Ako so neuspehi naše stanovske organizacije tu, leži krivda na nas samih, ker smo le vedno Tušili delo vodstva in mu v javnosti jemali ugled. Napravimo si torej delovno zajednico, ki bo imela dela dbvolj na leta! Na naših zborovanjih naj bi se ne obravnavala edino ile raznia šolska vprašanjia, kajti s tem le šolo 'blatimo, ne pa divigamo. Vrtimo se le okoli šole golega znanja, ne pa okoli šole — življenja! Tudi temu polju je potrebna osvežujoča sapica! Mogočni valovi življenja butajo bb naš stan in mi smo nepripravljeni. Sleherni mora zato na plan in delati z vsemi svojimi močma, kajti drugače nas bo resnično življenje vrglo ob stran. Pa naši časopisi! To je zopet poglavje zase! Vsi toko radi hlastamo po njih, jih prečitarno do zadnje strani in jih kpo odložimo ter takoj pozabimo na vse, kar smo čitali. Le,po verujemo naipisani besedi, ne znamo pa čitati tudi med vrsticami, to se pravi, ne znamo si s čitanjem časo.pisa bisUriti svojega razuma, svoje razsodnosti. Vse verjamemo do pičice kaT je napisano in kar je še najhujše, prečitano isnov kaj radi izmašamo v javnost, in to v neučiteljskih in neinteresiranih diružbah. Kritično presojamje našega časopisja, spada k zanimanj/u za stanovslko delo. Iz slehernega članka v stanovskcm glasiilu si u&tvarjajmo svojo &odbo, ki nam bo dala povod za sodelovanje. Takole bi potem tovariš urednik imel kaj hitro mnogo člankov na razppkgo in njemu bi preostajalo dovolj časa za načelne uvodnike, kar bi zopet dvigalo naš ugkd. Pobaljšajmo se torej v novem letu! Kmet Herman. Osveiimo svoje slle! iPo raznih društvih se često porajaijo pojavi, ki povzročajo znatno škodo društvu kot celoti in njega vplivu. Tudi v naši organizaciji se večkrat čuje, da članstvo kai rado udriha po svoji organizaciji, bodisi sreski, ali pa centralni. Zabavljanje bi kazalo, da se članstivo zanimla za svoje stanovsko gibanjc. Bilo bi celo koristno ako bi bilo namenjeno odpravi škodljivih pojavov v organizaciji. Toda temu ni tako — mrmra oziromai zabavlja se brez slehernega pomisleka. Tako početje je škodljiivo orgia.nizaciji in ruši vse njene dobrc strani in kvari njem vpliv. Kritika, ki >stremi za iziboljšanjem, oziroma daije navodila za ozdTavilljenje slabih strani, ie gotovo slehernemu izmed nas dobrodošla. Osnova pravi kritiki bi moral biH dvig našc stanovske organizaciie. Toda kaj opažamo na naših zborovanjih? Le malomarno poslušanjc predavateljev, le kimanje temu ali onemu predlogu, morda še kako tiho mrm.ranje. Ko je pa zborovanie končano se šele prične pravo udrihaTiie. Tovariši — to ni zdravo, to vodi v pogubo! Tako početje moramo odpraviti in to na način, da uporabimo staro resnico: Zgani se sam, nc misli, da so oni pri vodstvu sami zlobneži in ne vem kai še vse! V n&šem društvenem življenju opazimo dvojno članstvo: tiste, ki delajo. in one. ki čakajo. Kdor samo čaka in ničesar ne idoprinese, ne more niti najmanje koristiti organizaciji. Bodi buden, gibaj se, zasledui dosledTio dnevne doaodke, opazuj vrvež okoli sebe, pogiobi se malo v svojo natlranjost, sodeluj pri delu za izboljsanje iin vesel boš uspeha. Le na ta način boš iz mlačneža, godrnjača, pesimista ipostal optimist! Razmotrivaj sam svoje delovanje dlnevno in doprinasal boš k pravi stanovski zavestr! Dnevruo boš opazoval napake, tako na sebi, kakcr tudi na drugih, ipremotrrl jih boš s kritičnim očesom in vse olbjektivno presodil. Kvarno je, ako v nedelavnosti čakamo k vidnih uspehov svoje organizacije. Neaktivnost kaj rada zavede človeka v mlačnost, v duševno lenobo, ki je največja rak-rana ne le našeiga stanu, tcmveč človeštva sploh. Priznati inoramo namreč. da nas dandanes bolj obdaja kriza duha, ne»o pa gospodarska kriza. To je neizpodbitna resnica, ki pa je še vse premialo upoštevana in biva med nami le kot splošna fraza. Kdor bi rad' sedel le na lavorikah, ki so mu jih dru-gi pripravili, oziroma boljc rečeno, ki so jih druigi zaislužili, dela kakor oni, ki je prišel k zdravniku, pa se je hvalil s svojimi zdravjem. Naša zborovamja bi morala biti bolj kritična.. Dbbrobotna kiritika bo pripomogk k uspehom, nagajanje jih pa uničuje. Ako bi se na zborovanje pripravljali v dubu presojanja svoje okolice in svojega lastnega dela, bi bila naša zborovanja torišče veselega razpoloženja. uspešnega dela in prave priprave za bodočnost. Presiojajmo zato dnevne zadeve le s širokega vidika in ne zakopavajmo se med same malemkosti, ki kvarijo naše živce in nam jemljejo dokaj dobrih borcev!