Poštnina plačana v gotovini
KATOLIŠKI
Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410
{
Sped in abbon. post. * II Grupp•
Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 100
Leto I. - Štev. 40
Gorica - 2. novembra 1949 - Trst
Izhaja vsako sredo
BALADA O MATERI
VSEM POZABLJENIM V SPOMIN
Vstala je mati, v sanjah zaslišala je jok sina, na šipo je potrkala mesečina, njegovi prsti — nekoč mesnati: kost.
Vstala je mati, vstala, k oknu stopila — kaj bi sina se bala?
Mesečina se je nagnila nad bližnji gozd.
Prst na koščeni roki kaže k jelki visoki: na njegov znak se dvigne okostnjak pri vrhu korenin:
Sem tvoj sin.
Bojim se volkov.
Tu me dobiš... —
in je razpadel znov navznak.
Mesečina je ugasnila v mrak. Okno je zaprl piš.
i
Moj sin, moj sin, kako naj te prinesem domov, ko sta pa vas in groblje nlen sovražnikovi
hi vzela je pisano ruto, v kateri s proščenj nosila je lecturske srčke sinu,
*n preden je svetli dan v gozdu zasinil, bila je ob jelki in grebla glen, s solzami dvigalu za kostjo kost,
Polagala v ruto svojo srčno skrivnost.
Tresoč se zavezala ruto zakmašno — o kot da zabila je sina v krsto!
Postavi se sama — kot v dolgo vrsto — napravi križ, začne z vero ... ocenašem
*n spusti se po grapastem žlebu k pogrebu sina...
Kot sveča voščena je prva jasnina,
(Pogrebci-musiče se gnetejo k culi) stopa čez jasa, od solz orošeno,
($rna, ki z grma brstje muli, z(tjoka in od daleč gre za ženo), zadeva se ob šope pelina na poti ^ogomoljka s sklenjenimi dlanmi jo zmoti), zadnjič spusti se po travnatem bregu [zajček se ustavi pobožno na begu ,n zbeži plašno...)
°* kot da nosi na Brezje romarsko brašno,
* očmi — kot na molku s prsti —
,](l sinovi krsti... ezka pot, da pred vasjo Razpelu počine:
Moj sine, moj sine, kako luidd!...
Prav tedaj zavijejo tam okrog Italijan je,
hočejo ji culo odpreti.
O Jezus sveti!
visoko jo dvigne do Kriščevih nog kot povzdigovanje.
Ni težka, m more biti kaj prida!
Puste jo, starko, samo na sveti...
Prinesla je krsto do cerkvenega zida.
Ob dedovskem grobu izkoplje jamo s prsti, kost za kostjo položi vanjo vovrsti, z blagoslovljeno vodo jo pokropi —
in v gozd se vrne po nove kosti...
Zvečer je že ves sin pod križ zagreben.
Nič več ji mesec ne hodi v sen.
Vsak dan pokleka na groba okvir:
O Bog, daj sinu iti meni Svoj Mir!!
OPOMBA: Balada je vzeta Iz knjige: „Črna ma«a“ Jeremije Kalina. Predstavlja dogodek \z življenja !'°venska matera v zadnji vojni, ko sta na Slovenskem divjala okupator in partizan ter morila slovenske 8t,te in jih puščala nepokopane kjer koli.
Razgled po svetu
Državni proračun
Bolj ko se je oktober bližal svojemu koncu, bolj mrzlično in napeto je bilo delo v obeh zbornicah ital. parlamenta, kier se je v zaporednih predpoldanskih in popoldanskih sejah nadaljevala razprava o državnem proračunu. Tudi v nedeljo delo ni počivalo.
V	soboto 29. okt. je bila v senatu razprava o proračunu notranjega ministrstva, ki je bil končno sprejet. Pred zaključkom ie govoril min. pred. De Gasperi ki je zaradi glasov o pomirjen ju in skupnem delu s komunistično levico izjavil: Naša ideološka načela so nezdružljiva, možno pa je skupno delo, in siccr na temelju, da tvorimo, upoštevajoč ljudsko voljo, mi večino, vi pa opozicijo, ki ni načelna in sistematična ter samo razdiralna, temveč resnično ustvarjalna.
Ko zaključujemo to poročilo parlament celokupne proračunske razprave še ni zaključil, vendar se bo to gotovo zgodilo v predpisanem roku, ker je tudi opozicija pristala na to ffi ne dela nikakih ovir.
Nova francoska vlada
Predsedniku francoske krščan-sko-socialne stranke Bidaultu se ie kljub slabim izgledom vendarle posrečilo sestaviti novo vlado. Bidault je s svojo spretnostjo rešil Francijo iz vladne krize, ki je trajala že več kot tri tedne in je bila najdaljša v francoski zgodovini zadnjega stoletja. V svojem ministrstvu, kL sestoji po večini iz ministrov prejšnje Oueuillove vlade, je zbral najuglednejše može treh glavnih nekomunističnih skupin, katerim se ie pridružilo še- nekaj desničarsko usmerjenih samo-stojnežev. Zunanji minister je še nadalje Schuman, notranji pa Mocli; v vladi ic tudi prejšnii predsednik Queuille. List prerokujejo, da bo ena glavnih nalog nove vlade pripraviti nove volitve.
Nemčiji se mora pomagati
Znani ameriški dnevnik »New York Herald Tribune« ie kot vsako leto priredil sestanek, na katerem so govorili, številni a-meriški, evropski in azijski govorniki, ki so vsi soglasno poudarjali potrebo, da prilagodijo države svojo polit.ko velikemu cilju svetovne skupnosti in o-svobojenju narodov od strahu pred vojno in bedo. Vsi govorniki so nadalje izrazili tudi mnenje, da morajo Združene države prevzeti vodstvo pri ustvarjanju novega sveta.
Med drugimi je govoril tudi general Lucius Clay, bivši a-meriški vojaški guverner v Nemčiji. Clav je izjavil, da predstavlja Nemčija eno najvažnejših vprašanj, ki ga je potrebno rešiti, če hočemo doseči mednarodni mir: potrebno
e nuditi nemškemu narodu prijateljsko roko ter odločno na-dal;evati na poti do obnove nemške suverenosti in skleniti z zahodno Nemčijo mir.
Clay je nato izjavil, da je sicer res, da ie Nemčija dovedla svet v razdejanje in trpljenje, da pa je »zgodovina ponovno d( kazala, da lahko sovraštvo in želja po maščevanju uničijo mir.«
Dan čehoslovaške neodvisnosti
Svoj čas je bil 28. oktober na Češkoslovaškem velik praznik. To je bil dan, ki je spominjal na rojstvo republike Tomaža Masajka, osvoboditev države Izpod stoletnega nemškega jarma.
Dne 28. oktobra 1918 se je Praga prebudila v zarji svobode. Osemnajstega februarja 1948 pa je ta zarja ugasnila. Tragična smrt Jana Masaryka in Edvarda Beneša je s poslednjimi plameni razsvetila krvavo pozorišče češkoslovaške tragedije. Sedaj vlada tam noc.
Tomaž Masaryk, Edvard Be-neš, Jan Masarvk; v teh treh menih je vsa življenjska sila češkoslovaške demokracije. Dokler so bili živi ti možje, je živela tudi češka demokracija. Njihova smrt pomeni tudi konec češkega demokratičnega gibanja.
Bodočnost Eritreje
Pododbor političnega odbora Glavne skupščine Združenih narodov je odobril ustanovitev petčlanske komisije, ki naj bi predložila predloge o bodoči ureditvi, Eritreje, prejšnje italijanske kolonije.
Komisija naj bi preučila želje prebivalstva Eritreje in naj bi jih predložila glavnemu tajniku Združenih narodov do 15. junija 1950. Poročilo te komisije bi nato preučila »mala skupščina« Združenih narodov in poročala o svojih sklepih na prihodnjem zasedanju Glavne skupščine, ki bo v septembru 1950.
Resolucija, ki jo je sprejel pododbor predvideva, da bo morala komisija upoštevati na-naslednje:
a) Zelje in blaginjo prebivalcev Eritreje, pri katerih so vključene zahteve raznih plemenskih, verskih in političnih skupin vsega ozemlja in sposobnost prebivalstva, da se samo vlada.
b) Vprašanje miru jn varnosti v vzhodni Afriki.
c) Pravice in zahteve Abesi-n:ie, ki. temeljijo na zemljepisnih, zgodovinskih, etičnih in gospodarskih razlogih, pri katerih je vključena abesinska zahteva po primernem dohodu do morja.
.Katoliški glas" v vsako slovensko družino I
ill
DVAINDVAJSETA NEDELJA PO BIN.
Iz svetega' evangelija po Mateju
Farizeji so šli in se posvetovali, da bi Jezusa ujeli v besedi. In pošljejo k njemu svoje učence skupaj s herodovci in reko: Učenik, vemo, da si resnicoljuben in v resnici učiš pot božjo in se ne meniš za nikogar, kane gledaš na osebo. Povej nam torej, kaj se ti zdi: ali se sme dajati cesarju davek uli ne?« Jezus pa je spoznal njih zlobnost in rekel: »Kaj me skušate, hinavci? Pokažite mi davčni novec.« Prinesli so mu denar. In Jezus jim reče: »Čigava je ta podoba in napis?« Reko mir »Cesarjeva«. Tedaj jim pravi: »Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega.«
Staro načelo pravičnosti je: dati vsakemu svoje. To načelo je Zveličar potrdil v besedah današnjega evangelija: dati je treba državi, kar njej pritiče, in dati Bogu, kar je božjega.
Za našo moderno dobo je zelo značilna neka enostranost mišljenja, ki ovira ljudem širok pogled na življenje in- trezno presojo vrednot. Ta enostranost povzroča, da ljudje pretiravajo skoro vsako idejo, ki se pojavi na njihovem duševnem obzorju. Za kratko dobo nekake umske omame vidijo samo to idejo in jo smatrajo za središče vsega, za zadnji izraz najglobljega spoznanja. Ko se iztrezniio od te omame, se upijanijo z drugo, morda prav nasprotno. Ne morejo se zlahka uravnovesiti, tako da kolebajo iz ene skrajnosti v drugo. Zato je dandanes tako malo smisla za pravičnost.
Svoječasno so dvignili nojem države na tisto mesto, ki, gre le Bogu stvarniku. In država ie postala moderno božanstvo; ona sme vse, ona ima vse pravice brez kakršne koli omejitve; ona razpolaga z dušami in telesi državljanov, ona si lasti sad njihovega truda, ona sme vsak hip seči po njihovih prihrankih
v obliki finančnih operacij; nikogar ni, ki bi smel reči državi: »Tega in tega ti ne smeš, ni prav!« Kristjani smo govorili: »Kar Bog stori, vse prav stori, četudi nam se prav ne zdi«. Moderni malikovalci pravijo to isto
o	državi, ki je njihov bog. Grozna zmota, ki ie povzročila največ gorja v našem stoletju’ Mrtogi so občutili neskladnost državnega malikovanja. Začeli so se temu upirati. Pri tem pa so spet šli predaleč in odrekli državi vsako pravico, celo pravico obstoja. Na ščit so dvignili trajno revolucijo in upor proti vsaki oblasti. Taki vzgajajo državljane v nepokorščini in zaničevanju vseh državnih oo-stav in odredb. Moderni državljan je tako v tihi vojni z državo: povsod se skuša njenim postavam izmuzniti, na vsak korak jo skuša prevaliti, upor smatra za svojo pravico in čaka le ugodne prilike, da jo uporabi. Država se brani pred svojim državljanom z armadami policije, vojaštva, urad-ništva. Tako vlada na svetu samo nezaupanje in trajna nezadovoljnost.
Kako blagodejno je v teh zmedah slišati božjo besedo. Kristus, ki z nebeških višav presoja svet in človeka, ne razglaša nobenih pretiranih, enostranskih idej, ampak z božjo modrostjo uči zlato srednjo pot, ki more ljudi tudi v zemeljskem življenju osrečevati, kolikor je to mogoče v tem umrljivem stanju. Državi Kristus ne zanika vseh pravic, omejuje pa jih s pravicami, ki so neskončno višje, s pravicami božjimi.
če hočemo tudi rni kaj dobrega storiti za človeško skupnost, učimo se od Jezusa trezno porazdeliti pravice in dolžnosti. Kakor On, postavimo tudi rni na prvo in najvišje mesto božje neoddatne pravice; šele tako bomo človeške pravice mogli pravilno presojati in primerno uveljavljati.
Iz življenja Cerkve
Začetek svetega leta
Iz Rima sporočajo, da se sveto leto otvori 24. decembra zyečer, ko bo sv. oče slovesno odprl sveta vrata v baziliki sv. Petra. V ostalih treh velikih bazilikah jih bodo otvorili v njegovem imenu trije kardinali. Romarji s celega sveta so že priglasili svoj prihod. Do sedaj jih je napovedanih čez poldrugi milijon. Prišli pa bodo v Rim tudi nekatoličani. Iz Grčije bo priromalo dva tisoč pravoslavnih, iz Severne Evrope tri tisoč protestantov, iz Egipta so pa napovedali svoj prihod molia-medanci. Tako se obeta, da bo sveto leto nekaj res veličastnega: človeštvo bo znova izpovedalo svojo vero v Kristusa in v njegovo Cerkev.
Mednarodni film o Kristusovem življenju
Kmalu bodo začeli pripravljati mednarodni film o Kristusovem življenju. Film bo imel naslov »Božanska tragedija«. Anglija bo prispevala za stroške
50.000 funtov. Finančni minister je že dovolil, da se ta svota sme poslati iz države. Toda to ne pomeni, da bo denar dala država. Baronica Ravensdale je pojasnila, da bodo denar nabrali s prostovoljnimi prispevki po vsej Angliji. »Na tisoče ljudi bo dalo denar,« pravi baronica v svojem pozivu. »Dali bodo denar preprosti ljudje, ki čutijo, da bo ta film služil koristnemu namenu.
1	»uhovniki in škofje, vsi so za to naodušeni. Upamo, da bomo ustanovili odbor odličnih osebnosti vseh veroizpovedanj. Ves dobiček mora služiti v dobrodelne namene.«
FHm bo priredil francoski filmski ravnatelj Georges Gran-diere, ki je priredil tudi znani film svetega Vincenca Pavel-skega. Kristusa bo igral mlad vseučiliški profesor, ki se je pismeno obvezal, da pet let ne bo nastopal v nobenem drugem filmu in ne bo imel nobenih razgovorov s časnikarji. Vsi igralci bQtlo ostali nepoznani.
Menijo, da bodo stroški za fiiin znašali okrog 700 tisoč
funtov. Priredili bodo štiri različne izdaje filma z razgovori v francoskem, angleškem, italijanskem in španskem jeziku. Ne vemo, zakaj ne pridružijo še kakega slovanskega jezika?
Cerkev in država na
Češkoslovaškem
Zadnja kpnferenza četio-slovaških škofov zbranih v Pragi 11. oktobra, še predno je bila sprejeta znana postava
o	novi ureditvi odnosov države do raznih verskih konfesij, je zv vzela stališče in dala duhovnikom navodila, kako se jim je ravnati nasproti novemu poskusu države zasužnjiti Cerkev. Škofovska konferenca v bistvu obsoja novo postavo kot popolnoma nasprotno božji postavi in cerkvenim zakonom. Glede postopanja v posameznih primerili naj se duhovniki držijo navodil škofov. Na vsak način pa naj pomnijo, da niso postali duhovniki zato, da bi obogatili sebe, temveč zaradi duš. Zato nai skrbe, da ne osramotijo onih
desettisočev vernikov in premnogih duhovnikov, ki trpe zaradi vere po zaporih in na prisilnem delu.
* * ❖
Dne 28. oktobra, ko praznuje Češkoslovaška svoj narodni prazn k, je bila v Pragi velika vojaška parada, pri kateri je imel min. predsednik Gott\vald govor, v katerem se je dotaknil tudi položaja, ki ie nastal no sprejemu novega verskocerkve-nega zakona, o katerem govorimo zgoraj. Gottvald je rekel med drugim:
»V zadnjem času sprejeti zakon je razčistil odnose med Cerkvijo m državo: verska svoboda na Češkoslovaškem je popolna,- toda vlada ne bo trpela, da bi nekaterniki izkoriščali vero v politične ali proti-državne namene.«
Kakšna pa je »verska svoboda« v komunističnih državah, vedo povedati nadškof Stepinac, kardinal Mindszenty in nešteti drugi nesrečniki, ki so padli komunističnim krvnikom v roke.
Kulturni obzornik
„Velika ČRNA MAŠA za pobite Slovence"
Spesnil Jeremija Kalin, lesorezi in linorezi K. Mirtiča, založila založba Svobodne Slovenije v Buenos Airesu 1949
Knjiga, ki hočemo o njej sprego* voriti, bi zaslužila obširno in te* meljito oceno, ki, upamo, da jo bo kdo naših literarnih kritikov tudi napi.a!. Tukaj le par besedi v m* formacijo.
Tragedija, ki jo je slovenski .narod doživel med tujo okupacijo in do* mačo revolucijo, je tako pretresljiv dogodek, da ga ne moremo še zajeti in v vsej polnosti občutiti. Kar je slovenski narod tedaj doživel, je nam vsem še preblizu, da bi mogli primerno izraziti z besedo. Nekateri so to kljub temu poskusili v obeh taborih tedanje slovenske javnosti. »Uradna slovenska umetnost«, ki na* stopa doma pod okriljem diktatorjev in z njihovim denarjem, nam je ustvarila nekaj koseskijanskih himen v čast sedanjim mogotcem v Jugo* slaviji (n. pr. Župančičeva »Osvobo* diteljem«) ter nekaj poskusov v pro* zi in pesmi epskega poveličevanja partizanske borbe in partizanskega življenja. Vsi taki poskusi so pa skoro brez1 izjeme po svoji umet* niški višini vredni denarja svojih naročnikov, to jc prazna propaganda.
Izven ^domovine med bcgunci bc* ležimo prav tako več umetniških del, ki obravnavajo žalostne dogodke v domovini ob okupaciji. Med temi gre brez dvoma prvo mesto »Čr>ii maši« Jeremije Kalina. Ta simbolič* na pesnitev v obliki molitve in pre* mišljevanja ob črni maši, ki jo da* ruje duhovnik s strežnikom in zborom, opeva gorje slovenskega naroda in njegovih žrtev ob veliki revoluciji. »Črna maša« jc poskus, un etniško zajeti in obdelati tragiko slovenskega naroda, ko sc je sam, od vseh zapuščen in od vseh izdan boril zoper z nasiljem in terorjem nastopajoči komunizem, ki jc hlepel po oblasti. Pesnik se ni strogo dr* žal liturgične črne mase v cerkvi, temveč je vpjetel iparsikaj, česar »ri črni maši v cerkvi ne najdeš. Njemu pač ni šlo za črno mašo kot tako, temveč mu je ta samo okvir, da je mogel izraziti svoje misli in čustva ob globoki tragiki bratomornega boja med Slovenci, zlasti ob sporni* nu na 12 tisoč pobitih domobrancev v kočevskih gozdovih maja 1945. Ob tem se pesniku vrsti podoba za podobo prav kakor v apokaliptičnih videnjih sv. Janeza Evangelista ali preroka Ezecbieja. Včasih pa ga
misel zavede tudi vstran, da ob jo kuje človeško hudobijo, izpoveduje vero v Boga Očeta in Boga Sina in Boga Duha ter v »občestvo božje, v Cerkev Sveto, v eno in vesoljno«. Ob očenašu, kjer se spominja bolj živih nego mrtvih, se mu dviga prošnja za kraljestvo božje in za
domovino. »Molite, kot Kristus nas je učil moliti, in kot moli Narod doma, ječeč pod skalo, ki pala je nanj s planeta rdečerudega«.
Proti koncu maše pri Agnus Dei sc dviga pesnik vedno više in više; njegov pogled ne vidi več samo do* movine in njenega gorja, temveč objema ves svet, vse človeštvo, ki mu grozi ista usoda, kot je doletel* njegovo domovino. »O svet Zahod* ni: sova vrešči z vej tvoje polute, kot da mrliča imaš nekje v kotu ...«
Konča pa kakor sv. Janez Evan* gelist v Skrivnem razodetju z veli* kansko vizijo zmagoslavja. »Glejte, kosti vstajajo v jami, da gredo na zmagoslavne vozove med pritrkava* joče zvonove na svojo Triumfalno pot! V dolgo vrsto se zbirajo in pred njo gre Bel Konj. Ko priroma* jo v Ljubljano se črez Tromostišče dvignejo na ljubljanski Grad pred Orlov Vrh in stopijo skoz ovenčan; portal v narodno svetišče, v kostni* eo — Zmagoviti Hram, s križem, segajočim k samim zvezdam. Tedaj stopi z Belca jezdec Kristus Kralj, k’ stopi na oltar, »da sprejme četo pobito, ki z Njegovim Imenom sko* zi groze boja šla v muke in smrt je in v nebeško slavo«.
»Črna maša« Jeremije Kalina je velika pesnitev, ki seveda ni brez napak. Očitajo ji na nekaterih kra* jih preveč retoričnosti in razvleče* nosti; tudi preveč polemičnosti ima
v	sebi in pristranosti. Zato ne more* mo reči, da je zajela celotno tragiko slovenskega naroda kot takega, tem* več samo enega njegovega dela. Umetnik, ki bi znal v celoti zajeti to tragiko, ki je vprav v tem, da so se Slovenci dali zavesti v revolucijo in bratomorno klanje, mora šele pn* ti. Kljub temu bo ostala »Črna maša« najveličastnejši spomenik odpora slovenskega naroda zoper nasilni komunizem.
Misijonska prireditev
Goriška Marijina družba, pač naj bolj delavna družba v Gorici, je nudila pri notrdamkah svojim elani* cam in prijateljem na misijonsko nedeljo tako lepo misijonsko prire* elite v, da ne moremo mimo nje brez kratkega poročila.
Vrtce je podal prav srčkano otroško igrico »Male misijonarke«. Oh tej igrici nismo mislili samo na lepo podajanje raznih vlog in na požrtvovalno delo vzgojiteljev, am* p uk še bolj na naše matere, ki mor* du še ne cenijo dovolj verskovzgoj* nega dela , ki ga vrši nad njiho* vimi hčerkami naša Marijina družba. Tudi ob poučnem prizoru »Zadnji Ave«, ki so ga podale izredno dobro vse tri igralke, so nam hitele misli k številnim goriškim materam in njihovim starejšim hčeram, ki se
l.iso našle v Marijini družbi zato* čišča, ki jim nudi najprimernejše razvedrilo in najboljšo oporo v bor* bi za plemenito in krepostno živ* Penje.
Na sporedu je bilo še 8 drugih prizorov in pevskih točk. Vse so ugajale. Nekateri so bolj hvalili otroške nastope, drugim je bolj u* gajalo petje dobrega zbora Marijine družbe in njene solistinje. Tisti, ki so se bolj poglobili v pomen mi* sijonske nedelje, so še posebno po* hvalili uvodni poziv k misijonskemu sodelovanju dijakinje M. K. Loterija je zaradi številnih dobitkov zado* voljila mnoge, zaradi zbrane vsote za tako vzvišeno misijonsko podjetje pa vse iskrene misijonske prijatelje.
Naj na tem mestu omenimo, da se je goriška dekliška Marijina druž* ba izkazala med vsemi družbami vse naše škofije že lansko leto za naj* bolj gorečo. S' svojo zbirko L 43.023 samo za družbe sv. stolice jc bila lansko leto celo med župnijami na četrtem mestu.
Goriška dekliška Marijina družba zasluži priznanje vseh zavednih ka*
toličanov. Prav bi bilo, da bi v vsaki naši župniji ustanovili kako družbo, ki bi hodila po njenih stopinjah. To bi bilo najbolj uspešno versko* vzgojno, a tudi socialno in narodno delo.
Pa še to!
Složno sodelovanje preprostih de* k'et z izobraženkami je izredna po* teza te družbe, ki zasluži zlasti r sedanji dobi socialnega čustvovanja in mišljenja prav posebno pohvalo in posnemanje.
Dekleta! Oklenite se vse svoje družbe in polagajte temelje novemu človeku, ki bo hodil ob rokah M J' riiinih k Jezusu!
Koledar za prihodnji tedea^
6. novembra \EDF.LJ A. Dva ji' dvajseta po binkoštih. — Lenarti opat
7. PONEDELJEK. Janez Gabrijel, mučenec.
8. TOREK. Bogomir, škof. Klavdij' mučenec.
9. SREDA. Teodor (Božidar), muc-— Obletnica posvečenja Lateranski bazilike v Rimu, ki je bila pozidan« ob času cesarja Konstantina v * stoletju.
10. ČETRTEK. Andrej Avelinsk'-sp. Kot mlad duhovnik je opravlja službo odvetnika v cerkvenih j>r®?< dah in jc pri tem včasih tudi malega lagal. Nekoč pa so pri br»' nju sv. pisma napravile nanj moč*1’ vtis besede: »Lažniva usta umofs dušo«. Pustil je odvetniške opravi (bližnjo priložnost!) in stopil pot popolnosti, na kateri je dose£ veliko svetost. Umrl je od kapi t*' det prav, ko je pred. oltarjem molil začetne molitve pred sv.
Zato ga tudi častimo kot priprošnji ka zoper naglo in neprevideno sn^1'
11. PETEK. Martin, škof.
12. SOBOTA. Martin, papež 1# mučenec.
Leto 1. - Stev. 40
KATOLIŠKI OLAS
Stran 3.
Kaleliikc l)uJslvc
■Naš tednik«, glasilo na~'h sloven* skih Korošcev, prinaša ob spominu r.a naše rajnke pod naslovom »Kato* lisko ljudstvo« uvodnik, iz katerega posnemamo:
Bolj kot kdaj verujemo da-ms v občestvo vernega naroda! Jo občestvo ni samo družina živečih bratov in sestra, marveč obsega vse pred nami živeče rodove, ki ostanejo povezani z nami v mogočno družino enega naroda. Vsi katoliški narodi so udje vesoljnega občestva zmagoslavne, trpeče in boreče‘ se Cerkve in tudi mi smo kot ljudstvo del tega veličastnega, naravo in nadnaravo družujočega občestva.
Tako morda moremo razumeti dogodke minulih tednov. (List ima v mislih zadnje volitve na Koroškem. Pripomba »Kat. glasa«) Kaj bi bili mi slabiči in reveži sami spričo sredstev drugih in okoliščin? Jecljali smo besede c sveti tradiciji in ta
tradicija se nam v luči vere prikazuje kot naša najsilnejša opora. Molitev in žrtev tisočih j sinov in sestra pred nami, Slomškova svetost Jegličeva neomajmost, Krekova socialnost, Einspielerjeva korenitost, Janežičeva požrtvovalnosti Grafenauer jeva iskrenost (in Mahničeva načelnost• — pripomba »Kat. glasa«) — ne verujem, da bi bili ti veliki rojaki v kralje-šivu duha odložili svojega velikega, vso našo družino objemajočega osebnega duha. Vsebolj ko prej so ostali voditelji in učitelji svojega ljudstva in mu stojijo ob strani v njegovih dobrih in trdih dneh.
Verujmo v občestvo katotiš-kega naroda danes, ko se majejo zadnji temelji stare zgradbe in bo iz mladih, vernih src vzklilo novo. lepše življenje novega veka! Verujmo tako, da bomo res zaslužili naslov, za katerega so velikani pred nami trpeli in umirali!
Gospodarski listek
n<
rt'
el,
lij
ijč-
,k«
n>
4-
*>• Ij«1 a'1? k a)
č»i>
or«
vfc*
n*
A
%*'
o*
mi?
rnt1,
Kmečka opravila v novembru
, V HIŠI: Predvsem pazi na zdravje družine. Imej doma malo lekarno, v “katero spada:	stekleničita	jodove
t:ikture, ovoj, aspirin, lipov čaj in še kaj drugega. A vsaj to imej, da h, ob potrebi pri rokah. — Čim bo bolj pritisnila zima, se bodo pribli* -Žale kmečkim hišam poljske miši. Zato imej vsaka kmečka hiša debro T! iičko.
I' SHRAMBI pazi na zaloge, kot smo že pisali. Večkrat preglej, da ne T>o kaj gnilo in plesnilo. Če nimaš si'hih prostorov in je v shrambi zrak prevlažen, postavi v kot kako posodo, v katero deneš živega apna, k: bo vsrkalo zračno vlago. Ta od* pomoč pa mora biti vedno le začas* na: odpraviti se morajo vlažnosti.
V HLEVU: Če je vreme ugodno in goniš živino še na pašo, ne g'5ni k- toliko časa, dokler se rosa, še bolj pa slana, popolnoma ne posuli, ker k nevarnost, da nastopi pri živalih napenjanje. Drugače pa krmi ži* val čim več časa moreš s svežo kr* mo, a dobro storiš, da jo prav pola*
una začneš navajati na suho. — Živina naj ima v hlevu toplo, a to* plota naj ne izvira iz obilnega gnoja, Umveč iz obilne suhe stelje, ki edi* n., ustvarja prijetno ležišče. Za ži* vali je najbolj škodljiv vlažen zrak zavedaj se, da tudi živali trpijo iiradi revmatizma. — Zanikrni živi*
Spomladi, poleti in jeseni obiskuje na tisoče avtomobilistov kar v avtomobilih kinopredstave za večerno zabavo. V južnih in jugozahodnih predelih države so ta kinogledališča odprta skozi vse leto. 750 takih kinogledališč lahko sprejme najmanj 350 tisoč avtomobilistov. Kino, ki ga kaže slika, je blizu Oahlanda v Kaliforniji in je tipičen vzorec kinogledališč za avtomobiliste. Predvaja film „Rdeča Reka“. Zvočniki med vrstami avtomobilov prenašajo razgovore in druge zvočne efekte.
norejec nima pri svojem hlevu oken in luknje zamaši z gnojem. Ali te ni sram? Napravi okna, tudi odpri jih, če je zunaj tih in lep dan. Sploh moraš vsak dan hlev nekoliko prezračiti. — Tudi gnoj skidaj vsaki dan!
V KLETI moraš predvsem skrbeti, da ti vino dobro vre. Če je ostalo sladko in noče vreti, prodaj ga in naj se popije kot »sladka rebula«. Drugače pa se moraš boriti proti kanu in kislobi. Zato moraš gledati, da so sodi vedno polni, moraš jih zalivati. Če nimaš zahvalnega vina in si sploh ne moreš pomagati —, a je drugače vino brezhibno, — potem zažveplaj prostor nad vinom z žveplenim trakcem. — Ne hrani v kleti, kjer je vino, ne krompirja ne drugih pridelkov.
V VRTU lahko še presadiš vrzo* tine, v ugodnih legah lahko seješ tudi špinačo, proti koncu meseca boš pa lahko sadil že zgodnji grah, seveda v zavetne in sončne lege. Se veda niso primerne za to saditev vse vrste graha, temveč predvsem vrsta »ekspres Alaska«, pa tudi »drugi ekspres«. »Senatorja« ali »telefona« r.e moreš saditi v pozni jeseni. — Drugače pa vrt sedaj obilno pognoji s hlevskim gnojem in globoko pre* koplji ter ga pusti v debelih grudah, da zemlja dobro premrzne.
V SADOVNJAKU bo ta mesec odpadlo listje. Čim se to' zgodi, od* strani z dreves vse plodove, zdrave in bolne, ki bi morebiti še ostali na drevju. Z dolgo palico dosežeš vsa* kega. Potem pograbi vse listje; vse bolne plodove, ki bodo večinoma tu* di piškavi, pa vrzi v ogenj. Nato začni čistiti sadno drevje! Najprej odstrani vse suhe in nalomljene ve* je. nato vse vodene poganjke in končno vse one veje, ki so dragim na poti. — Si že skopal jame za nove nasade? — Ali boš škropil in s čim?
V VINOGRADU ne obrezuj trt, dokler je količkaj zelenih listov na njih. Obrezovati začnemo, ko listi odpadejo. — Na vsak način pa misli že sedaj, katerim trtam boš sedaj v zimi pognojil in s čim.
SENOŽET očisti sedaj na jesen in sedaj jo tudi pognoji. Če imaš zemljo plitvo, bo zelo koristil hlev* ski gnoj, drugače pa gnoji z umetni* mi gnojili. Najbolja bi bila Thoma* sova žlindra, a je tudi superfosfat dober. Na njivo raztrosi po 200 kg. Tudi nekoliko kalijeve soli raztrosi, in sicer na njivo vsaj 50 kg ali na 1000 m- po 15 kg- — Če misliš pre* orati kakšno senožet v njivo in sp o* mladi zasaditi s koruzo, potem jo preorji sedaj, pred zimo, in pusti jo v velikih kepah, zemeljskih grudah.
Dopisi
Štjak
V Štjaku so že dolgo časa brez duhovnika. Župnija je zelo razhodna zato ljudje odsotnost duhovnika zelo težko občutijo. Prejšnji župnik preč. g. Štefan Podbršček se je preselil na Ustje pri Ajdovščini.
Podgora
V nedeljo bomo praznovali farne* ga patrona sv. Justa. Ta dan imamo že iz starih časov celodnevno če* štenje. Naše ceste pridno popravlja* jo s posipanjem gramoza. Obstoj slov. otroškega vrtca je bil v nevar*
nosti, ker so naši komunisti vpisali svojo deco v laški vrtec. Nekateri so se pozneje spametovali, drugi pa ne. Tako podgorski komunistični narodnjaki vzgajajo nov rod.
Ukve
Letos smo dobili zadnje dni okto* bra skoro pol metra snega. Doživeli smo zopet slučaj, da za verne duše naše pokopališče kaže popolnoma /imsko lice. Grobovi so' visoko s snegom pokriti. Pojavljajo se že prvi smučarji. Vendar pričakujemo še toliko sonca, da bo sneg skopnel.
N o
vice
Streljanje na jugoslovansko -
ogrski meji
Pritisk Kremlja na uporni Beograd postaja vedno ostrejši in začenja ogrožati ne samo mir na I3alkanu, ampak tudi v svetu. Večkrat se je že govorilo, da je prišlo na vzhodnih jugoslovanskih mejah do krvavih spopadov, d i pripravljajo satelitski jugoslovanski sosedje v Jugoslaviji listajo, da se je haj-
duško vojskovanje že pričela itd., toda jugoslovanska vlada je vse to vedno zanikala. Zadnjo soboto 29. m. m. je pa v tem pogledu nastopil nepričakovan preokret, ki te presenetil vso javnost. Jugoslovansko notranje ministrstvo je namreč uradno poročalo, da so ogrske oblasti po več manjših incidentih v prejšnjih dneh v noči od 27. na 28. oktober organizirale vzhod-
fclERRE L’ ERMITE
Kako sem ubila svojega otroka
Tri in dvajseto poglavje
Drugo jutro je šel Dominik na vse zgodaj pravit župniku Firminu, kako je opravil pri materi in kaj *> je obljubil.
Župnik je osupnil.
Koliko dela je že prevzel Dominik *>a svoja pleča in koliko prekrasnih Očrtov je zamislil in uresničil! Vse ^vljenje v društvu sc je sukalo ftkoli njega.
Zdaj pa to!
Takšno ti je življenje, posebno ^vljcnje v društvih ... človek obr.i* Bog obrne. • • Včasi pa poseže vmes še hudobec; tukaj vsaj bi clo* težko rekel, da jc to božje
del« _________
Ali ge ne bi bil moral Dominik ^Omisliti onih resnih besed, ki jih Jc Učenik nekoč dejal apostolom:
»Kdor svojega očeta ali mater ljubi bolj kakor mene, mene ni vreden!?«
Ali je Dominik sploh moral sto* riti, kar je storil?
Strašna vprašanja, ki globoko po* segajo v človeško življenje.
Toda sedaj je bilo prepozno za jadikovanje, zakaj Dominik je bil žc dal svojo besedo in župniku ni kazalo drugega, kakor da mu še sam prigovarja, naj jo moško i/polni.
Vendar je župnik Firmin sumil, kaj se pripravlja mladeniču.
Ko mu je Dominik pripovedoval o včerajšnjem dogodku in mu za* upal svoje najiskrenejše misli, je precej začutil, da mora za v,sem tem tičati nekaj posebnega, kar se ne upa na dan. Videl je, kako gre vse po načrtu samopašne in brez* vestne matere in podlega ujca.
Ubogi mladenič, ki se mora bo« jev ati proti takim prevejancem! Od vseh strani ga napadajo, revček pa na vsem širokem svetu nima prija* telja, ki bi mu pomogel vsaj s sve* tom. Ko ne bi imel še župnika Firmina, kateremu edino lahko potoi
ži svoje gorje in mu odkrito — dasi nekoliko težko — pove resnico, bi se bilo treba še bolj bati zanj...
Take	misli	je	pletel župnik Fir*
min, ki je bil delaven in preudaren mož in si nikdar ni belil glave s stvarmi, ki jih ni bilo moči več prenarediti. Zavedal se je, da stoji pred njim mladi Dominik, ki je komaj	prišel	v	patronaž,	a se že
poslavlja ... žalostna usoda bogat* cev!...	Oh,	ko	'bi imel	mladenič
mesto	svojih dvajsetih	milijonov
samo dvajset krajcarjev kakor kak* šen njegov mladec iz Championnet« ske ulice!
Dominik se odpravlja v tuji svet, odhaja na neznano pot... Hiteli bodo, kar sc bo dalo, brez ozira na ovire in zapreke, da bi ga le čim prej in čim dlje ločili 0d patronaža in od župnika. Firmin je takoj ve* del, kako mislijo napraviti z Do minikom: drveli bodo iz kraja v kraj, iz omame v omamo tako, da se bo počasi popolnoma
zmedel in
poplitvil.
Toda zdaj ni časa za tarnanje! si
je mislil župnik Firmin in jc v nagli* ci rajši dal mladeniču nekaj smer* nie za življenje, kakor kadar napol* nimo vojaku torbo za	na	pot.
Opozoril ga je na nekatere pobožne vaje, katerih .naj nikoli ne opusti, zlasti naj vsak dan prečita nekaj odstavkov iz kakšne dobre knjige, kot je na primer »Hoja za Kristusom«. Prosil ga	je	naj
mu večkrat piše, posebno pa mu je naročal, naj nikdar ne izgubi po* guma, zakaj obupancu skoraj ni pomoči. Juda in Peter sta se oba hudo pregrešila; a če bi bil Juda v vsem posnemal Petra	in	pred
Kristusom padel na kolena, bi danes imeli na naših oltarjih svetega Juda.
Nesrečnež pa se je šel obesiti! ..
Dokler je človek živ, naj se nikar ne obeša! Če kdaj tudi izgubimo kakšno bitko, nič za to; dokler voj* ska strelja, je pač tepena, a ne premagana!
Četudi vrže hudič človeka ob tla, ni izgubljen tako dolgo, dokler pre* ži na trenutek, da bi se mu izmuz* nil in vstal. Dokler se bojujemo, ne
smemo obupati, ker še vedno lahko zmagamo, čeprav bi nas hudoba valjala po blatu in čeprav bi nam s svojim ostrim kolenom klečala celo na vratu!
Samo tisti je duhovno premagan, kdor privoli v svoj poraz... Pravi polom jc zlom volje ...
»Pa vzemimo najihujše, ljubi Do* minik!« nadaljuje župnik, »da bi sc oženil s tem dekletom. Sicer ne re» čem, da se bo to zgodilo, vendar... vendar, 110, >bi imel v patronažu vsaj dva pomočnika mesto enega ...«
»Ko ne bi bilo tako žalostno, da mora človek, ki se je s težavo vzpel malo više, zopet nazaj, niže, globlje!« mladenič odmaje z glavo.
»Včasi je ta globina večja, včasi manjša ...«
»Saj vem, da bi me radi potolažili; a že iz samih besed razberem, da mi ne zaupate!«
Župnik je odločno zavrnil Domi* nika in mu iznova izrazil svoje po* polno zaupanje, ker sc mu je ne* srečni mladenič v srce zasmilil, ko se je z žalostnimi očmi oziral po
no od Dolnjega Miholaca izzivalno streljanje preko državne meje. Streljanje z avtomatičnim orožjem se je pričelo ob petih popoldne in je trajalo skoro brez presledka do treh zjutraj. Na jugoslovanski strani, kjer na izpad ni nihče odgovorjal in je ostalo vse mirno, ni bil nihče ranjen. Namestnik zunanjega ministra Bebler je o dogodku obvestil odbor Združenih narodov.
Razpisana mesta
Prefektura sporoča, da je razpisan natečaj 25. mest za poskusne nad* zcrnike pri splošnem nadzorstvu nad civilno motorizacijo in za kom cesionirana prevozna sredstva. Zah« teva se inženirska diploma. Podrob* nejša pojasnila nudi kabinetna pisar« na prefekture.
Ali je prepovedano ob državni meji govoriti slovensko?
V	nedeljo ob 4. pop. je bila mala slovenska družbica ob meji na dr* žavni postaji, ki je med seboj slo« vensko govorila. K tej skupini je pi istopil starejši finančni stražnik in strogo v imenu zakona prepove« dal slovensko govoriti. Na vpraša« nja, zakaj bi Slovenci ne smeli med seboj govoriti v svojem jeziku, je stražnik takole odgovoril:	»Ali ne
veste, da je državna postava, katera prepoveduje slovensko govoriti v območju 500 metrov od državne meje?«
Radovedni smo, če je res tako? Potem so naši kmetje, ki obdelujejo zemljo ob meji, obsojeni na molk.
vala šoferske izkaznice dne 2. nov. od devete ure naprej. Vozači, kate« rim je zapadla njihova začasna iz* kaznica 13. sept. 1949, se morajo osebno zglasiti pri omenjeni ko* misiji.
Polkovnik John W. Chapman
Dne 1. novembra je zapustil svojo službo kot ravnatelj oddelka ZVl za pravne zadeve polkovnik John W. Chapman in po 32 letni službi v vojski stopil v pokoj; vrne se v Združene države. Nadomestil ga bo podpolkovnik Nicholas R. Voorhis, ki je prišel v Trst pred nekaj meseci.
Pristojnost sodišč v zadevah, ki se tičejo ZVU
Gliha — vkup štriha
Ravnatelj milanske izdaje lista »Unita«, ki je glavno glasilo itali* janske komunistične partije za se* ▼erno Italijo, tedaj tudi za Goriško in Tržaško, je znani fašist in legio« nar fašističnega korpusa v Španiji Davide Lajolo. Pred leti je bil prvi tajnik fašističnega federalnega tajni* ka v Ankoni in glavni urednik faši* stičnega glasila za pokrajino Ankono »Sentinella adriatica«. L. 1943. je postal pokrajinski tajnik za to pro* vinco in je v svojem listu napisal slavospev: »Duce, principio di Cio* vinezza«. — Za uredniško mizo ko« munističnega glasila »Unita« sedi še druga znana fašistična osebnost: Fidia Gambetti. Bil je glavni ured* nik številnih fašističnih listov v srednji Italiji in uradni pesnik fa* šizma, ki je za svoje verze posve* čene Mussoliniju prejel številne nagrade.
Za šoferje
Pokrajinska komisija za šoferske izkaznice, ki ima svoj sedež v Gori* ci, ulica Oberdan 20, bo pregledo*
Sodne oblasti na anglo*amcriskem področju STO niso' pristojne za sprejemanje, zasliševanje ali odlo* Čanje glede zahtev ali prošenj proti Zavezniški vojaški upravi ali kate* remu njenih oddelkov, proti njenim uradnikom ali nameščencem in tudi ne, če so navedeni v teh zadevah udeleženi, razen ako to odobri ZVU. Ukaz določa tudi, da mora biti dan pristanek za začetek tega postopka pismeno in da ga mora podpisati ravnatelj za civilne zade« ve. Člen 2 ukaza določa, da je vsa* ko postopanje in vsaka odločba ka* terc koli sodne oblasti na področju brez pristanka generalnega ravna* telja za civilne zadeve že od začetka nična.
rec; dan sv. Petra in Pavla, 29. junij; vnebovzetje Marije Device. 15. avgust; vsi sveti, 1. november: sv. Just, patron Trsta, 3. november; Brezmadežno spočetje, 8. december;; božič in dan po božiču. Kot dva r-a* daljnja praznika sta navedena 11. februar, obletnica pogodbe in kon* kordata s sv. stolico in 2V- septem* ber, obletnica upora v Neaplju Ta dva praznika se smatrata za civilna z zmanjšanimi delovnimi urami v javnih uradih.
Kako prideta »Marconi« in »jesen« med zapovedane civilne praznike, ni težko uganiti. Pameten človek se smeje čudnim praznikom, ki posoja*, jo imena za druge namene.
Vsi sveti
Senator general Bencivenga umrl
V	Rimu je preminul senator gene* ral Robert Bencivenga. Po prvi sve* tovni vojni v letih 1919*20 je mno* go pisal o naših krajih, seveda pod vplivom tedanjega vzdušja. — Poz* neje pa je svoje naziranje temeljito spremenil in naši konfiniranci na Ponzi, kjer je bil tudi pokojni ge* neral konfiniran, so imeli v njem najboljšega prijatelja. — Bil je pač demokrat. Bil je eden izmed gene* ralov, ki so od kralja zahtevali ukaz, da se z orožjem uprejo »pohodu na Rim«. V odgovor so dobili fatalne besede: »Non voglio spargere san* gue fraterno«. In koliko bratske in druge nedolžne krvi je potem faši* ztm prelil.. .?
^ srcih topel in ljubeč spomin na drage rajnke, v ozračju žalostna pe* sem cerkvenih zvonov, to je bilo svečanootožno razpoloženje, v kate* rem smo preživeli včerajšnji praz* nik vseh svetnikov. Lep sončni dan je naravnost prisilil ljudi, da so se dvignili in šli obiskat svoje pokojne. Vsa pokopališča so zlasti v popol* danskih urah močno oživela. Grobo*
vi	so bili okrašeni z novim cvetjem in so zvečer zažareli v rjebrojnih lučkah. Zlasti proti centralnemu po* kopališču so se ves popoldne vsipale množice, ki so hitele tja peš in z raznimi vozili, zlasti z Ribijevimi korierami. Prijetno razpoloženje je nekoliko kvaril oster mraz, ki je marsikoga pretresel. Popoldansko sonce je ljudi zapeljalo, da se niso zadostno oblekli, zato je bilo joj zlasti za otroke, ki so se stiskali k materam in zavijali v površnike. Preko mesta je pa zvonenje po na* ših cerkvah odmevalo pozno v noč.
Češki delavci pišejo...
Tržaški občinski svet
ZANKE
UGANKE
Prazniki v Trstu
Nedavno podpisani ukaz ZVU na* domešča obstoječa določila, ki ure* jajo praznike na anglo*amcs iškem področju STO*ja. Naredba navaja naslednje dneve kot splošne prazni* ke: 25. april, rojstvo Marconija; 1. maj, dan dela; 25. julij, padec fa* šizma; 4. november, proslava jeseni. Nadaljnji prazniki so: vse nedelje; novo leto; sv. Trije kralji 6. januar* ja; velikonočni ponedeljek; 19. ma*
V	soboto 29. okt. se je začelo jesensko zasedanje tržaškega ončin* skega sveta. Po prečitanju zapisnika prejšnje seje se je oglasil k besedi svtovalec komunistične Fronte dr. Dekleva in začel govoriti slovenski. Takoj po prvih besedah je pa na* stal tak vrišč in krik, da so se nje* gove besede zgubile v splošnem hru* pu. Za to je čez nekaj časa nadalje* val v italijanščini in najprej prote* stiral proti postopanju večine. 1 udi obč. svetovalec dr. Agneletto je pozneje stavil predlog, da se v ob* činskem svetu uvede dvojezičnost. Obč. svetovalka Ida de Vecchi, ki je bila izvoljena na listi MSI (Ital. socialno gibanje) je morala zapustiti sejno dvorano, ker njena izvolitev zaradi njenega fašističnega delova* i:ja ni bila potrjena. Obč. svet na* daljuje s svojim zasedanjem. Pri* hodnjo soboto pride na dnevni red pravilnik o občinskih sejah.
Delavci tovaren Škoda v Pilz-nu, ki so največje tovarne težke industrije v čehoslovaški republiki, so napisali pismo francoskim delavcem, ki ga je objavil pariški list »Figaro«. Pismo nam prav nazorno slika razočaranje, ki se pojavil povsod med delavci, ko vzamejo oblast v roke komunisti, Prividi izginejo ob kruti realnosti komunističnih sistemov dela in delavci spoznajo, da so sužnji. »Mi delamo pri največjem podjetju v republiki«, pišejo češki delavci, »ki je državno podjetje, ki je torej naše, kakor je naša republika, vsaj tako nam dopovedujejo na shodih. Toda ko smo avgusta 1949 hoteli stavkati v protest proti neznosnim razmeram, ki vladajo na delu, zaradi nepostavnega nadurnega in u-darniškega dela, ko smo se po-služili svoje najstarejše in najsvetejše pravice, je država poslala nad nas policijo. Na stotine tovarišev so pozaprli in jih poslali na prisilno delo v rudnike ... Upali smo v svobodo. Toda odkar je komunistična partija prišla na oblast februarja 1948 se ie začel napad na svobodo, demokracijo, socializem. Agenti moskovskega imperializma nas niso več rabili.
V	ljudskih demokracijah ni ljudstvo, ki odloča, temveč tajna policija. Upali, smo v izboljšanje delovnih pogojev. Toda veš, kaj se je zgodilo. Že kak teden po zmagi komunizma so vpeljali nov sistem plač. Po tem sistemu so nam polagoma znižali plače za 20%. Dolgo je bil cilj našega delavskega gibanja znižanje delovnega urnika. Sedaj so nam zopet zvišali delovne dni na šest dni v tednu in nas silijo k delu še ob praznikih. Odtrgali so nas od družin, vzeli nam proste ure za oddih...
Pismo se konča: »Živela demokracija, toda dol z moskovsko diktaturo!
Delavd v Škodovih tovarnah, Pilzen, Češkoslovaška.«
UREDNIK: POMEiV
Št. 25. Št. 26
Št. 24. DARILO: Besede so: L štiri, doktor; 2. šest, brat; 3. ena, rak; 4. il, ar; 5. z, v; 6. Po,. on; 7. top, lok; 8. iver, jeza;:
9.	krava, Danica. Pregovor sc glasi: Dobra volja dar pozlati. ZANKA IZ RAČUNSTVA. Nute ima eno glavo. SVETNIKI. Imena svetnikov so: Kazimir, Rupert, Bogomil,. Germana, Rajmund, Damijan,. Štefan, Inocenc, Blaž, Lidija,. Ci ril, Primož, Irene j. Pashal, Teodor — Kar ubogemu daš, ti na žlici priraste. TURISTOVI ZAPISKI. Po številkah v kilometrih (izpu* stiš ničle) jemlješ črke v imenih vasi. V zaporednih črkah bereš:	Dobra pot ni
nikdar predolga.
Št. 27.
OB ZAČETKU MESECA
V	GORICI
V sredo ob 8. zvečer shod za žene pri sv. Antonu starem.
V petek zvečer ob 8. ura če-ščenja v stolnici.
V soboto zvečer ob 8. shod za može in fante v prostorih Dobrod. društva. V nedeljo zanje sv. maša ob 8. zjutraj pri sv. Ivanu.
Popoldne ob 4. shod Skalnice pri sv. Ivanu.
: Izšel je Pastirček za november.; j Starši, naj ne bodo otroci brez: 1 Pastirčka! EEEEEi
DAROVI ZA »KATOLIŠKI GLAS« Preplačilo * Trst 200.— lir
ZA »SLOV. ALOJZIJEVIŠČE«
Namesto cvetja na grobove daruje g. Slavko Primožič iz Gorice 1000.—-lir.	*
Iskrena hvala!
ZAHVALA
Ob izgubi naše blage pokojne-
JUSTE POŽAR
••••••••••••••••••••••••••••••••••••
se prisrčno zahvaljujemo dragim prijateljem, sosedom, preč. duhovščini, Marijini družbi, cerkvenim pevcem za pomoč in molitev v bolezni, za spremstvo,, cvetje in petje na zadnji poti.
I	Dobri Bog vsem obilo povrni !
Trst- Vrdela 30. okt. 1949.
k
P
h
p
»i
Odgovorni uredpik : Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici
Družina Požar in sorodstvo
dvoranah, po dvorišču in po svojem oddelku, kot da jih gleda zadnjikrat in kot da se za večno poslavlja od njih ...
»Fant, le pogum, le pogum!« ga prime župnik za rame in ga krepko strese. »Kaj bi žalovali, ti trije me* seei bodo hitro minili, potem boste pa svobodni! Kar brez strahu v bo* dočnost!«
Podal mu je roko in ga objel.
Zunaj je ležala prava november* ska noč... Iz sivega oblaeja, ki je viselo nad mestom, je pršel droben in mrzel dež, pronical skozi obleko in rezal v dušo .,.
Ko je župnik ostal sam, ga je za hip obšla malodušnost. Saj se je nadejal, da bo prišlo ka j takega... Toliko je računal na Dominika —-zdaj je izgubljen za patronaž! Oh, prav zares gorje bogateem, nikdar nimajo božjega miru! Sedaj so pre* mamili mladeniča s potovanjem, za* tem si bodo izmislili kaj drugega in tako bo šlo toliko časa, dokler ne
bo čisto otopel in se ne bo mogel več upirati.
Na Dominikovo mesto v patrona* žu bo moral spet stopiti on sam in starejši člani patronaža, spet bedo morali poprijeti Bretagr.e, Gallais, gospodična Nicolas in mnogi drugi ki nimajo ne počitnic ne zdravnika, ki si ne merijo telesne toplote niti ne pazijo, kako jim bije srce, am* pak večer za večerom — bodisi zdravi ali bolni — prihajajo v društveni »Dom« in vestno oprav* ljajo svoje ponižno delo, dokler jim Bog ne poreče: »Dovolj!«... Vedno so stali kakor kameniti stebri, ki se no uklonijo viharjem... Kaj bi se pa že bilo zgodilo s človeško družbo, ko bi slonela na mehkih rokah kakšnega Dominika in še slabših od
Na Elizciskc poljane je pridr* dral avtomobil in se je ustavil pred Yholdyjcvo vilo. Dominik je stopil iz vozila in zavil v vežo. Tu naleti na ujca, ki se je ravno vrnil od Cookove družbe. Žepe je imel polne raznih vodnikov in kar ni mogel
zakriti silnega veselja, da mu gre vse tako po sreči.
»Uh, revni moj Dominik, kakšno je to vreme!« začne takoj siliti v mladeniča. »Tako ncusnnljenno lije in lije, da bi se sam očak Noe čudil, če bi še živel. Na, vidiš, tako ti je v Parizu celo zimo. Dež, megla sneg... Zato res ne bi bilo lepo, če bi v takem neznosnem času pustil svojo mater bolno v Parizu... Si* cer pa mi je že vse povedala; saj sem vedel, da si kljub raznim ne* prijetnim dogodkom zadnjih mese* cev še zmerom nekdanji Dominik in da ne boš žalil svoje predobre ma* mice ...«
Tako je v dvigalu ujec silil v Do* minika, ki mu ni maral nič odgo* voriti. Res, da zato niti ni bilo časa, vendar je ujec opazil, da mla* deniču nekaj ni po godu. Pa ga ustavi na hodniku:
»Dominik, ne sineš misliti, da ne vemo, kakšna žrtev je to zate! O, šo predobro vemo! Toda če že kaj žrtvuješ, žrtvuj velikodušno, z vese* ljem in jasnim licem! Bolje je, da
sploh nikamor ne greš, kakor da bi se potem vso pot čmeril in lazil za nama kot pes, ki ga ženemo z bi* čem! Razumeš?... Pa menim, da si tudi sam toliko razsoden in da veš, česa je mati najbolj potrebna, če nočeš, da se ji popolnoma razbijejo po tvoji krivdi razrahljani živci, kar bi jo lahko privedlo do samo* mora ...
Dominik	začudeno	pogleda ujca,
ki nadaljuje:
»Da. d<> samomora,	do	satnomo*
ra!... Ti niti ne veš,	kako	je, meni
pa je snoči zdravnik	vse	natanko
razložil... Tvoja mati je potrebna predvsem razvedrila	in veselja .. .
(kuješ, veselja in zabave! Zato te že danes opominjam,	da	ne bo
sitnaril in s svojo čemernostjo kvaril prelepih krajev in prizorov, ki jih bomo videli na potovanju. No, saj ne boš tak, kajne, da ne boš! ... Ka* ko pa je bilo z onimi župnikovimi pismi, ki misliš, da sem ti jih iz* maknil, ti	bom že	pozneje pove*
dal... Ali	še enkrat	poudarjam, da
ne veš vsega! Ko boš zvedel, kako
je prav za prav s teboj in z materjo in zaradi česa sem tako ravnal —• drugače niti nisem mogel — mi boš
Ž
k
iz srea hvaležen in objel me boš.
da sem te rešil strašne zavesti, da
si zakrivil materino smrt!...«
; 'i 1
I ako je, vidiš, lepi Dominik, ta* ko!« je hitel ujce in v polmraku upiral oči v mladeniča. »To pa,: mislim, da hi te drugače grizlo ka*: kor otroška žalost zavoljo onih pi,! sem... In kaj ti je končno župnik? Nič. če ne še manj kot nič! Mati pa je le mati in je ne smeš kar tak d pozabiti, kajne?«
»Da, da,«, odvrne Dominik, ki ni a je kipelo v glavi, da ni razumel nit1! ene ujčcvc besede.
Kljub takim doživetjem, ki so 0 ‘koraj zmešala, je imel vendar toliko moči, da je. preden je lege! k počitku, hotel izvršiti župnikov® navodilo. Segel je po »Hoji Kristusom« in medtem, ko je uje®; zbijal neki zaboj in se je mati zila na sobarico, je čital v 42. p®! glavju tretje knjige, kjer se mu Liti ravno odprto;	(Daljef
‘ ii ii
(1
k