I

I


Abecednik

za

slovenske ljudske šole.

Sestavil

Andrej Praprotnik,

nadučitelj in ravnatelj 1. mestni peterorazredni deški ljudski šoli v Ljubljani.

—'lil'—

Y Ljubljani, 1883.

Založil ter prodaja Matija Gerber, bukvovez.

H

Natisnil Henrik Mercy v


Pragi.

1 *

mi, mu, um, u-mi,
mi in u-ni, u-ni ni
m  ni, ni um, um
ni, mn ni, ni mn,

mi, n-ni, u-ni, mi,
um, u-mi.

on, m, no, m, o-in,
o-no, on ni, u-no ni,
on in n-ni ni, mi in
o-ni, mi-mo, mi mi¬
mo, on mi-mo, o-no
mi-mo.

na, m, no, on, o-na,
i-nia, ni-ma, i-ma-
mo, ni-ma-mo, ma¬
ma, na-ma, i-ma-
mo um, ni-ma u-
ma, i-ma na-um, li¬
no o-ma-mi.

vi m mi, vi m u-ni,
na-ma, va-ma, ni¬
ma, ni-ma-va, i-ma
vi-no, ni-ma vi-na,
no-vo vi-no, no-vi,
no-va, no-vo, no-vi-
na, i-mo-vi-na.

mo-ra, mo-ra-mo, on mo¬
ra, o-na mo-ra, ni mi-ru,

as*.- s s

mi-ri, ri-ni mu, na ra-

^ '=---vS?5kS

mi, na o-ma-ri, v o-ma-ri.

9

me in ve, ve-nio. ne ve-mo,
i-ma me-ro, me-ri na me¬
ro, ne ri-ni me, u-ra mi¬
ne, o-me-ni, o-me-ni-mo,
ne o-me-ni-mo, i-ma-mo
i-me-na, i-ma-mo ve-ro.

"jZLL  c

no-va, no-ve, n o-vi, no-vi-
ca, me-ra, me-ri, me-ri-ca,

10

mu-ca, ra-ca, ve-ve-ri-ca,
re-ci mu, ne re-ci mu, re-
ci-mo mu, ne ve ce-ne, ne
ve me-re, e-ne ov-ce ni.

C

z


z z

u-Če me, ra-ču-ni-mo, i-
ma-mo o-či, i-ma-mo re¬
či, i-ma-mo mo-či, o-na ni¬
ma mo-či, on me-če, o-na

11

ne rne-ee, ne-če, re-če, re-
če-mo, ne re-če-mo, na-ro-
če mi, ne ei-ni, ne u-ni-či!

na mi-zi, za mi-zo, na yo-zu, on
yo-zi, u-ni ni-ma yo-za, ne yo-zi,
mo-ca za-mo-či, ne zi-ni, ii-no ni
za me, me ne za-ni-mi-ya, on ne
u-iiie, ne mo-re iz-re-ei, zi-ma
mi-ne.

12

^  i/

že-na ve-že, on re-že, re-ži, ne n-
re-ži, on že-ne ži-vi-no, ži-vi-na
vo-zi, y ve-ži i-ma-mo o-ma-ro,
na ye-ži i-ma-mo re-či, o-na iz-
mi-ya in iz-že-ma, u-ži-va-mo, i-
ma-mo ži-ve-ža, on u-že ve, me¬
ri, re-že, ro-ža ve-ne, mi z va-mi,
vi z na-mi, on ni z va-mi, re-ci
mu v ži-vo!

13

Z&l  S

sa-mi so, ni-so sa-mi, sa-me so,
ni-so sa-me, ži-vi se, ži-ye se, on
se-če se-no, o-na no-si, no-si-mo,
ne-si, ne-si-ya, ne-si-mo, u-či-mo
se, ne mu-či-mo ži-vi-ne, na yo-zu
se vo-zi-mo, u-mi-če se mi, si-
ni-ca no-si, ro-sa ro-si, iz ce-sa
so mi-ze in o-ma-re? u-ve-ri-

mo se.

14

/  W

s

r' f/

i-ma-mo u-še-sa, i-ma-mo o-Či, i-
ma-mo mi-ši-ce, če-mu so u-še-sa,
Če-mu so o-ci, ce-mu so mi-ši-ce?
na-ša ma-ma ši-ya, u-na že-na
ne ši-ya, o su-ši ne ra-se, su-ši
se, na-ša, ya-ša, na-še, ya-še, ži-
yi-na ni-ma ži-ye-ža, me-ša-mo,

mo-re y yi-ša-yo.

15

t

ti si tu, on ni tu, ma-ti in te-ta
so za mi-zo, mi ei-ta-mo, on
te-še, o-na rno-ta, i-ma-mo te-me-
ni-ci, i-ma-mo u-te-ži, te-Ce, ne
u-te-ce, ti-ea na-na-ša, ži-ta ru-
me-ne in zo-re, i-ma-mo ži-ta in
ži-ve-ža, o-ta-ya se su-ši, ne mo¬
ti se, me-ta-ti ne! to-ži-ti se ne!
u-ma-za-ti se ne!

16

da-ni se, yi-di-mo re-Či, va-di-mo
se re-du, re-ci i-ma-mo y re-du,
do-ma se tu-di u-či-mo, vo-da
te-če, de-re, do-ma-eo ži-vi-no i-
ma-mo ra-di, ov-ce re-di-mo, de-te
se u-mi-va, cu-ti so da-ro-vi,
se-di za mi-zo! da-si ni-ma-mo,
a da-mo ra-di, mu-di se, ne
za-mu-di! če-mu se ču-di-mo? ne

17

mo-re-mo mu od-re-či, to ni na¬
ša na-va-da, u-da-ri-ti ne!

^ 1

v šo-li mo-li-mo, se-di-mo, šole
ne za-mu-di-mo, do-ma de-la-mo,
mo-ra-mo de-Ia-ti in iz-de-lo-va-ti,
te-Io se lo-či na dede, o-če-ta in
ma-te-re ne žadi-mo, ve-sedi-mo
se, i-ma-mo ii-de in ču-tida, i-ina-

18

mo ru-de-ča li-ca, vo-zo-vi so na-
lo-že-ni, re-zi-lo re-že, z vi-la-mi
me-če-mo, vo-da te-Če v do-li-no,
ne li-ži, ne ša-li se!

v so-bi me ne ze-be, v so-bi so
du-ri, v vo-di so ri-be, ri-be so
ne-me, na ne-bn so lu-či, bu-če-le
šu-me, o-bu-ta-lo o-bu-va-mo in

19

se-zn-va-mo, z vo-do se n-ini-va¬
rno. ob vo-di ne bo-di, v vo-di se
u-to-ni, ši-lo bo-de, me bodi, že-
le-zo se do-bi-va v rn-di, ne-bo
se ža-ri, ba-ti se ti ne bo-de. on
o-be-ta, to se sa-mo ob se-bi u-
ine-va, bo-di-mo u-da-ni, a-li ne
ma-raš za be-se-do? ob-ču-do-va-ti
mo-ra-mo.


2 *

20

v šo-lo in iz šo-le ho-di-mo ti-ho,
didia-mo iz se-be in v se, vo-ha-
mo, ho-če-mo, ne ho-če-mo, su-ho
se-no di-ši, o-re-hi so ze-le-ni in
ru-me-ni, be-ra-či od lii-Se do
hi še, on deda, ne ne-ha, lii-ti-
mo, u-ra bo-de mi-nuda, ne bo-
di-te hu-di! le-nn-hi ne bo-do i-
me-li, ne ho-di iz hi-še, ne ho-di
iz ve-že, de-ni si za u-ho, u-ma-
za-ni ne ho-di-te! to bi bida
liii-da na-va-da, s liu-do mn re¬
če, ne-ho-te se mo-ti, i-ma ma-
liado, hi-ti, be-ži! y za-ho-du se
ža-ri, liu-do ne bo-de.

21


z ro-ka-mi de-la-mo, ro-ke i-ma-
mo n-mi-te, z oč-mi vi-di-mo, u-ra
ka-že, ko-le-sa te-ko, ka-di se ?
ma-ti ku-ha ka-vo, o-na ku-ha ko-
si-lo ?  vo-da te-če v re-ki, yo-da
te-ce v ko-ri-to, s ko-so ko-se
se-no in o-ta-yo ?  s se-ki-ro se-

22

ka-mo, on se-ka, o-na ku-ri, i-
ma kn-ri-lo, v ko-ša-ri-co na-bi-
ra-mo, iz ži-ta se de-la mo-ka,
ko-za me-ke-če, ku-ka-vi-ca ku-ka,
ku-ra ko-ko-da-ka, ka-ča la-zi,
ka-ko ho-di ra-ca? ka-te-re ži-
ya-li so do-ma-če? i-ma-mo me-ro
na o-ko, me-ri na o-ko! ne mi¬
ka me, ke-sa-mo se.

23

pi-še-mo, pa-zi-mo, iz-pi-ra-mo,
pe-re-mo, ne mo-re-mo u-po-ra«
bi-ti, on že-ne ži-yi-no na pa-šo,
ži-yi-na se pa-se, bu-če-la pi-Či,
o-sa pi-ci, pn-ta ko-ko-če, se-tne
se po-se-ya, li-pa ze-le-ni, lu-pi
se, po le-ti ži-to zo-ri, pMa pi-li,
po-do-ba yi-si, pa-li-ca le-ži, po-
to-ki in re-ke šn-me, pozi-mi i«
ma-mo le-de-no yo-do, pi-sa-na
ka-ča, be-ži! po-le-ni-ti se ne!
po-de-Ii-ti mo-ra-mo, ko-mu? i-
ma-mo le-se-no po-so-do, ne ro-
po-če-mo, ne pu-li-mo se, ne pa-
ha-mo se, po no-ci po-či-va-mo.

24

J

o-če in ma-ti me i-ma-jo ra-di ?
ma-ti ku-ha-jo in pe-če-jo, je-mo
ju-ho in me-so, po je-di mo-li-
mo, po ju-ži-ni ne je-mo, ma-lo
de-te jo-ee, ov-ca je bo-je-ža, o-se
pi-ka-jo, ti-ee le-ta-jo, so-ja je
ti-ca, je-re-bi-ca je tu-di ti-ea,

25

u-je-te ti-ee ni-so ve-se-le, li-li-
ja je be-la, vi-jo-li-ca le-po di-ši,
li-pa i-ma ko-ša-te ve-je, že-le-
zo je ko-yi-na, pi-vo je pi-ja-ča,
ka-te-re pi-ja-če pi-je-mo? on od-
ha-ja, si-ro-ta ža-Iu-je, ču-va-ti
se je, pa-zi-ti se je, ma-te-ri-na
be-se-da mi je mi-la.

26

mi-ga mi, ga-ni se! on u-ka-zn-
je, mi u-bo-ga-mo, go-vo-ri, no
go-vi-ce o-bu-va-mo, on go-ni ži-
yi-no na pa-šo, ži-vi-na po-ma-ga
de-la-ti, ko-mn? go-ve-ja ži-vi-na
da-je ine-so, ko-žo, ro-ge; go-si
go-go-ee-jo, go-si in ra-ce se vo-
zi-jo po vo-di, vo-da go-ni ko-
le-sa, ja-go-de so ru-de-če, i-ma-
mo go-ri-va, go-re so vi-so-ke,
ya- di se le-pe še-ge, go-dn-je-mo,
na-ga-ja-ti ne, go-vo-ri ma-lo, go-
vo-ri po-ca-si, ka-ko se ti go-di?
ne mo-re re-ši-ti na-lo-ge, u-po-

27

zo-ri ga! u-mi-va-iiio si no-ge, na
go-mi-Ii mo-Ii-mo, za ko-ga?


ii-ge ra-di je-mo ?  fa-žo-li se o-vi-
j a-j o, v fu-ži-ni ku-je-jo že-le-zo,
v fa-ri a-li v žu-pi so fa-ra-ni,
ne-ka-te-re fa-re so ve-li-ke, v ka-
te-ri fa-ri ži-vi-mo mi?

28


^J; s/s//?r7%77%x

s

8j 9  bj C ?  85 d, 6j fj gj lij lj j? t? 1?

m, n, o, p, r, s, g, t, u, v, z, ž.

1 .

bi, bič, bij, bik, bil, bit, beg, bel, bo,
bob, bod, bol, bom, bor, bos, boš.

2 .

cel, cep, cev; čas, če, čed, čem, čep,
čez, čil, čim, čin, čok, čop, čuj, čuk, čut.

3 .

da, dal, del, dob, dol, dom, don, duh.

4 .

ga, gad, gaj, gaz, gin, god, gol, gon,
gor, gos.

29

5 .

ja, jak, jaz, jed, jej, jek, jel, jem,
jez, jež.

6 .

ka, kad, kaj, kal, kam, kap, kar, ker,
ko, koc, koč, kod, koj, kos, koz, kož.

7 .

la, lan, las, laž, le, led, lek, lep, les,
let, li, lij, lik, lil, lov.

8 .

ma, mah, maj, mak, mal, mar, me,
meč, med, meh, mej, mel, mu, muh, muk.

9 .

na, nad, nag, naj, nam, nas, naš, ne,
nek, nem, no, noč, nog, noj, nor, nos,
nov, nu, nuj.

10 .

pa, pač, pad, pas, peč, peg, peh, pek,
pel, pes, peš, pet, pev, pij, pil, pis, piš,
pit, po, pot, poj, pol, pop, pot.

30

11 .

rad, rah, raj, rak, raz, reč, red, rek,
rep, res, rez, rib, rij, ril, ris, rob, roč,
rod, rog, roj, rok, rop, rov.

12 .

sad, saj, sak, sam, sap, sat, se, seč,
sed, sej, sek, sel, sem, so, sod, sok, sol,
som, sop, suh, sum; še, šel.

13 .

ta, tak, tal, tam, tat, te, teh, tek, ti,
tič, tih, tim, tip, tir, to, toč, tod, tok, top,
tu, tuj.

14 .

vaj, val, vam, vas, vaš, ve, veš, vej,
vek, vel, vem, veš, vez, vi, vid, vij, vil,
vir, vit, voh, vol, voz.

15 .

za, zad, zal, zob, zor; žab, žal, žar,
že, žel.

31

lj, nj.

me tulj le ta, mač ka i ma kremp lje,
konj dir ja, bu če le so v pa nji, roža
vo nja, nji va je ob de la na, olj ka je že¬
le na, z og njem se ne ša li, o genj pe če
in žge, vsa o bi telj je do ma, mar ljiv
sem, pi sa nje je le po, bo di mo n bog-
ljivi! bodimo uljudni! ljubimo se mej
so boj! ogiblji se hudobnih ljudi!

bi, br.

blago je ceno, brat bratu pomaga,
brus bru si, bra na je o rod je, on je blag
mož, on je blag brat, oblaki so sivi. M

dl, dr. .

ro ka i ma dlan, ži vi na i ma dla ko,
dle to je o rod je, drog je dolg, ne dra ži
psov! drug dru ge mu po ma gaj mo!

gl, gn, gr.

gla va je del te le sa, v gnez du so
mladi ptiči, glase se, grič ni visok,

32

v u čil ni ci glas no be rem, noh tev si ne
grizem, govorim resnico, lagati ne
smem ni ko li! laž je greh.

ki, kij, km, kr,

kladivo je orodje, ptič ima kljun in
rep, kmet orje in seje, kmetuje, naš kraj
je krasen, s ključem zapiramo, krovci
pokrivajo, ima lepo krilo, odkrivaj se!

pl, pr.

plug je polj sko orod je, drob ne pti ce
le po pre pe va jo, de kla prah bri še, una
pre de, pros jak pro si, pro so i ma lat je,
dolg se plačuje; nedolžnost zgubljena
in ura zamujena ne pride nobena,

shr, sr, sk, sl, skl, sp, spr, st, str,

skranujemo v shrambo, po poti ne
ska čem, sra mu jem se, list je vel, me gla
je go sta, nož i ma o stri no, skle da i ma
rob, slam nik je po kri va lo, po ste lja je
v spal ni ci, sraj co sla čim, za spim, strah

i

33

pred strahovi je prazen, sta rišem stre¬
žem; brez glave štor je na je rada
ska že na.

sc, sk, st.

ščin ko vec je pti ca, šču ka je ri ba,
kle šče so orod je, kle šče ščip lje jo, škar je
so ostre, kolo škriplje, voz ima platišče,
štej: ena, dve, tri, štiri; štiri je dvo-
so do šte vi lo.

tr.

trava raste na travniku, na trav¬
ni ku ra sto tu di zvone ki in tro ben-
tice, ne troši novcev! ne trati časa! čas
je drag.

vz, zb, zd, zdr, zl.

vzbudim se, zbiramo se, zdrav sem,
ne zdi hu jem, sta ri šem že lim sre čo in
zdrav je; jej in pij le, kar je prav, sta¬
rost boš doživel zdrav!

žl, žr.

z žlico jem, žlice so v žličnjaku,
žre be po ska ku je.

3

34

r.

vrt je lep, trs je je zeleno, krt rije,
črv lazi, čmrlji šume, buče le iz cvetja
strd sr ka jo, pti ce po bi ra jo mr čes,
konj je br zan, sr na ur no ska če, ma¬
li njek je grm, o gelj je črn, čr ni lo je
čr no, prst je čr na, trn je os ter, prt je
bel, srp je kriv, led je trd in mrzel,
zr no je drob no, ri ba i ma skr ge, škr-
ja nec a li skr lec po stav Ija gnez do na
tla, škr ja nec je po do ben str na du;
hitro mine čas, pa ne vrne se do nas.

(Naglas.)

go spo dar i ma po ma ga če, pro da-
jač pro da ja bla go, me ri po me ri in
teh ta po uteži, ja streb i ma mo čan
kljun, go se ni ce sne da jo po Ije, pi vo
se pd ni;

sad ja i ma mo na iz ber, na soln ci
ne ho dim go lo glav, bar je po žl ga jo;

se stra sprav lja polj ske pri del ke,
kos i ma čr no per je in žviž ga po gr-

35

mov ji, sova je po noč na pti ca, skvo rec
vpi je, sko bec lo vi, šo ja kra de, je len
dir ja, v vi no gra du je grozd je, po sli
de la jo na po Iji, va di se le pe ga ve¬
de nja!

Na lo ge.

1.

a e i o u

p —s, p — S, p — S, — —

r—d, r—d, — r—d, —

s—k, s—k, — s—k, —

2 .

d k m v z ž

—al, —al, —al, —al, —al, —al;

d j 1 m p r

—ed, —ed, —ed, —ed, —ed, —ed;

b c d p š ž

—el, —el, —el, —el, —el, —e].

3 .

j 1 m n r š

da—, da—, da—, da—, da—, da—;

č d h j 1

me—, me—, me—, me—, me—;

d j k 1 t

po—, po—, po—, po—, po—.

3 *


nN





Notranjsko, Nabrežina, Novo mesto.

: m M


^77Z~


Maribor, Mura, Medvode.


uU


TZL


Ubeljsko, Usti ja, Ukrajina.

37

~77T

2

v

V

7^22


Vipava, Vrhnika, Varaždin.

s

z Zžzzzrjk  Ti LJ,

Z.žŽ


ZZZZZZZ^^Z.

722

'ZL

v 9

Za li ka, Za ti či na, Za gor je, Ze lez m ke.

J~  i I

tsizhz  cnzzzzFizzzL

I dri ja, I han, Iv ni ca, I stra.

7 ZL

hH


~Zt


Homec, Hrastje, Hrvat, Hrvatsko.

^kK

v/ cuz

7¥7W 7 V/° /  ■

mmžzmzfezžizzH&žzz

Kranj sko, Ka me nik, Ko nji ce.

39


o O

f ^PT/7'


O blo ke, Or muž, 0 glej, 0 sek.

Z2ČZZL

a A

Ajdovščina, Akvileja, Avstrija.

a


C,čC


/S


v v

Ce ]je, Ce lo vec, Cr no melj, Cr m ca.

40

Go renj sko, Go ri ško, Gra dec.



'sS.šŠ

A"

y

Yjetr/czzm//MJ{JZ

G

V V

Sava, Sodka, Štajersko, Smarija.

= 1 L

c

~^2ZZ3MJl

Ljub lja na, Lju belj, Ljub no.

41


e E


Elija, Emavs, Evropa.

7Z>

7 ^

p p


^332ZHZIZL


Po sto ji na, Primorje, Pod go ra.



R

Radovljica, Ribnica, Radgona.

42

b B

Fu ži ne, Fre že, Fran kov ce.

48

Dunaj, Dunava, Drava, Draga, Dol.

Blaž, Ja kob, Pe ter, Ma ri ja na so
i me na,

Hitij, Ko žemal, Obreza so priimki.

Dol žan, Ko ko šar, Re par so pri dev ki.

Borovnica, Dobrava, Smlednik, Za¬
log so vasi.

Kranj, Škofja Loka, Sisek, Zagreb
so me sta,

Storžec, Ostrica, Podkoren, Zvonik
so go re.

Ljubljanica, Kokra, Kolpa, Sa¬
vinja so reke.

Ko ro ško, Pri mor sko, 0 ger sko, Češ¬
ko so dežele.

A, B, C, Č, D, E, F, G,

H, I, J, K, L, M, N, O, P,
E, S, 8, T, U, T, Z, Ž.

I , 2 , 3 , 4 , 5 , 6 , 7 , 8 , 9 , 10 .

Pri im ki.

Ar ko, Ba ra ga, Cojz, €op, Do li-
nar, Er ja vec, Elo ri jan čič, Grlo boe-
nik, Hlad nik, I pa vec, Ja ne žic, Ko¬
pi tar, Lo gar, Me tel ko, No vak, O ro¬
žen, Pre ši ren, Rav ni kar, Slom šek,
To man, U mek, Tod nik, Za lo kar,
Žem lja. _

Iz re ki.

A ko ho češ sre čen bi ti, zgo daj mo raš se u či ti.
Bog te vi di, in vse ve, hra ni či sto mu sr ce !

Ce ni čas, o bra čaj ga, da ko ri sti kaj ti dd!

Ced nost bo de ti o sta la, ko po svet nost bo ne¬
ha la.

Do bro de laj vsa ki krat, vsak i mel te bo de rad!
Eno je potrebno le, čisto hrani si sreč!

Gro vo ri ma lo, slu saj rad!

Hi ti v šo lo, u či se, čas mla do sti kra tek je!

I mej do bro, mir no včst!

Ju tra nja u ra, zla ta u ra.

Kdor rad slu ša, le po mo li, žal ne bo de mu ni-
ko li.

46

Le ne ga ča ka str gan ro kav, pal’ ca be ras ka,
pra zen bo kal.

Mej vse mi čed nost mi je po niz nost naj lep ša.

Nič ni ta ko skri to, da bi kdaj ne bi lo o či to.

0 tro ci in od rast li lju dje naj zrni rom mir no
mej so boj ži ve!

Po ste nje je naj bo ljše pre mo že nje.

Res ni ca je Bo gu in lju dem lju ba.

Snažnost in čednost prijatelje dobi.

Se pe ta ti ni le po.

Težave in bede vse minejo kmalu.

TJ či te se prid no, o tro ci mla di, v ml a do sti za
sta rost naj vsak po skr bi!

Vedi vedno se lepo, dobro ti ugajalo bo!

Z Bo gom zač ni vsa ko de lo, pa bo do ber
tek i me lo!

Žival je vsaka božja stvar, zato ne mu Či je
ni kdr!

Pre go vo ri.

Komur je Bog prijatelj, temu se ni bati
ni če sa.

Delavnost daje  kruha in časti; lenoba
pri na ša sra mo to in be do.

Kdor ne slu ša, naj po sku ša.

I.

Učilnica.

Hodim v učilnico. V učilnici so učitelj in
učenci. Tu še vidim: mizo, stol, desko, kredo,
gobo, klopi, knjige, ploščice, kamenčke ali pisala,
papir, pero, svinčnik, črnilo, črnilnik, podobe, ra-
čunico.

V učilnico rad hodim. V učilnici se mnogo
lepega učim. Miren sedim, gledam, poslušam in
odgovaijam. Vse svoje reči in učila imam v lepem
redu. Snažen sem. Vsak dan se večkrat umijem
in počešem. V učilnico in iz učilnice hodim tih in
miren. Svojim součencem sem prijazen. Doma rad
slušam in molim. Rad bi bil prav 'priden učenec.

1. Dobra otroka.

Milan in Marijca sta bila vrla otroka. Prav
rčdno in pridno sta hodila v učilnico. V učilnici
sta se lepo vedla in pazno poslušala. Iz učilnice
domdv se vračajoča sta bila lepo mirna. Rekla
sta: „Midva znava, da stariši dado otrokom vse,
česar jim je treba, in midva naj bi trgala obleko
in učila! To bi ne bilo lepo, in dobri stariši bi

48

rekli, da sva nehvaležna otroka, ako bi jih
ubogala. “

2. Pridni učenec.

Zgodaj vstanem, lepo molim,

V šolo zmir z veseljem hodim,
Slušam, pridno se učim,

Za prihodnost zdaj skrbim.

Moje delo je učenje,

Moje to bo premoženje;

Kar se bom naučil zdaj,

S tem pomagal si bom kdhj.

3. Pred ukom.

O Bog, ki slabim rad pomagaš,

Ozri se milo zdaj na nas!

Nam daj, da pridno se učimo
In tebi služimo ves čas!

4. Po uku.

Pomagaj, Bog, da vse nauke
Zvesto si v srci hranimo,

Da vedno se po njih ravnamo
In večno srečni bodemo!

ne

49

II.

Človeško telč.

Človek sem. Imam dušo in tel<5. Duše ne
vidimo. Telo vidimo. Telo ima glavo, trup  in ude.
Glavo odevajo lasje.  Sprednji del glave je obraz
ali obličje.  Glava ima čelo, oči, ušesa, senci, nos,
lici, usta  in brado.

Nad očmi so obrvi.  Oči imajo trepalnice.  Na
trepalnicah so vejice.  Z očmi gledam. Z ušesi
sliš im . Z nosom voham. Usta imajo ustni. V ustih
im am zobe, jezik  in nebo.  Z zobmi žvečim. Z je¬
zikom okušam. Z usti govorim, pojem in jem.
Zobe si večkrat trebim in izmivam.

Trup nosi glavo. Trup ima prsi, trebuh  in
hrbet.  Roka ima ramo, komolec, dlan  in prste.  Prstov
imam pet. Ti so: palec, kazalec, sredinec, prstanec
in mezinec.  Trup nosijo noge.  Na kolenih klečimo,
kdaj ? Nad kolenom je stčgno,  pod kolenom so
piščal  in meča.  Spodaj na nogi je stopalo.  Stopalo
ima p Sinico,  podplat in nožne prste.

Čutim po vsem životu. Čutim mrzlo in toplo,
mehko in trdo.

Vidim, slišim, voham, okušam  in čutim.  Imam
petero čutov: vid, sitih, voh  ali vonj, okiis  in Up.
Tm a,m  vse čute; srečen sem. Slepec ne vidi. Glu¬
hec ne sliši. Mutec ne govori. Ubožci so. Poma¬
gati jim moramo.

4

50

1. Hvaljen bodi Bog!

Hvaljen bodi Bog v višavi,

Da si čute vse mi dal!

Y tvojo  slavo bom jib rabil,

Tebi  vselej daroval.

2. Tidim.

Oči imam, to drag je dar; so bistre, vidim vsako
stvar: kar je na zemlji lepega, kar je na nebu svitlega.
Oči podaril Bog mi je; kar vidim, on je ustvaril vse.

3. Slišim.

Ušes me dvoje veseli; vse slišim, kar se mi
glasi. Mi skrbni oče kaj vele, me dobra mati
kaj svarč: vse pomnim; najbolj slušain pa, ko
pravijo mi od Boga*

4. Govorim.

Je usta dal mi Bog ’z nebes, da govorim vse
prav in res. Zvedljvvo vpraša,m, kar ne vem. Kar
mislim ali znam, povem. Kramljam in pojem kaki
čas; pred vsem Bogd častim na glas.

5. Delam.

Dve roki imam, prstov pet; ju sklepam v božjo čast
najpred. Z rokama delam, vzprejmem, dam; veselo včasi

51

tud’ igram. Je dela in učenja kaj, pa mora vsa igrača
v kraj.

6. Hodim.

Lep dar je dvoje gibčnih nog; podelil ju mi dobri
Bog. Poskočim, tečem in stojim; k očetu, materi hitim.
Grem v šolo, in če smem, drugod; najljubša mi je
v cerkev pot.

v

7. Čutim.

O srce, mala, čudna stvar! Kak bije, ugnano ni
nikddr; in čuti živo, ljubi se: očeta, mater, brate vse.
Sam Bog je ustvaril srce mi, v ljubezni njemu da gori.

III.

Živež.

v

Človek potrebuje živeža. Jemo užitne stvari.
Užitne stvari so naša jedila.  Jemo kruh.  Iz česa
je kruh? Kdo nam prideluje ljubi kruh? Jemo
juho  in meso.  Meso je goveje ali govedina, telečje
ali teletina, svinjsko ali svinjina, bravina, kure-
tina, divjačina. Jemo tudi riž, leto, grah, zelenjavo.
Otroci radi jedo sadje ali ovočje. Nezrelo sadje je
nezdravo. Pijemo. Cista, hladna voda je najbolj
zdrava pijača. Pijemo mleko. Odrasli ljudje pijejo
tudi vino in pivo. Žganje je strupena pijača.

4 *

52

Nekoliko dišay.

Navadne uživajte jedi,

To zdrave vas najbolj stori!

Najboljša so vam vsa jedila,
Ki dobro so se ohladila.

Kdor vsako uro jesti hoče,
Kosilo mu dišati noče.

Kdor ljubi sladke le jedi,
Želodec s tem si pokaži.

H kosilu preveč mi ne pij,
Da čvrsto si ohraniš kri.

Če zdrave češ zobč imeti,

Jih moraš čuvati umeti:

Ne grizi trdih mi stvari,

Ne liži preveč sladkarij,
Ledene vode tud’ ne pij,

Po jedi z gorkim jih izmij!

Otrok naj vselej snažen bo,
Odvrne s tem nadlog nad sto.

IT.

Obleka.

Obleka nam pokriva život. Varuje nas dežja,
mraza in vročine. Moški imajo drugačno obleko,

53

kakor ženske. Srajce dela švelja. Nogo vice so
spletene.

Hlače, oprsnike, suknje in plašče dela krojač.
Obutalo dela čevljar. Klobuke dela klobučar. Po
leti nosimo slamnike. Slamnike plete slamnikar.
V cerkvi ali drugod v kaki s6bi smo odkriti. Na
poti odkrivamo se prednikom in znancem.

Vsak se oblači po svojem stanu. Kmet in kme¬
tica oblačita se kmetski, gospod in gospa no¬
sita se gosposki. Obleka je draga. Varujem jo.

Lepa suknja, prazna glava.

Vidko ni bil priden. Neredno je hodil v šolo,
in se je tudi malo učil. Rad pa je imel lepo
obleko. Enkrat se v šoli ponaša s svojo lepo, novo
suknjo. Učitelj ga pokličejo in vprašajo, a Vidko
ne ve kaj odgovoriti. Sram ga je, in spozna, da
sama lepa suknja nič ne pomaga, če je prazna
glava.

Obleka lepa ne časti,

Ce v glavi vednosti nič ni.

V.

Stanovišče.

Stanujemo v hiši. Hiša je s kamenjem ali
z opeko zidana. Hiše so tudi lesene. Hiša ima

54

podstavo,  na podstavi je zid,  in zid ima podstrešje
in streho.  V hišo hodimo skozi vrata  ali duri.  Naj-
pred stopimo v vežo.  Iz veže gremo v sdbo,  v ku¬
hinjo,  v klet  ali tudi pod streho.  V klet in pod
streho hodimo po stopnicah  ali po stolbi.  Soba ima
štiri stene, strop, tla, peč, duri in okna. V sdbi so:
klopi, stoli, miza, postelje, skrinje, podobe, ura,
zrcalo. V kuhinji je ognjišče in kuhinjsko orodje.
Pri kuhinji je navadno tudi jedilna shramba.

Hiša mojih starišev je moj dom. Tu uživam
mnogo veselja.

Srečen sem, ker imam dom,

Spoštoval ga vedno bom.

1. Otrok domd.

Vojteh zjutraj kmalu vstane. Obleče se, umije
in počeše. Potem moli jutranjo molitev. Pregleda
svoje šolske stvari, zajtrkuje, in gre spodobno
v učilnico. Prišedši iz učilnice domov, zopet kaj
dela, ali se za nauk pripravlja. Svoje stariše uže
na migljej uboga. Pri jedi ni izbirljiv; rad je, kar
mu dado stariši. Obleke ne omaže in tudi ne po¬
kvari. Zvečer moli večerno molitev, reče starišem
„lehko noč“, ter gre sladko počivat. Angel v&ruh
ga varuje.

55

2. Žveplenke niso igrača.

Radko dobi žveplenke, in se zunaj pod steno
igra z njimi. Vžigalico potegne po steni, in glej!
iskra odleti v slamo; slama se vname, in gori s pla¬
menom. Radko se prestraši in pobegne. Plamen
šviga dalje, in vžge tudi streho in podstrešje. Ljudje
vpijejo: „Gori, gori!“ in hite k ognju. Prepozno
je; ognja ne morejo pogasiti. Zgorela je hiša in
vse, kar je bilo v hiši. Oj, kako nesrečni in ža¬
lostni so bili ubogi Radko vi stariši! Vse te grozne
nesreče je bil kriv ta maloskrbni deček, ki se je
igral z žveplenkami.

VI.

Rodovina.

Oče in mati so naši stariši. Mi smo njihovi
otroci, sinovi,  in hčere.  Mej soboj smo bratje  in
sestre.  Očetov ali materin oče so naš ded  ali stari
oče.  Očetova ali materina mati so naša babica  ali
stara mati.  Mi smo njihovi vnuki  in vnuke.  Očetovi
bratje so naši strijci,  materini bratje pa ujci.  Oče¬
tove in materine sestre so naše tete.  Njihovi otroci
so naši bratranci  in sestričine.  Vsi smo sorodniki.

Zelo sem srečen, da imam stariše. Ko bi ne
imel starišev, bil bi uboga sirota.

56

1. Noč in dan za me skrbijo.

Noč in dan za me skrbijo, varujejo me lepo; vse,
karkoli potrebujem, oče, mati mi dajo.

Kak bi mogel povrniti star’šem to dobroto kdaj?
K Bogu za nje čem moliti in ljubiti jih vselej.

2. Mlado jagnje.

Mlado jagnje lepo belo grš za materjo veselo;
skače, s parkeljci drobni, in po trati se vrti.

Mati pravi: „Ne, ne skakaj, tam po bregu se ne
takaj; lehko kam se zaletiš, šibko nogico zdrobiš."

Jagnje matere ne sluša, rajši samo si poskuša; se
prekucne v jamico, in si zlomi nogico.

Jagnje nogico zlomilo, glasno klicalo in vpilo:
n Oj, otroci, ubogajte svoje skrbne matere! a

VII.

Vas.

Več kmetskih hiš vkup je vas.  Pri hišah so
hlevi  in skednji.  Pri hlevih so svinjaki  in gnojišča.
Na sredi vasi je košata lipa. V vasi stanujejo
kmetje.  Kmetje obdelujejo zemljo in rede živino.
Vsaka vas ima svoje ime. Katere vasi poznaš?

Bodi uljuden!

Otroci so igrali na poti. Popotnik pride skozi
vas. Otroci se umaknejo na desno in levo, odkri-

57

jejo se, in prijazno rekč: „Dober večer!“ „Bog
daj!“ odgovori popotnik, in gre dalje. Kar se
obrne in vpraša: „ Katera pot pelje v mesto?“
Otroci glasno odgovore: „ Desna pot pelje v mesto.*
Eden pa še gre za popotnikom, in ga izpremi
vrhu hriba, kjer mn na tanko pokaže pravi pot
v mesto.

Uljudno se vedi, Uljudnost pripelje

Odkrivaj se rad! Do zlatih te vrat.

TIH.

Mesto.

V mestu so večje in lepše hiše, kakor v vasi;
tudi so hiše redno druga pri drugi. Med hišami so
trgi, ceste  in ulice.  V mestu so stanovišča, učilnice,
gostilnice, tovarne in druge javne hiše. Vsako mesto
ima svoje ime. Tudi trgi, ceste in ulice imajo
imena. Stanovniki v mestu so meščani.  Tu stanujejo:
uradniki, trgovci, zdravniki, učitelji, umetelniki,  mnogo
gospode, rokodelci, vojaki.

Kadar pridejo vojaki.

B6ben bobna: „bam, brbam! zdaj vojaki grčmo
k vam!“ Konj po cesti peketd, voz ropoče in drdrd,
trčmba poje: „tarar&! Mesto vaše smo izbrali, da bi
tukaj nočevali.*

B6ben bčbna: „bam, brbam! dobrih pčistelj dajte
nam!“ Trčmba poje: „tarard! Vina, kruha in mesa,

58

sčna, slame in zobi treba se nam tudi zdi!“ Bčben
b6bna: „bam, brbitm! Jutri pojdem kam drugam!
cesar plača til in tam!“

IX.

Cerkev.

Najimenitnejša hiša v vasi ali v mestu je
cerkev.  Ob nedeljah in praznikih pa tudi druge-
krati hodimo v cerkev. Cerkev je večja in dru¬
gačna, kakor so navadne hiše. V cerkvi so oltarji.
V velikem oltarji je podoba cerkvenega svetnika
pomočnika. Na oltarjih so prti, svečniki in po¬
dobe. Pri oltarjih vise svetilnice. Pri svetem rešujem,
telesu  gori večna luč.  V cerkvi je krstni kamen,
kropilnik, izpovednice, prižnica in orgle. Cerkev
ima stolp ali zvonik. V zvoniku so zvonovi. Kdaj
pojo zvonovi? V zvoniku je ura. Ura kaže in bije.
Cerkev je hiša božja.  V cerkvi se lepo vedem in
pobožno molim.

Pri cerkvi ali zunaj vasi ali mesta je poko¬
pališče.  Na pokopališči pokopujejo mrliče. Na gro-
beh so križi in spomeniki. Ob grobeh hodijo ljudje
tiho in resno.

1. Zvonovi pojejo.

Zvonovi pojejo, budijo glasno, da šli bi tja v cerkev
vsi molit lepč. Tam Bog sam nebeški prebiva pri
nas, in milo posluša molitve naš glas.

59

Bogd pozabiti nikoli ne smem, moliti pobožno je
dobro, to vem. Dom4 in pa v cerkvi rad molim lep6,
da Bog blagoslovil otroka me bo.

2. Otrok v cerkvi.

Ljudmila je rada hodila v cerkev. V cerkvi
ie pobožno molila in brala iz svojih molitevnih
bukvic. Zahvaljevala je Boga za vse prejete do¬
brote in ga prosila, da bi jej bil ljubi oce v ne¬
besih. Molila je za svoje stariše, brate in sestre in
za druge rodovince in dobrotnike.

Tudi besedo božjo je Ljudmila rada in paz¬
ljivo poslušala, ter je doma pripovedovala, kar si
je zapomnila.

Ljudmila je bila pobožna  in bogoljubna  deklica.

X.

Vrt.

Pri hiši je vrt.  Vrt je ograjen. V vrtu raste:
zelje, solata, peteršilj, besen, čebula, fažol, pesa, repa,
grah, kumare  in razna zelenjava.  Tudi ovocno drev¬
je je v vrtu. Tu je jablana  in hruška,  tam so
češplje  in slive  in črešnje.  Ob plotu raste grozdjiče.
Po hišnem zidu se ovija vinska trta.  Po gredicah
rastd cvetice: lilije, potonke, tulipe, rudeče  in bele
rože, vijolice, rožmarin.

60

V vrtu je mnogo dela. Vrtnik koplje z motiko
in lopato. Seje seme, sadi sadike, obrezuje, cepi in
trebi drevesa.

1. Cvetice.

Kdo je naredil cvetice lepe  — bele, rudeče in
zlate, modre f,

Bog za veselje ljudem jih daje, da bi s tem
njega spominjali se.

2. Koprive.

Zorica ni vselej slušala matere; a kdor ne
sluša svojih starišev, se večkrat opeče, in tako se
je dogodilo tudi Zorici. Za hišo v vrtu je bilo
mnogo ovočnega drevja, za zidom pa tudi nekaj
kopriv. Mati so Zorico opominjali, naj ne hodi
k zidu za hišo. Nekega jutra gre Zorica vender
tja, da-si jej je bilo prepovedano. V istem času pa-
deti dve jabolki z drevesa naravnost v koprive.
Zorica ju hoče pobrati, ali opekla seje v koprivah,
in jokajoč hiti k materi. Mati ji reko: „Kdor
starišev ubogati neče, večkrat se opeče. “ Od sih
dob je Zorica slušala svojo mater.

XI.

Travnik, polje, vinograd.

Zunaj vasi ali mesta so travniki, polja  in vino¬
gradi.  Na travnikih raste trava. Po travnikih rasto

61

tudi lepe, pisane cvetice. Poznam zvončke, ledinčice,
marjetice, potočnice, šmarijnice, jaglece, zlatice, tro¬
bentice.

Na polji raste žito: pšenica, rež, ječmen, oves,
proso, koruza, ajda.  Mej žitom raste mak  in
plavice.

Pride žetev. Zenjice žito požanjejo. Povežejo
ga s poreslom v snopovje. Postavijo ga v stavke
in kope. Zdenejo ga v kozolce. Pride mlatev.
Mlati či omlatijo klasje s cepmi. Proso menci
omanejo.

V vinogradu raste vinska trta.  Vinska trta rodi
grozdje.  Pride trgatev. Vinogradnik reže grozdje;
iz grozdja tlači vino.

Travniki, polje in vinogradi so bogati zakladi
vsakemu gospodarju.

Od kod je vse to?

Oče gredo s sinkom Jaroslavom na strneno
polje. Idoč se razgovaijata o rastlinah in zeliščih,
ki sta je videla mej potjo. Mej drugim tako-le
govorita:

Oče:  Sinko, glej tu na polji vidiš mnogo
lepih žitnih in drugih rastlin; a vsega tega pred
nekoliko meseci še ni bilo. Kaj misliš, od kod je
vse to?

Jaroslav:  To so ljudje vsejali, in potem je
vzrastlo.

62

Oče:  Res je tako! Ali povej mi, kdo je, ki
požene bilko in travo iz zemlje, listje in sladko
ovočje iz dreves?

Jaroslav:  Bog je, ki vse to stori.

Oče:  Bog je, ki vse to stori. Od Boga pride
vse, kar vidimo; on je dal zemlji moč, da more
iz sebe poganjati vse, kar na njej raste.

Človek seje, obdeluje,

Delo silno izvršuje;

Bog pa ddje zemlji rast,

Njemu bodi hvala, čast!

XII.

Gozd.

V gozdu rasto drevesa, grmovje in druge rast¬
line. V gozdu so jelke, hrasti, bukve , breze, smreke,
robidovje, zelišča, gobe, jagode, cvetice  in mahovje.
V gozdu žive jeleni, srne, lisice, zajci, dihorji ,
in veverice.  Tu si narejajo gnezda: kos, drozeg,
divji golob, krokar  in druge ptice. Gozd nam daje
drva  v kurjavo, les  v stavbe in za druga tesarska
dela. Gozd nam tudi daje steljo, žir  in želod.

1. Tj& y gozd.

Tja v gozd me vse vabi, sreč si želi, posvetnega
vrisča tam v gozdu še ni!

63

Potoček pohlevno po gozdu šumi in pisane cvetke
z vodico poji.

Kak lepo tam v gozdu mi ptice poj6, in srnice
mlade skakljajo prosto!

če vroče je, vležem se v senco drevčs, ter hvalim
pev&je očeta ’z nebes.

2. Deček y gozdu.

Deček hodi po gozdu, in glej! drevesa in
druge rastline se oglašajo in govore z njim tako-le:

Hrast:  „Pojdi sim, in sedi podme v senco!“

Deček:  „Lepa hvala! Kadar se povrnem, k tebi
sedem, zdaj še nisem truden. “

Šmarijnica:  „Pojdi sim, in duhaj me!“

Deček:  „Ljuba šmarijnica! vzel te bodem s so-
boj in materi pokazal."

Jagoda:  „Pojdi k meni, in utrgaj me!"

Deček:  „Tebe bodem nesel svoji sestrici."

Volčje jagode:  „Pojdi sim, in zoblji nas! Ali
nismo tako lepe ali še lepše, kakor zrele črešnje?"

Deček:  „Utrgal vas bodem in nesel domov
očetu pokazat, zato, ker vas bolje poznajo, ka¬
kor jaz."

XIII.

Zemlja in zrak.

Na zemlji so ljudje in živali, mesta, trgi in
vasi, vrti, polja, travniki in gozdi. Zemlja ni po¬
vsod enaka. Na nekaterih krajih je visoka, na neka-

64

terih pa nizka. Na zemlji vidimo hribe  in gore,
mej hribi in gorami pa doline.  S hriba ali z gore
se daleč okoli vidi. Hribi in gore imajo imena.

Katere hribe in gore poznaš? V hribih in
gorah je kamenje, premog  in razne rudnine  in ko¬
vine.  Se celo sol  se dobiva v zemlji.

Nad zemljo je zrak  ali vzduh.  Zraka ne vi¬
dimo, a čutimo ga. Zrak je ljudem, živalim in
rastlinam potreben. Zrak ni povsod čist. Nečist
zrak je nezdrav. Sobe se morajo prezračevati. Te¬
koči zrak je veter.  Veter vleče, sapa  piše, piš  vrši,
vihar  razsaja. Vetrovi čistijo zrak.

V zraku so oblaki, megle, dež, sneg, blisk  in toča.

XIV.

Voda.

Voda je v vodnjakih, studencih, ribnjakih, po¬
tokih  in v rekah.  Vodo rabimo za kuho in perilo.
Voda goni mlinska kolesa. Z vodo gasimo ogenj.
V vodi žive ribe, raki, žabe  in druge živali. Na
potokih napajajo živino. Po zimi voda zmrzne.
Naredi se led. O dežji padajo vodene kaplje na
zemljo. Dež je zelo potreben.

Potoki in reke imajo imena. Katere potoke
in reke poznaš?

65

Solnce in dež.

Deževalo je. Otroci so rekli: „Da bi pač
vedno sijalo solnce!“ Ta želja se jim je kmalu
izpolnila. Več mesecev se ni prikazala meglica na
nebu. Bila je huda suša. V vrtu so zvenele vse
cvetice in zelišča, in po travnikih ni bilo ne cvetic,
ne trave. Mati rekč otrokom: „Ali zdaj vidite, da
je dež ravno tako potreben kakor solnce?"

XV.

Živali.

Rad imam domače živali. Te so: konj, krava,
vol, ovca , pes, mačka, kokos, gos, raca, golob.  Konj
je lepa žival. Krava je koristna žival. Kaj nam
daje krava? Ovca je krotka. Kaj nam daje ovca?
Mačka je potuhnena. Pes je zvest. Gosi in race
plavajo. Kokoši neso.

Po gozdih in gorah živi divjačina. Katere
gozdne živali poznaš?

Zgrabljiva zverina je: lisica, dihor, kuna, pod¬
lasica. jazbec, volk, medved.

Ljube živalice so ptice.  Poznam kosa, bri¬
novko, skvdrca, slavca, palčka, lastovico, sinico, škr¬
janca, dleska, kalina, liščeka, vrabca, krokarja, vrano,
srako, šdjo.

Jastreb, orel, sokol, sdva  so ujede.

Katere živali so v vodi?

5

66

Po leti letajo kebri  ali hrosti, metulji, čebele,
čmrlji, ose, sršeni, muhe, komarji, kresnice.

1. Pes in mačka.

Pes in mačka tožita pri gospodu se oba.

Mačka:  „Pes je vgriznil v nogo me.“

Pes:  „Mačka me vpraskala je."

Mačka:  „Pes ukradel je mes6.“

Pes:  „Ta je snedla smeteno."

Kaj li storil je gospod? Sel po palico je v kot:
„Ker se tak’ sovražita, proč od mene zdaj ob&."

2. Deček in ptica.

„Ljubi deček! prosim te, pusti moje gnezdice!
tički notri so mladi, slabi so in še nagi.“

„0 ne bodi blizu tja, ker bojč se vsakega, bi zelo
prestrašili tvojih črnih se oči."

„Ub6žčekov usmili se, tja ne hodi, slušaj me;
bom ti pela pesmico, če me slušas ptičico."

Videl gnezdice bi rad ljubih ptičkov deček mlad,
a na prošnjo ptičice le iz daleč gleda je. Starka
v gnezdice zleti, varno čuva ljubčke si; dečka gleda,
hvali ga, da lep6 ubogat’ zna.

3. Kako ptice pojejo.

Vrana poje: „Korenjak!

Mej pšenico je osldk;“

Vdod se gldsi: „dp, up, up!

Žito bode dober kdp;“

67

Žolna Mice: „piv, piv, piv!

Išči, bodeš že dobil!“

Prepelica: „pet pedi,

Če ne seješ, žetve ni!“

4. Ptice pevke.

V vasi je bilo polno lepega ovočnega drevja.
Ptički so vzpomladi delali gnezda po drevji, in so
lepo prepevali. Jeseni pa so bila vsa drevesa
polna slastnega ovočja mnogih plemen. Otroci so
se razveseljevali po vrtih, in so si nabirali lepih
jabolk, hrušek, sliv in češpelj. Bili so pa tudi
v tisti vasi nekateri hudobni dečki, ki so prega¬
njali ljube ptičke. Razdirali so jim gnezda in pobi¬
rali mladiče. Uboge živali ce so zapustile ta ne¬
mirni kraj. Potihnilo je potem v vasi lepo ptičje
petje. Namesto ljubih ptičkov pa so prišle gosenice
in drugi požrešni mrčesi, ter so požrli cvetje in
pelje drevesno. Gola so bila drevesa. Otroci so
žalostni postopali pod debli, in niso imeli kaj deti
v usta. Ptički so poprej pobirali škodljive gosenice
in mrčese. Sadje je lepo rastlo, cvetlo in obrodilo.

v

Ce gnezda razdiraš in ptice loviš,

Ovocje in petje od sebe podiš.

5 *

68

XVI.

Neb6.

Nad nami je nebo.  Nebo je podobno velikemu
obloku. Ob jasnem vremenu je nebo modro. Včasi
je oblačno. Ob hudem vremenu je neb6 črno. Na
nebu vidimo solnce, mesec  ali luno  in zvezde.  Solnce
sije po dnevi; mesec in zvezde vidimo po noči.
Solnce sveti in greje.

Rad se oziram v lepo, zvezdovito nebč. Mi¬
slim si: Tam je velika, velika nebeška hiša, in
zvezde so okenca, skozi katera gleda ljubi Bog na
svoje otroke.

* *

*

O krasno, o lepo nezmčrno neb6!

Kak rado obrača se k tebi okčl
Ker vem, da tam gori očeta imam,
če td sem na svetu ubčžen in sam.

XVII.

Čas.

Solnce vzhaja; jutro  je. Solnce je na sredi
neba; poludne  je. Solnce zahaja; večer  je. Dan se
začenja in končava s polunočjo.  Po dnevi delamo,
po noči počivamo. Pridni po noči sladko počiva.
Zjutraj, opčludne in zvečer molimo.

1. Zjutraj.

O Bog! ti varuj danes me,

Da srečno vse izvede se!
Oziraj milo se na me,

Ohrani čisto mi sreč!

2. O poludne.

Pred jedjo.

O Bog! to vse nam daješ ti,
Kar vsaki dan nas preživi;
Dodeli, da nam to jedilo
Po tvoji volji bo teknilo!

Po jedi.

O Bog! s pijačo in jedjo
Nasitil si nas milostno!

Za vse, kar roka tvoja dala,
Naj bo prisrčna zdaj ti hvala J

3. Zvečer.

Zaspane moje so oči,

O Bog, pri meni bodi ti!

v

Ce v tvoji milosti živim,

Mi lehka noč je, sladko spim.

70

4. Ura.

Na steni viseča se ura maje,

Ne vidi, ne sliši, nemudoma grč

V tihotnem pogovoru: „hip, hip; hip, hip!“

Vesele in tužne stvari se gode,

Nežalostna ura, neradostna gre

V tihotnem pogovoru: „hxp, hip; hip, hip!“

Sedem dni je en teden.  Dnevi v tednu so: ne¬
delja, ponedeljek, vtorek, sreda, četrtek, petek  in so¬
bota.  V nedeljo ne delamo. Ob delavnikih delamo.

Štiri tedni so en mesec.  Meseci so: prosinec
ali januvar, svečan  ali februvar, susec  ali marcij,
mali traven  ali april, veliki traven  ali maj (majnik),
rožnik  ali junij, mali srpan  ali julij, veliki srpan  ali
avgust, kimovec  ali september, vinotok  ali oktober,
listopad  ali november, gruden  ali december.

Dvanajst mesecev je eno leto.  Leto ima štiri
letne čase: vzpomlad, poletje, jesen  in zimo.

5. Tzpomlad.

Zima je minula. Prihaja vesela vzpomlad. Led
se taja, in sneg kopni. Solnce sije gorkeje. Kmet
dela na polji. Otroci so pod milim nebom na ze¬
leni trati. Po travnikih rasto pisane cvetice; ka¬
tere? Skrjanček vedelo prepeva. Pastirji majijo
piščali in piskajo. Živina se pase po zelenih paš-

71

nikih. Drevje zelem in cvete. Iz gozda se glasi
kukavica. Po cvetji šume bučelice. Vse je živo
in veselo.

6. Velika noč.

Prišel je zdaj veseli čas —

Velika noč — za mlade nas!

Rudeče pirhe, pisane
Otrokom pridnim nam dele.

7. Poletje.

Solnce pripeka. Zelenje se razrašča. Premnogo
cvetic raste in cvete. Ovočna drevesa so uže od-

v

cvetela, in po zelenili vejali zori sladko ovočje. Žitno
polje rumeni in dozreva. Kosci kose ali sečejo
travo. Vroče je. Na nebu se prikažejo črni oblaki.
Hud piš pribuči. Po temnih oblakih Šviga blisk;
grmi in treska. Vlije se ploha. Zvedri se, in lepše
sije rumeno solnce. Zenjice žanjejo žito. Otroci
pobirajo klasovje. Poletje nam daje žita.

8. Prazniki.

Duhčvo, kres  in telovo
Veselje nam pripravljajo;
Zelenje, cvčtje trosimo,
Pridelkom r&sti prosimo.

72

9. Jesen.

Drevje je polno sladkega ovočja. Otroci veselo
pobirajo rudeča jabolka, rumene hruške, slive in
češplje. Po vinskih goricah trgači prepevajo. Dre¬
vesa rumene, in listje odpada. Kosci uže drugič
kose in spravljajo otavo. Kmet zadnje pridelke
spravlja domov. Mrzla sapa piše po strnišči. Lasto¬
vice in druge selilne ptice odhajajo. Planinaiji
ženo živino s planin. Dežuje.

10. Skrbite za cvetje!

Otide nam kmalu vzpomlad in polet,

Osuje prehitro mladosti se cvet:

Skrbite, predragi, za cvetje lepo,

Da sadja obilo prineslo vam bo!

11. Zima.

Drevje je golo. Cvetice so odcvetele. Trava
je zvenela. Ptice pevke so odšle. Pisani metulji
so izginili. Bučelice so se poskrile. Vse je tiho.
Solnce pozno vzhaja in kmalu zahaja. Ljudje so
radi v gorki hiši. Predice predejo. Sneg zapade
in pobeli polja in travnike. Zemlja počiva.

12. Božič.

V kot jaselce delam, orehe zlatim
In detetce sveto til molim, častim:

O daj mi v mladosti živeti lep6
In tebi služiti na svetu zvestč!

13. Tošila.

Za doto leto.

Vzprejmite, ljubeznjivi, danes
Iz srca mojega vošilo:

Vse novo leto novo srečo
Naj vsaki dan bi Vam nosilo

Kar dobrega ste mi storili,
Vse živo mi je pred očmi,
Srce hvaležno k Vam mi sili,
Objeti srčno Vas želi.

Za vse dobrote srčno hvalo
Vzprejmite danes oče moj,
Naj leto novo bi plačalo
Skrbi, ki imate z menoj!

Za god.

Za vezilo Bog naj dd
Vam blagosti do vrhd.

Da bi delal Vam veselje,

To so moje srčne želje.

Vedno zdravi, v volji pravi
Naj živeli bi veseli
Oče blagi, srčno dragi!

Malo imam besedi,

Srce več mi govori:

..Bog Vam srečo daj povsod'!“

To želim za Vaš Vam god.

Vzemite, ljubi, danes dar,

Ki Vam ga srce podeli
Ljubezni šopek, svetli žar
In venec srene vdanosti.

Oboje naj bo nezvenljivo,

Cvete naj vsaki dan bolj živo!

75

XVIII.

Bog.

Pogledimo nebo in zemljo! Na nebu vidimo
rumeno solnce, sijajni mesec in svetle zvezde. Na
zemlji vidimo široka polja, visoke gore in planine,
zelene gozde, plodno drevje, krasno cvetje, brezšte¬
vilne živali in razumnega človeka. Vse to je ustvaril
in uredil vsemogočni Bog.  On modro in dobrotljivo
skrbi za vse svoje stvari. On živi črva v prahu,
ribo v vodi in ptice pod nebom. Nikjer pod soln-
cem ni stvari, da bi ljubi Bog ne skrbel za-njo.
Tudi tebi je Bog dober oče. Dal ti je življenje,

76

zdrave ude in čute; dal ti je skrbne stariše in uči¬
telje. Bodi tudi ti njegov dober otrok! Izpolnjuj
njegovo sveto voljo! Pogosto misli, kako dober
ti je Bog! Bodi tudi ti drugim dober!

1. Kakšen je Bog.

„Bog je velik in mogočen!“

Kliče zemlja in nebo;

Bog neskončno je dobrotljiv  —

Kaže vsaka stvar lepo.

On vse vlada, oskrbuje,

On povsod oko ima.

Služi mu, kjer koli hodiš,

In nikdar ne žali ga!

2. Molitev.

O ljubi Bog, zdaj prosim te,

Usmili se otroka me!

Pomagaj, da živim lepo —

In k  tebi pridem kdaj v nebo!

77

XIX.

Cesar.

Cesarska pesem.

Bog ohrani, Bog obvari
Nam cesarja, Avstrijo!

Modro da nam gospodari
S svete vere pomočjo!

Branimo mu krono dedno
Zoper vse sovražnike:

S Habsburškim bo tronom vedno
Sreča trdna Avstrije.

Za dolžnost in za pravico
Vsak pošteno, zvesto stoj;

Ce bo treba, pa desnico
S srčnim upom dvigni v boj!

Naša vojska iz viharja
Prišla še brez slave ni:

Vse za dom in za cesarja,

Za cesarja blago, kri.

Meč vojščaka naj varuje,

Kar si pridnost zadobi;

Bistri duh pa premaguje
Z umetnijo, znanostmi!

Slava naj deželi klije,
Blagor bod’ pri nas doma:
Vsa, kar solnce je obsije,
Cveti mirna Avstrija!

Trdno dajmo se skleniti:
Sloga pravo moč rodi;

Vse lehko nam bo storiti,
Ako združimo moči.

Brate vodi vez edina
Nas do cilja enega:

Živi cesar, domovina,
Večna bode Avstrija!

In s cesarjem zaročnica,
Ene misli in krvi;

Vlada milo cesarica,

Polna dušne žlahtnosti.

Kar se more v srečo šteti,
Večni Bog naj podeli:
Franc Jožefu, Lizabeti,
Celi hiši Habsburški!

Kazalo.^

Male črke.

Abeceda (alfabet) z malimi črkami . .
Eno- in dvozložnice z 2 in s 3 črkami

Sestavljeni soglasniki.

Pred črko r zamolkel glas.

Naloge (igra s črkami).

Velike črke.

Abeceda z velikimi črkami.

Številke .

Priimki.

Izreki .

Pregovori.


mm

:::::

Stran
. . . 3—27
. ... 28
. ... 28
. ... 31
. ... 34
. ... 35
. . .36-43
. ... 44
. ... 44
.... 45
. . . . 45
.... 46

Berilue vaje z nazornim naukom.

I. Učilnica .47

1. Dobra otroka.47

2. Pridni učenec.  48

3. Pred ukom.  48

4. Po uku.48

II. Človeško telo.  49

1. Hvaljen bodi Bog . .. SO

2. Vidim ... •. 50

3. Slišim.50

4. Govorim.50

5. Delam.50

6. Hodim.51

7. Čutim.51

III. Živež. 51

Nekoliko dišav.52

IV. Obleka.52

Lepa suknja, prazna glava.53

V. Stanovlšče.53

1. Otrok doma.54

2. Žveplenke niso igrača.55

VI. Rodovina.55

1. Noč in dan za me skrbijo.56

2. Mlado jagnje .56

80

Stran

VIL Vas.56

Bodi uljuden.56

VIII. Mesto .57

Kadar pridejo vojaki.57

IX. Cerkev.58

1. Zvonovi pojejo.58

2. Otrok v cerkvi.59

X. Vrt.59

1. Cvetice.60

2. Koprive,.60

XI. Travnik, polje, vinograd.60

Od kod je vse to ... •.61

XII. Gozd.62

1. Tja v gozd.62

2. Deček v gozdu.63

XIII. Zemlja in zrak.63

XIV. Voda.64

Solnee in dež.65

XV. Živali.65

1. Pes in mačka.66

2. Deček in ptica.66

3. Kako ptice pojejo.66

4. Ptice pevke.67

XVI. Xebo.68

XVII. Čas.  68

1. Zjutraj.69

2. Opoludne.69

3. Zvečer . . •.69

4. Ura.70

5. Vzpomlad.70

6. Velika noč.71

7. Poletje.71

8. Prazniki.  71

9. Jesen.' '.72

10. Skrbite za cvčtje.72

11. Zima.72

12. Božič.72

13. Vošila.73—75

XVIII. Bog. 75

1. Kakšen je Bog.• . 76

2. Molitev.76

XIX. Cesar.77-78


NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA

GS

I 587 464

200718467