimum. To, kar sem omenil glede prostornine panja, pa ui povsem točno. Držalo bi. če bi se moji satniki razlikovali samo v navedenih podrobnostih od satnika standardnega slovenskega panja (tako ime sem slišal od mnogih čebelarjev, ki so tako imenovali Žnidaršiče). Poda ker je še nekaj razlik, moram povedati, da prostornina ni 9 = 10, ampak ima 9 satov prostornino 10.3 satov ali celo več. Poglejmo zdaj, v čem je stvar. Nekdanji stari AZ-panji na 9 satov, s katerimi sem začel čeljelarili pred 40 leti in ki jih imam še sedaj, imajo notranjo širino 33,2 cm. Širina letvic satnikov v teh panjih je bila 23 min. Zaradi tega so bili razmaki med letvicami posameznih satov, to so ulice, široki okrog 13 mm. Čebele so satje v takih satnikih, zlasti v medišču. podaljševale izven letvic. Dogajalo pa se je tudi. da se je včasih kaka satnica v plo-dišču skrivila in zalega je potem štrlela izven letvic. Zalo se je že pri najmanjši neprevidnosti zgodilo, da sem ob jemanju salo\ pogosto zalego poškodoval. Ker so se mi zdele ulice preširoke in so jih čebele s potegovanjem celic same zoževale, sem prišel okrog leta 1930 na misel, da bi bilo dobro povečati širino letvic na 26 mm, s čimer bi vsaj v neki meri preprečil poškodbo zalege. To sem takrat tudi storil in ker sem se prepričal, da je taka širina letvic boljša od prejšnje, sem tudi ostal pri njej. In tako imam tudi danes vse sate v svojih panjih široke 26 mm. S tem sem ulice zožil samo za 1 mm. Toda še vedno so se mi zdele preširoke. V starih panjih jih nisem mogel več zoževati. To sem storil šele po koncu vojne, ko sem si napravil nov čebelnjak za 31 panjev na deset satov. Širina letvic je ostala 26 mm, ker je mnogo boljša in tudi bolj praktična kakor pa 25 mm ali celo 24111111. Razmake med sati sem tako zmanjšal na 11 111111, razdaljo od stene pa na 8 mm. lako sem dobil panj no t ran je širine: 10 satov po 26 mm. 9 ulic po II mm 99 111111. dva razmaka po 8111111 = 16 mm, skupaj torej 375 111111 ali 37,5 cm. S lemi svojimi novimi panji sem izredno zadovoljen. Delo z njimi je mnogo lažje, hitrejše in tudi lepše kakor v starih. Nevarnosti, da bi poškodoval satje oziroma zalego, sploh ni. a kar je zelo važno: v 18 letih mi v teh panjih pozimi ni umrla niti ena družina. Da se razumemo! Tega nisem napisal kot propagando za velikost mojega sata ali celo- mojega panja, ker nimam prav nobenega namena. Napisal sem samo zaradi primerjave s tako imenovanim standardnim panjem, to je z Žnideršičem, in nič več. lak panj sem prvikrat vidci, če so ne molim, šele leta 194-8. toila dobil sem ga sam leta 1957, in sicer čisto po naključju, lega leta me je namreč neki čebelar, moj dober znanec, naprosil, da bi prevzel njegov čebelnjak z 20 Takimi panji, ker sam ni mogel opravljati čebel. Panji so bili narejeni v Ljubljani po vojni in bili zelo dobro izdelani. Vsi so bili na deSet satov. Prvo, kar mi je padlo v oči. je bila širina panjev 36 cm in nehote sem jo začel primerjati s starim panjem na devet satov. Pri novili panjih se je število satov povečalo od devet na deset, pri tem pa se je širina panja povečala samo za 8mm. Torej strahovito zoževanjo ulic! Ivo sem pregledoval plodišča, sem naletel na nek sat s (rotovško zalego, ki je bila izbočena daleč v notranjost ulicc. Zato me je zanimalo, kakšen je sosednji sat nasproti trotovim*. Našel sem to, kar sem pričakoval. Celice na tem mestu so bile tako plitve, da niso mogle biti zaležem*, lega seveda nisem našel v vseh panjih, toda našel sem v večili. Ponekod je tudi čebelja zalega štrlela izven sata. I u bi utegnili zalego poškodovati, ko l)i pregledovali sate. Vse to je zahtevalo veliko previdnost pri delu. Menil sem, da se bodo morda družine v panjih s takimi ozkimi ulicami hitreje razvijale kakor v mojih, /a opazovanje sem izbral tri panje z enakimi družinami, in sicer v znančevem in v mojem čebelnjaku. Razlike v razvoju ni bilo nobene. Število zasedenih in zalezenih satov in ulic jc bilo povsod enako. Razlika je bila pravzaprav v tem. da so sate v mojih panjih bolj zasedale čebele, kajti ulice so bile širše in tudi površina zasedenega satja je bila večja. Toda glede donosa, čeprav so bile pašne razmere iste, je bila vendarle razlika precej velika, in sicer je znašala 2.50 3.40 in 4.10 kg v korist mojih panjev. » Vse sem povedal tako, kot je bil« res. Skušal sem biti stvaren in nikomur ne želim vsiljevati svojega mnenja. Toda zdi se mi prav. da postavim nekaj vprašanj, ki so se mi porajala, ko sem spoznal te panje. Zakaj je bilo treba v panj. ki so ga razširili samo za 8 mm, vstaviti še en sat? Res je bila širina ulic 13 nun preširoka, toda ali ni širina ulice 10 mm preozka, zlasti če so letvice široke samo 24 do 23 man? Morda je šlo tu za povečavo površine satja na račun večjega števila čebel. Na vsak način bi bil zelo hvaležen, ko bi mi kdo (o pojasnil in tudi dokazal, da je to zares dobro. /daj pa še malo računstva, da dokažem svojo uvodno trditev. Rekel sem namreč, da je prostornina starega AŽ-panja oziroma njegova kapaciteta za spravljanje medu v primeri s standarniim panjem v razmerju 9 10.5. Zdaj pa dokaz za to. Prostornina satov v mojem starem panju je 40 X 24 X 2.6 X 9, to je 22.464 cm3. Odbijmo zdaj približno 25 %' na satovje, to je 5616 cm3. Ostane nam torej prostor za med. in sicer 16.848 cm3. Volumen satov v AŽ-panju je 39 X 22 X 2.5 X 10. kar znese 21.450 cm3; odbijmo 25 %< za satje, kar znese 5362 cm3. Prostor za med ima torej prostornino 16.088 cm3. Če računamo specifično težo medu = 1.5. potem moj stari panj na devet satov lahko sprejme 25.272 kg medil, Žnideršičev panj na deset sator pa 24.132 kg. Če upoštevamo zdaj še širino ulic in s tem seveda tudi možnost jemanja satov iz panja, potem se razlike še povečajo v korist mojega starega panja. Če pa vzporejam svoj novi panj na deset satov s standardnim slovenskim panjem, potpm se ta razlika poveča celo čez 4 kg. S tem je moj panj dobil pravico, da popolnoma zanika trditev čebelarjev, ki imajo panje z nakladami, da AZ-panj ni prikladen za izkoriščanje močnejših paš. In vendar je moj panj povečan le v širino, in sicer samo za 15 min v primeri s standardnim slovenskim AZ-panjem, satnik pa je povečan samo za 10 mm v dolžino. S tem pa nikakor ni treba povečati še panja, saj je prostor v njem kar najbolj smotrno izkoriščen, česar pri standardnem AZ-panju ni. Tako vsaj mislim. Delo v tem panju je, kot sem že omenil, v primeri s> starim panjem in prav tako s starim AZ-panjem, mnogo lažje in tudi hitrejše in prav gotovo brez nevarnosti, da bi kak sat ali zalego poškodovali. NA ŽENI DOM SLONI I. ŽUNKO Tovariš urednik, tovariši čebelarji! Napisati nameravam nekaj, o čemer čebelarji ne pišejo, čeprav se ta stvar tiče neposredno nas vseli. Pregovor v naslovu velja v prenesenem pomenu prav gotovo tudi za nas čebelarje, posebno pa za tista društva, ki prirejajo razne javne prireditve. Pri nas imamo vsako leto čebelarsko veselico, potem še kako predpustno prireditev, s to ali ono domislico pa se udeležimo tudi našega tradicionalnega karnevala na pmstno nedeljo. Za veselico je treba zaklati enega ali dva prašiča. Koljemo pri lii.ši kakega čebelarja, ki ima primerne prostore. Gospodinja, to je navadno čebelarjeva Litijski čebelarji v slavnostni karnevalski povorki. Na vozilu je čebelnjak s .čebelicami«, ki so delile gledalcem sladko strd, dalje čebelar s točilom. medved z ukradenim panjem in hudič z brusom žena. mora dati na voljo svojo kuhinjo. Ona je tista, ki skrbi za pravilen potek vsega tlela in pazi. da ne gre nič v izgubo. Pripravi malico za klavca in delavce, obari krvavice in pripravi p rinne run prostor v hiši, kjer se ohlade krvavice in meso. Potem je treba meso nasoliti in razrezati na primerne kose za pečenje. Prava umetnost je te kose lepo speči in iz njih narezati tako pečenko, da so je gostje veseli. Vse to napravijo naše žene in hčerke ali nicer bližnje sorodnice, npr. svakinje. Priskrbe potrebno posodo za kuhanje in serviranje črne kave tur strežejo gostom. Prodaja pečenke, klobas, peciva, likerjev in cigaret je v rokah naših žena ali ličerk. Vse breme prireditve sloni na njihovih ramenih. In kdo napravi medenjake, torte in drugo pecivo za naše prireditve? Mi čebelarji smo lx>lj ali manj samo pobudniki raznih prireditev, za samo izvedbo so pa ženske mnogo 1h>1j pripravne kakor mii. Kako so pa zgovorne in domiselne! Ko je potem prireditve konec, zopet one pospravijo lokale, preš te je jo steklenice ali kozarce ter skrbe, da morebitna preostala hrana ne gre v izgubo. Čebelarji smo navadno ob koncu prireditve za te stvari sploh manj sposobni, ker smo se preutrudili, ko smo morali ves čas «krbeti za goste in smo ga marsikak kozarček preveč popili. Ko smo letos pri nas za predpust priredili »Trotov bal« in pred dvema letoma »Krofov bal«, so naše žene za te prireditve vsakokrat spekle nad 200 krofov. Pa kako lepih! In te so nam prvič vse podarile, drugič pa večino. Kadar se pripravljamo z našimi čebelami na prevoz, nam naše žene pravočasno pripravijo popotno brašno, perilo in kar pač čebelar potrebuje za na pot. posebno tisti, ki ostane na pasišču pri čebelah. Čebelar sam ima takrat polno glavo skrbi in dela s pripravo panjev za prevoz, pa še glede prevoznega sredstva, instradacije, tovornega lista itd. Priprava za prevoz in prevoz sam ni nobena rekreacija, temveč težko in naporno delo. Zato mu je v veliko olajšanje, če mu ni treba skrbeti še za popotnico. Tako je pri nas in tako je verjetno povsod po naši domovini. Naše žene in hčerke so tihe junakinje, o katerih malo govorimo in pišemo. Priznati pa moramo, da so nam v veliko pomoč tako pri naših javnih prireditvah kakor pri našem čebelarjenju. Zato naj pohvalim vse tc tihe junakinje po širni domovini za njihovo požrtvovalno neplačano delo za blagor in uspeli naše čebelarske organizacije. Dragoceni so njihovi nasveti in pomoč pri vseh naših podvigih. Ker pa ima vsaka medalja dve plati, moram resnici na ljubo zapisati še nekaj. Naletel sem tudi že na čebelarske žene — visoke gospe, ki so vsa leta odklanjale pomoč in sodelovanje pri naših prireditvah, kakor da bi se jim zdelo delo v naših organizacijah poniževalno. Poznani take, ki se naših prireditev nikdar ne udeleže. Pravijo, da nimajo časa, tudi ob nedeljah popoldne ne. Ravno te so tiste, ki svojemu možu ob prevozu ne priskočijo na pomoč s tem, da bi mu pripravile popotnico in mu dale v nahrbtnik čutarico žganja za pomočnike pri nakladanju in razkladanju panjev. Kako pa so te gospe vesele in ponosne, če se vrne mož s prevoza s polnimi posodami medu! Pri tem pa ne pomislijo, da one za to niti s prstom niso mignile, l ake gospe naj se nad tem malo zamislijo. Vsi pa naj mi op ros te, če sem rekel bobu bol). Op. ured.: Vsa čast takim čebelarskim boljšim polovicam, ki pomagajo, kjerkoli se le da! Ne pozabimo pa, da imamo v svojih vrstah tudi odlične čebelarke, ki prav nič ne zaostajajo za našimi najboljšimi čebelarji. Poznam jih precej: pri delu so neutrudljive in ko njihovi čebelarski tovariši utrujeni popadajo in zasmrče, so one še vedno na delu. Vsa čast torej čebelarskim ženam, ki pomagajo možu pri čebelah in potem še na prireditvah ali kjerkoli je že treba! Na njih zares sloni naš dom. Drugače pa je s tistimi »boljšimi polovicami«, ki zaradi čebel neprestano grizejo svoje može, trdeč, da ni več miru in sreče v družini, odkar so prišle čebele k hiši. Ubogim možem očitujejo celo to, da so jih začeli zaradi čebel zanemarjati. Pripominjajo, da se ne bi bile nikoli z njimi poročile, ko bi bile vedele, da bodo postali čebelarji. Tako jih takle čebelarski ubožec posluša dan za dnem, zlasti pa, kadar ga zanese pot k čebelam. Ko pa gre z njimi na pot, takrat mu pripravi prav lepo popotnico. Obsuje ga s celo ploho vseli mogočih izbranih domačih besed, med katerimi zaradi pestrosti in večje učinkovitosti neverjetno lepo zvene tudi krepki južnjaški izrazi, ki so si bili utrli pot že med ženski svet. Takim temperamentnim čebelarskim ženam pravijo nekateri čebelarski lintvern« ali lepo po domače: zmaj. Le priznajmo, da so tudi take med nami. Njihovi možje, ki potrpežljivo in navadno molče prenašajo vse gorje, sodijo prav gotovo med tihe junake dela. Kadar odlikujemo posamezne čebelarje za njihove zasluge, bi bilo prav umestno, ko bi omenili na nek način tudi taka junaštva. SULFATIAZOL LEOPOLD PERŠUH Že vrsto let uporabljam kot preventivno sredstvo pri zimskem krmljenju čebel sulfatiazol tablete, ki jih v raztopljenem stanju primešam že kuhani sladkorni raztopini. Delami pa takole: V velikem loncu kuham vsakokrat po 25 kg čistega sladkorja na 18 litrov prevrete vode. Ko je ta raztopina že nekoliko ohlajena, dodam 5 tablet snlfa-tiazola, ki sem jih posebej v lončku v topli vodi raztopil. (To so tablete, ki so velike kot aspirin, ne pa taike, ki jih prodajajo lekarne za živino. Te so večje in zadostuje le ena.) Sladkorno raztopino pa pripravim takole: najprej prevrem v loncu določeno količino vode studenčnice, ki ji dodam nekoliko zrnc janeža ter malo soli, nato sipam v lonec pripadajočo količino sladkorja, hitro premešam, da se sladkor raztopi, nato pa lonec pokrijem ter pustim prevreti. Vreti pustim tako dolgo, dokler izloča sladkor umazano peno, ki jo z žlico posnemam. Od 25 kg čistega sladkorja naberem po navadi ono kavino skodelico umazane pene. Vodo in sladkor prekuhavamo zato. da z vretjem uničim vse možne bolezenske klice, ki bi se nahajale v vodi in sladkorju. Mogoče je to odvečno delo, toda kar se je Janezek naučil, to tudi zna. Če ne bi tako delal, ne bi imel v zimskih mesecih čiste vesti. Za tisto malo več dela pri pripravljanju klaje v septembru me čebelice nagradijo s svojim zdravjem in živahnostjo že pri prvem zimskem trebljenju. Na račun zdravja in živahnosti mojih čebelic sem spomladi leta 1962 celo slišal pripombo nekega čebelarja, češ da menda copram«. Kur sem to sredstvo zanesljivo preizkusil in sem mimo tega od našega veterinarja dobil pritrdilna pojasnila, sem v mesecu avgustu 1962 leta pojasnil tukajšnjim čebelarjem svojo čarovnijo. Nekateri čebelarji so sprejeli to z rezervo. drugi so spet dejali, da bodo preizkusili. lo pa je storil samo eden in lo K. H. Nato je kot nalašč sledila dolga in huda zima 1962—1963. Razen pri čebelah omenjenega čebelarja so se pri čebelah vseh ostalih pokazali znaki bolezni že v začetku februarja 1963. leta, saj so čebele zapuščale panje tudi v mrzlih oblačnih ali meglenih dnevih ter padale po snegu, kjer so tudi ostale. Na žrelih in bradah so zapuščale svoje iztrebke v opozorilo, kaj vse se v panjih dogaja. Mučno je bilo gledati čebelarja, ki je v tistih hladnih dneh stavil vse na kocko pri reševanju svojih ljubljenk. Kdor tega ni storil, je ob prvih izletnih dnevih samo pokopaval. No, tudi pri teh ni bilo brez posledic. Kljub vsestranskemu prizadevanju so bile njihove družine tako oslabljene, da so imeli v maju, ko so bili pri meni vsak dan že roji, zalego le na dveh do treh satih. To pa je bilo vseeno boljše od tistega, kar so doživeli ostali čebelarji: njihovi panji so ostali prazni. Zopet je sledila malo krajša, sicer pa nič milejša zima 1963 1964. Čebele niso izletavale celih 72 dni. Začetek februarja je v tem kraju zopet pokazal čebelarjem, ki ne verjamejo v čarovnije, kako so ga polomili, ker nas niso poslušali: že pred izletnimi dnevi so bila vsa žrela ponesnažena, prav tako tudi brade in čelne strani panjev. Mi pa smo imeli zdrave čel>elc. ki so se lepo otrebile in bili smo jih iz srca veseli. Zložljivi čebelnjaki za 24 AZ-panjev so zelo praktični. Odlično nam služijo na pasiščih, v njih pa čebele tudi zelo dobro prezimijo novice iz čelelarshega sveta Dva doktorata iz čebelarske tematike. Na beograjski univerzi je bil promoviran za doktorja čebelarske znanosti tov. ing. Jože Rihar iz Ljubljane. Za svojo disertacijo je izbral temo o gozdnem medenju. Na filozofski fakultet i ljubljanske univerze pa je biil promoviran tovariš Gorazd Makarovič. Njegova doktorska disertacija ima naslov Slikarstvo na panjskih končnicah;:. Obema doktorjema slovenski čebelarji iskreno čestitamo z željo, da bi delovala tudi v prihodnje za napredek slovenskega čebelarstva. E. S. Moje izkušnje s čebeljimi piki. Kadar me čebela piči, takoj poiščem medu. Zelo izvlečem iz ranice ter jo takoj namažem z medom. Po nekaj sekundah bolečina preneha. Se večji učinek pa je v teni, da ranica oziroma ud. ki sem ga namazal z medom, sploh ne oteče. To je zelo važno za obraz ali oko. ker sicer oteče in otok se preseli v okolico oči. kar je dva dni kar neprijetno videti. Med je v tem pogledu najprimernejše im naj-bolj zanesljivo sredstvo, ki je v čebelnjaku ta'koj pri roki. Pripominjam, da so bile lani moje čebele izredno hude,'posebno ob točenju. A. Mager Pozor na sadne sušilnice. Pred leti je bila prav dobra sadna letina. Mnogo sadja so predelali v sadjevec in prekuhali v žganje. Dosti so ga tudi posušili, posebno sliv in hrušk. Tudi v naši vasi imamo v ta namen sadno sušilnico, ki je tisto jesen dobro delala. Vreme je bilo lepo toplo. Čebele so vsak dan lepo letele, loda kam, ko ni bilo v naravi nobene paše več? Vse to je bila uganka. Na sadno sušilnico nisem niti pomislil. O tem, kako so nadlegovale ljudi ob njej, mi je povedal pozneje takratni uslužbenec sušilnice šele potem, ko je prenehala obratovati. [Jhajale so vanjo skozi špranje pri dimniku. Vabil jih je sladek duh sušečega se sadja. Seveda je vročina vse uničila. Ako bi bil uslužbenec sušilnice sam čebelar, bi bil to že na kak način preprečil. Tako pa ni imel interesa, da bi obvaroval čebele. Čebelarji. kjer imate v bližini sadne sušilnice, pozanimajte se zanje jeseni, da ne boste utrpeli škode, kot sem jo jaz. Virmašan Kako spravimo kristalizirani med iz satja. Sovjetski čebelar A. Roze (Pčelo-vodstvo. št. 3/1965, strain 25) je spravil strjeni med iv. satja na ta način: sate s strjenimi medom, ki ga ni odkril, je dal v naklade in jih dobro pokril s platnom in blazinicami. Take polne na-'klade je postavil potem nad kotel ali večji lonec vrele vode. Pare, ki se dvigajo iz posode z vrelo vodo, pridejo v naiklade s strjenim medom in ga dobro segrejejo. Pod vplivom toplote in vlage se medeni kristali v dveh do štirih urah stope. Med postane tekoč in svež kakor ob točenju. Temperatura v nakladali pa ne sine presegati W C. kajti že pri (>0° C se začne satje topiti in sesedati. Na tak način stopljeni kristali medu |H>stanejo tekoči in med potem prav lahko iztočimo. S. L. Čebele so ga vzdrževale pri študiju. Naši čebelarji pogosto trde, da muha ne da kruha. Da vselej ni tako, nam dokazuje mladi švedski čebelar Arne Axcu-van. ki je diplomiral na stockholmski univerzi iu postal tudi doktor kemije. Ves čas študija je pridno čebelaril in od prodanega medu je dobil toliko, da se je lahko šolal. Ko je bil star 12 let, mu je podaril oče, ki je bil navdušen čebelar, nekoliko panjev čebel. Mladenič je z veliko ljubeznijo čebelaril. Delo pri čebelah in v vrtu ni bilo zanj samo zdravo in zanimivo, pač pa mu je pomenilo tudi sprostitev pri težkem študiju. 0(1 svojih čebel pa je imel kar lepe dohodke, saj je prodal mladi študent včasih kar po 2000 kozarcev čistega medu. Tako se je lahko vzdrževal ves čas svojega študija. Trenutno ima 2i panjev čebel, včasih pa jih je imel celo več. Mladi doktor pa ima še druge dohodke od čebel. Prevaža jih tudi k vrtnarjem in semenarjem zaradi opraše-vamja in tako zasluži še nekaj dodatnih stotakov. östereichischer Imker. — S. I.. Nenavadna poraba medu. Neka čila-teljica južnoafriškega čebelarskega lista South African Bee Journal pripoveduje tole: »Preteklo leto se mi je jmkvuril hladilnik in nihče mi ni mogel svetovati, kako naj shranim zalogo mesa /.a nedeljo. Nenadoma sem se spomnila neke vesti v strokovni literaturi o bakterio-cidnosti medu. Pri tem mi je pomagala tudi knjiga, v kateri sem brala, kako burmanski svečeniki konservirajo trupla uuurlih z medom. V soboto /večer sem namazala svinjsko meso z vseh straini z medom. Vse je šlo v naijlepšem redu im res sem se čudila, kaiko se je ohranilo. V nedeljo zvečer sem ga očistila in oprala ter pri tem ugotovila, da je bilo popolnoma sveže. Samo mastni deli so imeli sladek okus. Ker je bil to ajdov med. je dobilo meso tudi okus po njem. Če bi bila uporabila ■kakšen drug med. ki nima tako značilnega vonja in okusa, bi bil uspeh še večji. S. L. Kongres v Bukarešti. V Romuniji se z v,so skrbnostjo pripravljajo na XX.mednarodni čebelarski kongres. Tako piše znana angleška čebelarska znanstvenica . septembra in ostali tu do srede. 16. septembra. Tako bomo lahko pri vas dva cela dneva in tri noči. O vsem vas bom še pravočasno obvestil, da se boste lahko pripravili in storili vse potrebno. Brez dvoma bo Zveza čebelarskih društev zbrala kak večer slovenske čebelarje, da bi se pogovorili z. uglednimi znanstveniki. Ni mi treba še posebej povedati. da sc izredno veselim tega obiska, kr bo verjetno moj zadnji v lopi Ljubljani. Zelo bom vesel, ko se bom spet srečal z vašimi čebelarji. Če je le mogoče nam rezervirajte sobe v kakem hotelu, morda v Unionu. Če pa me lahko vzamete v svoj dom. bi bil najbolj vesel, seveda pa ne bi bil rad nikomur v na- poto. Morda pride z menoj tudi nečakinja Marija iz Nemčije, toda tega še ne vem. Verjetno ste že prejeli dva izvoda Slovarja čebelarske terminologije, ki sein vain ga bil poslal 10. marca. Lep pozdrav, mnogo uspeha pri čebelah in na svidenje v Bukarešti! E. S. Preprost način vzreje matic. Oskar Potscli. strokovni učitelj iz Eiirstenfelda v Avstriji, opisuje, kako čebela ri v K trat-sehevih dvojnikih. V teh panjih prezimuje čebele v zgornjem delu. to je v medišču. Ko se čebele spomladi dobro razvijejo, prestavi matico in tri sate odkrile zalege v spodnji tlel panja, to je v plodišče. Navadno se zgodi to v začetku maja. Med plodiščem in mediščem je matična rešetka. Na levi in desni strani prestavljene zalege z matico doda po eno satnico in en sat z mnogo obnožine. Odvzete sate v medišču nadomesti z izdelanimi. V medišču ostane predvsem pokrita zalega, seveda pa tudi nekoliko mlade, in sicer jajčec in mladih ličink. Avtor pravi, tla preprečuje na (a način tildi rojenje, matica pa ima v novem prostoru dovolj praznih celic za odlaganje jajčec. Da bi mogli troti v medišču izleteti, pusti gornje žrelo v medišču odprto. Čez tri tedne, tako pravi avtor, pogosto najde že sprašene matice v mediš čili. IV mu pridejo zelo prav pri na-pravljanju rezervnih družinic. Trdi, da je to najlažji način, tla pride v normalni čebelji . družini brez izgube medu do mlade matice. Seveda pa tega ne dosežemo v vsakem panju. Avtor smatra, tla vplivajo na uspeh različni faktorji: paša. lastnosti družine, vremenske razmere, razpoloženje družine za vzrejo matice, čas. ko se to tlela itd. Pokazalo se je. da na ta način vzrejene matice prav nič ne zaostajajo za drugimi, dobili pa bi gotovo še bolj kvalitetne, če bi po štirih ali petih dneh potrgali stare in krmežljave inatičnike in pustili najmlajše. Osterr. Imker S. L. Op. ur.: Vsako leto doživim nekaj takega pri svojih čebelah. V medišču najdem prav lepe matice, ki so se lahko sprašile zaradi tega. ker so bila pač vsa zaradi trotov nekaj časa odprta. Na žalost pa se zgodi to le v nekaterih panjih, zato tak način vzreje ni prav nič zanesljiv. Izkušnje s suhim sladkorjem, krmljenje s suhim sladkorjem ima mod čebelarji /e svoje zagovornike, pa tudi nasprotnikov mn ne manjka, kakor jih je svoj čas mnogo imel nemški čebelarski strokovnjak Freudenstein, ki je začel propagirati prezimovanje na sladkorju in so mu nasprotniki zato nadeli zbadljivo ime »sladkorni apostol . Sulii sladkor ne razburja čebel kakor tekoči, je brez duha in zato ne privablja tujih čebel in ne povzroča ropanja. Na nekem nemškem zavodu so med poletnim dražilnim krmljenjem dve skupini |w> 12 enako močnih družin pitali eno s suhim, drugo s tekočim sladkorjem. Pri tem se je pokazalo, da je imela prva več zalege in obnožine kakor druga. 1’ri prvi so bile vse ličinke obilno založene s krmilnim sokom, pri drugi pa so imele manj hrame, deloma so ležale celo na suhem. Veliko razliko v prehrani ličink v enem im drugem primeru si je treba razlagati tako, da so čebelo prve skupine prinesle veliko več obnožine kakor čebele d rti ge skupine in so torej imele več beljakovin za prehrano zalege. Nadalje pospešuje zaleganje dejstvo, da običajno tekoče dražilno pitanje povzroča le razmeroma kratek dražljaj, saj tekočo hrano čebele kar preveč hitro posrebajo. medtem ko je pri suhem pitanju dražljaj trajen. Inž. Jordan trdi. da suho pitanje sili čebele k živahnemu izletavanju. da prinašajo obnožimo. Tako se stare čebele izrabljajo normalno in ne tako naglo in zato manj opazno kakor pri tekočem krmiljenju To je najboljši dokaz, koliko je vredno suho pitan je glede tia to. da tako pridobimo čim več mladih in nam odpade čim več starih čebel. Na ta način izzimimo zelo živalne družine in je le malo mrtvic. Delovanje suhega sladkorja. ki pospešuje zaleganje, se da še zvišati s tem. da mu dodamo posneto mleko v prahu, ki ne sme biti grudasto, ■>0 g na kilogram sladkorja, kar vse dobro zmešamo. V nekem nemškem učilišču zmešajo temeljito 20 kg suhega sladkorja z enim kilogramom medu. ki so ga prej raztopili s toplo vodo. S to zmesjo pitajo dražilno, krmijo narejemee in roje. Če naj bo tako pitanje uspešno, morajo biti družine brezpogojno močne in zavarovane proti mrazu, da se goste čebelje gruče, zbrane na sladkorju, ne razidejo pri nizkih temperaturah, ki ponoči lahko pritisnejo. Če se pa to zgodi, se naredi na sladkorju trda skorja. Čebele ga |x>tem ne morejo več jemati, šibkejše družine je treba tako zožiti, da gosto zasedajo okence. Če matica začne omejevati zaleganje ali celo popolnoma neha. jo je zelo težko pripraviti do tega, da bi zopet zalegula. Zato je s krmljenjem treba začeti o pravem času, preden preneha. Na«protnilki suhega pitanja trdijo, da narava čebelam ne nudi trdih snovi kot hrano. To je res. Izkušnje pa učijo, da pri suhem krmljenju ne gre za stvar od danes in da imamo že desetletja trajajoče izkušnje o tern, da čebele jemljejo sulii sladkor, in predvsem, da je suho krmljenje kot dražilna hrana učinkovitejše kakor tekoče. Da čebele opozorimo na sladkor, ga pobrizgamo / raztopljenim medom. Mnogi čebelarji menijo, da je to, kar nudi čebelam narava za hrano, tudi najboljše. Na žalost pa ni tako. Listna in gozdna mana sla pozimi čebelam zelo škodljivi, kar nam je dobro znano, saj so pri neiuigodnih zimah propadla že cela čebelarstva ali pa so zelo oslabela. Po Westfälische Bienenzeitung S. H. Primitivno čebelarjenje pri prastarih afriških narodih. Afriško pleme Djmr pride na poseben način do medu. Na vrhove visokih dreves obesijo domačini do dva metra dolge cevi, ki jih napravijo iz pletene rogoznice. Zvijejo jih v obliki cilindra, notranji prostor pa pregrade na dve polovici. Tako dobe dva oddelka, v katerih se naselita dva roja. Oba konca cevi zapro s plastjo ilovice, na spodnji strani pa puste majhna žrela. Ko se plast posuši, jo še enkrat premažejo z zelo tenkim slojem razredčene ilovice. Potem čakajo, da se popolnoma posuši in panj je gotov. Obesijo ga na vrhove dreves in v njih se kmalu naselijo roji, ki pridejo iz gozdnih dupel. Domačini pustijo tako postavljene panje dve leti ali tri pri miru. potem pa so polni medu. Ti čebelarji zažgo potem pod drevesi velilk ogenj in snamejo panje z vrhov dreves. Ko odstranijo ilovico. spuste gost dim skozi cevasti panj. Pri tem se vse čebele zaduše. Med shranijo v tenkih glinastih ]>osodah. IZ ZAPISNIKA O SEJI UPRAVNEGA ODBORA DNE 24. IV. I%5 Predsednik poroča, da objavljamo od zadnje seje upravnega odbora dne 22. XI. 1964 sproti vse važnejše sklepe izvršnega in upravnega odbora. Izvršni odbor skrbi še dalje za uvozno dovoljenje za preparat fum idil 15 proti nosemi. Za uvoz 2000 stekleničk tega preparata bo zelo verjetno izdano posebno dovoljenje. L. Debevec si je pred kratkim ogledal čebelarski muzej v Radovljici, da bo mogel pripraviti načrt /.a svoje delo. Izvršni odbor je začel urejevati odnose med Zvezo in Narodno banko. V tej zadevi se je obrnil tudi na Republiški sekretariat za finance, ki je osvojil stališče Zveze. Dokončne odločitve še ni. Važna je predvsem ugotovitev, da ima Zveza lastno premoženje, da torej ni uporabnik družbenega premoženja ter da zaradi tega ni dolžna plačevati prispevke zu obnovo in graditev Skopja iz lastnega denarnega prometu. Tečaji za čebelarske preglednike v Novem mestu, Ljutomeru in Postojni so zelo uspeli. Pridobili smo skupaj okrog 90 novih čebelarskih preglednikov. Polde Naniar je zahteval decembra 1964 od Zveze 249.406 din in r>"6 litrov bencina. Na pojasnilo Zveze, da nimamo do njega nobenih obveznosti, nismo prejeli doslej še nobenega odgovora. Cehoslovaško ministrstvo za kmetijstvo nam je poslalo pet brezplačnih kompletnih referatov na XIX. Mednarodnem čebelarskem kongresu v Pragi v 10 zvezkih. Za darilo smo se zahvalili. Po I kompletni izvod referatov bomo izročili CD Celje in Maribor, trije pa ostanejo pri Zvezi za knjižico in uredništvo Slovenskega čebelarju. Zunanji člani UO so poročali med drugim tiudi o težavah pri razdeljevanju pasiišč. Po krajši razpravi se je UO odločil, da priporoči vsem CD podoben načini razdeljevanja pasiišč. kakor se je izoblikoval pri CD Nova Gorica. To društvo vztraja dosledno na tem. da se morajo vsi interesenti za akacijevo pašo pravočasno prijaviti, da lahko potem CD enakomerno razporedi čebele, kar je povsem v redu. Za kritje stroškov razporejanja, pregledovanja zdravstvenih potrdil itd. za računu po 20 din za vsak panj. Lastnik čebel naj v prijavi navede tudi kraj. kjer želi postaviti panje. S tem koristi sebi, obenem pa tudi olajša CD sestavo razporeda. Glede odškodnine za stojišče se visatk čebelar sam sporazume z lastnikom zemljišča. Zaračunavanje kakih taks in podobnih plačil ni upravičeno ter je tudi nezakonito. CD Nova Gorica in Murska Sobota skušata po možnosti ugoditi vsakemu čebelarju. Upravni odbor je obširno razpravljal o odkupu medu. Sprejeli smo enotno stališče, da Im) treba vložiti več dela za propagando za potrošnjo medu domu tako pri individualnih potrošnikih kakor tudi v bolnicah, tovarnah, šolah, počitniških domovih itd. Zveza bo s sodelovanjem podjetja Medebs izdala v ta namen posebno brošuro o medu. Dalje je UO obravnaval tildi predloge in utemeljitve za odlikovanju z redom A. Janše 1. in II. stopnje. O tem bomo 'poročali v SC' na drugem mestu. Stane Petelin, zastopnik Zavarovalne skupnosti Slovenije, ki je bil navzoč na seji kot gost, je pojasnil predlog osnutka novega načina skupinskega zavarovanja čebel preko čebelarskih društev oziroma Zveze. Imenovana je bila posebna tričlanska komisija z nalogo, da vso (o zadevo prouči in izdelu čimprej potrebna navodila in pravilnike za delo. UO je razpravljal tudi o glasilu Slovenski čebelur. O lem ImkIo člani izvedeli več i/. vsebine Odprtega pisma Zveze na Skupščino SR Slovenije, ki je objavljeno v tej številk i. Ob koncu je razpravljal plenum še o občnem zboru Zveze, ki nuj bi glede na obširen dnevni red potekal brez ne-pot rebrnega zu v I n če vam j u. SEJA IZVRŠNEGA ODBORA DNE 7. MAJA 1965 Predsednik poroča: Kak tu m za 2000 stekleničk fumidila 15 smo prejeli in odposlali preko Vetprometa v L j>u bij am i Vetproanu v Beogradu. Sklad zu založništvo nam je kot predujem nakazal 500.000 dim zu Slovenskega čebelarju. Nurodna bainlku nuni na našo ponovno vlogo glede plačevanju prispevkov zu obnovo Skopja še ni odgovorila. Prispevkov ne plačujemo več. Nabavili smo razmnoževalni i'll pisalni stroj zu skupno vsoto 429.000 dim. (Hode snemailme in projekcijske kamere še ni odločeno. V prihodnjih dneh bodo mupruvili Senegačnik, Martelanc in Rataj posikusno snernumije. Na podlugi prejetih poročil o delil čebelarskih krožkov je izvršni odbor podaril čebelarskemu krožku Šentjur pri Celju en AZ-punj na 9 satov, krožku v Mežici 3 kg satnik:, čebelarskemu krožku v Juršincih 3kg satsnic, čebelarskemu krožku v /g. Rečici 5 kg sutnic in 50 satnikov, čebelarskemu krožku v Izlakah I A2-pumj na 9 satov im čebelarskemu krožku na gimnaziji na Poljanah v Ljubljani t opazovalni panj, t AZ-pan j pa mu lx> poduril Ignac Grom z Vrhnike. Odbor je naprosil predsednika, nuij odgovori na članek, ki je izšel 7. maja 1965 v dnevnilku Delo o našem občnem zboru I>od naislovom: Preveč medu in premalo • čebel? NAŠI ODLIKOVANCI Na predlog upravnega odbora je občni zbor Zveze v Ljubljani dne 17. maja 1964 odlikoval šest najzaslužnejših slovenskih čebelarjev z redom Antona Janše I. stopnje. Prvi med njimi je bil tov. Ivo Majcen, doma iz znane kmečke družine v Šentjanžu na Dolenjskem, ki je imela kur osem fantov. Ivo je bil najstarejši. Ko je dovršil gimnazijo v Novem mestu, je stopil v železniško službo. Postal je prometnik in služboval v raznih krajih Slovenije. Mod vojno se je vsa družina vključila v narodnoosvobodilno borbo. Svobodo pu sta dočakala samo Ivo in še en njegov brat. vsi drugi so padli za svobodo našega narodu. Tudi Ivo je doživel kot borec marsikaj hudega v borbi proti sovražniku. Po osvoboditvi se je zaposlil pri notranji upravi, kjer je še danes. Bil je že trikrut odlikovan. Čebele je vzljubil že v otroških letih. Ko je bil star deset let. je skoraj že samostojno opravljal očetove koše in kranjiče. Pri čebelnjaku je fpresedel vse proste ure. V železniški službi so ga načelniki postaj, kier je služboval, npr. v Sevnici Bogomir Milost, v Šmartnem ob Paki Jože Pohar in v Stični Jamko Marolt, seznanili s čebe- larjenjem v AŽipanjih. I.eta 1935 si je nabavil A2-panje. Le doba okupacije je nekoliko prekinila njegovo čebelarjenje. V centralni čebelarski organizaciji je sodeloval od tedaj, ko sc je bivše čebelarsko društvo preoblikovalo v /vezo čebelarskih zadrug. Ko so se pozneje v Zvezi čebelarskih društev pojavile razne trgovske preorientucije, je Ivo Majcen s svojim odločnim nastopom dosegel, da je ostal Zvezi vsaj del premoženja. Dolgo je. bil podpredsednik Zveze, od leta 1959 do 1963 pu predsednik naše čebelarske organizacije. V Slov. čebelarju je objavil več programatičnih in organiza-cijsko-ideoloških člankov. Boril se je za enotnost naše čebelarske organizacije >roti osebnemu monopolizmu, ki je jo lotel uničiti. Njeno rešitev je videl le v aktivni vključitvi čebelarstva v našo kmetijsko politiko. Ko je postal predsednik Lovske zveze Slovenije, jo odstopil kot predsednik naše organizacije, ker se je zavedal, da ne bi bil kos odgovornim nalogam na obeh straneh. Tov. Vlado Martelanc je začel kot mlad učitelj že leta 1925 čebelariti v Budanjah na Vipavskem. Zavednega Slovenca je fašistična oblast preganjala in ga leta 1928 aretirala in konfinirula. V hudi zimi letu 192f) si je z begom rešil življenje. Na njegovem novem službenem mestu v belokrajinskih Poljanah so tamkajšnji čebelarji kmalu spoznali njegovo veselje do čebelarstva in mu podarili nekaj panjev, da je lahko začel na novo čebelariti. Leta 1935 je že vodil čebelarsko podružnico v Črnomlju, kjer je letu 1934 pred I »oseb n o komisijo čebelarskih strokovnjakov napravil izpit za čebelarskega učitelja in izvedenca za čebelje bolezni. Letu 1935 je po lastni iniciativi organiziral brez vsake finančne pomoči splošni tridnevni čebelarski tečaj na Talčjem vrhu pri Črnomlju. Udeležilo se gu je 70 belokranjskih čebelarjev. Prvi tečaj je pripomogel. da se je do druge svetovne vojne število AZ-panjev v Beli krajini skoraj podeseterilo. Leta 1936 je predaval tudi na trodnevnom čebelarskem tečaju na kmetijski šoli na Grmu. Njegova dva čebelnjaka sta imela skoro 200 AZ-panjev. Kot čebelarski učitelj ie predaval v raznih krajih Slovenije. Še vedno je marljiv sotrudnik Slov. čebelarja. Njegovi praktični izumi so omenjeni tudi v knjigah »Sodobno čebelarstvo«. Med vojno je bil tov. Martelanc na partizanskem ozemlju v Beli krajini čebelarski referent. Sporazumno s čebelarji in tedanjo oblastjo je sestavil pravilnik o zaščiti čebelarstva in o zbiranju ter prostovoljni oddaji medu. Po osvoboditvi se je vrnil na Primorsko v Vipavo in Ajdovščino, kjer je z nekaterimi znanimi čebelarji zopet oživil tamkajšnje čebelarstvo. Leta 1955 je imel tov. Martelanc na pobudo okraja Nova Gorica na Primorskem s pokojnim tov. Kobalom šest splošnih čebelarskih praktičnih tečajev za kuho voščin. Pred upokojitvijo je predaval kot redni predavatelj na Čebelarski šoli v Ljubljani. Tov. Janko Belec, šolski nadzornik iz Ljutomera, predsednik čebelarskem društva v Ljutomeru, je v svoji dolgoletni čebelarski dejavnosti kot aktiven sodelavec Zveze dosegel vse pogoje, da ga za njegovo delovanje v čebelarski organizaciji odlikujemo. Tov. Belec je prejel leta 1956 za svojo prizadevnost in delovanje v društvu priznanje z diplomo. Njegova dejavnost v ljutomerskem čebelarskem društvu je že od ustanovitve leta 1951 močna in vsestranska. Že pred letom 1951 je bil vzoren predsednik takratne čebelarske zadruge v Ljutomeru, ki je skrbela za napredek čebelarstva. Sam je začel čebelariti že leta 1932. Tudi v kritičnih dneh je pomagal naši organizaciji in je storil \se, da je društvo delovalo. Kot odličen čebelarski predavatelj si je pridobil velik sloves med domačini. Posebno je skrbel za mlajšo generacijo čebelarjev, ki po njegovi zaslugi danes že uspešno čebela-rijo in vodijo čebelarske družine, Tov. Janko Belec je bil vsa leta kljub svoji vsestranski zaposlitvi v raznih družbenih organizacijah stalno predsednik, brez katerega si članstvo obstoja te čebelarske organizacije sploh ne more predstavljati. Tov. Belec je postal duša in srce čebelarstva v Ljutomeru in okolici, vpliv njegovega dola pa se kaže tudi na bližnjem Hrvatskem. Aktivnost tov. Belca pa ni omejena samo na ljutomersko čebelarsko društvo. Njegovo delovanje poznajo tudi sosedne čebelarske organizacije. kjer je s svojimi nasveti in predavanji ter kot zastopnik Zveze stalno sodeloval. Zaradi svoje delavnosti so ga izvolili tudi v upravni odbor Zveze, kjer je še danes. Franc Komel, rojen 1. X. 1885 v Solkanu, je začel čebelariti letu 1924. Med prvo svetovno vojno so gu izselili iz Solkana v Ptuj. Tu sc je takoj priključil takratni čebelarski podružnici in od takrat je stalno odbornik tega društva. Pri pregledu čebel v ptujskem okraju leta 1953 je sodeloval kot izvedenec za čebelje kužne bolezni. Pregledal je 276 čebelnjakov in v njih 248S panjev. Za to vestno in naporno delo je prejel od čebelarskega društva v Ljubljani posebno pismeno pohvalo. Lela 1937 je spet pregledal čebele, za kar so ga ponovno pohvalili. Od leta 1932 pa do okupacije je vodil v Ptuju društveno prodajalno za prodajo vseli čebelarskih potrebščin. Takoj ]h> vrnitvi iz izgnanstva leta 1945 je postal pri okraju Ptuj referent za čebelarstvo in zadružništvo. To leto je ustanovil pripravljalni odbor čebelarske podružnice za Ptuj in okolico z desetimi družinami. Dne 7. 10. 1945 je sklical ustanovni občni zbor čebelarske nabavne in prodajne zadruge, ki je imela deset čebelarskih družin in 241 članov. Po njeni ustanovitvi so prenehala delovati vsa prejšnja čebelarska društva. Leta 1946 je po nalogu čebelarske zadruge za Slovenijo popisal vse čebelarje in čebelje družine in ugotovil, da je bilo na območju ptujskega okraja 206 članov s 3857 panji in 377 nečlanov s 678 panji. Sodeloval je tudi pri ureditvi pasišč in pašnega katastra. Leta 1951 je spremenil prejšnjo čebelarsko zadrugo v čebelarsko društvo, ki obstaja še danes. Njen predsednik je bil od 1945. pa do 1954. leta. Sodeloval je tudi na mnogih razstavah in prejel razna priznanja. Leta 1929 je prejel v Ljutomeru zlato kolajno, leta 1931 v Ljubljani diplomo prvega reda, leta 1938 v Mariboru veliko srebrno kolajno. Tudi v Ptuju je dobil večkrat priznanje za svoje delo. Razstavljal je razne vrste panjev, čebele, literaturo, med, vosek. Zanimiv je bil kip Antona Janše iz voska. Leta 1960 ga je občni zlw>r društva imenoval za častnega člana. Franc Kirar. rojen 16. oktobra 1893 v Križevcih pri Ljutomeru, je začel čebelariti leta 1908. ko je bil star komaj 15 let. Izumil je svoj znani Kirarjcv panj«, ki se je zaradi praktičnosti zelo razširil \ severnem delu Slovenije. Pri tov. Ki-rarju so vsako leto tečaji za vzrejo matic. Je znan praktičen čebelar-kmet. saj prihajajo k njemu ljudje iz vse Slovenije ju si ogledujejo njegov način čebelarjenju. I udi svetovno znani čebelar Adam Kelirle iz Buckfasta v Angliji ga je obksikul. Čebelar Franc Kirar tudi zelo rail pomaga z nasveti vsakomur, posebno pa mlajšim čebelarjem, ki ga zelo radi obiskujejo. Kirarjevo čebelarjenje in čebelarstvo je dovolj znano tudi izven Slovenije. Prav zato zasluži odlikovanje z redom Antona Janše I. stopnje. Jakob Kresnik, tajnik čebelarskega društva v Celju, je upokojenec, ki mu ni potekala življenjska pot samo v veselju, ampak tudi v skrbeli iu žalosti, saj mu je prizadejal okupator obilo gorja. Pred vojno še ni čebelaril. pač pa se je v prostem času z ljubeznijo ukvarjal s sadjarstvom in vrtnarstvom. Njegova sinova Rajko in Miha pa sta bila vneta čebelarja začetnika, ki nista zamudila nobene priložnosti za izpopolnitev čebelarskega znanja. V idilično družinsko življenje je neusmiljeno udarila okupatorjeva sila in ga uničila. Kersnikova družina je bila vedno narodno zavedna, zato sta se njegova sinova med prvimi vključila v osvobodilno borbo. Oba somu Nemci ustrelili, njega in ženo pa odpeljali \ internacijo. Zaplenili so jim vse premoženje, premičnine pa razprodali. Zena mu je v taborišču Auschwitz umrla, sam pa se ji' žalosten in potrt vrnil domov. Edino, kar mu je ostalo, so bile čebele njegovih ustreljenih sinov. Panje so bili odkupili njegovi prijatelji, sicer bi jih bili Nemci odpeljali v Nemčijo. In takrat je Kresnik sklenil, da bo ohranil dediščino svojih sinov iu v njihov spomin je postal zelo dober čebelar. Takoj se je pridružil čebelarski organizaciji in zaradi delavnosti so ga izvolili v ožji odbor čebelarskega društva Celje, kjer že več kot 13 let vestno opravlja tajniške posle. Ko si je društvo osnovalo svoj kader predavateljev, je pritegnilo iudi njega. Danes je med najbolj priljubljenimi predavatelji. Prevzel je tudi organizacijska dela in je pretežno njegova zasluga, da je celjsko čebelarsko društvo meil najboljšimi. Skoraj ni nedelje, da bi ga našel doma. saj ima strokovno predavanje pri tej ali oni družini. Ker so njegova predavanja prežela s toplo ljubeznijo do čebel in temeljijo na teoriji in praksi, je zelo priljubljen in zaželen predavatelj ne samo v celjskem čebelarskem društvu, ampak tudi \ obmejnih predelih TTrvatske. ODLIKOVANCI ANTONA JANŠE II. STOPNJE Na predlog raznih čebelarskih društev je upravni odbor na širši seji dne 22. novembra 1962 odlikoval za uspešno in požrtvovalno delo na področju čebelarstva z redom Antona Janše II. stopnje tovariša Francu Končana iz Domžal, dne 28. maju 1963 dr. Radovanu Bratinu, Janka Severja iu Alojziju Juvančiču iz Postojne /ter Krunea Vovka iu Ivana Šetincu iz Radovljice. Dne 24. novembru 1963 je odli-kovul Avgustu Kravosu iz Vinice pri Črnomlju, Ludviku Kosiju in Ignacu Topol nika iz Križevcev pri Ljutomeru ter Janka Marolta iz Ivančne gorice. Dne 16. maja 1964 so bili odlikovani še Franc Vilfan iz Škofje Loke. Albin (Irm. Frane Nered iz Ljubljane in Alojz. Kolenc iz Zagorju. Nadalje je upravni odbor odlikoval dne 22. novembra 1964 Dominika Brica iz Ljubljane, dr. Andreja Jenka iz Polja pri Ljubljani ter Ivana Bizjaka in Jožetu Dularja iz Krškega. OB DESETLETNICI SMRTI JANA STRGARJA V začetku novembra 1935. leta je začelo listje odpadati in zadnje cvetlice so sklonile glave po prvi jesenski slani. Čebelice so bile že p roj napolnile svoje lončke s sladko tekočino in zadremale v dolgo zimo. Takrat je 9. novembra za vedno zaspal Jan Strgar iz Bitenj pri Boh. Bistrici. eden največjih slovenskih čebelarjev. Kih) je bil pokojni Strgar, ve vsak napreden slovenski čebelar, mnogi ga poznajo tudi v tujini. Čebelaril je celih 60 let. Sodeloval je na neštetih razstavah čebel iu čebeljih proizvodov. Za svoje uspehe je dobil več kot 200 odlikovanj doma in v. tujini. Po pridnosti naših čebel je spoznal, da ima pristna kranjska sivka vrsto prednosti pred drugimi. Zato je gojil le naše domače sivke in jih pošiljal po vsej širni domovini in po svetu. Nu vseli celinah so bile najbolj cenjene naše sivke in naše matice. Svojega bogatega znanja veliki čebelar Strgar ni nikdar ljubosumno varoval zase. auipak ga je rad posredoval vsem, ki so se hoteli učiti, kako se najbolje vzreja. Napisal je mnogo člankov zu naš lilst. 10 let ga ni več med nami čebelarji, ostali pa so nam njegovi nauki, ki jih je tako lepo prenašal na svoje tovariše. Nikdar jih ne bomo pozabili, prav tako pu tudi ne Jana Strgarja kot človeka. OBČ NI /BOR ČEBELARSKEGA DRUŠTVA ZA MARIBOR IN OKOLICO Občnemu »boru (life 4. aprilu t. 1. so razen delegatov in predsednika Zveze čebelarskih društev prisostvovali še zastopnik Agrokombinata Maribor tovariš Janeiz Brvar ter zastopnik listu Večer tov. Slavko Pukl. Prisotni so bili tudi delegati čebelarskega krožka Srednje kmetijske šole v Mariboru in Osnovne šole Limbuš. Obžalovali smo. du se vabilu na občni zbor ni odzval noben kmetijski referent mestnih občin. Prvič tudi ni bil navzoč veterinar, četudi ima društvo z njimi dobro povezuvo. Pred prehodom na dnevni red so navzoči počastili spornim umrlega članu Jožeta Muster ja. V delovno predsedstvo so bili izvoljeni Ivan Šeško kot predsednik ter Murko Burja in Frame Lobnik. Predsednik je opozoril na povezavo čebelarstva s kmetijstvom, na zapostavljanje kmetijstva in pretirano povzdigovanje industrije. Dalje je govoril .o Agromelu im posledicah njegovega udejstvovanja, o nizki ceni medu in nastopajoči draginji, o pomanjkanju vosku, o nezanimanju kmetijskih organizacij za čebelarstvo, o agrikulturnih ukrepih brez upoštevanja čebelarstva, o učnem načrtu šol, ki ne upoštevu kmetijstvu. 0 nepravilnem škropljenju, o povezuvi z veterinarsko službo zaradi zatiranja čebeljih bolezni, o prodaji pomladnih cvetlic in vrbovih inačic ter o važnosti čebelarskih družim za celotno organizacijo. Le odločnost in zavednost članov ter marljivo delo v organizaciji lahko raizmere izboljša. Tajnik je povedal, da je delovalo na obsežnem področju šestih občim 27 čebelarskih družin s skupno 664 člani. Število članov je v primerjavi z letom 1963 poraslo. Z vključenimi pravnimi osebami po čl. i Pravilnika je imelo društvo 671 rednih članov. V Jakobskem dolu je nastala nova družina, tako da ima društvo v letni 1965 28 čebelarskih družim. Razen družine Ribnica na Poliorju-Lehen so vise družine v redu opravile svoje občne zbore. Polovica družim ni 1 imel a sestankov ali predavanj. Najdelav-nejše so bile družine Muribor-Center, Pobrežje, Rače. Studenci-Pekre in Poljčam e. Svoje čebele ima f1 družim, skupno 60 panjev. Navadno se skrb. ki jo imajo družine s čebelami, prav dobro izplača, seveda če opravlja čebele zanesljiva in požrtvovalna oseba. Stiskalnice za vosek ima 1<> družim, vendar je veliko pomanjkanje voska. Upravni odbor je sklenil, da dobi satnice le član, ki da vosek v zamenjavo. Društvo je prevzelo od Srednje kmetijske šole v Mariboru kotel za kuhanje voščim, ki čaka sedaj na voščime članov. Mednarodni čebelarski teden družine letos niso tako praznovale kot navadno, kar je obžalovati. Praznovanje je važno propagandno sredstvo im to bi morale družine bolj upoštevati. Za zboljšanje čebelje paše družine niiso preveč skrbele, h' tri družine so bile tu delavne. Društvo posveča vso skrb zbiranju statističnih podatkov. Vsako jesen popiše zuzimljene panje, vsako pomlad pu prezimljene. Sredi leta smo popisali čebelarstva '/a Zvezo čebelarskih društev. Tovariš tajnik je navedel razne podatke iz te statistike. Nekatere družine premalo skrbe za zbiranje podatkov. Kakor lani je društvo tildi letos organiziralo pregled mrtvic. Vsako leto je tečaj zu čebelarske preglednike, tako da jih imajo vse družine potrebno število na voljo. Upravni odbor se je sestajal redno vsak mesec; poleg tega sta bili še dve izredni seji. Vsaki seji so prisostvovali člani nadzornega odboru. Razen sej so bili še številni sestanki predsedniku z ostalimi funkcionarji, zlasti s predsednikom gospodarskega odseka. M nogo dela je bilo s sestavo gospodarskega načrta in proračuna in z uvedbo kartoteke. Za uspešnejše delo smo ustanovili 8 odsekov. Najuspešneje je deloval gospodarski odsek s predsednikom tov. Resnikom. Vzdržujemo dve stalni opazovalni postaji ter dve sezonski. Opazovalni postaji skrbno vodita tovariš Planinšič v Lovrencu na Pohorju in tovariš Burja na Fali. Odbor se je posebno trudil za čebelarski naraščaj s povezavo družim s šolami. Na Srednji kmetijski šoli v Mariboru zopet redno deluje šolski čebelarski krožek po zaslugi učitelja Lobnika. V zimskem času so bila za člane tri predavanja, ki so bila izredno dobro obiskana. Predavali so tov. Edi Senegačnik. Franc Lobnik in Franc Kitar. Gospodarski načrt smo skoro v celoti izvršili. Povezave društev v okraju nismo iizrršili. in sicer zaradi njegovo ukinitve. Čebelarske razstave ni bilo mogoče pripraviti zaradi drugih važnih poslov. Premalo smo razširjali medovite rastline. Društvena strokovna knjižnica ima 252 vezanih strokovnih knjig. Društvo je naročeno na vse jugoslovanske čebelarske strokovne liste (4) ter tri nemške. Člani pa si knjige le malo izposoj lijejo. Gospodarski odsek je imel štiri seje. na katerih je razpravljal o izdelavi A7,-pamjev, o prodaji velikih količin medu, o načinu prodaje medu, o maloprodaji medu v Maribora, o pomanjkanj u voska, o opraševainju kultur in o njegovem pravilniku. V svojem poročilu se je dotaknil vseli navedenih vprašam j. Vrednost inventarja znaša konec leta lOW 237.000 din, knjižnice pa 141.000 din. Zaloga po inventuri znaša 2,482.000 din. Končno je poročal še o prevzemu dveh parnih topilu iiko v za vosek, ki smo ju nabavili pred 10 leti od bivše Okrajne zadružne zveze v Mariboru iin jih pozneje dodelili Srednji kmetijski šoli v Mariboru, ki pa topil n ikov doslej ni uporabljala. Pozval je čebelarje, naj po družinah zbirajo voščiine, jih prekuhajo im potem izdelajo satnice. Blagajnik je. poročal, da so nizke cene medu in slab promet z njim močno vplivale na naše poslovanje. Promet je padel v splošnem za polovico. V poslovnem letu 1063 je znašal celo 82,810.000 din. lami pa le 38.496.000 dim. Medu smo prodali leta 196i za 16.088.000 din. lani pa le za 5,328.000 din. Tako je bil promet v vseh potrebščinah nižji kot prejš-nje leto. Zvišal se je le promet s sladkorjem. Dohodki so znašali 10.800.580 dim, izdatki pa 10,685.008 din. Poslovalnica (najemnima. čiščenje, razsvetljava itd.) 107.134 din, poštni stroški 22,233 din. predavanja in občni zlmri 18.628 din. pisarniški stroški 42.514 dim. Zaradi visokih poslovnih stroškov društvo ni moglo v potrebni meri gmotno podpreti družiti, ki so navezane na lastno iznajdljivost. Na razpravi v poročilih je tov. Tone Lazar govori1! o čebelarstvu in šolali, o uporabi medu. o brošuri o medu. o šolskih krožkih, čebelarskih preglednikih, širjenju medovitih rastlini, o opazovalni službi in o povezavi s celjskim čebelarskim društvom. Tov. Valentin Benedičič je poročal o delni Zveze, govoril o važnosti opraše-vanja. o čebelji paši. o povezavi s kme- tijskimi organizacijami, o zakonu o društvih, o bančnem poslovanju, o Agro-melovih čebelah, o čebelarskih krožkih na šolah, o potrebi zavoda za raziskovalno dejavnost, o kmetijskem inštitutu, o sladkorju ter o Zvezi čebelarskih organizacij. Tov. Anton Primc je seznanil navzoče z namero občinske skupščine Slovenska Bistrica, ki je hotela obdavčiti vse čebelarje. Nastop odbora čebelarske družine je to preprečili. Na predlog predsednika nadzornega odbora tov. Romana Blusina so člani razrešili celotni upravni odbor ter izrcikli ožjemu upravnemu odboru pohvalo. V upravni odbor so bili soglasno izvoljeni častni član Franc Kirar in ostali člani: Jože Resnik, Jože Grmek, Peter Močnik, Lojze Struna. Majda Dougam, Ivan Šeško. Tone Oberžam. Jože Hajme. Alojz Grajf. Martin Šumenjak. Leopold Ul, Stanko Cvetko, Franc Lobnik, Anton Bratkovič Kamnica. Srečko Pukl, Stanko Šauperl. Janko Fabič, Franc Koritnik, Anton Primc in Vinko Kralj. V nadzorni odbor: Roman Blasin, Tone Lazar in Jože Hribar. Delegate za občni zbor Zveze čebelarskih društev je izvolil novi upravni odbor na prvi seji. Gospodarski načrt in proračun za loto 1065 smo soglasno sprejeli. Proračun znaša 507.000 din, kritje pa 330.000 dim. Predlogi im pritožbe: Sprejeti predlogi se nanašajo na nevarno im škodljivo škropljenje kmetijskih organizacij, na agrikulturne ukrepe in setveni kolobar medovitih rastlin, na čebelarski zakon, na krmilni sladkor, na priznanje popusta na železnici pri skupinskem potovanju članov im pri prevozu čebel na pašo ter na prodajo zaščitnega pomladanskega cvetja in vrbovih mačic. P. M. OBČNI ZBOR ČEBELARSKEGA DRUŠTVA MURSKA SOBOTA V nedeljo, dne 21. marca t. I. je imelo ČD Murska Sobota svoj redni letni občni zbor, ki je bil zelo dobro obiskan. Udeležilo se ga je več kot 60 čebelarjev. Po izvolitvi delovnega predsedstva in drugih formalnostih je izčrpno poročal o delu v preteklem letu predsednik tov. Matija Šerak. Tudi blagajniško poročilo je bilo izčrpno im natančno, kar dokazuje. da je bilo društvo v zelo dobrih rokah. Po končanih poročilih sc je razvila zelo pestra debata, v katero je poseglo mnogo navzočih. Razpravljanje je bilo zelo zanimivo in poučno. Najbolj so govorili o cenah medu, ki so močno padle, medtem ko so cene vseli drugih stvari zelo narasle. Izvršni odbor društva se je zelo trudil, da bi člani po zmerni ceni prodali svoj med. Zaradi tega so stopili v stiske z nekim podjetjem v Sarajevu in z Vele-tržnico v Beogradu, vendar niso dosegli nikjer višje cene, kakor jim jo je n ud H Medeks. Tudi na vseli občnih zborih družin so razpravljali o cenah medu in o tem, kako naj bi rešili ta problem, da bi članstvo vsaj |m> primerni ceni razprodalo «voj pridelek. Društvo ima 14 čebelarskih družin, v katerih je organiziranih l‘>7 čebelarjev, ki imajo 3232 čebeljih <1 nižin. Povprečno pride na enega organiziranega čebelarja l(> čebeljih družin. Neorganiziranih je t()6 čebelarjev, ki imajo 10vi čebeljih družin ali povprečno (> čebeljih družin na enega neorganiziranega čebelarja. Socialni sestav članstva je takle: Deluvci Uslužbenci Kmetje Obrtniki Člani ... 23 38 114 22 Nečlani . . 8 9 13«) 10 Kakor je iz zgornjih podatkov razvidno, se bavi v čebelarskem društvu M. Sobota največ kmetov s čebelarstvom. Društvo bo skušalo pritegniti v svojo čebelarsko organizacijo še ostale neorganizirane čebelarje. Društvo ima na Pohorju skupno s soboško čebelarsko družino tri opazovalnice. ki jih bodo s časom spremenili v obveščevalne postaje. Spomladi je organiziralo temeljit pregled čebel na področju. kjer se je že večkrat pojavila huda gniloba. Predsednik tov. Serak se je v svojem poročilu zahvalil celotnemu odboru za |M>žrtvovalno delo. posebno pa tajniku, gospodarju, referentu za razdeljevanje paisiSč in tov. Benku ter referentu za zatiranje čebeljih bolezni tov. CIvorfiju. Kakor je bilo iz vseli poročil in razprav razvidno, so člani tega društva zelo dobri gospodarji in tudi razgledani čebela rj i. Po končanem občnem zboru so imeli navzoči zborovalci skupno kosilo. F. ('. USPELO ZBOROVANJE Radgonski čebelarji so sc 24. januarja sestali na svojem letnem zborovanju, (la bi napravili obračuni dela za preteklo in sestavili program dela za tekoče leto. Čebelarji sodo kraja napolnili prostorno sobo, v kateri je bilo zborovanje. Poročila so bila dobra im zadovoljiva. Delo društva je bilo kar razveseljivo. Kljub temu da je zborovanje trajalo skoraj pet ur. se še večini članov ni nikamor mudilo. Iz poročil, debate in nalog društva smo videli, da je bilo delo Vzorno urejen čebelnjak tov. Mercina, predsednika CD v Radgoni pravilno usmerjeno, da radgonski ("•«• In■ -larji delajo ill napredujejo v splošno korist (kmetijstva, čebelarstva in naše skupnost i saime. Društvo šteje dames siknipaj z družino Videm 70 članov. NajJxilj razveseljivo je. da so se naše vrste pomnožile z mladimi čebelarji. Ker so danes med učitelji čebelarji zelo redki, mora bili dolžnost društva, da širi čebelarsko besedo med šolarji. Radgonskimi čebelarjem je to delno uspelo. Društvo je zelo budno glede morebitnih bolezni, ki bi se utegnile 'pritihotapiti k nam. V svojih vrstah iima že večje število veterinarskih pomočnikov za čebelje bolezni, ki stalno pregledujejo im nadzirajo čebelje družinic. Precej pomembno je prizadevanje glede izboljšanja paši', med ostalini pa tudi sodelovanje s kmetijskimi lin gozdarskimi organi. Vsem šolam je društvo že večkrat poslalo dopise, naj opozorijo šolsko mladino, da ne bi preveč uničevala prvo 'spomladanslko cvet je. Zborovanje je potekalo ves čas zelo živahno. vprašanj in odgovorov ni hotelo biti konca. Po dolgih letih je prišlo do spremembe v vodstvu, in sicer v ožjem odboru. Vendar upam, da rotacija, ki je zadela radgonsko čebelarje, ne lx> bistveno vplivala na bodoče delo društva. Ze prvi sestanek je pokazal, da bo še nadalje ostal gonilna sila naš bivši predsednik sodnik Novak in da bo še. vedno širil čebelarski duh v naših vrstah. Za dosedanje kakor tudi za bodoče delo lahko pričakuje polno priznanje vsega članstva. Med zborovanjem sem opazoval zastopnika Zveze profesorja Senegačnika, kako neki presoja naša poročila in debato. Po njegovem zadovoljnem nasmešku sem lahko ugotovil, da bo kritika dobra. In res nas je pohvalil ter povedal, da je malo takih zborovanj. Nadalje nam je predavatelj govoril na splošno o čebelarstvu, o organizaciji Zveze, o težavah glede prodaje medu in o Agromelu. Tako smo se potem po domače pogovorili o vsem, kar nas je tiščalo in kar bi radi vedeli. Končno smo si ogledali še zbirko diapozitivov, ki so jih vsi z zanimanjem spremljali in poslušali pojasnila. Zborovanje radgonskih čebelarjev se je s tem končalo, novi odbor pa čaka kar obsežno delo. Vsem čebelarskim društvom in družinam, ki so včlanjeni v naši Zvezi, pošilja čebelarsko društvo Radgona tovariške pozdrave. Zum zum. pik pik! Naj medi! D. M. ČEBELARSKI DRUŽINI KOZJE IN LESIČNO STA SE ZDRUZILI Prijazno jesensko sonce je zopet pozlatilo naš Bohor, ko smo se 22L novembra zbirali čebelarji na občni zbor čebelarske dru/ime Kozje. Pod geslom V združenju je moč se je ta dam pridružila čebelarska družina Lesično kozjanski. Prisrčno smo se pozdravili iu si skupno začrtali bogat program, kako bomo složno delovali v proč vit in uspeh naše organizacije. Tov. predsednik Franc Kramer je pozdravil delegata CD Celje tov. Rudija Ferleža, nove člane iz Lesičnega in vse navzoče ter izčrpno poročal o delu upravnega odbora' v preteklem letu. Članov je bilo 27. od teli 23 naročnikov Slovenskega čebelarja. Želeti bi bilo. da bi se na naše glasilo naročili še ostali, kajti sedaj prihaja redno im nus s svojimi članki uči im vzpodbuja k vedno boljšemu čebelarjenju. Prezimili smo dobro brez pomembnejših iizgub. To leto je bilo za čebelarstvo boljše ikot prejšnja. Spomladi in v začetku poletja je billo vreme ugodno im družine so se lepo razvijale. Nabrale iso dovolj medu ne samo zaise. temveč tudi za čebelarje, l očili smo. toda cena medu je bila nizka. Sporazumno s KZ je postavilo letos v ribezove nasade devet članov družine Kozje 76 im devet članov družine Lesično >8 panjev čebel za opraševanje. Večje prevoze a- zvezi s to akcijo je organizirala družina Kozje ob pomoči KZ. Lastniki nasadov so bili zadovoljni, ko so spoznali; kalkšne koristi imajo od čebel. CD Celje je organiziralo dva izleta. Prvega se je udeležilo devet naših članov im drugega štirje. Izleti so bili res lepi. Škocjanske jame ne bomo nikdar pozabili. Tov. Šlandru, organizatorju izletov. «e vsi udeleženci za ves trud iskreno zahvalimo. Blagajnik Čebular je poročal o blagajni. Nato pa je tudi družina Lesično poročala o svojem delu. Med razpravo je tov. Stanko Perc poudaril, kako potrebno bi bilo pritegniti mladino v naše \ iste. Tov. Ferlež je poročal o težkočah pri nabavi juliju rn izdelovanju satnic v preteklem letu. Z delovanjem čebelarske družine Kozje je bil zadovoljen. Nadzorni odbor je vse leto spremljal delo upravnega odbora, ki je marsikaj storil za napredek naše organizacije. Pohvaliti je treba zlasti njegovo organizacijo za prevoz čebel v ribezovi' nasade. To delo je bilo naporno in utrudljivo. Novi odbor se je zaradi združitve obeh družin povečal. J udi za leto 1965 je napravila družina nov načrt za svoje delo. Radi bi si nabavila steklenico za satnice in se povezala s šolo zaradi ustanovitve čebelarskih krožkov. Sodelovali lx>mo s KZ in skušali povečati število čebeljih družin. Nato je tov. Ferlež predaval o zbiranju in shranjevanju voščim ter o kuhi voska. Sledila je zakuska, pri kateri smo prijetno kramljali o naših čebelicah. Dobra kapljica nas je ogrevala, ko smo se veselo razpoloženi vračali na svoje domove. NOVO ČEBELARSKO DRUŠTVO V SEVNICI V Sevnici obstaja čebelarska organizacija že 33 let. Spočetka je bila to čebelarska podružnica, ki je imela okrog 60 članov iz Sevnice in bližnje okolice. Vojne tegobe, slabe letine in čebelje bolezni so število čebelarjev precej okrnile, med okupacijo pa je delo podružnice zanurlo, čeprav se je okupator trudil, da bi jo postavil na noge. Po osvoboditvi je zaživela v Sevnici čebelarska družina, ki je spadala organizacijsko k matičnemu društvo Krško. To je bilo na sedežu okraja. Tako je ostalo vse do letos. Družina je ta čas zelo uspešno delovala za napredek čebelarstva in v korist sadjarstva. Spričo sedanje politično teritorialne razdelitve občin pa se je pokazala nujna potreba, da delujejo posamezna društva za območje določene občine predvsem zaradi stikov s kmetijskimi in veterinarskimi organi občinskih skupščin, zaradi sestavljanja perspektivnih gospodarskih planov, proračuna, zaradi morebitnih subvencij itd. Za uresničitev teh smernic je bil v nedeljo 31. januarja letos v Sevnici občni zbor čebelarske družine in obenem usta- novni občni zbor novega društva. Ob pol devetih dopoldne se je zbralo 27 čebelar j ev, kar pomeni 70 % vsega članstva. Po uvodnih formalnostih je občni zbor uspešno potekal. Ob poročilih se je razvila kratka, plodna debata. Poleg dobrih predlogov in načrtov je bilo nekaj pikrih opazk na račun Agromela. ki je povzročil toliko šk4 nas je po krajši bolezni za vedno zapustil priljubljeni posestnik in čebelar v Zagajičih Franc Prelog. Rodil se je dne 12. avgusta 1895 v Mali vasi. Priženil se je na dom v Zagajičih, kjer so ženini predniki že od nekdaj čebelarili. Tudi on je začel z velikim navdušenjem čebela riti. V poznejših letih sam zaradi preobilnega drugega dela ni mogel imeti obsežnejšega čebelarstva, zato je učil čebelarstva svoje sinove, ki nadaljujejo tradicijo svojih prednikov. Tudi njega je zajela vojna. Kot zavednega Slovenca in naprednega gospodarja ga je okupator preselil z veliko družimo, v kateri so billi tudi otroci, na bratska srbska tla. Bil je priča največjemu okupatorskemu pokolu v Kragujevcu. Stal je že v vrsti med talca, toda usoda je hotela, da je ostal živ iu se leta 1945 vrnili z družino v svojo najdražjo vasico — Žagaj iči. Z vso vnetno se je lotili zapuščenega gospodarstva in itonovno zastavil vse svoje isi/le za napredek našega ljudstva. Bil je vsestranski javni delavec. Ni delal samo doma, bil je zastopnik pri DOZU, delal še v kmetijski zadrugi, sodeloval pri gasilcih, vaški skupnosti, v SZDL in v naši čebelarski družini. Ko so pred leti butali razburkani valovi ob našo organizacijo. je stal čvrsto ob njej in vzpodbujal druge: »Držimo, dokler se da!« Poleg svojega obilnega dela je prevzel tajništvo v naši družini in bil tudi blagajnik. Kjer koli je bilo treba poprijeti, je vskočil in pomagal. Za vse njegovo delo smo mu zelo hvaležni. Nisnio san»» čebelarji izgubili dobrega člana in prijatelja, tudi drugi vaščani čutijo njegovo prezgodnjo smrt. Ni več »Šmitovega oča«, ki bi z nasveti in dejanji pomagal svojemu bližnjemu. Vsi čebelarji v ptujski občini ga bomo ohranili v najlepšem spominu. Čebelarska družina Gorišnica POROČILO ZA APRIL V aprilu je bilo prvih sedem dni lepo, pozneje pa se je vreme spremenilo. Zaradi frontalnih molenj se je proti koncn meseca vreme zelo poslabšalo. V nižinah je povečini deževalo, po višinskih predelih pa snežilo. Postalo je hladneje. Breg-T ržič poroča: Kljub slabemu vremenu v zadnji polovici so porabile čebele malo hrane. Sneg je skopnel. Češnje so začele cveteti. Dražgoše: Začela je cvestii iva. Zaradi mraza ni izleta. Čebelam primanjkuje obnožine. Zalegajo slabo. Zerovnica-Po stojna : Zaradi slabega vremena in mraza v aprilu so matice prenehale zalegati. Rogatec: Zaradi deževja smo morali krmiti na zalego. Lovrenc n a Pohorju : Opazovalni družini sem dodal 2.5 kg težak meden sat. Selnica o b Dravi : Dne 10. aprila so začele cveteti češnje in ringloji. V tretji dekadi je bilo zelo hladno, 2l). aprila je v dolinah snežilo. Prosenjakovci : Dež in mrzli vetrovi so ovirali bero na oljni repici. Vse družine imam že prestavljene. Dne 23. in 24. donos 80 dkg. Svibnik-Črnomelj : Obnožino prinašajo z vrbe. Dež je pokvaril pašo. Čebele sem krmil, ker češnja zaradi dežja ni dala nič. Iška vas: V tretji dekadi sem trikrat krmil. Donos ali poraba v Skupno Srednja Dnevi Sončni sij Kraj opazovalnice I. I! III. pridobil ali porabil dkg me- sečna toplina »C C > o S o mesečni tretjini dkg •o g-s o M Breg—Tržič — 50 — 60 — 110 + 8.2 24 14 4 122 Dražgoše—Šk. Loka . . — 20 — 40 — 100 — 160 + 4,2 12 14 13 8! Zerovnica—Postojna . . — 100 — 50 — 120 - 270 + 3,0 17 14 1 105 Rogatec — 60 — 70 — 90 — 220 + 8.6 27 21 1 112 Lovrenc na Pohorju . . — 85 — 85 — 130 — 300 + 7,6 22 18 1 117 Selnica ob Dravi . . . — 25 — 55 — 65 — 145 + 6,2 18 16 1 97 Lovrenc na Drav. polju — — — — — — — — Cezanjevci—Ljutomer . Bučkovci—Videm + 40 + 40 + 50 + 130 + 8,2 19 20 — 66 ob Ščavnici .... — — — — — — — — Prosenjakovci—M. Sobota — — 120 — 60 — 180 + 8,7 20 18 117 M. Polana—Lendava . . + 30 + 40 + 40 + 110 + 12,0 26 15 — 107 Svibnik—Črnomelj . . — 40 — 150 — 100 — 290 + 14,0 21 15 — 93 Iška vas — 10 — 90 — 50 — 150 + 6,0 15 18 4 104 Škofije pri Kopru . . — — — — — — — — — Pušča—Bistra—Zagreb — — — 50 — 50 + 10,3 21 21 — 121 Povpreček — — — 112 — — — — V TISKOVNI SKLAD Slovenskega čebelarju so darovali: Neimenovani z Rakovnika 1000 din; Anton Žagar iz Osilnice 300 din; elani Cdr. Dolsko 1000 din; Slavko Kočat iz Rečice pri Karlovcu 2500 din; člani CD Črnomelj 7600 din; Jaka Kresnik, Celje, 5500 din; neimenovani s področju Cdr. Domžale 1000 din; Lojze Lešnik, Laško, 1010 din; Martin llobov iz Celju 1000 din; Cdr. Velenje 1000 din; Franc Vrečko iz Krškega 500 din; Valko Razingar, Breg, 1800 din; Filip Gärtnerin Ldi Senegačnik 7400 din; Franc Levstek iz Ribnice 2000 din; Ivan Šetinc z Jesenic 5000 din; Janez Gajski, Vel. dolina, 500 din; Franko Bunetič, Zagreb, 600 din. Vsem darovlcem se naj-iskreneje zahvaljujemo. Uprava Slovenskega čebelarju DIREKTNE NAROČNIKE s področja SR Slovenije naprošamo, naj se v lastnem interesu včlanijo pri najbližji čebelarski družini, kajti samo tako jim bodo zagotovljene pravice po pravilih naše čebelarske organizacije. ČEBELARSKI PREGLEDNIKI nabavite si tiskovine »Potrdila o zdravstvenem stanju čebel« preko svojih čebelarskih družin oziroma društev. Cena 5 din. ČEBELARSKE DRUŽINE IN DRUŠTVA obveščamo, da so pošle številke 1. do 5. letošnjega Slovenskega čebelarja zaradi velikega števila novih naročnikov. Zato sprejemajte odslej od novih članov le polovico članarine, ker bodo dobivali list samo od 6. številke naprej. PRIJAVLJENCEM ZA KONGRES v Bukarešti sporočamo, da nam pripravljanj odbor na naš dopis doslej še ni odgovoril. Upamo, da bomo v prihodnji številki že lahko povedali kaj več, zlasti ia glede stroškov bivanja v Romuniji, ’rijave še vedno sprejemamo. Ker za Romunijo ni potreben vizum, boste lahko dobili potne liste brez težav. Notranji odseki pristojnih občinskih skupščin vam jih bodo lahko izdali v kakem tednu. Prošnje za potne liste vložite najpozneje v drugi polovici juliju. Do takrat pa boste že dobili vsa natančna pojasnila \ našem listu. Ce bi prišlo vmes kaj nujnega, bomo vsakega prijavijenca posebej obvestili po pošti. BUKOVE ALI HRASTOVE GOBE za dimljenje čebel kupimo in plačamo zelo dobro. Vzamemo tudi večjo količino, zaenkrat pa zadostuje nekaj kilogramov. Naslov v upravi. PREVA2EVALCEM nu gozdno pašo svetujemo, nuj se pred vsakim prevozom dobro prepričajo o medenju in izdatnosti paše, sicer bodo imeli mnogo nepotrebnega truda in stroškov. Časopisne in radijske napovedi niso vedno zanesljive, zato se prepričajmo še sami. Ne vozimo čebel tja, kjer jih je že preveč. Zlasti na kraškem svetu preskrbimo za vodo, sicer bodo čebele nadlegovale živino pri vaših napajalnikih. Zaradi tega sc ljudje upravičeno jeze nu čebelurje in ne puste, da bi pripeljali čebele v bližino. PRODAM 14 novih praznih AZ-panjev na devet satov. Cena po dogovoru. Jože Japelj. Mala Ligojna 14, pošta Vrhnika. PRODAM nekaj rabljenih praznili AZ-panjev na devet satov po 6000 din. Jože Tomc, Lavrica 12. pošta Škofljica. PRODAM zaradi starosti devet AZ-panjev z močnimi družinami ter nov čebelnjak. Cena ugodna. Janez Golc, Zasip pošta Bled. PRODAM zložljiv čebelnjak s 24 AZ-panji. Čebelje; družine so zelo lepe. Cena po dogovoru. Naslov v upravi. PRODAM 4 čebelje družine brez panjev. Franc Jecelj, Ljubljana, Rožna dolina. Bizjakova 2.