Celjski tednik Leto XII. štev. 4 Celje, 26. januarja 1962 CENA ayODV » DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE * DtLOVNEGA LJUDSTYA OKRAJA CELJE LIST IZDAJA IN TMLA ČASOPISNO PODJETJE >CELJSKJ TISL« ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO Pred obravnavo planskih naiog Letos pristopajo gospodarske kot ostale organizacije k obrav- navanju gospodarskega progra- ma nekoliko prej kot pretekla le- ta, kar je poleg ostalega tudi po- sledica dokaj pospešenim razpra- vam in sprejemu zveznega plana in hitri presoji učinkovitosti de- lovanja sprememb v gospodar- skem sistemu. Zato je tudi mož- no, da že dejansko v začetku leta presodimo stvarne objektivne možnosti, predvsem pa naloge, ki jih bo nujno izvršiti, da bi pred- nosti sprememb v gospodarskem sistemu prišle do polnega izraza, kar pa je pogoj za pričakovano naraščanje osebne in splošne po- trošnje. Da bi pa naloge res lahko iz- vršili, je prvenstveno potrebno, da jih poznamo, da bi lahko pra- vočasno našli najprimernejše oblike premagovanja težav. Ker čakajo velike naloge tudi т na-, Sem kmetijstvu, stanovanjsko-' komunalni izgradnji, šolstvu in drugih dejavnostih, je velike važnosti, da bodo občani sezna- njeni ne samo s problemi, temveč tudi z realnimi možnostmi, s ka- terimi razpolagamo, da pa dajo tnHi svoje predloge in misli. Prav v tem času bodo konfe- rence krajevnih organizacij So- cialistične zveze delovnega ljud- stva, ki bi nai poleg neposrednih organizacijskih vprašanj obrav- navale predvsem to, kako in s kakimi sredstvi rešiti vrsto pe- rečih stvari. K sreči bodo v šent- jurski občini dali problem elek- trifikacije, razen na Planini, iz dnevnega reda, kar je več let nazaj terjalo mnogo naporov in sredstev. Zato bodo morali letos s podvojenimi silami urejevati ceste, mostove in druge objekte, resno pa pristopiti k reševanju šolskih zmogljivosti. Vse te, prav tako pa tudi neposredne proiz- vodne naloge, bodo občani obrav- navali kar najbolj temeljito. Ko- likor bližja bodo ta vprašanja slehernemu volivcu in občanu, kolikor neposrednejše bo sode- lovanje med političnimi in gospo- darskimi organizacijami, O'bčine in krajevnimi odbori, toliko več- je uspehe lahko pričakujemo. J. P. MLADINA ZAOBNOVO DALMACIJE Na zadnji seji sekretariata okrajnega komiteja Ljudske mla- dine v Celju so razpravljali o konkretni pomoči, ki naj bi jo nudila celjska mladina prebival cem porušenih krajev v Dalma- ciji, ki jih je pred nedavnim prizadel potres. Okrajni komite je pred dnevi obvestil občinske organizacije Ljudske mladine, naj z raznimi zbiralnimi akcijami prispevajo svoj delež tem ogroženim kra- jem. Šolski aktivi se bodo pove- zali s šolskimi podmladkarji Rdečega križa in jim pomagali zbirati razen material, šolske po- trebščine, finančna sredstva itd. Nekatera podjetja v celjskem okraju so že prispevala svoj de- lež v ta sklad, velika večina pa jih še ni v tej smeri ničesar sto- rila. Zato bo naloga aktivov LMS, predvsem pa vodstev, da bodo vplivala na odločitve samouprav- nih organov, da bodo čimprej zbrala material oziroma sred- stva. Občinski komiteji se bodo povezali z občinskimi odbori Rdečega križa, da bo akcija čim- bolj koordinirana. Sekretariat je hkrati razprav- ljal tudi o udeležbi mladine celj-- skega okraja pri obnovi poruše- nih krajev Dalmacije. Ker bo v republiškem merilu organizirana brigada, se bodo mladinci vklju- čili v to brigado, ki jo bodo se- stavljali mladi gradbinci, mizar-, ji, vodni in elektroinstalaterjii itd. Skupno bo šlo iz celjskega^ okraja v to brigado 10 mladin-, cev. Slovenska brigada se bo pri-t ključila hrvaški brigadi, ki bo> tudi sodelovala v tej akciji. Na soji so tudi razpravljali o zaključkih s seminarja za občin- ska vodstva Ljudske mladine, ki je bil pretekli teden na Teharjih pri Celju. Splošna ugotovitev je bila, da je seminar vsebinsko v celoti uspel. Sodelovalo je okrog 80 mladincev. Zaključki, ki so bili sprejeti na koncu seminarja, bodo nedvomno v prihodnje po- spešili delo občinskih organiza- cij, ker pa je bilo prece} udele- žencev seminarja tudi delegatov za kongres Ljudske mladine Slo- venije, ki bo prihodnji teden v Kranju, je bil hkrati tudi dobra vsebinska priprava. -it DOSLEJ V CELJSKEM OKRAJU 20,600.000 zbrane pomoči Pripravljenost delovnih kolek- tivov in večine prebivalstva v celjskem okraju za pomoč priza- detim v Dalmaciji izpričuje vi- soko zavest socialistične družbe ter bratstva in enotnosti naših narodov. Malokatera akcija je doslej ob tako malenkostnem pri- zadevanju organizatorjev in tako skromni propagadndi rodila to- likšen uspeh. Organizirana akci- ja političnih organizacij, Rdeče- ga križa in zbornic je imela že pripravljen teren za delo, saj so mnogi kolektivi in posamezniki samo čakali na obvestilo, kako naj svoje prispevke odvedejo. Pri tej akciji so se zlasti odliko- vali delovni kolektivi, ki so od razpoložljivih sredstev odvedli izdatne vsote. Niso pa zaostajali tudi ostali delovni ljudje, organi- zacije in društva. Po dosedanjih podatkih okraj- nega štaba je v enem tednu, od- kar se je organizirana akcija za zbiranje pomoči začela, na po- sebni bančni številki narasla vsota denarnih prispevkov v vi- šini 12 milijonov 969 tisoč dinar- jev. Mnogi kolektivi pa so razen tega prispevali industrijsko bla- go kot je posada, blago, gradbeni material, barve, železo itd. Po grobi ocenitvi predstavljajo ti prispevki v denarni vrednosti nadaljnjih 7 milijonov in 658 ti- soč dinarjev. Podatki se nanašajo na prve tri dni v tem tednu, akcija pa se seveda še nadaljuje in bo za- ključena šele ob koncu meseca. ISKRENA HVULA, BRATJE! Dalmacija se še vedno ni pomirila. Spet in spet potresni sunki podirajo razrušene zidove, spet zbegani ljudje trepečejo pred stihijo. Pod Biokovim tava živina brez lastnikov in dela ško- do. Imetje propada v porušenih hišah in ljudje živijo daleč od rodnega kraja ob vsej obali Ja- drana. Ko smo pred dnevi obiskali vaščane iz Puha- ričev izpod Biokova, so nas obkolili kot pred- stavnike tistega Celja, ki ga nikoli v življenju ne bodo pozabili. Naselje počitniške zveze je po- stalo njihov začasni novi dom. Počitniške hišice vzdržujejo v najlepšem redu, kot bi bile njihove in še bolj. Zvečer poslušajo radio in berejo časo- pise. Ganjeni so nad poročili, da po vsej državi zbirajo sredstva za čimprejšnjo obnovo njihovih vasi. Ko smo odhajali, so mi naročili, da izročim vsem prebivalcem našega okraja iskrene pozdra- ve in globoko zahvalo. Na zgodnjih slikah pa lahko vidite otroke iz prizadete vasi v družbi s predsednikom počitniške zveze tovarišem Pepel- njakom in eno izmed hišic, kjer je sicer tesno, toda prijetno in varno zavetje nesrečnim begun- cem. Uspešen zaključek POLITIČNE ŠOLE V ROGAŠKI SLATINI V torek so slušatelji občinske politične šole za občino Šmarje, ki je imela svoj sedež v Rogaški Slatini, opravili še zadnjo dolž- nost, s tem da so v obliki raz- govora svojih seminarskih nalog pokazali koliko so pridobili teo- retičnega znanja s področja družbeno ekonomskih ved. Pre- davanja na večerni občinski po- litični šoli so pravzaprav bila za- ključena že konec leta, v janu- arju pa so se slušatelji posvetili pisanju seminarskih nalog. Na tej šoli so se odločili za enotno temo, po kateri so slušatelji ob- ravnavali družbeno ekonomske odnose v gospodarskih organiza- cijah in komuni. Zaključek ni bil več v obliki nepopularnih izpitov, kakršni so bili prejšnja leta. Slušatelji so s predavatelji obravnavali proble- me, ki so jih vnesli v svoje se- minarske naloge, hkrati pa so z odgovori na vprašanja predava- teljev pokazali svoje znanje iz marksističnih, politično-ekonom- skih ved. kakor tudi s nodročja ekonomske graditve FLRJ ter družbene ureditve naše države. Razen dveh slušateljev, ki se zaključnih razgovorov nista ude- ležila, so vsi uspešno izpolnili pričakovanja. Povprečno je bil uspeh letošnjega leta na tej šoli prav dober. S tem je šmarska občina, pred- vsem pa kolektivi, pridobila lepo število s političnim znanjem obo- roženih ljudi, ki se bodo lahko bolje in poglobljeno posvetili svojim političnim nalogam v družbenem in delavskem uprav- ljanju. Tine Šrot-četrti v nedeljo so je v Novem Sadu končal tretji republiški turnir v orodni telovadbi. V moški kon- kurenci je zmagala Slovenija pred Hrvatsko, Bosno in Srbijo, v ženski pa Srbija pred Sloveni- jo in Hrvatsko. K lepemu uspehu slovenske moške vrste je pripomogel tudi član gabrskega Partizana, Tine Šrot, ki se je v skupnem ocenje- vanju uvrstil na častno četrto mesto za Cerarjem, Petrovičem in Menčikom ter pred vsemi ostalimi tekmovalci iz Slovenije in drugimi. Tako je Šrot vsaj tii pokazal, da je trenutno drugi najboljši orodni telovadec v naši republiki. Najboljši uspeh je Šrot dosegel na krogih, kjer je zaslužil 9.50 točk in s tem drugo mesto. ŠTORSKI ZELEZARJI — PETI Na smučiščih okoli Raven na Koroškem so bile te dni šeste metalurške smučarske igre. V skupni oceni so zmagali doma- čini, medtem ko so se smučarji štorske železarne uvrstili na pe- to mesto. M. B. Za čas od 25. januarja do 6. fe- bruarja. Nastop mrzlega zimskega vre- mena pričakujemo bodisi okrog 25. januarja, bodisi okrog 31. ja- nuarja, a vsekakor okrog 6. fe- bruarja. Ob preobratu vremena bo snežilo. Sicer pričakujemo še nekaj padavin okrog 26. januar- ja, v ostalem pa bo suho. Dr. V. Manohin PLENUM OKRAJNEGA ODBORA SOCIALISTIČNE ZVEZE Problemi kulture V komuni KULTURNA DEJAVNOST JE SESTAVNI DEL DRUŽBENE- GA ŽIVLJENJA V KOMUNI. - PREMALO PROGRAMIRANE- GA DELA NA PODROČJU KULTURE. - KAMPANJSTVO. PRE- ŽIVEL AMATERIZEM IN STIHIJ NÜST NEGATIVNI SOPOTNIKL - PREPOGOST MAČEHOVSKI ODNOS DO KULTURNIH VPRA- ŠANJ IN PROBLEMOV. - ŽELIMO SI POLITIČNO, STROKOV- NO IN KULTURNO RAZGLEDANEGA PROIZVAJALCA IN U- PRAVLJALCA. - ZATO NAJ BO RAZVOJ KULTURE SKLA- DEN Z RAZVOJEM OSTALIH PODROČIJ DRUŽBENEGA IN EKONOMSKEGA ŽIVLJENJA. - V torek je bil v Celju plenum Okrajnega odbora SZDL, ki je bil posvečen obravnavanju in razpravi o problemih kulture v komuni. Poročilo, sestavljeno na osnovi široko zasnovanih analiz stanja ter razvoja kulturnega življenja po občinah, je podal tovariš Srečko PRATNEMER, predsednik ideološke komisije pri OO SZDL. Poročilo je bilo zelo obširno, vendar ne toliko po času. kolikor po izredni širini problematike, bilo pa je tudi zelo kritično. To je bilo zelo dobro, saj se je po- zneje razvila izredno živahna razprava — in končno: plenum se je sestal, da bi obravnaval probleme. No in teh, tako kaže, ni malo. Zlasti zdaj, ko se uveljavlja si- stem delitve dohodka, je kultur- na dejavnost v občinah še veliko bolj odvisna od razumevanja ne- posrednih proizvajalcev, razume- vanje le-teh pa neizbežno od te- ga koliko to kulturno življenje bogati prav njih, koliko jim bo- mo probleme kulture in cilje s tem v zvezi znali približati. Toda kulturno življenje nosi v sodoben čas polno preživelih ob- lik dela, vsebuje obilo ovir za uspešnejši razvoj, predvsem pa ne najde dovolj široke poti med množice. Društva in organi, ki se ukvarjajo z vprašanji kulture ostajajo pogosto v mejah pov- prečnega amaterizma, bremeni jih tudi klubaštvo, premalo se posvečajo programskemu usmer- janju razvoja kulture v komuni in se vse preveč zaganjajo v kampanje ali pa se zadovoljuje- jo s stihijskim razvojem. Zelo pogosto pozabljamo, da je razvoj tehnike krepko spremenil pota po katerih kultura prihaja med naše ljudi in da zato ama- terizem, ki je daleč pod nivojem, ki ga terja današnji človek, nima žetve. Na drugi strani pa nam na višiem nivoju razvite dejavnosti tudi ne morejo dati tako obilne- ga sadu, če hkrati ne bomo skr- beli za rast kulturne ravni mno- žic, za estetsko vzgojo mladine in odraslih, če ne bomo našo družbo postopoma dvigali na vedno višjo kulturno raven. To nalogo pa bomo uspešno opravili tudi prek raznih klubov, kjer bodo ljudje sproščeno in aktivno sodelovali, pri tem pa tudi sami rastli. Ze vrsto let se brezuspešno ubadamo z programi kinomato- grafov. Pri tem pa se poslužuje- mo »linije najmanjšega odpora<, češ, prvi pogoj je dober film. To- da če bi bili vsi dobri, kdo bi vedel da so? Gre za vzgojo, po kateri bo človek vedel spoznati doljer film od slabega, kič od kvalitetnega likovnega dela, do- bro pesem od slabe itd. Poseben problem je seveda mačehovski odnos do vprašanj na področju kulture. Ta odnos se manifestira predvsem v premajh- ni skrbi za materialno podlago, kajti tudi kultura ni zastonj. To- da kako naj se ustrezno razvija, če se v Celju, kjer je kulturno življenje daleč pred tistim po ostalih komunah, duši pod težo problemov. Študijska knjižnica ima 23.000 knjig v zabojih, nič bolje ni z Mestno knjižnico. Glas- bena šola gostuje v prostorih, ki so stari 4-00 let. Celje nima raz- stavnega prostora, lutkovni oder »živi« v obliki ideje deset let, v delavskem Gaberju ni enega ustreznega prostora za kulturno delo. In vendar je v Celju bilo lani kulturnim društvom in usta- novam dodolieno okoli 35 mili- jonov dotaci ie. Kako pa to iz- gleda tam. kjer komuna ni dala dinarja za te namene? Še zdaleč nismo zajeli vseh ti- stih vprašanj, ki so jih člani OO SZDL na plcntimn načenjali. To- variš Jože MAROLT, sekretar OK ZKS. je v svojem prispevku k razpravi poudaril, da je ple- num opravil veliko delo, ko je opozoril na vse številne proble- me. Zdaj pa bo treba podobna posvetovanja, na katerih se bodo porodili konkretni sklepi in pro- grami, organizirati v komunah samih. Zbrano gradivo omenje- nega p'enuma iim bo v koristen napotek in vodilo. Ko je govoril; o sredstvih za kulturo, je tovariš ! Marolt dejal, da naj bodo tolikš- ■ na. da bodo omogočili razvoj ; kulture v skladu z vsemi ostali- • mi področji družbenega življe-j nja v komuni. Svojo diskusijo je , tovariš Marolt zaključil z odgo- vorom na vprašanje o odnosu po- litičnih in kulturnih delavcev, ki ga na kratko takole posreduje- mo: Ne more biti političnega delav- ca, ki ni vsestransko in skladno, torej tudi kulturno razgledan, pravtako pa ne more biti dober ku'turni Helavec tisti, ki ne živi / današnjim družbenim razvo- jem. IDEALIST - MATERIALIST Po bogu brate, da začnem idealistično, kako ljudje me- šajo pojme! Govoril sem z direktorjem, ki se me je takole hotel od- križati (spet idealizem), ko sem mu dopovedal, da je ko- mercializem in podobno grd eksces. Rekel je: — Dvajset let nas vzgaja- jo za materialiste, zdaj pa je to naenkrat narobe in nas preprečujejo naj bomo idea- listi... — No upam, da ni tako resno mislil, kot je dejal. Toda v to sem prepričan, da ni po- vsem na čistem o dvotirnosti idealizma in materializma. Ce se nekdo žene za viso- kimi dohodki, ki jih, mimo- grede povedano, ne zasluži, je materialist. To drži. Toda tak materializem nima nič skupnega z materializmom kot svetovnim nazorom. To je le izraz ali pojem za ka- rakter (po navadi slab). In da bi materialisti, mi- slim v filozofskem pomenu besede, ne mogli več hiti idealisti, je rečeno nekako tako, kakor »da krop ni vo- dac. Hudo je, da je za dva pojma en sam izraz, za poj- ma, med katerima je »ma- lenkostna« razlika. Zaradi enega materializma so bili, so in bodo idealni ljudje pri- pravljeni umreti, zaradi ma- terializma drugih pa pona- vadi ljudje trpijo (pa tudi umirajo). In to zaradi tega, ker so nekateri ljudje, ki se proglašajo za idealiste, pre- veliki materialisti. Zamota- no, kaj? Nekdo drug pa je zndnjič rekel, da idealizem »izumi- ra«, ker ni več moderen. Ta, ki misli, da je med posled- njimi Mohikanci — idealisti, je na podobni poti. Ali ni ravno materialistični nazor o razvoju č'ovoške družbe, o zakonitostih ekonomiko in proizvodnih odnosih temelj, na katerem .umeuiuii.iu spuiuinov iU ceio izvirum za- pisov IZ casa nase ijuas>A.e vsiaje. V lem pisanju se ni uveljavila saiuo kvaiiteia, temveč tudi vztrajnost in pnzauevnost. i-ri presoji o pouemvi nagrad se je komi- sija odločila za to, da je sredstva v ta namen razüe- liia med štiri najbolj priza- devne pisce tega pogiavja natečaja. Zato ni podelila prve nagrade, temveč dve drugi in dve tretji. Drugi nagradi po 20.000 dinarjev sta prejela: Vlado Valenčak iz Velenja ter Drago Kumer iz Prebolda, tretji nagradi po 10.000 dinarjev pa Rudi Lešnik iz Šmarja in Jurček Krašovec iz Celja. Nekoliko manj prispevkov je bilo na razpolago tudi iz tretjega poglavja nagradne- ga natečaja. Zato komisija ni podelila prve nagrade; dru- go v višini 20.000 dm^rîpv je priznala Milanu Božiču iz Celja, tretjo v znesku '0 001 diparipv pa Rudiju Lešniku iz Šmarja. Vsem rnfrajencem iskre- no čestitamo. Uredništvo POPOLDAN s svetovnim potnikom staneta Žagarja iz Kranja več ali manj poznajo vsi ljudje. Ce pa še kdo ne ve, kdo je ta možakar, ki jih kaže 25, a je v resnici star 33 let, samo to-le: je uslužbenec trgovskega podjetja Oprema v Kranju, predsednik tamošnjega turističnega društva in član šte- vilnih drugih organizacij. Njegov »konjiček« pa je spoznavanje do- mačih in tujih dežel. Do lanskega leta, ko je dobil moped, je večino dežela prepotoval s kolesom. Sam še sedaj ne ve, ali je pokrajina, ki jo spoznava najlepše doživetje, ali pa so to fotografije, ki jih spo- toma posname in pozneje doma pregleduje. Oboje ga silno navdu- šuje. Zanimivo je, da »svetovni pot- nik« najraje potuje sam. Na svo- jih dolgih potovanjih po 21 tu- jih deželah in Jugoslaviji še ni- koli ni imel sopotnika. Kolo, lani pa že Tomosov Colibri ter foto aparat so njegovi zvesti spremlje- valci. Kar težko si je predstav- ljati odločitev in pozneje vožnjo s kolesom od Kranja do Stock- holma. Devetinštirideset dni, ki jih je potreboval za tja in nazaj, je veliko, pa tudi malo. Nič manj- ši, če ne še večji podvig, pa je bila njegova lanska pot, ko je prevozil kar 10.360 kilometrov. Potovanje po Anatolski planoti v Turčiji je enkratno doživetje in Žagar jo sedaj že dobro pozna, saj je bil lani že drugič tam. Pred leti je obiskal Ankaro kar s ko- lesom; lani je bil tam z mope- dom. Pravi, da v tretje tja ne bo potoval. Mož je na svoji poti doživel do- sti lepega in žalostnega. Ima ze- lo dober spomin. Ne glede na to, pa bi ga spravili v zadrego, če bi ga vprašali po najlepšem vtisu. Seveda, egiptovske piramide so nekaj edinstvenega, toda privlač- ne so tudi moderne zgradbe. Lepi spomini ga vežejo tako na mesta severne Evrope, kot na Velenje. Večkrat se je zgodilo, da je močno presenečen obstal pri kak- šni pomembni reči. Tako pravi, da ne ve koliko časa je gledal zlato Tutankamnovo masko v Kairu in da se nikakor ni mogel načuditi flori Nizozemske. Nekaj neverjetnega je doživel ob sre- čanju z bedo na Bližnjem vzho- du. To je treba videti in doživeti, sicer je težko razumeti razvoj teh zanimivih dežel. Žagar je iznajdljiv, močan in poln idej. Večkrat je imel na svo- jih potovanjih težave. Toda ob prijazni besedi je na vse to poza- bil. Nekoč so ga, ko je vozil po Ankari, napadli trije na pol divji psi. Močno je pritiskal na pedala in se trudil, da bi jim ušel. Ko se je zdelo, da bo ves napor zaman, ga je rešilo golo naključje. Med to divjo vožnjo so se pasovi, ki so vezali torbo na prtljažniku ne- koliko zrahljali in z nje je padlo nekaj kosov prepečenca. Sestra- dani psi so planili po njih; on pa jim je ves srečen, da jo je tako poceni odnesel, prepustil še osta- nek suhega in prepečenega kruha. Povsem razumljivo je, da člo- veka tu in tam popade strah. Tu- di Žagarja je nekoč prevzel ta občutek. Takrat je bil v starin- skem Dovru na Angleškem. Tam ga je zalotila huda nevihta. Bli- skalo in grmelo je tako, da ni več videl pravega izhoda. Končno se je vse lepo izteklo. Pred kratkim je obiskal Vele- nje. Novo rudarsko mesto ga je tako prevzelo, da se je odločil, da bo pripravil posebno predavanje z diapozitivi o tem mestu ob Pa- ki. Naslov mu bo dal »Pravljica o Velenju«. CELJSKI TEDNIK STEV. 4. — 26. januarja 1962 Industrija žalske občine od vseh strani Svet za induistrijo občine Žalec je za eno zadnjih zasedanj Občin-^ skega ljudskega odbora pripravil temeljito analizo o dogajanjih, in- vesticijski izgradnji in perspekti-- vah industrijskih podjetij na ob- močju žalske občine. Tekstilna industrija je пајтост nejša industrijska panoga v ob^ čini. Od skupnega števila 3.376 za- poslenih, jih je v tej panogi pri-;' bližno 55 %. Ce primerjamo delež tekstilne industrije v skupnem' narodnem dohodku občine, vidi- mo, da je nanjo lani odpadlo 69 %, v I960, letu pa celo 75%., To pomeni, da odpade na enega zaposlenega v tekstilni industriji veliko več narodnega dohodka, kakor v ostalih industrijskih pa- nogah. Premogovnik je udeležen s 13.5, keramična industrija z 8.8, lesna z okoli 7, industrija opeke pa z 1.7 odstotka v skupnem na- rodnem dohodku občine. Z rekonstrukcijami, ki jih iz- vajajo podjetja žalske občine, ne- prestano raste vrednost osnovnih sredstev, zmanjšuje pa se odsto- tek iztrošenosti, ki je bila marsi- kje zelo visoka, zlasti še v tekstil- ni industriji. Zaradi tega so se kar tri tekstilne tovarne v občini lotile temeljitih rekonstrukcij. V tekstilni tovarni Juteks v Žalcu je že pričela poskusna proizvod- nja jutine preje v lastni predil- nici, ki bo v prihodnje zadovolji- la potrebe po tej surovini, v na- slednjih mesecih pa, ko bo rekon- strukcija povsem končana, bo to- varna proizvajala izključno juti- ne tkanine. Poprej se je morala zaradi pomanjkanja surovin del- no preusmeriti na proizvodnjo bombažnih tkanin. Tovarna bo proizvedla okoli tri milijone kva- dratnih metrov jutine tkanine let- no. Tovarna nogavic na Polzeli se pravkar dogovarja za dobavo 300 Zodiac strojev za pletenje ženskih nogavic. Ti stroji naj bi bili na razpolago že v prvi polovici letoš- njega leta. Dobavitelj strojev bi dal na razpolago tudi potrebne surovine za petletno proizvodnjo. Podjetje bi rekonstrukcijo izvaja- lo s posredovanjem Jugo-importa, kateremu bi v naslednjih letih dobavljajo nad 12 milijonov parov ženskih nogavic letno, ali okoli 80 odstotkov proizvodnje na teh strojih. Ponudba je vsekakor u- godna; zanjo se je delavski svet načelno že odločil. Ta proizvod- nja bi omogočila zaposlitev 450 novih delavcev. Rekonstrukcijo nadaljujejo tu- di Tekstilna tovarna v Preboldu, ki obnavlja in modernizara ople- menilnico ter kotlarno, predilne priprave in tkalnico. Tekstilna tovarna Šempeter je prenehala z proizvodnjo; v teku je njen likvidacijski postopek. Iz- strošene stroje, ki kmalu ne bi mogli več biti konkurenčni v tek- mi z modernimi in velikimi no- vimi tekstilnimi tovarnami v dru- gih krajih države in v svetu, so že prodali. Pridobljena sredstva bodo porabili za ustanovitev no- vega obrata tovarne AERO iz Ce- lja, ki bo prevzela tudi vse ne- premičnine. Novi obrat bo lahko v končni fazi proizvodnje ustvar- jal nekajkrat večji narodni do- hodek, kakor pa ga je dosegala dosedanja tekstilna tovarna. De- lovno silo, kolikor je ne bo ostalo v novem podjetju, prevzamejo so- sednje tekstilne tovarne. Lesnoindustrijski podjetji Šem- peter in Polzela sta se združili v eno podjetje, ki ima mnogo večje možnosti za usipešen razvoj. V polzelskem obratu bodo izdelovali spalnice iz mehkega lesa, v šem- petrskem pa finejše furnirano pohištvo. Tudi v tej industrijski panogi je narodni dohodek na enega zaposlenega nad povpreč- jem. Odkar v Keramični industriji Libo je obratuje iz Madžarske u- vožena peč, si je podjetje neko- liko opomoglo, čeprav nova na- prava še ne deluje brezhibno. Podjetje se pogaja za odkup li- cence za proizvodnjo grafitnih loncev, po katerih je veliko po- vpraševanje v naši industriji. Premogovnik Zabukovca je za- čel izkoriščati varnostne zaloge premoga v bližini središča rud- nika, hkrati pa se pripravlja na postopno in načrtno opustiitev ob- rata, oziroma na preusmeritev kapacitet, zlasti zunanjih pomož- nih delavnic. Težave ima s pro- dajo premoga v prahu, ki ga ima na zalogi precejšnje količine. Tudi industrija opeke bo do- segla slabši finančni uspeh, ker je morala slediti znižanju cen svojim proizvodom, kakor so to storue druge opekarne. Industrija žalske občine bo po vseh predvidevanjih dosegla v le- tošnjem letu 3.164 milijonov na- rodnega dohodka, čistega pa 1,753 milijonov dinarjev, od tega bo znašal bruto osebni dohodek 1,459 milijonov dinarjev, v sklade pa bo predvidoma vloženih 294 mili- jonov dinarjev. J. G. Iz naših podjetij Tudi takih drobilcev je v našem okraju kar lepo število. Odgovor- ni ljudje pravijo, da delavci pri njih že dolgo delajo z njimi, da pa se še ni pripetila nobena ne- zgoda in tudi ne poškodba. Ali naj res čakamo na to, da se bo pripetilo nekaj neprijetnega? Kaj bodo rekli odgovorni ljudje ta- krat? Vprašamo vas, kaj boste rekli takrat? — Zdi se, da umi- kate pogled in nimate besed. 560 prometnih nesreč in 24 mrtvih Še zmeraj - zaradi alkohola Po statističnih podatkih oddelka za notranje zadeve pri Okrajnem ljudskem odboru v Celju je bilo v našem okraju lani 560 prometnih nesreč, od tega 385 s težjimi posledicami. Pri nesrečah je 24 ljudi izgubilo življenje, medtem ko je bi- lo 361 oseb huje ali lažje telesno poškodovanih. Pri vseh teh nesrečah je nastalo za okoli 47 milijonov dinarjev material- ne škode. V tem znesku so vračunani samo stroški, ki so na- stali zaradi okvar na vozilih, ne pa oni, ki so nastali zaradi zdravljenja poškodovanih oseb in zaradi zastoja vozil. Med smrtnimi žrtvami promet- nih nesreč je bilo devet kolesar- jev, trije pešci, trije motoristi, trije sopotniki na motornem vo- zilu, dva voznika osebnih avto- mobilov, en mopedist. en voznik vprežnega voza, en traktorist in en sopotnik na vprežnem vozu. Pri prometnih nesrečah s smrt- nim izidom je bila vinjenost v desetih primerih glavni vzrok ne- sreče. Medtem ko je ena smrtna nesreča nastala zaradi neupošte- vanja prednosti v križišču, so v treh enakih primerih zabeležili nepazljivo prečkanje ceste, v dveh prehitro vožnjo glede na razmere na cesti, v enem okvaro na vozilu, v dveh sekanje ovin- ka, v dveh nepazljivost med vož- njo in v treh primerih nepravil- no prehitevanje. Analiza vzrokov prometnih ne- sreč kaže, da se jih največ pri- peti zaradi neupoštevanja cestno prometnih predpisov. Do nesreč pa je prišlo tudi zaradi slabih cest in okvar na motornih vozi- lih, vendar je število nesreč za- radi teh vzrokov zelo majhno. Od vseh koristnikov cest so ko- lesarji najčešči povzročitelji pro- metnih nesreč. Kolesarji so tisti, ki slabo poznajo prometne pred- pise, nadalje se na cestah pojav- ljajo s pomanjkljivo opremlje- nimi kolesi, brez luči, iDrez od- bojnega stekla in zavor. Veliko- krat vozijo vzporedno, nepravil- no prehitevajo, ne nakazujejo spremembe smeri vožnje z roko, na kolesa si nalagajo predmete, ki jih ovirajo pri zaviranju in preglednosti. Vsem tem vzrokom so se lani pridružili še vinjeni kolesarji. Kolesarji so pri taki vožnji stalno izpostavljeni nevarnosti in postanejo v mnogih primerih tu- di sami žrtve prometnih nesreč. V preteklem letu je zaradi teh nepravilnosti izgubilo življenje kar devet kolesarjev, medtem ko je bilo večje število kolesarjev huje in lažje poškodovanih. Go- tovo je tudi to, da bi bilo med kolesarji manj ponesrečencev in da bi bilo na sploh manj pro- metnih nesreč, če bi imeli kole- sarske steze. V celjskem okraju se nekateri činitelji že vrsto let brezuspešno prizadevajo, da bi zgradili kolesarsko stezo ob ce- sti prvega reda od Vojnika do Šempetra. Na tem odseku ceste je kolesarski promet zelo velik in predstavlja stalno oviro sodob- nemu prometu motornih vozil. Materialna škoda, ki je nastala pri prometnih nesrečah na tej cesti, je prav gotovo večja kot bi stala zgraditev kolesarske steze. Lani so se smrtno ponesrečili trije pešci, ki so nepazljivo preč- kali cesto, medtem ko jih je bilo več telesno poškodovanih. Pešci se še zmeraj ne zavedajo, da se motorni promet hitro razvija; zato se vedejo na cestah tako, kot da je samo njim namenjena. Pri pešcih pride do nesreče naj- večkrat zaradi nenadnega priho- da na vozišče, zaradi neprevidne hoje in vinjenosti. Vozniki motornih vozil so bili lani kar 146-krat udeleženi pri prometnih nesrečah. Pri teh so bili trije smrtno poškodovani. Prav tako so smrtne žrtve postali tudi trije sopotniki na motornih kolesih. Zanimivo je, da so bili kar štirje vozniki in sopotniki na motornih kolesih, ki so se smrt- no ponesrečili, brez čelade. Voz- niki motornih vozil povzročajo največ nesreč zaradi vinjenosti, prehitre vožnje, neupoštevanja prednosti v križišču, nepravilne- ga prehitevanja in neupošteva- nja cestno prometnih znakov. Žalostna je ugotovitev, da je bil pri vsaki četrti nesreči udeležen vinjeni voznik, kljub temu, da se je kriteri.j kaznovanja zoper vinjene voznike zelo zaostril. Kakor kolesarji, tako tudi voz- niki vprežnih vozil poznajo zelo slabo cestno prometne predpise. Vozijo z nepravilno opremljeni- mi vpregami, brez odbojnega stekla, brez osvetlitve v nočnem času, nepravilno prečkajo cesto, puščajo vprege na cesti brez nad- zorstva, onesnažujejo cestišče in večkrat vozijo pod vplivom al- koholnih pijač. Take nepravilno- sti so lani povzročile 63 promet- nih nesreč. Po mesecih je v 1961. letu od- padlo največ prometnih nesreč na september in oktober, po dne- vih pa na soboto, nedeljo in po- nedeljek od 16. do 20. ure. Ce primerjamo statistiko pro- metnih nesreč v lanskem letu z ono iz 1960. leta, ugotovimo, da se je število prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in smrt- nimi žrtvami zmanjšalo za okoli deset odstotkov, medtem ko se je povečalo število prometnih ne- sreč, pri katerih je nastala samo materialna škoda. To je razve- seljiva ugotovitev, posebno še če upoštevamo, da se je znatno po- večalo število motornih in dru- gih vozil. Ta uspeh lahko pripi- sujemo povečani prometni vzgo- ji vseh koristnikov cest, ki jo opravljajo komisije za vzgojo in varnost v cestnem prometu preko številnih avto-moto , društev, s pomočjo Združenja šoferjev in avtomehanikov, Ljudsike tehnike in s pomočjo organov družbene- ga upravljanja. J. K. VELIKA NALOGA ¥seh družbenih sil Novosadsko posvetovanje o statutih komun ni dalo no- benih šablon, niti enotnih okvirov za sestavo teh iz- redno pomebnih aktov ko- munalne samouprave. Posve- tovanje takih šablon ni da- lo, ker za to ni bilo nobenih potreb. Nasprotno, vsakršno šabloniziranje bi lahko sa- mo zmanjšalo pomen in bo- gastvo idej, predlogov in su- gestij, ki so posledica speci- fičnosti vsake komune pose- bej, dosedanje prakse in iz- kušenj, večje ali manjše raz- vitosti organov družbenega upravljanja, dela zavestnih subjektivnih sil in podobno. Spričo tega, da bodo sta- tuti komun poleg zvezne in republiške ustave tretji osnovni dokument bodočega razvoja našega družbeno- ekonomskega in političnega sistema, bi bilo prav in ko- ristno, da bi izmenjali iz- kušnje in mišljenja ter se precej podrobno pogovorili o najvažnejših principih, ki jih bodo srečavali pri raz- pravi in sestavljanju statu- tov. Precejšen delež v tem pogledu je dalo novosadsko posvetovanje, saj so se nje- govi udeleženci razšli z bo- gatimi mislimi in predlogi. ki jih bodo lahko primerjali in prilagajali svojim potre- bam in zahtevam. Lahko itrdimo, da je po tem posvetovanju nastopilo novo obdobje v delu okoli priprav za sestavo statutov komun. Četudi se niso kon- čale načelne razprave o ne- katerih principielnih vpra- šanjih, je vendarle razum- ljivo, da je treba zdaj pre- iti na konkretno delo, na praktično pripravljanje ma- terialov in osnutkov za bo- doče statute komun. Za to delo niso postavljene nobe- ne časovne omejitve, niti ne govorijo o naglici, a navzlic temu, dela se bo treba lotiti z veliko odgovornostjo in prizadevnostjo ter ga po možnosti končati v letošnjem letu. V pripravah za sestavlja- nje statutov komun bo treba proučiti vse pogoje, možno- sti in naloge v zvezi s celot- nim ekonomskim, kulturnim, in družbenim razvojem ob- čine. Prav tako bo treba do- ločiti mesto in vlogo poli- tičnih, gospodarskih in druž- benih činiteljev, zlasti pa precizirati njihove pravice, dolžnosti in medsebojne od- nose, vse seveda v okviru komune. Vse to narekuje, da se de- lo okoli priprav za sestav- ljanje statutov ne more ome- jiti samo na strokovne or- gane v občini, temveč, da je to naloga, in še zelo velika, vseh najodgovornejših po- litičnih organov in družbe- nih organizacij. O vseh vprašanjih, ki se bodo po- javljala skupaj z razpravo o statutih komun, bo treba ne samo sestaviti analize, tem- več pripraviti tudi razgovo- re z organi delavskega in družbenega upravljanja, po- litičnih in družbenih orga- nizacij, strokovnih združenj itd. Očitno je, da so se naše komune prav zdaj znašle pred izredno odgovornim delom s področja kolnunal- ne zakonodaje, ki ga bodo morale same in samostojno opraviti. Sestavljanje doku- menta, ki naj bo »magna carta«, kot je rečeno na no- vosadskem posvetovanju, vsakega državljana, orga- nov in samoupravnih orga- nizacij, je delo, ki bo zah- tevalo resno sodelovanje vseh družbenih sil. M. D. RAZVESELJIVA BILANCA LANSKIH SEJMOV NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU _ *s , - KS Za 35 miljard kupčij LANSKIH MEDNARODNIH SEJMOV NA GR SE JE UDELEŽILO 400.000 OBISKOVALCEV Pred kratkim so na Gospodar- razstavišču ocenili sezono lan- skih mednarodnih sejmov. Pri- znati je treba, da je bilanca lan- skih sejmov zelo razveseljiva, tako glede obiska vseh sejemskiii prireditev, še bolj pa glede po- slovnih uspehov, ki na teh med- narodnih sejmih naraščajo iz leta v leto. Lani so bili na Gospodarskem razstavišču 4 mednarodni sejmi, in sicer modni, vinski, gradbeni- ški in elektronski. Na vseh sej- mih je bilo lani prodanih 340.458 vstopnic. Seveda pa je število obi- skovalcev še precej večje, kajti več tisoč ljudi je prišlo na sejme brez vstopnic (razstavi j alci v ok- viru sejmov, gostje ob otvoritvah itd ). Zato ni pretirana trditev, da se je lanskih sejmov udele- žilo že blizu 400.000 obiskovalcev. Največ vstopnic je bilo prodanih na gradbeniškem sejmu, ki mu sledijo vinski, elektronski in mod- ni. Še pomembnejši obiski kot pri obisku gledalcev pa so bili lani doseženi glede poslovnih uspehov. Na vseh lanskih sejmih je bila sklenjenili za več kot 34 milijard dinarjev kupčij, pri čemer spet nosijo levji delež gradbinci. Ta številka jasno kaže, da postajajo specializirani mednarodni .sejmi na Gospodarskem razstavišču iz leta v letu pomembnejše medna- rodne gospodarske prireditve, ki jim hitro raste sloves ne^samo v poslovnih krogih doma, marveč tudi v inozemstvu. O tem spet jasno priča podatek, da je na vseh lanskih sejmih sodelovalo 1046 domačih in inozemskih podjetij iz 18 držav, ki so razstavljala svoje proizvode na 44.500 kvadratnih metrih razstavnih površin. Letos bo na Gospodarskem razstavišču še pestrejši pro- gram mednarondih sejmov, ki jih bo že pet: m ■ 'ori \i lo 21 "-a- nuarja), turistični »Adria-Alpe-« (od 14. do 24. aprila), lesni (od 4. do 11. junija, vinsld (od 1. do 9. septembra) in elektronski (od 13. do 21. oktobra). Nedvomno bodo na teh sejmih doseženi še večji poslovni uspehi med domačimi in inozemskimi podjetji, kar bo še v večji meri kot doslej uveljavilo* jugoslovansko gospodarstvo v tu- jini. IZ NAŠIH KOMUN POMEMBNA ZDRAVSTVENA PRIDOBITEV Nova ginekološka ambulanta v Celju (IZ RAZGOVORA Z RAVNATELJEM CELJSKE BOLNIŠNICE DR. IVANOM KOPAČEM IN S ŠEFOM GINEKOLOŠKEGA OD- DELKA DR. RUDOLFOM CIKOM.) Potem ko so lansko leto v celjski bolnišnici nekako »in- cognito« — namreč brez znač ilnega, čeprav gotovo tudi ne ne- upravičenega »publiciranja« v javnosti — odprli nov očesni oddelek, s čimer je po šestnajstih letih (!) še vedno mračna zunanjost zgradbe ob kirurg ičnem oddelku dobila vsaj ne- kaj notranje topline, je zdaj prizadevnost zdravstvenih delav- cev ob zaslugah dr. Kopača in dr. Cika obrodila še en sad — ginekološko ambulanto. Ambulanto, za katero je prispevala milijon dinarjev tudi Železarna Štore in ki jo bodo odprli i. februarja, so preure- dili iz neizkoriščenih prostorov ginekološkega oddelka, pri čemer velja dodati: domiselno, estetsko in funkcionalno! Kakor povzemam iz razgovo- ra, je ob tem poglavitno pred- vsem dvoje vidikov: prvič, po- membnost, zlasti pa potrebnost ambulante je očitna in je toliko večja, v kolikor težavnejših raz- merah je ta zdravstvena dejav- nost z vsakim dnem, in drugič, ambulanta naj bi pripomogla k sprostitvi birokratskih admini- strativnih spon ter praktično uveljavila to, kar teoretično uve- ljavlja novi zdravstveni zakon — prosto izbiro zdravnika. Ce oboje okoliščin, na katerih nesporno dovolj trdno stoji nov zdravstveni objekt, še dopolni- mo, nam zaključki nehote pora- jajo misel, da bi bili pravzaprav morali dobiti v Celju tak objekt že pred več leti. Kajti ena sama ordinacija z enim samim specia- listom (ne vštevši honorarnih de- lavcev) po zdravi presoji pač ne more biti kos področju, ki šte- je po približnih podatkih vsaj 50 do 60 tisoč žena. O tem. da je to res, naposled dovolj zgovorno priča tudi dejstvo, da morajo že- ne čakati na preglede po šest tednov in več. iz česar nazadnje ni mosroče izključiti možnosti, da se lahko to čakanje iz kakršnih- koli vzrokov podaljša še za to- liko, kakor tudi ne možnosti, da se lahko v tako dolgem časovnem intervalu neka bolezen občutno poslabša. In če je v medicini po- gosto odločilnega pomena prav pravočasno odkritje neke bolez- ni, je v tem še dodatni razlog, ki ne samo utemeljuje tako od- ločitev, marveč ji istočasno daje tudi polno priznanje! Nič manj ni potlej važna dru- ga postavka — vprašanje proste izbire zdravnika. Medtem ko do- slej ta prosta izbira praktično ni bila mogoča spričo objektivnih zavor, zaponadenih predvsem v izsrovorih, da ni prostorov, in je bila pot do specialista povezana izključno z birokratsko napotni- co (podobno kakor potovanje v inozemstvo z nei/ocribno vizo), odpira nova ginekološka ambu- lanta najširše možnosti v tem smislu, da si bo poslej lahko vsa- ka žena zares prosto izbrala spe- cialista, ne da bi za to potrebo- vala kakršenkoli uradniški akt! To pa pomeni, da nimamo opra- viti zgolj z zdravstvenim objek- tom, temveč т enaki meri z neko naprednejšo obliko organizacije določene zdravstvene službe ali vse v vsem: s tistim, za čemer tudi na tem področju težijo naši družbeni napori! Nadaljnje pozitivne strani pa je iskati v namembnosti ustano- ve same. Ta bo razpolagala z dvanajstimi specialisti, ki bodo delali deset ur dnevno — od pol osmih do pol dveh in od dveh do šestih; poleg tega bo imela sploš- no medicinski in citološki labo- ratorij in antisterilitetno ambu- lanto za moške; opravljala bo vse vrste pregledov, vključno po- svetovanja o seksualnih vpraša- njih; kolposkopsko bo ugotavlja- la raka in s posebnimi brisi vrši- la citološke preiskave. Ena iz- med upoštevanja vrednih dobrih strani bo tudi v povezavi ambu- lante z ginekološkim oddelkom, saj bodo zdravstveni delavci v primeru kakšne nujne potrebe tako rekoč »pri roki«. In končno ni brez vrednosti še to, da bodo žene, ki so bile recimo operira- ne ali so se kakorkoli zdravile, lahko še naprej ostajale pod kontrolo pri istem specialistu. Kakor je ob zaključku rekel šef ginekološkega oddelka dr. Cik: — Prepričan sem, da bo- mo v redu delali in da bomo že- nam res ustregli kot se spodobi. V teh preprostih besedah spe- cialista, ki mu je dolgoletna praksa vtisnila nekakšen miren, razmišljajoč in hkrati zaupljiv izraz, je bilo začutiti tisto ljube- zen in vero, ki nikoli ne izne- veri. Drago Hribar Štipendije in praksa študentov v skrbi, da bi javnim službam v žalslci občini zagotovili dovolj priliva potrebnih siroKovnih kad- rov, štipendira ljudski odbor leto za letom več dijakov srednjih strokovnih šol ter studentov višjiH šol in fakultet. Žalska občina je bua meü prvimi, ki je v ieiu 1957 OD prenosu SLipenuiranja iz окга- ja na oucine prevzeia veiiKO sie- VÜ0 štipenaiSLov, oaaej oaije pa vsako leio razpisovaia nove šti- pendije. Sedaj stipenûira ze okrog 2ÜU aijakov m studentov, ki boao v nasieünjih letin zasedli delovna mesta v javni upravi, prosveti in zdravstvu. Poleg ljudskega od- bora pa E>odeljujejo štipendije tu- di gospodarske organizacije. Osamosvojitev javnih služb pa tudi razvoj štipendiranja sedaj narekuje, da se še bolj decentra- lizira. Tako bodo letos štipendi- ranje učnih kadrov prevzele šole same s pomočjo sklada in sveta za šolstvo, zdravstvene kadre bo štipendiral zdravstveni dom, ko- misija za štipendije pri občini pa bo podeljevala samo štipendije za kadre, ki so potrebni javni upra- vi. Pa tudi tukaj bo moral sode- lovati svet delovnega kolektiva in izreči mnenje, kateri in koliko kadrov je potrebnih. Med temi tremi dajalci štipendij pa bo po- trebno sodelovanje in vsklajeva- nje, da bo politika štipendiranja enotna. Morda bi kazalo tudi smeleje preiti poleg štipendiranja še na kreditiranje študentov in obe obliki kombinirati. Zelo važno za dobro pripravo kadrov je povezovanje šol z da- jalcem štipendije. Praksa kaže namreč, da prihajajo nekateri kadri teoretično sicer dokaj uspo- sobljeni iz šol, skoraj povsem pa jim manjka vpogleda v delo ki ga bodo opravljali. Zato so na de- cembrski seji komisije za štipen- dije žalske občine razpravljali med drugim tudi o tem, kako do- seči boljšo usposobljenost kadrov za javne službe. Vsekakor bo pri tem potrebna večja pomoč in so- delovanje šol. Tako na primer višja šola za socialne delavce sama ureja, kam bo poslala svoje slušatelje na prakso med počitnicami in izdela točen program. Slušatelj je dol- žan prisostvovati sejam svetov in občinskega ljudskega odbora. Po- dobno prakso imajo tudi učite- lj iščniki v zadnjih letnikih in tu- di o njih se ne more trditi, da prihajajo nepripravljeni na de- lovno mesto. Delovna praksa je v teh šolah postala sestavni del pouka in ocenjevanja. Tako je tudi prav. Nekoliko drugače pa je z dna- glmi šolami, ki bi prav tako lahko več storile za praktično usposab- ljanje bodočih strokovnih kadrov. Tudi ekonomska in tehnična sred- nja šola, nadalje šole za srednji medicinski kader bi lahko izde- lale program prakse in slušatelje v sporazumu z dajalci štipendij pošiljale na prakso v letnih po- čitnicah. Stipendisti prejemajo štipendijo tudi med počitnicami, za mesec dni prakse pa bi bodoči delodajalec prav gotovo marlji- vega praktikanta še posebej na- gradil. Dijaki ekonomske srednje šole, ki končajo III. letnik, gredo na obvezno prakso v gospodarske organizacije, ne oziraje se na to, da tamkaj ne bodo vsi službovali. Zakaj pa ne bi mogli tisti dijaki, ki se bodo zaposlili v javni upravi in drugih javnih službah na pra- kso v te ustanove? Saj so tudi tam delovna mesta in ekonomski ter finančni kader. Praksa štipendi- stov bi se na vsak način morala opravljati pri dajalcih štipendije. Tako bi se tudi zveza med njimi in dijakom — štipendistom ne omejila zgolj na to, ali je zadostil učnim zahtevam (izpitom), da bi imel pKJgoje za nadaljnjo štipen- diranje. Mislim, da bi bil tak način šo- lanja strokovnih kadrov tudi pri- spevek k reformi pouka v sred- njih šolah, o kateri govorimo že dalje časa. Od tega pa niso izvze- te tudi višje šole in fakultete, s katerimi je prav tako premalo povezave. JG Gostilra ali točilnica Na področju žalske občine trenutno posluje 5 zasebnih gostinskih podjetij z 12 p>o- slovnimi enotami in 42 go- stiln. To je v primerjavi s predvojnim stanjem mnogo manj, vendar ne bi bilo tako kritično, če bi bile vse go- stilne sodobno opremljene in če bi bile v pravem pomenu gostilne. Dejstvo je namreč, da v skoraj vseh zasebnih gostilnah gost ne dobi jest- vin, pač pa samo pijačo, v glavnem vino, žganje in vča- sih pivo. Glede hrane je naj- večkrat izgovor, da se hrana ne izplača, da je s pripravo preveč dela itd. To pa vedno ne drži, ker so vsepovsod p>ogoji, da bi gostu postregli s pristno domačo hrano. Zaradi tega se F>ostavlja upravičeno vprašanje ali so to sploh gostilne. Verjetno bi bilo potrebno že na zunaj ločiti takšne -gostilne« od ostalih. To bi naj bile točil- nice in imele tudi ustrezno firmo. Lačem človek bi se pred takšnimi lokali sploh ne ustavljal. Dajatve družbi bi morale biti z ozirom na manj dela in na manjše in- vesticije večje kot pri osta- lih gostilnah. Odločiti se bo torej treba ali gostilna ali točilnica? D. D. Prvenstvo mladili frizerjev v Celju v nedeljo je bila v Celju pri- reditev, ki je vzbudila med ljud- mi izredno zanimanje. Nad šest- deset učeucev brivsko frizerske stroke iz vse Slovenije in sosed- ne republike je takraovulo za dragoceni, prehodni pokal Narte, ki ga je poklonila tovarna ILI- RIJA iz Ljubljane. V dopoldanskem delu progra- ma so nastopili najprej brivci v striženju z britvijo (>hardy<), ki so pokazali prave mojstrske uspehe. V tej discipliui so po- polnoma prevladovali Maribor- čani, ki so osvojili kar pet za- porednih mest. Sledilo je sedem skupin po šest tekmovalcev v dnevni pričeski, kjer so ponovno Mariborčanke osvojile prva tri mesta pred Celjem, Kamnikom, Reko, Ljubljano in Kranjem. Višek strokovnosti so pokazale tekmovalke v večerni pričeski. Posrečeno izbrane barve las in elegantne fantazijske linije fri- zur so navdušile gledalce v na- bito polni dvorani. V tej disci- plini so prevladovale domače tekmovalke. Prvo mesto v skupinskem tek- movanju, in s tem NARTIN po- kal, so. osvojili učenci Brivsko frizerskega podjetja iz Maribora s 1521 točkami, drugi so bili Celjani s 1441, Reka 1240, Kam- nik 1420, Kranj 1097 točk itd. Mladi tekmovalci so bili nagra- jeni s praktičnimi darili in pri- znanji, zmagovalne ekipe pa so prejele tudi pokale Obrtno-ko- munalne zbornice iz Celja. 107 problemov v enem pro- blemu ALI ZAPISEK O NELJUBI RESNICI Pred dnevi je bil v celj- skem bloku 107 občni zbor stanovalcev, kar pomeni, da ni bil kakšen posebno po- memben dogodek za javnost, ker pač o sestankih hišuih stanovalcev ne pišemo, mor- da zato, ker se nam zdijo preveč vsakdanji in brez- pomembni ali pa morda tudi zato, ker nanje kratkomalo sploh ne mislimo. Bodi tako ali drugače — hišni sestanki so pač pomembni predvsem za hiše. Ce je kljub temu ta zapis zašel v časopis, je to zato, ker je njegov predmet vendarle širšega, splošno po- membnega formata, saj je v njem združenih tako rekoč pet stanovanjskih blokov po 20 stanovanj in več hkrati ali pa celo 107 enostano- vanjskih hiš!!! Zbor stanovalcev tega vi- soko številčnega bloka je namreč razkril poleg 107 problemov tehnične narave še en problem arhitektonske narave. V čem je pravzaprav teh 107 problemov in ta en problem? Ti problemi so kajpak v stanovanjih. Letos bosta pretekli že dve leti, kar blok stoji in so v njem stanovalci, pa ga kolavdacij- ska komisija še vedno ni sprejela, ker blok namreč še vedno ni tehnično sprejem- ljiv! Pomanjkljivosti našte- vati bi bilo brez pomena, ker jih je preveč. Da pa je iro- nija še popolnejša: namesto da bi odpravili predvsem te, se recimo po >električni< liniji ukvarjajo z >boIjšim< označevanjem uzemljitveuih naprav, kar je zelo važno, kajti zdaj, po skoraj dveh letih bi se od premnogih sta- novalcev še vedno lahko na- šel kdo, ki bi po pomoti lah- ko vtaknil kak prst tja, ka- mor ga praktično sploh ne more vtakniti! Toda pustimo ob strani to, kar zadeva od- nos izvajalca gradbenih del do stavbe, ki jo je zgradil in s tem do tistega, ki je stavbo investiral, in kar bo spričo obstoječih moralno Dravnih obveznosti, ki jih caterikoli izvajalec gradbe- nih del do dela, ki ga oprav- lja ima (četudi jih morda noče imeti), vsekakor mora- lo najti ustrezno rešitev. Vsaj tako važen kot to, je namreč tudi tisti en pro- blem. Arhitektura. Arhitek- tura, ki je popolnoma upra- vičeno deležna kritik, ker takšna arhitektura baje ni primerna za današnji čas in ker z njo baje nič ne rešu- jemo, pač pa celo zapleta- mo. O tem navsezadnje raz- pravljajo ljudje, tisti, ki imajo polno pravico, da raz- pravljajo, ker so neposredno tangirani; o tem pa je baje izrazila svoje nič kaj razve- seljivo mnenje tudi stano- vanjska skupnost. In ker smo dandanes tako daleč, da moramo vedno bolj upošte- vati mnenja občanov, pred- vsem seveda takšna mnenja, ki so konstruktivna, četudi kritična, jih je treba upošte- vati celo tam, kjer se nam morda zdi, da nam nič ne koristijo: na takem sestan- ku. Ce je res, da se učimo, na izkušnjah, je še bolj res,] da zato ni<;o potrebne slabe' izkušnje, tisti pa. ki so jih izučile slabo izknšnie. kakor stanovalce bloka 107. so to- liko bolj poučeni in iznčeni. D. Hribar Ì PEVCI IZ AMERIKE V sredo, 31. januarja pričaku- jemo 35-čianuki pev!>ki kurpus univerze v Valparaisu, ki ga je leta 1953 ustanovil Marco Dusi^ Glasbeniki amaterji so sedanji ali bivši študenti, torej najdemo tu arhitekte, zdravnike, profe- sorje itd. Dirigent Marco Dusi je bil rojen 1927. leta v Milanu. Ab- solviral je dirigentstvo na koa- servatoriju »Giuseppe Verdi« pri Bortoneju in Ghediniju. Zbor, ki se ponaša s sijanimi kritikami s turneje po ameriških in evropskih centrih, bo izvajal dela renesančnih mojstrov ia južnoameriške ter zamorske pes- mi. Združitev obrtnih podjetij v prejšnjih letih je v nekate- rih središčih žalske občine delo- valo po več manjših in ločenih obrtnih organizacij, ki se nika- kor niso mogle razviti v močnej- ša obrtna podjetja. Zato je svet za obrt pri ObLO pričel prouče- vati stanje teh obrtnih organiza- cij in predlagal delovnim kolek- tivom, da se združijo. Preboldska obrtna podjetja so se pred kratkim združila v moč- nejše obrtno podjetje. Kolektivi obrtnih podjetij na Vranskem in v Žalcu pa so se odločili za ta korak sedaj. Po doseženem so- glasju delovnih kolektivov je združitev potrdil ObLO na loče- nih sejah obeh zborov. Na Vran- skem se združijo v novo podjetje Obrtni center Mizarstvo, Klepar- stvo. Usnjarstvo ter Kovinsko podjetje »KOVO« Vransko. Žal- ski Obrtni center pa bo združil Elektroinstalaterstvo, Ključavni- čarstvo in kleparstvo, Pleskar- stvo, Mizarstvo in Dimnikarstvo iz Žalca ter Pečarstvo iz Gotovelj in Čevljarstvo ter Kolarstvo iz Petrovč. Vsako od omenjenih novih obtrnih podjetij bo zaposlovalo nad 100 delavcev. Pričakujemo, da bodo združe- na sredstva v skladih novega podjetja mnogo solidnejša osno- va za načrtno investicijsko vla- ganje in najemanje potrebnih kreditov. Tako močno podjetje bo tudi lažje nastopalo na trži- šču, ker bo lahko razširilo asor- timent proizvodnje in uslug. Prednosti združenega podjetja se bodo pokazale tudi glede zni- žanja režije in večje ekonomič- nosti proizvodnje. To je zlasti pomembno, ker bo pavšaliziranje obrtnih podjetij verjetno odpad- lo. Razen tega so kolektivi ugo- tovili tudi druge prednosti zdru- žitve, posebno glede boljše kad- rovske politike, komercialne in kniiíTovodske službe, kakor tudi glede močnejšega uvel iavljanja delavskeira samoupravljanja v številnejšem kolektivu. Med razpravo o združitvi manj- ših obrtnih podjetij je bila sicer izraženo mnenje, da bi morali združevati sorodne stroke v ob- čini. Vendar združitev po strokah zaenkrat ne pride v poštev, ker; so sorodna podjetja bodisi zclo; redka ali pa dokaj razkropljena' po vsei občini. Z razvojem obrti pa bo kasneje tudi tako združe-; vanje morda dozorelo. ; Seveda bo moral kolektiv zdru- ženega obrtnega podjetja gledati tudi na to. da bodo vsi posamez- ni obrati rentabilno poslovali, da se dohodek enega ne bi uporab- ljal za kritje poslovne izgube drugega. Obnova vinogradov Prihodnji mesec bo konjiška kmetijska zadruga začela z pri- pravljalnimi deli pri obnovi vi- nogradov in sadovnjakov v Skal- cah. Načrti za to so bili izdelani že lani in prav tako odobrena potrebna denarna sredstr«.. ... Spremembe y upravi ObLO Žalec Svet za splošne in notranje za- deve Občinskega ljudskega od- bora Žalec se je na zadnji seji temeljito seznauil z osnutkom nove organizacije in sistemati- zacije uprave ljudskega odbora. Zaradi prenašanja določenih za- dev na organe družbenega uprav- ljanja in samoupravljanja bi se lahko z letošnjim letom delno re- organizirala uprava, število uslužbencev pa bi se znižalo od 134 na 123. Svet je razpravljal tudi o pra- vilniku o organizaciji delovnih razmerij in o delitvi dohodka upravnih organov ljudskega od- bora, po katerem bi se razdelje- vali osebni dohodki delovnega kolektiva uslužbencev občinske- ga ljudskega odbora Žalec po Tudi valivci v Petrovčah so se odločili za samoprispevek Pomanjkanje učnih prostorov v Petrovčah je že dalj časa resen problem. Sedaj deluje v kraju si- cer samo štirirazredna šola, vsak razred pa ima vzporednico. Tako je 8 razredov in le 4 učilnice, ki so zasedene po ves dan. V šolski stavbi je prostora samo še za pi- sarno in šolsko kuhinjo, drugih prostorov pa ni. Zato so se volivci v Petrovčah odločili, da bodo pričeli s pripra- vami za gradnjo prizidka, kjer bi bilo nekaj učilnic in še drugi po- trebni prostori. Mislijo tudi na osemletko. Žalska je že več let preveč nabasana, zelo daleč pa imajo v šolo libo j ski učenci, ki morajo od petega razreda dalje hoditi mimo Petrovč v Žalec. Ra- čunajo, da bi bili vsi višji razredi osemletke, ki bi se postopoma u- vedla, ko bodo prostori, takoj pol- noštevilno zasedeni z učenci, saj jih ima vsak nižji razred že sedaj za dva oddelka. K temu pa je prišteti še več desetin libojskih otrok. Krajevni samoprispevek bodo vplačevali letos vsi zaposleni gle- de na višino dohodka od 500 do 5000 din. Kmetovalci pa bodo vplačali 5% od katastrskega do- hodka. V samoprisr>evek pa bodo vračunavali tudi izvršene delov- ne ure po 80 din, vožnje z vprego in prispevke v lesu. Kraievni od- bor bo lahko oprostil plačevanja samoprispevka le ljudi brez stal- nih osebnih dohodkov. Svoj pri- meren delež pa bodo prispevale tudi vse gosp>odarske organizacije. Na istem zboru volivcev so iz- volili 7 članski gradbeni odbor in režijski odbor za ustanovitev o- troškega vrtca. Tudi tega v Pe- trovčah še nimajo, a sami ugo- tavljajo, da bi bil zelo potreben in koristen. Seveda samoprispevek ne bo za- doščal za pričetek večjih gradbe- nih del pri šoli. Ce bodo tamošnji volivci resno prijeli za delo, bo družbeni sklad za šolstvo prav gotovo primaknil svoj delež. C« Spremembe v šolstvu z. novim letom je prišlo v žal- ski občini do sprememb т orga- nizacijski mreži šolstva. Manjše šole so se priključile kot po- družnične šole razvitim osemlet- kam. Kot samostojni zavodi so postale po tej spremembi šole Žalec. Griže. Petrovce. Šempeter, Braslovče. Polzela, Vransko, Ta- bor in Prebold. Spremembo v organizacijski mreži šol ie narekoval predvsem prehod šolstva na popolno samo- stoinost in s tem v zvezi na samo- upravi ianie. Zaradi izboljšanja finančno tehnične «îluzbe pa so se šole tudi odločile, da se bo računovodsko-tehnična služba za njih vodila pri žalski osnovni šo- li, ki je T ta namen zaposlila strokovni kader. S tem bo raču- novodsko-tehnična služba na strokovni višini, finančni izdat- ki za to službo pa se bodo poce- nili, saj bi sicer vseh devet šol moralo zaposlovati računovodje. Družbeno upravljanje bi mo- ralo delovati tudi nadnlie pri podružničnih šolah v obliki šol- skih pododborov, pravice le teh pa bi bile določene s pravili šol. O zadevah družbenegra uprav- ljanja in samoupravljan ja bodo te dni v Žalcu spregovorili na razširjeni seji sveta za šolstvo. 2. ÌL IZ ŽIVLJENJA NA VASI Mlada srca - večna uganka í ŠOLSKE POČITNICE... ZA ŠTIRINAJST DNI SO SE ZAPR- LA VRATA NA 1202 OSNOVNIH ŠOLAH IN NA 245 SREDNJIH ŠOLAH. VEC KOT 200 TISOČ OTROK OSNOVNE ŠOLE IN OKOLI 20 TISOČ UČENCEV RAZNIH SREDNJIH ŠOL ]E PRI- NESLO DOMOV SPRIČEVALA. KOLIKO VESELJA IN KOLIKO GRENKOBE! Srečala sem jih pred šolo v Mozirju. Razigrana skupina če- frtošolčkov iz razreda tovarišice Milice Zupanove: Milka. Vera. Agica. Štefka, Zo- ra. Lizika. Majda, Marija, dva Jožeta in Karli. Na prvi pogled prav vsakdanji prizor — nič po- sebnega. Očanec s konji je peljal voz mimo. ne da bi jih sploh opazil. Tudi ženska s cekarjem v roki je bila slepa in gluha za- nje. Iz sosedovega vrta je prite- kel kužek; njegov bel kožušček je že dolgo umazanosiv in nje- gov lajež je pretrgano, starikavo odmeval po šolskem dvorišču. In vendar... Bil je edini, ki je opa- zil to malo skupinico in jo po- zdravil, kot pač najlepše zna. Ve- ra ga je pobožala in pri tem ji je spričevalo padlo iz rok, kajti za hip je pozabila nanj. — Joj, — je zavzdihnila, ga po- brala in spoštljivo položila v Slo- vensko berilo. Agica in Štefka sta se glasno zasmejali, Jože pa jih je nemo opazoval nekaj metrov stran. Zvonilo je poldne. Sobota. Mo- zirski uradi so zaključili svoj teden. Iz poslopja Občinskega ljudskega odbora se je kar usu- lo na cesto in v hipu je bilo vse živo. — Vaša želja za počitnice? — sem jih vprašala ter jim prestre- gla pot domov. — Sneg, sneg, sneg — je eno- glasno zadonelo iz vseh grl. — Lepa želja, najbrž tudi ures- ničljiva, sem pripomnila. Oba Jožeta in Karli so smeje se pristavili — dobre smuči, ure- jena smučišča ter športno vod- stvo. Pogledali smo v nebo kot ћа ukaz. Zlat oblak je počival nad šolskim dvoriščem — kot bi ladja peljala zaklad prav zanje in sa- mo zaradi njih. Agica me je pogledovala s svo- jimi izrazitimi, velikimi očmi, ki so nemo, a zgovorno pripovedo- vale o peticah. — Le kaj poreče mama in kaj šele očka, sem vprašala. Molčala je. In zopet so oči spregovorile: doma bo veselo. Z lepim spričevalom hodi sreča in ta je nagrada za pridnost in skrb. V njene misli je kljub ja- nuarju zasvetila cvetoča vejica. Da, da. Agica si želi pomladi, razkošja ob Savinji in v gozdu. In Majda? Majda pa je z bridkostjo v sr- cu pričakovala štiriindvajseti ja- nuar. — Še štiri dni. mi je tiho za- upala, samo štiri dni "še, pa bom morala na operacijsko mizo v ljubljansko bolnišnico. O, da bi bilo že mimo, je zavzdihnila. — Tako zelo me je strah noža! je potožila. Vse oči so jo pomilovale in ji iskreno zaželele srečo. Štefka bo odromala k stricu nekam na Gorenjsko, Vera samo na Ljubno k stari mami, Karlek pa, če bo očka tudi' za to. pa na tovornjaku z očkom »službeno« v Zagreb aH v Ljubljano. Kam — kdo bi to vedel! Ne- kam pač zagotovo. Tako in podobno se je sukal naš pogovor, tako in podobno so se vrstile želje druga za drugo, neurejeno in zmedeno, a iskreno in tovariško. Razgovorih smo se sproščeno in veselo, saj je skrbi za štiri- najst dni konec, pred vsemi pa večno vprašanje: kaj sedaj, kam sedaj? In za vse to bogastvo je bil oškodovan očanec na vozu in vse- ga tega ne bo nikdar zvedela tista ženska s cekarjem: mlada srca bodo pred njima zaklenjena in večna, skrivnostna uganka. Razvozla jo lahko le tisti, ki se jim zna približati. KRVNA OSVETA Včasih so bile plemenske vezi nerazrahljive. Danes te- ga vsaj pri nas ni več. Ljudje ne morejo biti tako ozki, da bi priznavali samo >->-žlahto<-<, druge pa ne. Ce kje še po starem ureze j o, je to zares nazadnjaško. Ožboltov Miha pa je oni dan pri »-Pošti-« ob kozarcu take razpredel, da mu ni mogoče verjeti. Prav gotovo mu je virštanjska kapljica sprožila kakšne do- mišljijske predstave: Ce vir- štanjska ne, pa kakšna dru- ga: maligani so bili vseeno na delu! »Pravim, da je to vražje nesramno! Jaz?... Da nisem sposoben? Tega mi še nihče nikoli in nikdar ni povedal!« Treščil je s pestjo po mizi, da je vince kar pljusknilo čez robove kozarcev. »Najra- je bi vampežu posvetil tako! Nič drugega me ni nagnalo iz podjetja, kot krvna osve- ta, vam pravim! Da, da, le zijajte! Krvna osveta, primoj- amen da je tako!« Dvignil je kozarec, ga spraznil na požirek, se z rokavom obri- sal in s prsti široko zabrodil po kuštravih laseh. »Pa to vam rečem: to se lahko do- gaja samo v takem, malem, gnidastem podjetju. Mislite, da bi me drugače spodili! Fi- go! Napoti sem jim bil. Da, prav napoti! Stari si je to lepo razpredel v štirih letih: gospo Mico, svojo žlahtno, si je postavil za tajnico in šefa personale... Hkh! Da, tako je! Svojo Mico, to vam povem! Tisti njegov stričnik — srečo ima! — pa je za knjigovodja, sestrična pa ja fakturistko! Ne, ko sem to opazil, je bilo že vse narobe! Kdo pa je vedel, da so si vsi v krvnem sorodstvu od prve- ga do zadnjega kolena! Khm! Ja, pa še blagajničarka na- zadnje! Hkm! Ne, ona ni bi- la še v krvnem, hkh, pač pa jo je do tega spravil tisti stričnik. Tako je bila to cela žlahta! Gledate me čudno, ko da mi ne verjamete! Khkm! Ne, nisem tako pijan, da ne bi vedel, kaj govorim!« , »Seveda: kdo pa pravi, da si pijan, Miha! Veš, najboljše bo, da greš spat. Kaj bi toli- ko govoril? Jutri je še en dan!« ga je miril sosed Za- platnik. »Ne! To moram рк)vedati! Kar je res je res! Veš, krvna osveta je bila. Veš, v tistem delavskem svetu ... Figo, kakšen svet pa je to! Samo F>eščica ljudi, pa še ti... Pol žlahte, ti rečem! Seveda, so samo pokimali, če je stari svoje pribil. Viš, jaz pa se s tisto delitvijo dobička nisem strinjal. Kakšna računica in pravica pa je to: mali pet jurjev, oni pa desetkrat, pet- najstkrat več! Nekako tako so hoteli. Hkh! Primojamen, za to računico nisem bil spo- soben, veš! Viš, pa so rekli, naj grem! Pa reči, če ni to krvna osveta! Tako je veš!« Grdo se je pridušil in spil še kozarček, oni ob mizi pa so se krohotali tako čudni zgodbi. O, ti nesrečni Miha! Kaj vse pijanost stori! Kdo bi verjel taki čudni zgodbi v današnjih dneh. Ko bo Ož- boltov Miha trezen, bo lahko precenil svoje sposobnosti in krvno osveto. Haha! OBRAČUNI in naloge Da Šmarskem Organizacija ZKS se naglo kre- pi tudi v kmetijski šmarski ob- čini. Preteklo leto se je vključilo v članstvo največ delavcev, ki so s svojo prizadevnostjo, željo po osebnem izoblikovanju to zaslu- žili. V vrstah ZK se skušajo še trdneje vključiti v delo, ki za- hteva od vseh občanov naporov, da bi dosegli v družbenem raz- voju to, kar je naš skupni cilj. Prve obračune o svojem lanskem delu bodo šmarske osnovne orga- nizacije ZK imele v februarskih dneh, ko bodo izvajale svoje let- ne konference. Vsekakor pa ne bodo to pot obravnavale samo slabosti, težav, ki so ponekod, temveč bodo prvenstveno začr- tale nove naloge, ki so pred ko- munisti še tem večje. Osvetlili bodo dejavnost vsa- kega posameznega člana, kajti uspeh organizacije je odvisen od tega. Komunist naj aktivno delu- je kot dober, zaveden občan: to je njegova poglavitna dolžnost. On se mora izpopolnjevati. Brez znanja, brez razumevanja teko- čih dogodkov doma in po svetu je lahko njegovo delo močno ja- lovo. Vsak občan, ki se ne izpo- polnjuje, ki ne spremlja razvoja zavestno, večkrat ne more razu- mevati dogodkov in član ZK ven- dar naj bo tisti, ki izpopolnje- vanja, izobraževanja ne bo za- nemarjal. Čimbolj aktivno naj se uveljavlja kot občan, ki ima pravico in dolžnost sodelovati v družbenem upravljanju, ki je so- odgovoren za rast in razvoj ob- čine, podjetja in ne nazadnje svoje družine in svojega kraja. Pravkar se povsod na Šmar- skem pripravljajo na letne kon- ference, na katerih bodo skušali čimbolj neposredno in stvarno opredeliti naloge, ki so nove v zvezi z gospodarskimi spremem- bami, ki jih šmarska občina na- glo doživlja. Prvenstvena skrb pa gre človeku, občanu, njegovem zavestnem sodelovaniu in pri tem naj pomagajo člani Zveze komu- nistov kot vzpodbudniki. priza- devni sodelavci in prepričljivi pojasnjevalci naprednih nazorov. s. Nesreča Bilo je v vročih poletnih dneh. Pouk bi naj imeli le še teden dni. Vsak dan sem se vračala do- mov ob najhujši vročini in mar- sikdaj me je zamikalo, da bi se bila napila mrzle vode. Pa sem se vedno obvladala. Zadnji dan pred počitnicami pa me je žeja le premagala. Toda posledice so bile hude. Ostala sem v postelji in dobila hudo pljučnico. Zima j je sijalo sonce, ob postelji je stala vaza s šopkom cvetic, jaz pa sem ležala v postelji in drgetala bd visoke vročine. Kadar koli sem pogledala rože ob sebi, sem pogle- dala tudi skozi okno. Pokukala sem na travnik, kjer so se igrale prijateljice in življenje se mi je zdelo tako zelo težko. Doma sem bila šest tednov. Nato so me od- peljali celo v bolnico. Ozdravela sem šele čez dva meseca. Ko sem odhajala domov, mi je zdravnik svetoval pogoste sprehode v gozd. To je bila zame velika sreča. Zdravili so me moji stari, dobri znanci, zeleni gozdovi in kmalu sem se počutila kot prej. Vera Kranjc, Okonina 41 Radmirje Ne odlašajte več! še danes se odločite in naročite Celjski tednik, ki je najbolj bran časopis v celjskem okraju. V rubrikah iz naših občin prinaša Celjski tednik najraz- ličnejše novice iz naših krajev. Razen tega berete v Celjskem tedniku zanimive repor- taže, črtice, intervjuje in poročila iz najrazličnejših področij zlasti pa o domačih krajih, ljudeh in dogodkih. Letna naročnina je le 800 din. Zato ne odlašajte več! Odrežite spodnjo naročilnico in nam jo čim prej pošljite, da Vam čim prej začnemo pošiljati naš Ust. Uredništvo in uprava Celjskega tednika Družinski prijatelj Vsakokrat, ko je okrog poldneva toplo posijalo sonce in za kratke trenutke prepodilo hlad, je Živa pripeljala svoje sinčke na spregled iz hišice. Ko pa so že malo odrasli, so ji začeli sami uhajati. Posebno radi so se zatekali k fantiču, ki ga je tudi pasja mamica sprejela za družinskega prijatelja. Nad tujci, ki se motovilijo po dvorišču, vselej renči in laja, videti pa je, da v svoji družinski skrbi tudi do fantiča ni pre- več zaupljiva. Pozorno opazuje kako se fantič igra, skuša ' biti prijazna, vendar je dostojanstveno resna. Mali pa so pravi škrati: bevskajo, skačejo, se vlečejo za repke, a fantiča za hlače. Učijo pa ga tudi reda. Nekoč je pozabil rokavico pred pragom, ko se je igral z njimi. Navi- hanci so jo hitro odnesli v svojo hišico, kjer je našel samo še volnene kosmiče. Da, nagajivi so kakor pravi otroci! Včasih pa tudi sami že poskušajo bevskati: prav repenčijo se! Fantič pa je kljub nezgodam še vendar njihov najboljši družinski prijatelj, saj se včasih igrajo in kričijo do onemoglosti. Stroga Živa pa, če je potrebno, naredi hitro red. Njo tudi fantiček zelo naglo uboga. Pa menda bi jo vsi! Nove oblike - nove naloge Letos so v šmarski občini obli- kovali veliko kmetijsko zadrugo. To je terjal razvoj, ko ne more- jo več gospodarsko upravičeno delovati drobne kmetijske zadru- ge in je potrebno načrtovati kmetijsko gospodarstvo z zelo širokimi perspektivami. Razdrob- ljenost posesti, neekonomska pes- trost kmetijskih kultur, neenot- nost: to so kamni zaviranja, ki zavlačujejo uveljavljanje sodob- nih • kmetijskih metod, mehani- zacije in kompleksnejše, bolj ra- cionalne kmetijske proizvodnje. V šmarski občini je zaenkrat še vedno temeljna kmetijska pro- izvodnja, za to je potrebno to še tembolj načrtno izvajati in skrb- no poiskati tiste poti, ki bodo zagotavljale največ. Velika kme- tijska zadruga predstavlja orga- nizacijsko obliko, ki obeta naj- boljše pogoje za široko načrtnost v kmetijski proizvodnji šmarske občine, toda ob tem so vzniknile tudi nove, odgovorne naloge, ki jih bodo morali reševati vsi ob- čani, kmetijci. Dobro bo potreb- no premisliti, kako se bo dela- lo, kje se bo delalo in kaj se bo delalo. Strokovnjaki so okvirne načrte pripravili skoraj že za ce- lotno območje, kjer so ugotovili, za kakšne kmetijske kulture so n.ajprimernejši pogoji ponekod. Na Kozjanskem n. pr. je med ostalim ugodno za jagodičevje, zato ni čudno, če so že pripravili novih 39 ha zemljišč za nasad črnega ribeza. Kozjansko bo le- tos imelo že okrog 80 ha ribezo- vih površin, kar dokazuje, da se ta kultura uveljavlja in so kme- tovalci dojeli njen gospodarski pomen. Drugje bo potrebno mor- da stare vinograde, sadovnjake obnoviti ali pa zamenjati s kul- turami, ki so gospodarsko bolj upravičene. Za razvoj živinoreje bodo morali bolj zavzeto gojiti krmne poljščine in trave. To so odgovorne naloge, obsežni načr- ti, ki pa jih bodo lahko uspešno izvajali le takrat, ko bodo obča- ni dojeli perspektivnost novih oblik v kmetijski proizvodnji. Z ljudmi je potrebno veliko govoriti, naše kmetovalce je po- trebno seznanjati z načrti, z no- vimi oblikami in zakonitostmi, ki narekujejo ravno takšen in ne drugačen razvoj. Pri tem bodo morale veliko napraviti organi- zacije SZDL in prav posebej pa še kmetijci — komunisti, katerim naj bo perspektiva popolnoma jasna. Na območju nove šmarske kmetijske zadruge deluje pet os- novnih organizacij ZK. Pred kratkim so osnovali zadružni aktiv komunistov — kmetijcev, ki bo združeval v delu člane vseh petih osnovnih organizacij in koordiniral delo. Prva naloga: utrditev nove zadruge organiza- cijsko. Druga naloga: izobraže- vanje, prosvetljevanje, da bodo sposobni pojasnjevati pojave, ki jih poraja razvoj. Ze samo ti dve nalogi nista malenkostni in za- htevata od vseh, da vložijo svoje sile. Skrivnost uspeha je pogo- jena v enotnosti, medsebojnem razumevanju vseh občanov. S. Neverni Tomaži Kadar se trese zemlja v svojem nemirnem drobovju, ko pokajo skale in se odlamljajo od gor- skih masivov in drvijo v dolino, grozeč, da na svoji poti uničijo in pomendrajo pod seboj vse, kar so ustvarile pridne človeške roke, ko ljudje z grozo poslušajo škripanje in pokanje zgradb ter zamolklo bučanje iz notranjosti zemlje, ko se pred njihovimi očmi podira njihov svet — takrat se prizadetim dozdeva, da je na- stopil apokaliptični konec sveta. Malokateri takrat misli na reše- vanje svojega premoženja. Prva in največja skrb je na smrt pre- strašenemu človeku rešiti svoje golo življenje svojim najdražjim. Mož rešuje ženo. žena moža, oba pa svoje ljubljene otroke, ki v mnogih primerih niti ne slutijo, kaj se dogaja in v kakšni nevar- nosti so. Kdor potresa ni doživel, si ne more predstavljati grozote tistih strašnih trenutkov. Koliko huje pa je takrat, kadar se no- tranjost zemeljske krogle ne mo- re umiriti in se potresni sunki neprestano ponavljajo in rušijo še tisto, kar je ostalo. Tako je bilo, a najhuje v Makarski. Ljudje se spet vračajo na svoje porušene domove in pričenjajo novo življenje. Naša socialistična dolžnost je, da prizadetim pomagamo pri vr- nitvi v novo življenje. Pri tem nas mora prevevati ena sama misel: Kako smo srečni, da nismo mi tisti nesrečneži. Vživeti se mo- ramo v njihov položaj: Kako bi bilo nam, če bi mi doživljali take strahote in razdejanje. Od vsepovsod prihajajo poro- čila o nesebični pomoči našega ljudstva prizadetim v Makarski. Tudi v tujini je naša elementar- na nesreča vzbudila obilo sočut- ja in pripravljenosti za pomoč prizadetemu prebivalstvu. Tudi na področju krajevnega odbora v Galiciji smo pričeli zbi- rati denarna sredstva za pomoč Makarski. Vendar smo morali z žalostjo ugotoviti, da v začetku nekateri niso zaupali v humanost svojih sovaščanov, ker so bili prepričani, da vsi ne bodo »od- prli svojega srca«, da ne bodo priskočili na pomoč, da bodo go- drnjali in z nevoljo »odrinili« skromen prispevek za človeko- ljubno stvar. To so trdili iz iz- kušenj raznih nabiralnih akcij v bližnji preteklosti. Tem »never- nim Tomažem« pa so se lahko odprle oči že takoj naslednji dan, ko smo po prvi nabiralni akciji odposlali Okrajnemu štabu za pomoč Makarski kot prvo pomoč nekaj čez 16.000 din, od česar so zbrali samo podmladkarji RK preko 5.000 din. Nabiralna akcija pa še vedno traja, in prepričani smo, da bomo z našega neboga- tega področja odposlali vsaj 50.000 din. O tem smo prepričani in ne smemo biti razočarani, ker vemo. da so ljudje pripravljeni pomagati. Vemo pa tudi, da nr res, da bi bili naši sovaščani tako nedostopni za take akcije, saj so že večkrat dokazali, da so v sta- nju zbrati znatne vsote pa naj bi bilo v kakršnekoli namene. Zato le s pogumom naprej zbi- rajmo sredstva, da vsaj delno pomoremo pomoči potrebnemu prebivalstvu v ^nemirni« Dal- maciji. Sime KVLTVRÄ IM PROSYETÄ CÉMU ZVONI Zvoni filmski problematiki. Zvoni tistemu, čemur pravimo filmski program, programski svet in filmska vzgoja. Zvoni enemu najbolj delikatnih in trdovrat- nih problemov naše sodobne kul- ture. Razprave o tem so namreč že zelo stare in njihovo časovno po- reklo jim je priborilo malone pravljični značaj: >nekoč so ne- kje živele neke razprave o film- ski problematiki...« Toda te raz- prave živijo še danes, morda za- to, ker se je težko sprijazniti z mislijo, da bi bilo v filmski pro- blematiki zares vse tako imuno, nedotakljivo in nespremenljivo. V vrsto teh razprav se zdaj vključuje tudi nedavna konfe- renca o kulturnih vprašanjih v celjski komuni, ki jo je priredil občinski odbor SZDL. Konferen- ca, ki bi ji lahko očitali kvečje- mu to, da si je zastavila preob- sežen program, je bila prva iz- med konferenc, ki jih še name- rava posvetiti občinski odbor SZDL kulturnim vprašanjem. In ne samo to, bila je hkrati ver- jetno tudi prva konferenca, ki se je najbo j stvarno približala nesmiselnosti filmskih razmer — ne da bi seveda s tako ugotovit- vijo podcenjevali rezultate vseh tistih forumov, ki so se s to pro- blematiko ukvarjali že pred tem. Toda če bi hoteli predvideti vpliv zaključkov te konference na spremembo, se pravi, na izbolj- šanje česarkoli v tej problema- tiki, bi nemara lahko rekli: > ... škoda časa, škoda vneme, ves trud ni nič uspeha dal.« V prid takšnemu dvomu govo- rijo predvsem dosedanji dosež- ki, ki so vselej znova dosegli status quo, govori pa naposled tudi tista pogrlavitna okoliščina, da je dolgoletna filmska politi- ka, dirigirana od zgoraj navzdol (kakor danes), že opravila svoje »vziTojno« poslanstvo in potem- takem izoblikovala tisto menta- liteto. ki jo lahko >ozdravi« sa- mo še »vesoUni potop« filmske industrije. Pred seboj imamo namreč enega največjih absur- dov: filmske proizvodnje ne ob- likujejo nepregledne >armade potrošnikov«, marveč posamezni- ki in družbe! Drugi absurd pa je nemara v odnosu kulturna usta- nova — trsrovsko podjetje! TrîTovskn podjetje, ki noče doži- veti bankrota, mora nujno trgo- vati z robo. ki mu prinaša denar. Iz tetra sledi, dn bi recimo kino- podie+Tu 10 odličnih filmov (ka- kor Dama s psičkom) v enem mesecu, ne glede na to, da jih to4ko ne more dobiti, prizade- jalo neprecenljiv finančni uda- rec. (Ta številka pomeni namreč polovico filmov, ki jih v obeh dvoranah predvajajo mesečno.) Toda kaj je ugotovila konfe- renca? Predvsem je pretežni del raz- prave posvetila filmskemu pro- gramu in z njim v ZV07Ì program- .skemu svetu kakor filmski vzgo- ji, od koder je prišla dn nekaterih zakliučkov. Eden izmed teh za- ključkov je ta, da bi moral film- ski program oblikovati program- ski svet, ki bi moral o svojom de- lu poročati SZDL kot najbolj mno- žični družbeni orsrnniznciji. Pro- gramski svet doslej te funkcije ni mo^el oprnvlînti. kor ni raz- polagal s seznamom filmov po- sameznih distribucij, ker se je sesta' komaj dvnkrat na lelo in je takrat potrdil vnnnrei dolo- čen program, ker je bil in je za- enkrat še zgolj nekakšen brez- pravni privesek kinopodjetja, čigar obstoj dosedanji zakon le dopušča, a ga ne uzakonjuje, kar pomeni, da mu ne daje niti prav- ne osnove za njegovo dejavnost. Takšna njegova vloga je seveda nepotrebna, ker ničemur ne ko- risti in ker lahko končno admi- nistrativno potrdi filmski pro- gram tudi en sam človek! Zato je konferenca osvojila sklep, da bi v programski svet vključili še zastopnike drugih družbenih or- ganizacij ter da bi se ta prila- stil več pravice do soodločanja pri izboru filmov. Ker pa je po drugi strani kinopodjetje baje vezano na celotni jugoslovanski filmski sklad, se seveda logično poraja vprašanje, kaj lahko pro- gramski siet sploh še izbira! To- da spričo očitnih nejasnosti, ki zadevajo številčno stanje film- skega sklada, (ta lahko da je tudi večji — kakor da gre za >vojno tajno«!), bi nemara takšna reši- tev vendarle prinesla vsaj dvoje, troje boljših filmov več. (V koli- kor ne bi mogla vplivati na kva- litetnejšo razporeditev filmov). Pomembna je naposled tudi filmska vzgoja, to je, tisti sestav- ni del filmske kulture, ki mu do- slej nismo posvečali nikakršne pozornosti, marveč se je vtiho- tapljal v kinoobiskovalca hkrati s filmi. Zato bo potrebno film- sko vzgajati zlasti mladino ter v ta namen ustanoviti po šolah filmske krožke. Najboljši pripo- moček v tem smislu bi bilo se- veda filmsko gledališče. Filmska vzgoja, ki mora biti dejansko družbena skrb, pa je dolgotrajen proces. dhr KoNcert krarteta RTV Imena Vladimir Skrlak, Pavle Komar, Pavle Skalar in Edi Majaron so zavzela v naši kultur- ni javnosti vidno mesto. Godalni kvartet štirih študentov ljubljan- ske glasbene akademije je po iz- vrstnem koncertu simfoničnega orkestra že drugo presenečenje, ki тшт ga je pripravila najvišja slovenska glasbena ustanova v zadnjem času. Radi bolezni Božene Glavakove je utrpel program koncerta dne 17. januarja spremembo in je od- padel Respighijev kvartet z vo- kalnim solom, namesto katerega so gostje vrinili v program zadnji stavek Dvorakovega Kvarteta v C-duru. No, pri izvedbi tega stav- ka je imponirala bolj drzna ru- tina, kot muzikalnu dognanost. Koncertno zmogljivost kvarteta je pokazala šele izvedba Mozar- tovega kvinteta v A-duru s klari- netistom Igorjem Karlinom. To iz- vrstno stvaritev Mozartovega pe- resa so zaigrali umetniki s poglo- bljenostjo in onim žlahtnim teh- ničnim prijemom, radi katerega je godalni zvok slaven. V Mozarto- vem merilu dokaj resnobna, ven- dar kljub temu vedra umetnina je govorila, pela in razglabljala. Tenkočutna soigra mladega ko- mornega sestava se je izogibala sleherne silovitosti in se je pri- bližala klasični Mozartovi zamak- njeni predstavi sveta in življenja, kjer so bolečine in radosti le sim- boli. Klarinetist Igor Karlin je zaigral svojo delnico na višini tega obetajočega sestava in z na- dihom francoske šole, ki se nav- dušuje bolj za lepo, kakor za globoko. Ta, nemara premišljena individualnost klarineta je svoj- sko poživljala skupno, tsikladno igro. Koncertanti so zablesteli v tem večeru še enkrat s kvartetom Ri- charda Straussa iz leta 1880. Naj- več ljubezni so očitno vložili v pevni Andante in to se je tudi bogato obrestovalo. Ta Strausso- va umetnina, katere polifoni pri- jemi pričajo o tem, da je mladi mojster vneto študiral Beethov- nove zadnje kvartete, je delo šest- najstletnega avtorja! Koncert kvarteta RTV Ljublja- ne je izpolnil najbolj optimistična pričakovanja, je pa tudi pokazal, da ima rmjglohlja zvrst glasbe, namreč komorna glasba pri nas širok krog ljubiteljev. Madie Vlada ubilej Josipa Gosaka Med slovenskimi učitelji, ki so v predvojni dobi usmerjali naše kmetijsko gospodarstvo na napred no pot, je bil eden najuspešnej- ših Josip Gosak, ki na svojem posestvu nad Locami pri Poljča- nah te dni slavi 80-letnico svoje- ga plodnega življenja. Rodil se je 29. januarja 1882 v Zičah pri Slov. Konjicah na kmečki domačiji z mlinom in vinogradi. Bila je to za tedanje pojme zelo napredna kmetija, ki je uporabljala nove izkušnje v polje- delstvu, sadjarstvu, vinogradništvu in živinoreji. V tako vzpodbudnem okolju vzrasU Josip Gosak se je 1894 vpisal v celjsko meščansko šolo, ki je bila nem- ška, in je 1896 vstopil v pripravnico uči- teljišča v Mariboru. Sam navaja v svo- jih spominih, kako šablonski in neživ- Ijenski je bil tedaj šolski pofuk v ro- kah profesorjev — uradnikov, toliko večja pa je bila v mladih učiteljih težnja, da sami najdejo pravo pot k ljudstvu, da ga т času raznarodovalne- ga tujega pritiska utrde in mu pomaga- jo do gospodarskega in kulturnega dviga. Šolski upravitelj Rado Jurko v Tepanjah pri Konjicah, preizku- šen drevesničar in čebelar, je uči- telja začetnika Gosaka uvajal tu- di v sadjarsko prakso. Gosak, že znan tudi kot vnet dopisnik ce- ljske >->-Domovine-«, je dobil mesto pomožnega učitelja za celjski o- kraj, kar mu je omogočilo stik z mnogimi kmetijskimi strokovnja- ki, naprednimi kmetovalci in iz- ven šole delavnimi šoJskimi upra- vitelji. Kamor ga je zanesla služ- ba, povsod je tudi sam prirejal strokovna predavanja in pospe- ševal zlasti razvoj sadjarstva. Potem ko se je srečno prebil skozi prvo svetovno vxi'mo, je prevzel šolsko vodstvo v Teharjah pri Celiu. Njegova šola je bila vzgledno žarišče prosvete in zelo uspešne praktične propagande naprednega kmetovanja. Gosaka je vse- lej fidlikovala socialncst in stvarna kri- tičnost Y gledanju na življenje našega podeželja. Od letat 1926 pa do svoje upokojitve je 8 let predsedoval Učiteljskemu društ- vu za ceiiski dVraj v časM. ko se je sli>- vensko učiteljstvo s »celjsko deklaraci- jo« osvobodilo odvisnosti cd vladajočih meščanskih plitičn>h strank. Daleč je segal vpliv Gosakove dejavnosti v stanovskih in sploš- nih organizacijah, predvsem pa v ustanavljanju kmetijskih, sadjar- sko-vrtnarskih in čebelarskih pod- ružnic ter društev za rejo štajer- sl^e kokoši. Se posebej so bile važ- ne kmetijske in gospodinjske na- daljevalne šole širom podeželja. V ta namen je bilo treba učitelj- stvo pripraviti v posebnih vsako- letnih strokovnih tečajih, kajti pri širini tega dela strokovnjaki sami niso zadostovali. Podlaga u- spehu pa je bil tudi učiteljev in- dividualni študij gospodarske in splošne krajevne problematike. Stavilo teh šol je v Sloveniji do- seglo 120, njihov nadzornik za Štajersko pa je bil Gosak. Bilho je treba poslcrbeti /a priročni- ke učiteljem in učencem nadaljevalne- ga šolstva z raznih področij kmetijstva, živinoreje, gospodarskega računstva i. dr.,pri čemer se je kot pisec in meto- dik uveliavil tudi Gosak. Tehifen je njegov delež zaslug pri leta 1934 т Celju prirejeni vrtnarski razstavi celj- skega okraja, kje so sodelovale vse šole. Tej je bila pridružena še razstava šta- jerske kokoši. Mnogo je bilo lokalnih razstav, ki so jih organizirale sadjarske in vrtnarske podružnice po vaseh s po- močjo učencev nadaljevalnih šol. Učiteljstvo kmetijskih nadaljevalnih šol Slovenije se je vsako leto secalo k »delovnemu občestvu« — konferenci, ki je podala letni obračun dela, ugotovila uspehe in napake ter določala nadaljnjo pot. Ta delovna občestva je vse do oku- pacije 1941 vodil tovariš Gosak. Hkrati je predsedoval še posebnemu odboru, ki se je večkrat letno sestal, da je sproti reševal nastopajoča vprašanja. Širokopotezno delo tov. Gosaka in nje- govih sodelavcev, opravljeno v nepo- sredno korist slovenskega ljudstva, je т svojih posledicah rodilo vsekakor plo- dove, ki jih kot pozitivno vidimo in ce- nimo tndi danes. Jubilantu, vedno krepkemu in delavnemu, želimo še mnogo sonč- nih let zdravja in zadovoljstva! F. R. •S polic študijske knjižnice B*«not J,: Hiimnnisme ct pléiade. Pa- ris 1939. S. 21470. Brannbek W.: Izumiooi potresaju svijet. Znirrob 1960. S. 2Г>64. Holbach P. H. D. von: Hrišćanstvo raz- golićeno. BoOíTrad 19">6. S. 21403. Цртпрпс T-: Rimske izkopanine v Šem- petru. Ljubljana 1961. S. 21442/1. Kničičanin S.: Raketni let. Beograd 1960. S. 21428. Lefcbre H.: Dijalektički materijalizam. Kritika svakidašnjeg života. Zagreb 1919. S. 214(19. Leibniz G. W.: Monadologija. Beograd 1937. S. 21402. Likar M.: Virusi. Ljubljana 1960. S. 21471. Luzzatto G.: Ekonomska povijest Itali- je. I. Zagreb 1960. S. 21374. liauger G. & J. Charon: Manuel de français commercial à l'usage des étra- geres. Paris 1938. S. 21477 Poliak V.: Cjelovitost nastave. Zagreb 1939. S. 21406. Si!P''k T.: Princip kauzalnosti. Beograd 1960. S. 21476. Tomovié R.: Elektronski računski auto- mati. Beograd 1960. S. 214-М). Tuđman F.: Rojstvo so<'ialistifTie Jugo- s'nviie. Liiibijnna 1961. S. 22043. ■Ц-^Мтапп R.: Werkbuch für Jungen. Џ Aufl. Ravensburg 1939. S. 2134"^. Zt.odov'na slovenskega slovstva. 1—III. Ljubljana 1936-1961. S. П 1168. Zivković Lj.: Društvena nadgradnja. Zagreb 1960. S. 22012. UPZS :^Emil Adamič« Po daljšem presledku nam bo v nedeljo zopet zapel v Celju re- prezentativni republiški zbor slo- venskih šolnikov. S številnimi umetniškimi kon- certi, ki jih je prirejal po do- movini in na inozemskih turne- jah, kjer je izvršil veliko pev- sko pulturno poslanstvo s posre- dovanjem naše lepe narodne in umetne pesmi, si je pridobil slo- ves doma in v drugih državah, kjer je svet spoznal, kako poje- jo Slovenci. Prav zato dobiva zbor vabila iz tujine za svoje nastope. Tvorci zbora, učitelji in profesorji, večinoma dirigenti naših domačih zborov s svojo po- žrtvovalnostjo tako tvorno vpli- vajo na napredno oblikovanje pevske kulture povsod na svojih službenih mestih. Priznani dirigent tega zbora Jože Hanc, ki je umetniški ustvarjalec programa, je za lan- ski koncert v proslavo 20-letnice naše revolucije in za 35-letni ju- bilej zbora vnesel poleg jugoslo- vanske ustvarjalnosti tudi evrop- sko klasično pesem, kompozicije od Pierluigija Da Palestrina, A. Banchieria, Verdija, Čajkovske- ga in drugih. Tako dobiva zbor slovenskih intelektualcev ne samo jugoslo- vanski, ampak tudi mednarodni značaj. Ljubitelji lepega petja bodo imeli priliko slišati zbor na kon- certih tudi v Laškem dne 27. ja- nuarja, v Velenju pa 26. januar- ja. C. F. FII \Ai homo V 80 dneh okoli sveta Ameriški film, ki ga je zrežiral Michael Todd, ki so ga posneli po slovitem romanu Julesa Ver- nea in ki je dobil kar pet Oscar- jev. Glavne vloge igrajo David Niven. Shirley Me Laine, Canti- flas. Poleg tega bomo v filmu vi- deli še znane igralce, kakor: Marlene Dietrich. Franka Sina- tro, Fernandela, Martine Carrol, Charlesa Bovera, Reda Skeltona i. dr. Film, ki si je pridobil naziv super spektakla, bo nemara do- živetje že spričo adaptacije še vedno žive in mikavne Verneove fantastike. Ko je kraljeva komedija v tem zabavnem filmu so zbra- ne najboljše filmske komedije ameriškega nemega filma. V njih se najslavnejši komiki predstav- ljajo v svojih najbolj prijetnih komedijah z najbolj smešne strani v filmskih groteskah in večnih smešnicah, pri katerih nas obliva smeh in kurja polt obenem, ko gledamo njihove vra- tolomne dogodivščine. >Ko je kraljevala komedija« je venček krepčilnega in zdravega smeha, v katerem bomo spoznali vse ti- sto, kar lahko beremo o zlatem veku neme filmske komediie. V filmu nastonaio: Stan Т,аите1 in Oliver Hardy, Busier Keaton, Farrv Lansrdon, WnHace Beery, Gloria SAvanson in Charlie Cha- plin. Pouk 0 ljubezni Švedski film, ki pripoveduje zgodbo o zakonskem življenju doktorja Davida Ernemana in o njegovi ženi Marianni. Petnajst let sta poročena in dva otroka imata. Režiser Ingmar Bergman nas nekajkrat pripelje v prav za- pletene in komične dogodke te- ga zakonskega para, spozna nas z njuno preteklostjo, predvsem pa s tistimi lepimi trenutki, ki jih v življenju ni mogoče poza- biti. Bergman pripoveduje o pro- blemih poroke, ljubezni in za- konske poštenosti, pri čemer ni pretirano reči, da takega filma že dolgo nismo videli na naših platnih in ga morda ne bomo vi- deli še dolgo vrsto let. Ob sveča- ni premieri v Parizu so najugled- neiši filmski kritiki zapisali; >Brnvo. Ber.Tman. tako se del« odlične filmske komedije!« Križarji Poljski film, ki so ga posnel; po istoimenskem romanu Hen- ryka Sienkieлvicza. nisn+elja. k sodi med največje klasike polj- ske literature in ki ga rnDznamc tudi Slovenci. S tem filmom ji prišla na vrsto filmska upodobi- tev niegoveîïa največiesa lite- rarnega dela. ki pripovoduj< vsebinsko bojrato in akcijski razgibano o boia poljskega ljud stva za svobodo, ki so jo kone( XIV. in v začetku XV. stoletji ogrožali nemški križarji. Film jo zastopal poljsko kine matoçrafiio na mednarodnem fc stivala v Benetkah, kjer je doži vel izreden usneh. Vsi so mu pri znali, da je pristna filmska epo peja, mogočno z.srrajena, hkrat pa tudi. da v naivečjih ameri ških ali italiianskih filmih n mosroče videti tako mogočnih pri zorov. kakor je na primer bitki pri Grün\valdu. Znani režiser Aleksander Fon je Križarjem vtisnil pečat film ske umetnine. GLASBENA ŠOLA ZA JAVNOS' 15. in 19. januarja je celjsk glasbena šola predstavila našem občinstvu rezultate svoje dejat nosti z dvema celovečernim koncertoma. Gojenci glasben šo'e so igrali na najrazličnejš inštrumente, od klarineta, violi ne, čela do klavirja. Celo sole petje je bilo bogato zastopani Nastopi'i so gojenci znanih celj skih glasbenih pedagogov: IV Sanfinove, A. Žuljeve, K. Korei ta, D. Sancina. J. Kovačičeve, 1 Pož'i'^ve F. ZuT^an''4. D. S^ncin) M. Ffserîevp, V. Rateja. O. Pi žarieve in E. Knneîa. Oba koi certa sfa potrdila, dn те uprav çnrx sinvf-^ ki ga uživa celjsk glasbena šola. V. M. Posvet o kulturi šE NI DOLGO, KO JE ŠMARSKI OBČINSKI ODBOR SZDL SKLICAL ŠIRŠI POSVET LJUDI, KI DELUJEJO V PROSVETNIH DRUŠTVIH IN TELESNOVZGOJNIH ORGA- NIZACIJAH. POSVETA SE JE UDELE2IL TUDI PREDSED- NIK OKRAJNEGA SVETA SVOBOD IN PROSVETNIH DRU- ŠTEV ANDREJ SVETEK. Prosvetno delo se spreminja vzporedno z družbenim razvojem in to se močno pozna tudi na Šmarskem. Stare oblike dejavno- sti, ko so se prosvetna društva odlikovala po odrskih uprizorit- vah in podobnem, postopoma od- mirajo in tako dejavnost upada. Na Šmarskem imajo že celo vrsto kinoprojektorjev, 7 klubskih pro- storov s televizijskimi sprejemni- ki, kar nedvomno vpliva na kul- turno izživljanje občanov. Pred- sednik občinske Zveze Svobod in prosvetnih društev šmarske obči- ne Marijan Ungar je poudaril, da prav tega, tehničnega razvoja in sprememb v gospodarskem siste- mu, prosvetna društva ne morejo in ne smejo spregledati in se pri svojih oblikah dela morajo s tem okoriščati. Vsi se zalagamo za člo- veka, to pa se ne more pokazati samo v proizvodnji, temveč še prvenstveno v oblikovanju člo- vekove osebnosti, ki naj bo spo- sobna proizvajati in obenem z vso Številke govore V lanski sezoni je žalska de- lavska univerza priredila s po- dročja družbenega izobraževa- nja 4 večerne politične šole, eno mladinsko politično šolo, 3 se- minarje za vodstva političnih or- ganizacij. 3 seminarje za vod- stva sindikalnih ortranizacij, en seminar za člane DS in 4 tečaje /a mladince predvojaške vzgoje. Skupno je bilo torej 16 raznih teca TOV in seminarjev, ki jih je od 56? slušateljev dovršilo 504, med njimi največ delavcev. V tečeiih jo bilo nad 60% mladih ljudi — do 25 let. Na področju strokovnega iz- obraževanja ie bilo 11 tečajev, ki jih TO dokončalo 226 sluša- teljev. Med temi slušatelji je bi- lo okrog 90 % delavcev. Razen tega so delovale 4 šole za starše s 114 obiskovalci (med njimi le 7 moških), 7 oddelkov za odrasle pri osnovnih šolah in 2 oddelka za odrasle Ekonomske srednje šo^e. s 173 obiskovalci. Po raznih krajih občine je bilo 172 različnih predavanj z nad 7.400 poslušalci. Na prvem mestu so bila p^-fdnvania o družbenem sistemu FTRT (~9). shodijo kme- tijska predavanja (34), nato zu- nanja politika, znanstveni socia- lizem, zdravstvo, vzgoja in poto- pisi. Pri delavski univerzi je sode- lovalo 114 predavatelj. J. G. širino sprejemati stvaritve, ki jih je dala ustvarjalnost človeštva v svojem razvoju. Klubsko življenje se doslej še ni razmahnilo, čeprav je to oblika, ki najbolj ustreza di- namičnosti sedanjosti. V šmarski občini primanjkuje ljudi, ki bi vsebinsko pripravljali delo v klubih, hkrati pa tudi os- novnih sredstev, ki bi bila po- trebna, da bi lahko primemo o- premili prostore in nabavili os- novna telinična sredstva, ki ustre- zajo sodobnim oblikam prosvet- Ijevanja. Osrednja knjižnica, ki bo končno pričela delovati, bo ne- dvomno močno sredstvo in kul- turno razvedrilo in izobraževanje občanov. Prav tako pa ne bodo pozabili na tiste stare oblike dela, ki jih vendar ne kaže opuščati. Odrska dela so še vedno privlač- na in nudijo igralcem in gledal- cem lahko globoke užitke, če so skrbno pripravljena. Res pa je to, da celovečerno odrsko delo terja dosti časa in aktivira veči- noma le peščico ljudi. Predvsem bo potrebno tesno so- delovanje s krajevnimi organiza- cijami SZDL in ostalimi pri raz- vijanju klubskega življenja, kar se naj pokaže prav zdaj v zimski sezoni, ko je za kulturno delova- nje najprimernejši čas. Posebno skrb bodo posvetili še petju, po- sebno še lepi ljudski pesmi, ki jo mladina skoraj ne pozna več, kar nedvomno ni prav. Živahno so razpravljali tudi o telesnovzgojni dejavnosti, ki se je šele zadnje leto bolj razgibala. Najprej bodo usposobili in zgra- dili športne objekte pri popolno razvitih osnovnih šolah, da bodo tako dali osnovne temelje za na- daljnji razvoj. Letos do maja bo- do dokončali dela na športnih po- ligonih v Rogaški Slatini in Šmarju pri Jelšah, kjer namera- vajo ob Dnevu mladosti prirejati več raznovrstnih telovadnih in športnih nastopov. Tovariš Vlado Bračun, predsed- nik telesinovzgojne zveze v občini, je nakazal nekaj osnovnih po- manjkljivosti, ki se kažejo v delu. Trenerjev skoraj nimajo, prav ta- ko je doslej bilo vse premalo pro- pagande za športno aktivnost. Sklenili so, da bodo osnovali enot- no občinsko telo, ki bo v prihod- nje skrbelo za razvoj telesno- vzgojnih in športnih aktivnosti, tako da bo s pestrimi oblikami pritegnilo v vrste aktivnih šport- nikov, ki jih je trenutno v občim komaj 140, čim več mladine v vseh krajih. s. CELJSKI TEDNIK STEV. 4. — 26. januarja 1962 STRAH Tako lepo je bilo, ko sta Janek in Anika sanjarila o svoji sobici. Se ni tako dolgo, ko sta se po- ročila in sta težko pričakovala, da si uredita toplo gnezdeče. Da, prav toplo gnezdeče, tiho, skrito ... To moramo razumeti, ker sta živela še vedno v iluziji, da je svet na- vsezadnje samo injun, d;^ je šas sa- mo njun, da ura tiktaka še samo zanju v tistem toplem gnezdecu, ki sta sanjarila o njem. Kdo bi mogel pojasniti, kako zlat je bil papir, ki je na njem pisalo, da se končno smeta vseliti! Prvič pr- va noč v prvem njunem stanova- nju! Kako toplo je bilo! Anika je rahlo drhtela, čeprav ji ni bilo mrzlo. Stisnila se je k Janeku, se zvila, da je bila nežna in srčka- na in je doživljala trenutek čiste varnosti. In Janek! Globoko je dihal in šepetal: »Vidiš, kako lepo je, končno tako lepo!« Omotična sta zadre- mala, da je čas zares bil samo či- sto njun. Noč je bila tiha, spokoj- na ... »Janek, slišiš! Janek« je pri- tajeno vrisnila Anika. »Slišiš! Ne- kaj ropota? Kaj je to?« »Eh, nič! Sanjalo se ti je mor- da!« je nekoliko vznevoljen pov- zel Janek, ki se je komaj odsmr- čal. »Joj, slišiš! Ze spet! Tam v ko- tu! Nekdo je v sobi.« »Hudič, pa nimava luči!« se je razjezu Janek. »Vžigalice in sve- čo bi le lahko prinesla gor!« »Saj nisem vedela ...« Stresla se je. »Slišiš, pri vratih škrablja.« »Morda so podgane!« »Kaj? Podgane! Tega ne vzdr- žim!« je skoraj za vpila Anika. »Pokrij se čez glavo, pa zaspi- va. Jutri pogledava, kaj je!« Za hip je bilo vse tiho. »Skrt, škrt...« je ostro zare- zalo pri vratih. »Sklap, šklap ...« je šuštelo za omaro. Zdaj tu, zdaj tam, škratlo je, šumelo, trgalo pa- pir, drsalo po lesu: noč je bila nasičena s skrivnostnim šumom. »Vraga, kaj pa je to! Imamo sta- novanje, polno podgan!« je se- del Janek v postelji in bolščal proti vratom. »To je strašno! Joj, in tu naj živim!« je skoraj zaihtela Anika. »Mene je strah! Grozno! Poma- gaj, Janek!« Janek se je nagnil s postelje in zagnal copato proti vratom. Za trenutek je nastala topa tišina. Potem pa spet in Janek je pogra- bil še drugo copato in jo vrgel v vrata. Nič ni pomagalo. »Zakaj nisi prinesla sveče, da bi človeK lahko vsaj pogledal, kaj je to!« »Janek, ti si surov! Jaz nisem kriva!« »No, nikar ne bodi histerična! Pogledat pojdem!« Janek je sto- pil k vratom in takrat mu je čisto pri nogah naredilo »škrt, škrt!« Kar streslo ga je. S ,pestjo je uda- ril po vratih ip se hitro vrnil v posteljo, kot bi mu voda silila za bosimi petami. Nak, bojazni ne sme pokazati! Brrr, preklete pod- gane! »Veš, kakšna podgana je men- da pred vrati, pa sili noter, ko ne ve, da sva midva že tu! Pomiri se!« »Nisem vedela, da si takšen! Se nikoli se nisi zdiral nad menoj!« Takrat je močno zaškrtalo tik pri postelji. »Joj, tu v sobi je nekaj! Janek !« Tako sta prebedela vse do zo- re. Očesa nista mogla zatisniti, ker je strašno ropotalo po stano- vanju. Ko se je malo svitalo, sta napol sedela na postelji in bulji- la proti vratom, da bi ugledala strašilo, ki dela njuno prvo skup- no noč tako grozovito. »Janek, vidiš! Pri pratih je!« Drobceno se je vzpelo kvišku in migalo na belini sveže popleska- nih vrat. Glava ni bila velika, to- da trup: zaobljen, podolgovat je čepel ob vratih, velik kot mačka. »Podgana!« Po stopinjah velikega borca Kdo je bil ta borec? Bil je Slavko Slander! Prežet s skrom- nostjo, a obdarjen z izredno or- ganizacijsko sposobnostjo. Nje- govo bivališče je bila okolica Prebolda. Precej časa je ordini- ral kot dentist v Latkovi vasi. Njegova delavnica je bila prava šola poznejših borcev za pravice malih, izkoriščanih ljudi. O tem še danes pripoveduje nekdanji hlapec preboldskega kmečkega veljaka: >Nekega jesenskega dne sem prišel v gostilno. Držal sem se za čeljusti. Zahteval sem deci žga- nja. Sedel sem za mizo in pil. Počasi sem spuščal kačjo slino na zob, misleč, da bodo bolečine ponehale. Pri sosednji mizi so sedeli ne- ki tujci. Samo eden med njimi mi je bil poznan. Bil je bistrih oči, črnih las. srednje rasti, pre- cej droban, a sila živahnega po- govora. Po videzu sem ga poznal; nisem pa mogel ugotoviti, kdo bi to bil. Ko pa sem naročil še dru- go žganje, sem opazil, da je vrgel oči po meni. Jaz se za to nisem dosti zmenil. Kmalu pa se je mož dvignil in prišel k meni: »Prosim, pokažite mi vaš zob!* je zahteval. Nato pa je hitro vprašal: sKdo ste v.i?« On mi je pogledal v odprta usta. iaz pa sem mu povedal, da sem hlapec tega in tega posest- nika. >Prav«. je rekel. Jaz poprav- ljam zobe. Tam, na Groblji. no, na koncu Latkove vasi. Pridite, da popraviva vaše zobe. Boste?« Po£rleclal sem ga. Vedel sem. da je taka stvar sila draga reč. Sklo- nil sem glavo in rekel: »Ne, ne bom prišel. Nimam denarja.« Takrat pa me je lopnil po ra- mi: le pridi, bova pa gospodarju zaračunala! Tudi on si pri meni popravlja zobe.« Dal mi je tableto aspirina iu mi priporočal, naj grem domov in mirujem. Tako sem storil. Drugo jutro pa sem res prišel v njegovo ordinacijsko sobo. Sprejel me je, ko da sva stara znanca. Ni mi popravil samo en zob. vse čeljusti mi je prebrka?. In ko sem zanjikrat stal v nje- govi delavnici, mi je dejal: »Ti nisi hlapec. Ti si pomočnik. Ti tvojemu gospodarju pomagaš ustvarjati dobrine. Premalo ti plača za to delo. Toda popravilo tvojih zob bo zagotovo plačal!? In res jih je. Meni pa ni ni- koli rekel žal besede. Jaz pa sem že takrat vedel, da mora biti ta zobar strašansko dober in iz- obražen človek. Navadno imajo ljudje strah pred zobarji; jaz pa sem komaj čakal, kdaj bo spet dan. ko bom spet stopil v zo- ; barjevo delavnico.« j SREČANJE S FAKINOVO I MAMO ] Trboveljski rudarji so slavili ' svoj praznik. Slavko Slander je imel tudi med njimi svoje de- lovno področje. Zato je po pre- boldski strani organiziral mno- žični pohod v Trbovlje. Tam so se med drugim ustavili tudi na Fakinovem grobu. Položili so šopke cvetja. Slavko je imel kra- tek govor. Njegove besede so bile trpke in resnične, da so mno- gim stopile solze v oči. Kraj groba je stala drobna. postarana ženica. Slavko je spo- znal v njej Fakinovo mamo. Sto- pil je k njej in ji prigovarjal, naj ne bo žalostna, zakaj malo je mater, ki bi imele take sino- ve, kot jih je imela ona. »Mama«, je rekel Slavko, »vaš sin je umrl herojske smrti. Vrelo juho so mu vlivali v usta. Ali je klonil? Ni! Mar bi to zmogel, če ne bi bil sin takih staršev? Ni- koli! Vaš sin je imel dobro za- črtano pot, po kateri je sklenil, da bo hodil vse dotlej, da bo tudi malemu človeku dovoljeno ži- veti. Mama. zdaj ga ni. Izgubili ste sina, mi pa hrabrega borca za pravice malih. Ne bomo ga po- zabili. Šli bomo po njegovih sto- pinjah. Res, mama. Tu, na tem mestu vam obljubljam.« Takoj je organiziral pomoö. Vsak izmed prisotnih je dal ne- kaj denarja, ki ga je Slavko vsul Fakinovi mami kar v predpasnik. Fakinova mama je dvignila ob- jokane oči in pogledala Slavka: »Kakor da ste moj sin. Hvala vam...« Vsi, ki so to videli, so vedeli in spoznali, kako zna veliki Slav- ko čutiti z malim, zatiranim člo- vekom. DETEKTIV MEGLA Slavko je videl v naprednih igrah eno izmed tistih sredstev, ki zmorejo združiti ljudi različ- nih nagnenj. Jože Kranjčev »De- tektiv megla« je takrat veljal kot primer strankarskega boja. Igra je bila na indeksu — za re- žim — slabih iger. Vendar je Slavko zanjo angažiral vse vrste ljudi: svoje, se pravi napredne, strankarje in celo kulturbnndov- ca je zraven vključil; vsi ti ljud- je so mu služili kot nekakšna tiha vez med vrhom in dnom. Reklama za igro je bila velikeu Najboljša mesta so zasedli ime- nitniki in strankarji kraja. Vmes pa so bili spretno podtaknjeni Slandrovi ljudje. Tn ko je ta ali oni prizor upodobil delček stran- karskega boia, je zajelo dvorano ploskanje. Kdo ploska? Imenit- niki tega niso mogli ugotoviti. Ni jim preostalo drugesra. ko da so sami pritisnili na dlani. Ko pa so začeli razmišljati in ocenje- vati stvarni položaj, je bilo pre- pozno. Mnogi so govorili: »Take igre še ni bilo v Pre- boldu!« Takratni župan pa je stiskal pesti: »Slander nam je vse to pod- taknil! Prekleto, kie smo imeli oči. ušesa? Saj je bila zbrana sa- ma komunistična sodrgn!« Slavko pa se ni menil za nji- hovo jezo: vedel je. da so nie- govi usneli in to mu je bilo do- volj velik porok, da mora naprej. (Nadaljevanje prihodnjič) Zainimivosti racman — koklja Pešud Križan, kmet iz Stankov- ca ima racmana, ki ima to »strast«, da vodi piščance. Ko zagleda kje kokljo, jo takoj napade in jo po vsej sili odžene. Tako potem sam prevzame položaj koklje in vodi piščance. Do piščancev je izredno obziren, bolj kot koklja sama. piš- čancem skrbi tudi za hrano ter jih pred drugimi domačimi živalmi junaško brani. po uporabi zložiti v zid na podo- ben način, kakor zložimo žinanico pri kauču. Takšne kopalnice bodo veseli predvsem tisti, ki imajo tesna stanovanja. Vgraditi jo je mogoče tudi v kuhinjo, ki bi po- stala tako prostor, kjer se pri- pravljajo jedila in kjer se človek lahko tudi okopa. Razen tega pa je mogoče takšno zložljivo kopal- nico vgraditi tudi v takšne ko- palnice, kjer so bili doslej le tuši. svetovni rekord padalca Ameriški padalec Josef Kitin- ger je skočil iz balona z višine 31.281 m s padalom, ki ga ni od- prl skoraj 4 minute. Sele na višini 5338 metrov je odprl padalo in dospel na zemljo po 13 minutah in 8 sekundah. Kittinger je 1. 1959 skočil z višine 22.714 m. Višina, višja od 31 km, s katere je sedaj skočil, je hkrati največja, do ka- tere je doslej dospel balon s člo- vekom. Kittinger je imel pri sko- ku na sebi specialno obleko in na obrazu masko, ki se je zagrevala z baterijo. prijatelji ali Žrtve alkohola Lani so v Franciji porabili za alkoholne pijače 990 milijonov starih frankov. V Parizu so izra- čunali, da pride na vsakih petde- set odraslih Parižanov ena kavar- na in da preko 800 tisoč Franco- zov popije dnevno vsak čez dva litra vina. S prodajo vina in dru- gih alkoholnih pijač se v Franciji preživlja preko 2,2 milijona ljudi. Alkohol zakrivi več smrti kot tu- berkuloza, 65 odst. vseh bolnikov v bolnišnicah za duševne bolezni pa je bilo alkoholikov. vzidana kopalnica Neka tovarna v Zahodni Nem- čiji je konstruirala kompletno ko- palnico s kadjo normalne veliko- sti z bojlerjem, ki jo je mogoče novi nacin oživljanja srca Ko srce bolnika zaradi operaci- je preneha delovati, so doslej za ponovno oživljanje uporabljali ta način, da so bolniku po operaciji odprli prsni koš ter nato z roka- mi masirali srce, dokler spet ni začelo delovati. Pred kratkim pa so kirurgi baltimorške bolnice v ZDA začeli uporabljati drugo, no- vo metodo. Kirurg položi obe roki na bolnikova prsa ter začne moč- no pritiskati navzdol. Nato hitro zopet dvigne dlani, tako da se prsni koš sam dvigne. To ponovi nekajkrat, dokler srce ne začne zopet normalno delovati. Pravijo, da je nova metoda mnogo eno- stavnejša in sigurnejša, hkrati pa tudi dosti hitrejša. z vilami ujeli lisico Ko se je vračal iz Svetozareva v Kolare, je Ranko Milivojević, znani lovec, hotel še pogledati v svojo stajo v bližini gozdiča. Ko se je približal staji, je zaslišal iz nekega kota sumljiv šum. Ker je v tem trenutku prispel tudi Ran- kov brat Bora, sta zaprla vrata staje, vzela vile in začela s po- močjo lovskega psa pregledovati steljo. Nenadoma se je pojavila prestrašena lisica, ki je skušala pobegniti. Nastala je dirka, ki je trajala poldrugo uro, vse dotlej, dokler ni žival padla lovcema v roke. Okrog vratu sta ji privezala vrv in jo tako pripeljala domov. RIŠE: janez mlakar PO NOVELI 3ACKA LONDONA mapuhov biser PIŠE. STANE РОТОСМШ 25. »Saj vendar ni sploh nobenega vetra,« je ponavljal Raoul. »Človek bi to razumel, če bi pihal veter.« »Prišel b«. še prezgodaj, zastran vetra si nikar ne belite glave«, je odgoivoril kapitan. Oba sta brez besede sedela. Skozi pore na koži jima je pričel pronicati znoj. ki se je nabiral, mo^il srajco in kapljal na tla. Lovila sta sapo, zlasti kapitan. Val je planil čez obrežje in se umaknil tik pred njnniiai nogami. 26. »Morje je preseglo črto najvišje plime,« je rekel kapitan Lynch. »Ze enajst let sem tu.«e Potem je pogledal na uro: »Tri«. Mimo so prihajali ljudje, ki so nosili s sabo svoje borno premo- ženje. Kmalu se jih je nabralo nekaj sto. Tu je bilo eno izmed naj- višjih mest na atolu. Bil je višek potapljaške sezone in na Hikueru so prišli ljudje z vseh okoliških otočlcov, celo s Tahitija. >Zdaj je na otoku približno dva tisoč ljudi,« je rekel kapitan. »Zanima me, koliko jih bo ostalo jutri.c 27. »A zakaj vraga ne piha«? je vprašal Raoul. »Samo to bi rad vedel.« »Nič si ne belite glave.« je odvrnil kapitan. »Še prezgodaj bo priiel.« Kapitan še ni izgovoril stavka do konca, ko se je atol stresel cd silnega sunka. Morje se je povzpelo pod njunima »toloma tri čevlje visoko. Ženske so pritajeno zavekale. Kure in mačke so zbegano blodile po vodi in frfotale in nlezale na streho kapitanove hiše. Domačin se je s polno košaro majhnih kužkov vzpel na kokosovo drevo ia jo privezal dvajset čevljev od tal. CELJSKI TEDNIK STEV. 4. — 26. januarja 1962 ŽENA•DOM • DRUŽINA Tam, kjer režejo kruh ni žensk Naš družbeni razvoj, ustava in zakoni postavljajo ženo v ena-- kopraven položaj z moškimi ter omogočajo, da se vse bolj in bolj vključuje v naše gospodar- sko in družbeno-politično življe- nje. Vsi pa vemo, da se vsak dan porajajo problemi, ki žene vse bolj omejujejo pri aktivnem in enakopravnem udejstvovanju — bodisi v gospodarskih, družbenih in političnih organizacijah ali pa v organih družbenega upravlja- nja. Da bi odstranili te ovire ter ustvarili ugodnejše pogoje za vključitev naše žene, tudi ma- ■*ere v delo izven doma, so v Mozirju sklicali konferenco za družbeno aktivnost žensk. Žal pa moramo ugotoviti, da žensk ni tam, kjer režejo kruh — aH z drugimi besedami — žensk ni tam, kjer se odloča o material- nih in drugih vprašanjih; če go- vorim bolj konkretno; ni nobene ženske v svetu za družbeni plan in finance, kakor tudi ne v kra- jevnih odborih, zato ti organi razpravljajo samo o cestah in mostovih, manj pa o vprašanjih, ki so zanimiva in aktualna za družino in žene. In naprej: v zadnjem času opažamo, da nam odhaja moška delovna sila z va- si, ženska pa ostaja doma, ker ne dobi zaposlitve. Zato je ena prvih nalog predsedstva in nad- zornega odbora konference za družbeno aktivnost žensk, iskati in odpirati nova delovna mesta zanje ter nič manj važna na- loga: razbremeniti ženo gospo- dinjskih del. In zdaj bi rada za- ključila prejšnjo misel — če bi žene sodelovale pri svetu za družbeni plan in finance oziro- ma povsod tain, kjer delijo de- nar, potem bi prav gotovo padel kak dinar tudi v njihov žep, ho- čem namreč reči, našli bi denar tudi za ustanovitev otroških za- vetišč, servisov itd. Tako pa ... Marsikje še prevladuje zasta- rela miselnost, češ žena sodi v dom in v kuhinjo. Ker je območ- je mozirske občine bolj kmetij- sko, bi rada prikazala nekaj pro- blemov, ob katere nenehno za- deva naša kmetijska proizvajal- ka pri političnem življenju. Ugo- tavljamo namreč, da se večjih političnih akcij, pri tem mislim — volitve in proslave — ženske udeležujejo, medtem ko zbore volivcev, sestanke Socialistične zveze in zadruge pa pretežno obiskujejo gospodarji, saj — kot sem že omenila, »politično in družbeno življenje ni zanje.« Vodstva in organizacije Sociali- stične zveze na vasi se v glav- nem s tem sprijaznijo in si ne prizadevajo dovolj, da bi enkrat za vselej to odpravile. In končno — ko takole raz- glabljam o življenju in delu naše žene na vasi, se mi nehote vsi- ljuje vprašanje, ki ga zastavljam vsej naši javnosti: kakšen bo naš mladi rod? Ali bomo res dovolili, da bi vse pridobitve našega boja preplavil val zastarelih nazorov, ki vračajo ženo v dom? Jasno je, da vsega tega ni mogoče spremeniti samo s spre- membo pojmovanja, kakor tudi ni mogoče spremeniti pojmova- nja, ne da bi spremenili tudi na- čin življenja ljudi. Položaj naše žene na vasi je treba spremeniti v bistvu — ženo moramo vklju- čiti v družbeno dejavnost. Ta prehod je boleč, poln notranjih protislovij ter povezan s celo vrsto materialnih in moralnih problemov. In prav teh se mnogi ustrašijo, četudi so že na pol poti. Taka zastarela pojmovanja so zlasti očitna ob pregledu udelež- be žensk v organih ljudske ob- lasti in v družbenem samouprav- ljanju. Značilno je, da je samo 2.17 % žena — odbornic občin- skega ljudskega odbora. V stal- nih odborniških komisijah na na- šem področju ni nobene ženske. Največ žensk je vključenih v svetih za turizem in gostinstvo, socialno skrbstvo ter varstvo družine — tu je odstotek višji in znaša: 65.21 %, medtem ko v svetu za občo upravo in notranje zadeve, gospodarstvo in gozdar- stvo ter pri svetu za delo in de- lovna razmerja ni nobene ženske. Prav tako porazno ni.zki odstotki so tudi v organih delavskega sa- moupravljanja. Kje je vzrok za tako stanje? Lahko odgovorim strnjeno ta- kole: kvalifikacija, materinstvo in gospodinjstvo. Ti problemi niso novi in jih rešujemo že dalj časa, vendar pa je predsedstvo konference za družbeno aktivnost žensk na svo- jem zadnjem posvetovanju skle- nilo uresničiti dolgoletni sen: ustanoviti otroški vrtec v Mozirju in v Nazarju in naši ženi bodo vrata v dejavnost izven doma že bolj na široko odprta. Za prehodne dni ČIŠČENJE VOLNENEGA BLAGA Svetle volnene obleke se kaj rade zamažejo. Ce jih operemo, navadno postanejo precej mehke in se zato tudi mečkajo. Takole jih bomo bolje očistile. Obleko, krilo ali hlače položi- mo na likalno desko in potresemo z žgano magnezijo, ki jo lahko kupimo v drogeriji. Magnezijo zdrgnemo z mehko, čisto krpo po blagu in sicer vedno le v eno stran in to po niti blaga. Mastne madeže moramo očistiti prej. Magnezija očisti namreč le umazanijo, madežev ne. Zato je najbolje, dfl za čiščenje le-teh napravimo zmes iz krompirjeve moke, ki smo ji pridali bencin. S to kašo izčistimo madeže. Mast- ne madeže pa lahko očistimo tudi s Vemad preparatom. Ko smo očistili iz obleke uma- zanijo, jo dobro iztrpajmo in to še enkrat zbrišimo s čisto krpo. Po potrebi obleko tudi zlikamo. NASVETI - NASVETI - NASVETI V žametnem blagu smo zasle- dili madeže. Kako jih bomo oči- stile? Mastne madeže bomo odstrani- le tako, da jih bomo v smeri proti vlaknom brisale z gobo ali krpi- co, namočeno v tepentinu. Ovratnike na suknjičih, jopicah in oblekah očistimo, če jih proti vlaknom drgnemo s prerezano čebulo, ki jo je treba večkrat ob- noviti. Ko se namazana mesta posuše, jih potegnimo preko vro- čega likalnika, vendar ne na lice. Ne pozabimo, žamet likamo ved- no narobe] Blesk na temnem, črnem žame- tu odpravimo, če namočimo vol- neno krpico v črno kavo in z njo narahlo brišemo lesketajoča se mesta. OTROCI ^ PRESODITE - JE TO PRAV? Zapornice na železniškem prelazu so boleče ječale. Za- man je bilo prizadevanje že- lezniškega čuvaja, da bi jih pred prihodom vlaka zaprl. Ker je pogled na ta pre- laz iz čuvajnice nemogoč, ču- vaj ni mogel ugotoviti, zakaj so zapornice postale naenkrat nepolsušne. Njegova borba z njimi je trajala več kot 15 minut. V tem času je vlak že zdirjal čez prelaz, ki je bil to pot nezavarovan. Za- pornice pa so še vedno je- čale ... Po cesti je prišla žena. Tu- di ona je postala pozorna in želela ugotoviti, kje je prav- zaprav zapreka, da čuvajev trud nima uspeha. In glej! Na napravi, ki povezuje gi- banje zapornic sta sedela dva dečka, ki sta prav gotovo uživala v tem, da sta bila to pot močnejša kot je ču- vaj — odrasel človek. Sele na opozorilo žene, ki ju je zagledala sta odskočila, za- pornice pa so z lahkoto naš- le svoje mesto. Kaj pravite otroci, je bilo ravnanje teh dveh dečkov pravilno^ Da-ca Razmajana zakonska zveza — PO BESEDAH MOŽA — Rad imam svoje sinove, to- da ne morem verjeti, da mi jem- ljejo ženo, je rekel 27-letni mo- ški, visok, mlad človek, lepega, nekoliko oglatega obraza. — Resnici na ljubo moram po- vedati, da sploh nisem imel žene, ki bi me resnično ljubila in mi bila pravi tovariš. Od kod taka črnogledost? — Ko je rodila prva dva otro- ka, je v našem stanovanju zago- spodovala armrhija, mene pa nih- če ni opazil. Ko se je rodil naj- mlajši, sem spoznal, da pomenim zanjo manj kot sem si to sploh predstavljal. Od tiste ure, ko sem predlagal ločitev, se je spremenila in posta- la pozornejša, toda globoko sem prepričan, da je bil to le videz in pesek v oči. Moja žena je vlo- žila ogromno truda v to, da bi bila žena iz »fcrui in mesa-'-', toda trdno vem, da je takrat videla v meni le hranitelja družine. Dekle, zaradi katerega sem predlagal ločitev, si je želelo res- nično le mene samega, saj je ho- tela, da bi živela midva le z njeno plačo, svoj zaslužek v celoti — in ta vsota res ni tako neznatna — pa bi pošiljal svoji družini. Za ločitev še nisem bil trdno od- ločen, vendar pa mi je prijatelji- ca ob vsakem najinem snidenju dopovedovala, da ji bodo te ne- urejene razmere izpodkopale zdravje. Tudi sam sem namreč uvidel, da ne more spati in da izgublja na teži itd. Ponosen sem na svoje sinove in prizadeval sem si, da bi bil vsaj dober oče; otroke sem pre- vijal, kopal in ob večerih celo po- mival posodo. Dvakrat tedensko sem hodil nakupovat, vsako ne- deljo smo pa izrabili za skupni obisk k starim mamam. Lanskoletnega dopusta se spo- minjam z grozo. Otroci so ves čas rogovilili in motili ostale do- pustnike, ko sem jih opoldne sam hranil, da o vseh podrobnostih najinega odnosa sploh ne govo- rim. Nekaj se je vtihotapilo med naju, nekaj, kar ni moč z bese- dami dovolj jasno ponazoriti. Med nama je zazijal globok pre- pad. Tudi sprehode, tiste nedelj- ske sprehode smo opustili. Nekoč smo le odšli skupno na- kupovat v mesto. Izbirali smo obleko zanjo. Prva obleka mi je bila zares všeč, toda ona je pome- rila še devet drugih, preden se je odločila za prvo! Vselej, ko sem po službi priha- jal domov — poudarjam vselej — je bilo stanovanje nepospravlje- no. Ostajal sem v pisarni čedalje dlje, samo da bi ne gledal vsega. Tam sem opoldne srečaval tudi svojo kolegico. Svojo navzočnost je opravičevala z osamljenostjo. Ko sem nekoč odšel k njej na skodelico kave, me je urejenost vsakega kotička osupnila, da sem molče strmel vanjo in ujel na obrazu drobce lepote; nikoli prej ne bi tega opazil. Četudi sem mo- ralno trpel, sem vse pogosteje zahajal k njej. Za obletnico poroke sem po- daril ženi kavni servis. Nežno se je zahvalila, čutil pa sem, da ji darilo ne ugaja. Meni pa toliko pomeni, če kdo pohvali moj okus! Kmalu za tem sem mimogrede kupil škatlico cigaret ter podaril kolegici. Njena zahvala je bila vse kaj drugega! Ko je žena rodila najmanjšega sinčka, sem jo poljubil. In ona? Poljubila me je hladno in odtuje- no. Doma sem samotaril in se zaprl vase. Večkrat sem se sesta- jal z prijateljico. Moja žena se ni zmenila za mojo odstotnost — še več: ko sem ji nekoč omenil pri- jateljico in ji priznal svojo kriv- do ter sklenil — vrniti se, je s popolnim nezanimanjem posluša- la mojo zgodbo in ni rekla niti besede. Nikdar se nisva sporekla, nikdar me ni spraševala, kam grem in kje sem bil. Menil sem, da ji ni dosti zame, da ji pomenim malo oziroma nič in občutek krivde je splahnel. Dvomim, da bi kakršenkoli na- svet lahko utrdil najin razmajani zakon. M. M. Za mlade bralce ŽELITEO nagrado • No, ni še dolgo od takrat, ko smo se poslavljali od sta-1 rega leta. Prav dobro se ga še spominjamo, kajne? Ve- liko prijetnega smo doživeli, pa tudi marsikaj neljubega je bilo vmes, smo takrat ugotavljali. Danes pa bomo še malo bolj radovedni. Od- ločili smo se. da bomo na- gradili tri najboljše prispev- ke, ki bodo opisovali dogod- ke iz preteklega leta. Naslov — »Pripetilo se je lani!« Pri- spevke nam pošljite najkas- neje do ponedeljka, 5. febru- arja. Najboljšega bomo na- gradili s tisoč, dva naslednja pa s pet sto dinarji. Objavili pa bomo tudi ostale. Upamo, da se boste naše- mu vabilu odzvali v čim- večjem številu in pričakuje- mo, da bomo med starimi znanci našli tudi take, ki nam bodo pisali prvič. Piše- te lahko o veselih, ali pa ža- lostnih doživljajih, samo, da so se pripetili v preteklem letu. Dogodek lahko opišete z vezano besedo, lahko pa ga tudi narišete. Vse bomo upo- števali. Lepo pozdravljeni — in veliko sreče pri pisanju! Ivica V TOVARNI NOGAVIC V jugoslovanske pionirske igre »Moj kraj včeraj, danes in jutri« so se vključili tudi pionirji pol- zelske osemletke. Med drugim so obiskali tudi vsa večja podjetja v okolici in se seznanili z njiho- vim delom. O obisku v tovarni nogavic Polzela nam je Marinka Šuster napisala to-le: Ob šumeči Srugi je stala pred mnogimi leti velika žaga, last kapitalista, tujca. V njej so de- lali slovenski delavci. Kmalu pa je začel kapitalist kupovati stro- je in iz žage je nastala tovarna — prvi zarodek sedanje tovarne nogavic. Leta 1951 je bila tovarna izro- čena delavcem. Takrat so šele lahko z vsemi svojimi močmi po- skrbeli za razvoj podjetja. Zdaj je tovarna razširila svoje prosto- re in ima devet obratov, skozi katere potujejo nogavice, ki jih že od leta 1954 delajo tudi iz sintetičnih vlaken. Vsak obrat ima svoj delavski svet, imajo pa tudi centralni delavski svet in upravni odbor. Tavarna lepo skrbi tudi za raz- vedrilo svojih delavcev. Imajo številna predavanja, kinopredsta- ve itd. ter si hkrati z razvedrilom širijo tudi znanje. V polzelski tovarni nogavic so lepo poskrbeli tudi za žene. Imajo pralnico in obrat družbene prehrane. To pa jim omogoča, da se udejstvujejo tudi drugod. Še posebno smo se zanimali za polzelski počitniški dom v Piranu. Vsako leto ga obišče okrog tri sto ljudi. Tam se lahko popolnoma sprostijo in pozabijo na vsakdanje skrbi. Ta- ko obnovijo svoj sposobnost za delo in ko se vrnejo nazaj, lahko čili in zdravi dosegajo velike uspehe. S tem koristijo tudi sa- mi sebi. saj se jim poveča osebni dohodek. Pred seboj pa ima tovarna no- gavic na Polzeli še veliko na- črtov. Kolektiv ne skrbi samo za življenje znotraj tovarniške ograje. Ne, skrbijo tudi za iz- gled vse Polzele in nudijo pomoč povsod, kjer je potrebno. Tako so pomagali že pri gradnji zdrav- stvenega doma — nenehno pa skrbe tudi za našo šolo. Vprašali smo jih, kaj imajo še v načrtu. Povedali so nam, da je njihova prva naloga predvsem povečati stroje in delavce. Po- magali pa bodo tudi pri asfalti- ranju ceste in sodelovali pri gradnji turističnega doma na go- ri Oljki. Nato smo si ogledali še tovar- no in jo nekaj časa nato za- pustili polni najrazličnejših vti- sov. Marinka Suster, 8. razred, Polzela Da bi le zapadel! Kako lepo bi bilo, če bi za- padel sneg, kajne? Počitnice bi bile čisto drugačne kot so. Bregovi bi oživeli, znova bi očistili smuči in sanke in od jutra do večera bi se vese- lili in peli hvalo zimi. Tako pa sije sonce — vsaj danes še, ko to-le pišem — in šo- larji niso nič tako veseli kot takrat, kadar padajo z neba snežinke. Želimo vam, dragi prijatelji, kar najbolj pri- jetne počitnice. Našim že- ljam pa se pridružujejo tudi številni mladi bralci. Te dni smo v uredništvo namreč do- bili precej prošenj vaših malih vrstnikov, naj vam ob počitnicah sporočimo njiho- ve iskrene želje. Čimveč ve- selja in razvedrila torej! Ivica DOBRO SPRIČEVALO lepe počitnice Počitnice. Počitnice so resnič- no lepe. Toda ne veselimo se jih samo zaradi prostih dni, temveč tudi zato, ker bomo zvedeli za polletne obračune dela. Toda — tisti, ki bodo imeli ob polletju slabe ocene, se verjetno ne bodo smejali in veselili. Prav gotovo so sklenili, da bo do konca le- ta drugače. Naša šola — na Planini — je zelo natrpana. V razredu nas je 51. To pa zato. ker hodijo k nam tudi iz sosednje šole. Med pol- letjem nam je delala največ pre- glavic nemščina, pa tudi mate- matika. Zato smo ustanovili ma- tematični krožek in kmalu bomo popravili slabe ocene. Te dni smo zvedeli, da bomo v kratkem dobili tudi nekaj novih učiteljev. Zelo se jih veselimo, kajti teh je pri nas res malo. Torej — kam na počitnice? Ne- kateri bodo ostali doma, brali in se podili okrog oglov. Drugi bo- do odšli v hribe in si oprtali smuči. Tudi moj brat bi šel v hribe — pa se mu je pred dnevi pri smučanju pripetila nezgoda. Zdaj je v bolnici in vsi žalujemo za njim. Upam, da se bo kmalu vrnil in takrat bodo tudi zame počitnice mnogo lepše. Vsem bralcem rubrike za male bralce želim vesele počitnice! Ivanka Deželak osn. šola. Planina pri Sevnici IZ NAŠIH KOMUN Klub celjskih studentov ni le formalnost Na zadnji seji Občinskega komiteja Zveze komunistor je razprava potekala o vlogi mladine v komuni. V pestrem sple- tu obravnavanih problemov j e bilo govora tudi o študentski mladini. Pri tem je bilo ugotovljeno, da je celjski klub т preteklosti slonel preveč na formalnostih, da je bila študent- ska mladina premalo povezana z domačo komuno, kjer bo po končanem študiju večina bodočih strokovnjakov živela in delala. Poleg lega pa smo neposredno pred kongresom Ljudske mladine Slovenije, zato je p )buda Celjskega študentskega kluba toliko bolj razveseljiv i. ko je pretekli teden organizi- ral posvetovanje o delu in vlogi kluba v komuni. Na posvetovanju so študentje sprejeli obilo novih dolžnosti ter sestavili delovni program, ki klu- bu določa veliko širše območje dela. Mnenje prisotnih je bilo, da klub naj ne obstoja zgolj zaradi formalnosti, da mora biti postav- ljen na realna tla, biti povezan s komuno, s podjetji in drugimi družbeno-političnimi organizaci- jami. Na posvetovanju so ustanovili tudi štiri komisije, in sicer: Komisijo za ideološko-politično delo, katere skrb bo predvsem ideina rast študentske mladine, da bo po dokončanem študiju po- leg strokovnih ved obvladala tu- di potrebno znanje, ki jim bo po- trebno kot strokovnjakom in po- litičnim delavcem v našem siste- mu upravljanja. Komisija za socialne probleme študentov bo morala bolj dosled- no zasledovati pogoje, v katerih študentska mladina živi, se boriti proti protekcionizmu in drugim pojavom v zvezi s financiranjem šolanja in štipendiranjem. Posebna komisija bo skrbela za sodelovanje članov kluba s poli- tičnimi, predvsem pa z gospodar- skimi organizacijami, medtem ko bo četrta komisija skrbela za kulturno, zabavno in športno de- lovanje članov. Razpravljali so seveda še o mnogočem, o strokovni knjižnici, o strokovnih ekskurzijah, o od- nosu do izrednih študentov, o se- dežu kluba, ki bo v Celju in ne v Ljubljani. In kakšen je bil zaključek po razpravi o uvedbi kreditiranja f visokošolskega in srednješolske- * ga študija? Na kratko takle! Da je znanje kapital, katerega družba ni dolž- na dajati zastonj in da rabimo med bodčo inteligenco take ljudi, ki bodo znali upoštevati napore 32.000 ljudi v občini, ki jim omo- gočajo študij. Vprašanje vredno odgovcra Tovariš urednik! Občina Šentjur je odkupila ne- kaj zemlje za izgradnjo stano- vanj. Med vlagatelji prošnje za gradnjo hiše sem bil tudi jaz. Od takrat pa poteka že drugo leto, vendar še doslej niti na osebno intervencijo nisem prejel ustreznega odgovora, kdaj se bo ta načrt pričel uresničevati. Za- kaj je pri tem potrebno zavla- čevanje? Ker je pomlad že pred vrati, bi bilo vsekakor prav. da se na naše vprašanje da odgovor, ki nam prosilcem mnotro pomeni. Tomislav Novak V zadregi sem Tovariš urednik! Prosim vas, da me pravilno ra- zumete! Stvar, na katero bi vas rada opozorila, je precej delikat- na. Pa kar na dan z besedo! Hčerka, stara deset let, zelo ra- da bere vašo rubriko »Za male bralce«. In ker misli, da je vsa stran natisnjena za najmlajše, jo najbolj zanimajo stvari, ki jih še sploh ne bi smela vedeti. Tako se je zgodilo, da je prebrala tudi članek »Intimni koledarček« in me — ko sem prišla iz službe do- mov — najprej vprašala, kaj po- meni beseda »menstruacija«. V prvem hipu ji od presenečenja ni- ti odgovoriti nisem mogla. Sele ko mi je povedala, da je bil čla- nek natisnjen na »otroški« strani, sem se zavedla pomote. Prehiteli ste me. Desetletni deklici še pač ne bi smela zaupati tega, kaj ji bom lahko razložila šele čez ne- kaj let. Boli pa me, ko zdaj opa- žam, da me vedno manj vprašuje in bojim se. da ne bi izgubila za- upanja vame. Predlagala bi, da bi rubriko za naimlajše prestavili na bolj ustrezno mesto. Tako bi lahko list z vsebino, ki je namenjena za žene, odstranila, deklici pa potem dovolila, da po mili volji lista po. časopisu. Upam, da boste razumeli mojo pripombo in prosim — upoštevaj- te jo! L. J. Cenjena tovarišica! Prav tako kot smo mi prehiteli vas in deklici p>ovedali tisto, če- sar ji še vi niste, ste tudi Vi nas prehiteli. Hkrati z vami smo namreč v uredništvu tudi sami ugotovili, da ti dve rubriki res ne sodita skupaj. Odločili smo se, da ju bomo ločili in tako v obeh mnogo laže obravnavali stvari, ki naše bralce zanimajo. Za Vaše opozorilo smo res hvaležni — če- prav se v celoti z Vašim pismom ne moremo strinjati. Moti nas predvsem stavek, v katerem go- vorite, da ste nameravali nekate: re stvari svoji desetletni deklici razložiti šele čez nekaj let. Saj'ne boste hudi, tovarišica, če bomo o tem kdaj drugič kaj več napisali? Seveda šele takrat, ko bosta rub- riki za ženo, dom in družino ter za male bralce, ločeni. Še enkrat prav lepa hvala in lepo pozdrav- ljeni! Uredništvo Obvestilo bralcem Naše uredništvo je sprejelo med prispelimi dopisi, ki jih naši bralci pošiljajo za objavo v rub- riki »Vaše vrstice* tudi nekaj prispevkov s kritično vsebino, vendar pa brez podpisa in ce'o brez naslova. Da bi se izoirnili morebitnemu nesoglasju, opozar- jfimo vse. ki želijo v tej rnbriki, aH v našem listu sodelovati, da brez poHnisov in POPOLNIH NASLOVOV niihovih prispevkov ne bomo objavljali. Pred nekaj dnevi smo sprejeli tudi prispevek z nepopolnim pod- pisom, v katerem nam pošiljatelj iz Cerovca pri Blagovni zastav- lja vprašanje, ki bi se morda lahko rešilo, če bi se pisec pod- pisal s polnim imenom in nam posredoval tudi natančnejše po- datke, ki so za nuotavi jan ie pra- vice do pokojnine potrebni. Zato v bodoče ne pozabite — z anonimno pošto ne bomo uspeli rešiti problemov! Uredništvo Prijazen kraj Planina, v ozadju razvaline gradu.. J Planina včeraj in danes Kozjanski kraj Planina, ki ima svoj začetek daleč nazaj v sred- njem veku, je preživela burno zgodovino. Mnogi napačno skle- pajo, da je Montpreis nemško ime, ker so ga Nemci pač pre- vzeli. To ime je še iz časov, ko je bila lastnica gradu neka plem- kinja iz Pariza in je kraj ime- novala »Pariška gora«, ali izkriv- ljeno Montpreis. Potem je grad z vasjo prišel pod Celjane. Grad je bil baje do prve svetovne voj- ne še dobro ohranjen, toda va- ščani so ga razkrili, da bi jim ne bilo treba zanj plačevati davka. Dobro vemo, kakšno vlogo je Planina odigrala med osvobodil- no vojno. Bližnji Bohor, zibelka partizanstva na Kozjanskem, Tončka Cečeva, Kraigher, Cvet- ka Jerinova in drugi junaki, vse to je povezano s Planino in par- tizanskim bojem. Tu se je bil kozjanski odred, sem čez se je prebijala slavna Štirinajsta divi- zija in avgusta 1944. leta je bila Planina ponovno osvobojena. Kaj pa zdaj. Povsod ostanki prejšnjega in znanilci novega. Tudi Planina je kraj poln na- sprotij. V dolini so nova poslopja kmetijskega gospodarstva, na griču pa še vedno stoji na skalah zasidrana ruševina planinskega gradu, ki bi ga bilo le treba spet nekoliko zaščititi. Zdaj pa je Pla- nina dobila v bližini še lepo pla- ninsko postojanko in sicer na Netopirju vrh partizanskega Bo- horja. M. S. ..Odrezano'' Vitanje Avtobusno podjetje iz Celja je pred kratkim podaljšalo neka- tere proge iz Celja do Loč pri koujicau. Močno zasedeni avto- busi pričajo, da ima ta ukrep svojo osnovo, da ima ta kraj zdaj večkrat na dan direktno zvezo s Celjem. To je zlasti ugodno za šolsko mladino, ki študira v Celju, pa tudi za tovarniške de- lavce. Ker imajo tudi v Zrečah kolikor toliko ugodno zvezo s Celjem in Konjicami, so samo še Vitanje s svojo okolico od ob- činskega središča praktično od- rezane. Dva avtobusa, ki dnevno vozita iz tega kraja proti Celju ■sicer imata zvezo za Konjice, vendar precej neugodno. Prvi av- tobus odpelje iz Vitanja zjutraj že pred peto uro in so Vitanjčani v Konjicah že okoli 6 ure, če se- veda ne čakajo v Vojniku. Ker v večini v uradih pričnejo z de- lom šele ob sedmih, dočim pa so seje po navadi ob osmi uri zju- traj, morajo ta čas čakati. Vitanj- čani menijo, da bi kateri od av- tobusov, ki vozi io iz Celja proti Koniicam ali Mariboru (teh je pa kar precej), vozil preko Vi- tanja. Morda bi se le našla re- šitev, da po glavni cesti vozi na desetine avtobusov, v kraje, ki pa so le nekoliko vstran pa le j redki. : OBISK v LIBOJAH Keramično industrijo Liboje so pred dnevi obiskali podpredsed- nik Zvezne ljudske skupščine Franc Leskošek-Luka, sekretar za mdustrijo LRS ing. Viktor Kotnik, predsednik celjskega okraja Miran Cvenk in predsed- nik žalske občine Tone Delak. Po ogledu tovarne so imeli daljši razgovor s predstavniki kolektiva, pri katerem so obširno analizirali stanje tovarne in nje- ne perspektive. Predstavniki kolektiva so goste seznanili s tem, da je tovarna ena od najstarejših v državi, kot keramična tovarna sploh in da je po vojni bilo zgrajenih nekaj ze- lo sodobnih keramičnih tovarn. Med novo zgraienimi tovarnnmi in Keramično industrijo Liboje je nestaia velika neskladnost v tehnično-tehnološkem in ekonom- skem položaju. Nesodobnost in dotrajanost opreme: nekatera da- tira celo iz preišniega stoletja, kar onemogočajo kvalitetno in rentabilno proizvodu io. Keramična industrija Liboje proizvaja čez 30 odstotkov skup- ne jugoslovanske proizvodnje keramične posode predstavlja pomembnega proizvajalca široke potrošnje. Njena lokacija, pred- vsem pa izkušnje, ki jih ima v proizvodnji, bi omogočile, da bi se s temeljito rekonstrukcijo od- pravila neskladnost, ki je nasta- la med novimi podjetji. Gostje so pokazali do teh te- ženj kolektiva popolno razume- vanje ter obljubili vso pomoč, ki jo bo možno dati. Poudarili pa so, da je nujno, da se tovarna še bolj preorientira na okrasne izdelke, katerih na trgu še ved- no primanjkuje in v katerih ima tovarna že največ tradicije. CETVORCEK V LOCAH V kratkem bodo v Ločah pri Slovenskih Konjicah ,pričeli z gradnjo novega četvorčka za po- trebe prosvetnih delavcev v tem kraju, saj je bilo pomanjkanje stanovanj eden glavnih razlogov, da v ta kraj ni bilo mogoče do- biti učiteljev. Srca drgečejo pod Biokovim Ob prvem sunku so v Podgori hiše razpadle, nadaljnji potresi pa rušijo preostale razpokane in napol porušene zidove... Po sedem sto kilometrih vožnje je Ivan, šofer Gozdnega gospo- darstva iz Celja, ustavil jeep pred prometnim miličnikom ne- kai kilometrov pred Makarsko. Opozoril nas je. da gremo v potresno področje na lastno od- govornost in da nai se vrnemo od tam še podnevi, ker je vožnja I>onoči skrajno tvegana ... Makarska je bila navidezno cela. zato smo se odpeljali na- prei. Po slabi cesti je jeep po- skakoval in hrumel v klance. Čim bolj smo se približevali Pod- gori, tem vidnejši so bili sledovi razdejanja. Skrbno zložene kam- nite ograje okoli vrtov, nasadov oljk in vinogradov so bile po- rušene. Povsod naokoli so ležale velike skale, na cesti pa skoraj ni bilo človeka. Biokovo se je kopalo v prera- nem soncu in dajalo spokojni ter pohlevni videz navzlic svojim prepadnim strminam. Morje pod nami je bilo mirno in v divjih zalivih smo opazovali podvodne izvire. Voda ie v vrtincih vrela na površino Da. to je pravi kra- ški teron. Biokovo je votlo kot iroba. Kako človek postane pozo- »•en za V40 kadar nriroda na ne- kem področju pokaže svojo zlo nrav... Podcrora. To je uporniško področje Dal- macije. Podgora je bila leta 1942 zibelka partizanske mornarice Te vasi so dale nešteto prvobor- cev. Podeora in bližnji kraji na imaio tudi starejšo zsrodovino. k' ni nič mnnj burna. Da bi se otre sli nenehnih gusarskih vpadov so se vgnezdili v strminah kakš- nih 300 metrov nad morjem ir obdelali ves ta «koni svet do zad nie krpice. Leta 1667 je vasi pod Biokovim norušil potres, ki if uničil tudi Dubrovnik. Vas so ob novili. preživeli boje s Turki, po- hod Napoleona, črnožolte solda- tp<:ke in fašističnih hord. Vsaka hiša ima svoje v tujini, kajti remija je bila preskopa, da bi prehranila vse. Prenekatera hiša je bila zgrajena z denarjem za- služenim v rudnikih in tovarnah onkraj luže. Potem je паршсИ 7. januar 1962... Biokovo se je zamajalo od vrha do vznožja. Kamnite hi- še v Podgori so se sesule. Mla- denič je ostal pod ruševinami. Mož. ki je šel iskat ženo na vrh Biokova. je podlegel. Potres je razdejal hiše, razdrl hleve, uni- čil nasade in vinograde. Iz ene hiše je dišalo po razlitem vinu, iz drnge zaudarialo po mrhovini. Lindie ni'sn imeli гача za živino. Komaj so se rešili sami... V Drašnicah ni bilo nič druga- če. Kar ni razrušil potres, so do- končale skale in plazovi kame- nja. Ciro Rosandič je pripovedoval: — Tito je bil ves pretresen od nesreče, ki nas je zadela ... Re- čem vam. da Marinovičev in dru- gih zaselkov Podgore ne bo več. Kdo bo obnovil hiše po takem doživetju? Morda bo zraslo na- selje kje nižje ob morju?... Toda pustimo dogodke, ki smo jih že brali. Kako je bilo te dni doli. na to smo dolžni odgovoriti. Najbolj prizadete vasi so praz- ne. Sem se nihče ne vrača. Le moški rešujejo imetje in po- spravljajo najnujnejše. Potem bodo tudi oni šli. Treba bo zgra- diti nove domove, začeti od za- četka. Po Celju je nekdo razzi ril go- vorico, da ni tako hudo tam doli... No. če je videl le Makarsko in to prvi dan. potem pa s pospe- škom odpotoval, res ni mogel do- biti vpogleda. Tudi sam sem podvomil nad škodo v Makarski sami. Toda ko sem svoj dvom preglasno izrazil, so me vabili v hiše. Makarska je kot bolnik, ki na zunaj daje zdrav videz, znotraj pa je ves bolan. Sedemdeset odstotkov hiš je poškodovanih in v številnih je ncmo-nroče še stanovati. Poskusite se vživeti v položaj, da morate dati spati otroka v sobi. kjer je strop naokoli razpokan. kier zi- dovi kažeio »rebra«- kjer pod nevarno škriplje ob vsnkem ko- raku in kjer najmanjši tresljaj stresa omet s stropa? V luko je pripeljala ladja. Na- bito polna ie. Žene in otroci se vračajo ... Toda prisrčno svide- nje z možmi, očeti in brati je po- mešano z negotovostjo. Kai če bo spet Biokovo zatreslo temelje? In treslo lih je. Onoldan v soboto ie snet treslo, toda sunka nismo ču- tili med vožnio. Ko smo v kleti v Podgori poskusili lanski pride- Tudi v krajih, ki jih potres ni tako prizadel, so ljudje vse pri- pravili za beg... lek, je omet pršil izpod stropa. V nedeljo ob štirih pa nas je po- noven močan sunek na mah pre- budil. Toda takrat smo bili že y Splitu. Biokovo se še ni umirilo. Vesti so vznemirljive. Potres se je se- lil v Grčijo, doživeli so ga v Ita- lui. Kaj bo jutri? To vprašanje kljuva preplašenim ljudem v možganih. Pod Biokovim še vedno drge- tajo srca... J. Krašovec Z ladjami se begunci vračajo, toda z negotovostjo v srcih, saj vsak trenutek la]iko ponovno doživijo vse strahote razdejanja... CELJSKI TEDNIK STEV. 4. — 26. januarja 1962 TELESNA VZC0JA IN ŠPORT Odstopili vendar ne od vsega Celjski hokejisti, ki so le- tos prvič nastopili v zvezni ligi in s tem v tekmovanju za državno prvenstvo, so zadnje tri igre predali svo- ji mnasprotnikom z rezulta- tom 6:0. Zakaj, smo jih vprašali? Razlogov za ta korak je bilo več, so odgovorili. Če- prav smo vedeli in večkrat Í'avno poudarili, da v zvezni igi nimamo kaj iskati, smo se odločili za udeležbo v tem tekmovanju predvsem zara- di propagandnih razlogov. Takole smo računali (seve- da brez krčmariah z gosto- vanjem najboliših hokej skih moštev tudi na drsali- šču v Celju, bomo vzbudili zanimanje za ta zimski šport ne samo pri mladini, temveč tudi pri tistih, ki so nam lansko jesen obrnili hrbet takrat, ko bi morali začeti z gradnjo umetnega drsališča. Vendar od vsega tega ni bi- lo nič. Zima nam ni bila na- klonjena. Tako smo morali namesto doma igrati na dru- gih drsališčih in s tem tro- siti zelo visoka denarna sredstva. Zgodilo se je celo, da so morali za eno tekmo založiti denar društveni funkcionarji. Minule dni bi morali odigrati vse tri po- vratne tekme. Medtem ko so bili Jeseničani in Ljubljan- čani pripravljeni priti v Celje, so Zagrebčani našo prošnjo zavrnili. Na žalost pa tudi hokejisti državnega prvaka ter Ljubljančani ni- so mogli uresničiti svoje ob- ljube, ker v Celju nismo imeli leda. Tako bi spet mo- rali potovati — drugič v Za- greb ter Ljubljano ter celo tretjič na Jesenice (enkrat smo šli tja zastonj, ker je tekmo preprečilo močno de- ževje). In znova bi se pra- znila naša že itak prazna blagajna. Z odigranjem teh treh tekem bi zadostili sa- mo formalnemu poteku tek- movanja v zahodni skupini zvezne lige, svojega položa- ja na dnu lestvice pa bi v ničemer ne mogli spremeni- ti. Tako bi znova potrošili okoli 300.000 dinarjev samo zaradi tekem. Ko pa smo ocenjavali naš prihodnji pro- gram, smo videli, da nas ča- ka še precej tekmovanj, do- sti važnejših — tudi v šport- nem pogledu od tekmovanj v zvezni ligi. Odločili smo se, da mladinskemu moštvu, čeprav okrnjenemu, omogo- čimo končanje republiškega prvenstva. Prav tako smo menili, da bi ne bilo prav, če bi odstopili od republi- škega prvenstva, ki se za nas začenja 3. februarja. Program tega tekmovanja jej takle: 3. П. v Celju: HDK Celje : HK Papirničar, 7. II. v kranjski gori: HK Kranj- ska gora : HDK Celje in HK Ljubljana B. In končno — proti koncu februarja nas čaka še kvalifikacijski tur- 14. II. v Celju HDK Celje : nir za nadaljnji obstanek v zvezni ligi. Če bomo v teh kvalifikacijah uspeli, bomo tudi drugo sezono sodelovali v zvezni ligi, sicer pa se od nje poslovili. Ne glede na odstop od na- daljnjega tekmovanja v zvezni ligi, nas čaka še zah- teven program tekmovanj, ki bo terjal zelo izdatna sredstva, ki bi jih pa ne ime- li, če bi za tri formalne tek- me zapravili okoli tri sto tisoč dinarjev. Odločitev ni bila lahka. Težko smo jo sprejeli. Upa- mo, da smo našli pravšno pot. -an KORISTNE POBUDE PLENUM OKRAJNE ZVEZE ZA TELESNO KULTURO Pod vodstvom predsednika Sta- neta Sotlarja je bil v ponedeljek popoldne plenum Okrajne zveze za telesno kulturo v Celju. Med gosti se je tega nadvse korist- nega zasedanja udeležil tudi se- kretar Zveze za telesno kulturo Slovenije Stane Lavrič. Medtem ko je o nalogah te- lesno vzgojnih in sprotnih orga- nizacij pri izvedbi letošnjih Ju- goslovanskih pionirskih iger go- voril Milan Božič, je dosedanje delo okrajne in občinskih zvez za telesno kulturo razčlenil Ka- rel Jug. Udeleženci plenarnega zaseda- nja so kritično ocenili delo in dali več koristnih pobud za pri- hodnje uveljavljanje partizan- skih društev in zlasti še občin- skih zvez za telesno kulturo. Kot je pokazala razprava, so proble- mi finančnega značaja.še vedno najtrši oreh telesnovzgojnih or- ganizacij. Čeprav govorimo o te- lesni vzgoji kot sestavnem delu socialistične vzgoje in celo druž- benega standarda, to področje še zmeraj nima zagotovljenih stal- nih virov sredstev za izvajanje obširnega delovnega načrta. Celjska smučarja, ki sta na tekm ovan ju pri Partizanskem vrhu dosegla odlične rezultate: Herbert Košič na levi in Janko Cetina Veliko zanimanje za namizni tenis Komisijaiza namizni tenis pri Okrajni zvezi za telesno kulturo je te dni dobila že prve odgovore na informativni razpis tako ime- novane okrajne lige. Kot so po- kazale prve prijave, je zanima- nje za igro z malo belo žogico izredno veliko, saj je k temu te- kmovanju prijavilo kar štirinajst moških, osem ženskih in šest mladinskih ekip; slednje navzlic temu, da zanje posebno tekmova- nje sploh ni bilo razpisano. Tako bo v okrajni ligi sodelovalo vsega skupaj 28 ekip s 76 igralci. Tekmovanje v vseh skupinah se bo začelo v nedeljo, 28. janu- arja. Program okrajne lige obeta za- nimive in prav lepe borbe. Po tem tekmovanju pa bo komisija razpisala še okrajno .prvenstvo posameznikov ter ekip vseh kate- gorij. Kie in kdo? Kot smo že napisal? se v nedeljo, 28. januarja začenja tekmovanje v okrajni namiznoteniški Ligi. V .\-skupini članov bodo nastopali: Partizan Celje, Elektrarna Šoštanj, Par- tizan Gaberje I, Partizan Šmartno ob Paki, Partizan Štore, Partizan Kozje in Partizan Konjice II. Ta moštva bodo prva štiri kola odigrala v telovadnici celjskega Partizana. V B skupini članov bodo tekmovali: Partizan Žalec, Kovinotehna Celje, Par- tizan Konjice I, Partizan Gaberje II, Elektro Celje, Partizan Velenje in Par- tizan Konjice III. Prvi nastop teh mo- štev (dve koli) bo v Velenju. v konkurenci članic bodo sodelovale naslednje ekipe dveh igralk: Partizan Šmartno ob Paki, Elektro Celje, Parti- zan Konjice I. II in III, Partizan Celje, Kovinotehna Celje in Celjski tisk. Čla- nice bodo s prvim kolom startele * v Konjicah. Za naslov najboljšega mladinskega , moštva pa se bodo borili: Partizan Ga- \ berje I in II. Partizan Zalee, Partizan ' Velenje I in ÍI, Partizan Celje. Prvo in ' drugo kolo mladinskih ekip bo v ne- deljo v telovadnici gabrskega Partizana. Celjski smučorii na Partizanskem vrhu Konec prejšnjega tedna so celjski smučarji povabili na to- variški razgovor v Celje ljubi- telje enakega športa iz Trbovelj. Ko so govorili o problemih smu- čarskega športa na sploh, so se zedinili, da se bodo odslej več- krat sestajali ne samo za zeleno mizo, temveč tudi na belih polja- nah. Domenili so se za tradicio- nalna srečanja med celjsko in zasavsko reprezentanco, ki naj bodo izmenoma v organizaciji enih in drugih. Ne glede na ta domenek pa so celjski smučarji že v nedeljo sodelovali na meddruštvenem tekmovanju na Partizanskem vrhu, ki je hkrati veljalo za prvenstvo zasavskega območja. Tekmovali so v veleslalomu ter slalomu; člani in mladinci. Proga za veleslalom je bila dolga 1.700 metrov in je imela 46 vratic, pro- go za slalom, ki je merila 400 metrov in ki je imela 64 vratic pa so prevozili dvakrat. Vsi so tekmovali na istih progah. Pri članih se je od Celjanov najbolje držal P'eter Cetina, ki je zasedel v veleslalomu drugo mesto za domačinom Strgarškom in prvo v slalomu. Prav dobro se je izkazal tudi Janko Cetina, medtem ko Dominko Uršič ni imel sreče niti v veleslalomu, ni- ti v slalomu. Med mladinci je predstavljal razred zase simpatični Herbert Košič, ki je pobral kar dvojno zmago. Pa tudi Iztok Lužnik ni zatajil. Podrobni rezultati celjskih tek- movalcev so bili: VELESLALOM — ČLANI: 1. Strgaršek (Kum- Dobovec) 1:57.2, 2. Peter Cetina 1:58.8, 4. Janko Cetina 2:03.4, 6. Kopinšek, 7. Peter Čater, 11. inž. Jože Kopitar. SLALOM - ČLANI: 1. Peter Cetina 113.4, 2. Janko Cetina 113.7, 10. Peter Čater, 13. Kopin- šek. VELESLALOM - MLADINCI: 1. Košič 2:03.6, 5. Iztok Lužnik, 8. Jože Švegl. SLALOM - MLADINCI: 1. Ko- šič 114.1, 5. Iztok Lužnik, 11. Švegl. OBČNI ZBOR OLIMPA V ponedeljek, 29. t. m. bodo športniki celjskega Olimpa po- dajali obračun svojega enoletne- ga dela. Tako bodo znova do be- sede prišli nogometaši, judoisti in še člani ostalih sekcij, ki jih združuje to gabrsko društvo. Zbor se "bo začel ob petih v dvo- rani delavskega sveta Tovarne emajlirane posode. Mladinsko prvenstvo LRS V HOKEJU NA LEDU 1. HK JESENICE, 2. HDK CELJE... V torek zvečer je bila na drsa- lišču pod Mežakljo na Jesenicah odločilna tekma v hokeju na le- du za naslov republiškega prva- ka med mladinskimi moštvi. V tem dvoboju so Jeseničani pre- magali mlado moštvo HNK Celje 8:3 (3:1, 1:2, 4:0). Celjani so se uspešno upirali nasprotniku samo v prvih dveh tretjinah; v drugi so bili celo boljši. Pozneje pa jim je pošla »sapa« in so tako morali zaslu- ženo zmago prepustiti domači- nom. Celjani so igrali lepo zlasti v drugi tretjini. Navzlic temu pa se jim je videlo, da jim primanj- kuje treninga, zlasti pa drsanja. Za HDK Celje sta gole dosegla: Valter Čretnik 2 in Pavel Ko- lenc 1. Mladinsko moštvo HDK Celja je nastopilo v naslednii postavi: Podsedenšek, Šetina, Iskrač, Bel- cer, Presinger, Čretnik, Zagorič- nik, Pinter, Mirnik, Amon, Ko- lenc, Jerman in Kompan. Republiška liga v ORODNI TELOVADBI Ustanovitev republiške lige v orodni telovadbi za moške in ženske.kaže, da tudi ta športna panoga dobiva med našo mladino čedalje več, aktivnih simpatizer- jev. Prva udeležba v tej ligi je eicer skromna; vendar pa daje upanje, da se bo ' število vrst orodnih telovadcev kmalu pove- čalo. Zaenkrat bodo v moški ligi so- dve ekipi. Celjani bodo imeli svoje zastopstvo v moški konku- renci. Tu bodo sodelovali člani gabrskega Partizana. Razen njih bodo nastopili še telovadci iz Ljubljane, Zasavja in Maribora. V prvem kolu. ki bo na vrsti v nedeljo. 28. januarja, bodo celj- ski orodni telovadci nastopili V Ljubljani proti istoimenski vrsti, 4. februarja pa bodo doma spre- jeli telovadce iz Zasavja. V tret- jem zavrti jaju bodo odpotovali v Maribor. Se že pripravljote no pusta ? Morda boste nekateri rek- li, da smo prezgodnji s temi vrsticami, drugi pa ... oh, ravno prav, saj do 6. marca, do pustnega torka in do tra- dicionalnih prireditev Celj- skega karnevala res ni da- leč. Res ne, zlasti še, če je treba pripraviti solidno ma- sko, si zagotoviti primerno druščino za karnevalski sprevod in podobno. Kakor lani, tako se celj- sko Olepševalno in turistič- no društvo že zdaj priprav- ila na prireditve drugega Celjskega karnevala. V dne- vih od 3. do 6. marca se bodo znova zvrstile pustne prire- ditve in rajanja za cicibane, pionirje in mladince ter se- ve — tudi za odrasle. Lanski karneval je dosegel izredno lep uspeh. Naj vas spomni- mo na pustno povorko, v ka- teri je sodelovalo nekaj sto mask, na pločnikih in celj- skih ulicah pa se je zbralo nad trideset tisoč ljudi. Do- bre volje takrat ni manj- kalo, zato je tudi letos ne bi smelo. Karnevalske priredit- ve v organizaciji Olepševal- nega in turističnega društva bodo sčasoma prav gotovo postale turistične atrakcije našega mesta ob Savinji. Za- to organizator potrebuje tu- di vašo pomoč, pomoč vseh prebivalcev celjskega me- sta. Novost letošnje karne- valske povorke bo ocenje- vanje najbolj originalnih skupin. Nagrade so lepe: 50.000, 20.000 in 10.000 din. Naj vas še enkrat vpra- šamo: se že pripravljate na pusta? ^e ne, pohitite. Po- skrbite si dolge nosove, če- pice in klobučke ter si jih spravite za tiste dni, ko bo v mestu zavladal Pust, ko bo- sta smeh in veselje vsaj za nekaj dni zamenjala skrbi in težave. -mb IKRONIKA NESREč Pri smučanju si je poškodoval roki Franc Sitar iz Pnnkvice pri Ponikvi. — Ivanka Knez z Planine ie padla in si poškodovala nogo. — V Tovarni emajli- rane oosode si je pri dein pri stroju poškodoval levo roko Branko Mavric s Polni. — Sedemletni Jože Škoberne iz Celja se je pri telovadbi poškodoval na glavi.— V bolnišnico so prepeljali Jožeta Mikoliča iz Ljubljane; na roki je imel prerezane žile. — Karel Meh iz Creta ie padel s kolesom in si po- škodoval glavo. — Lojzka Kovač iz Lev- ca se je peljala s kolesom. Zadel jo je tovorni avtomobil. Dobila je poškodbe na glavi. — Pri padcu si je poškodoval nogo Anton Lončarič iz Zagrada. — .lože Zupanek si je zlomil noo 30Cxciutč Zupanek iz Višnje vasi je padel na cesti in si zlomil nogo. — Pri sankanju si je zlomil nogo šestletni Branko Škor- nik iz Loke pri Zusmu. V minulem tednu je bilo v celjskem okraju 6 prometnih nezgod, pri katerih je dobila ena oseba težje telesne no- škodbe, medtem ko je ena oseba bila lažje poškodovana. Škoda na motornih vozilih je bila ocenjena na pol milijo- na dinarjev. NA CESTI NISI SAM! Najtežja od teh prometnih nezgod je bila dne 2i. t. m. na cesti II. reda Ro- gaška Slatin a-Tekačevo, ko je pešec Alojz Janžek doma iz Topol nenadoma prečkal cesto pred osebnim avtomobi- lom štev. ZG-123-70, ki ga je vozil Grgo Starčevič iz Zagreba. Pri trčenju je pe- šec dobil hude telesne poškodbe in so ga nezavestnega pripeljali v celjsko bolnišnico. NEPREVIDNOST NA CESTI Dne 19. t. m. je prišlo do prometne nesreče na cesti Družmirje-Gabersko, ko je voznik osebnega avtomobila štev. CE-37-14 Štefan Zaje trčil v otroka An- tonijo Mravljak, ki je neprevidno pri- letela na cesto. Pri nezgodi je bil otrok laže po«kodovan. Deklica je bila pripe- ljana v celjsko bolnišnico. POBEGNIL VENDAR SO GA IZSLEDILI Na Ljubljanski cesti je voznik oseb- nega avtomobila štev. MB-54-12 Tone Cuk iz Maribora, dne 1?. t. m, trčil v stoječi tricikl, last Gradbenega podjetja »Gradiš« Celje. Voznik je po nezgodi pobegnil, vendar so ga kmalu izsledili. PRI PREHITEVANJU BODIMO OPREZNI V ponedeljek, dne 22. t. m. je prišlo do prometne nezgode tudi na cesti II. reda v Prožinski vasi. ko ie voznik ciseb nega avtomobila štev. CE-11-93 Anton Rečnik iz Ilotunja y zgodnjih jutranjih urah in v temi prehiteval konjsko vpre- go, ki ni itnela predpisane razsvetlja- ve. Av*(4Tnpbil je frčil s sprednjim des- nim delom v zadnji levi del vprege. Na avtomobilu je nastala večja materi- alna škoda, medtem ko voznik ni bil telesno poškodovan. V času ed П. do 20. januarja 1962 je bilo rojenih 20 dečkov in 28 deklic. Poročili so se: Jožef Hrvatic, delavec iz Šentjanža nad Štorami in Angela Gologranc. tr- govska pomočnica îz Štor. Anton Prevol- šek, soboslikar iz Stoinega sela in Te- rezija Bevcar, gospodinjska pomočnica iz Celja. Franc Radošič, delavec iz Ce- lja in Jožefa Arcen, delavka iz Gorice pri Šraartnem. Vilim Zorzo. strojnik ix Zagorskega Sela in Ivana Štajner vzgo- jiteljica iz Celja. Peter Sajovic, delavec in Albina Orožin, delavka, oba iz Pe- čovnika. Emil Kaluža, geometer iz Sp. Hoč in Ana Nosan, predmetna učitelji- ca iz Maribora. Umrli: Elizabeta Pečnik, gospodinja iz Celja, stara 48 let. Frančiška Osek, gospodinja iz Cače vasi. stara 63 let. Frančiška Florjan gospodinja iz Celja, stara 54 let. Jakob Goručan, upokojenec iz Platinovca. star 68 let. Valerij Grabar, invalid, upokojenec iz Celja, star 4? let. Rozalija Melanšek, upoikojenka iz Ce- lja, stara 64 let. Anton Coki, otrok iz Jazbin, star 6 dni. Ivana Dornik, go- spodinja iz Jagnjenice. stara 65 let. An- tonija Homšek, upokojenka iz Celja, stara 63 let. Štefanija Gominšek, prev- žitkarica iz Griž, stara 65 let. Ljudmila Prevolšek, kmetijska delavka iz Loga, stara 25 let. Alojz Kračun, posestnik iz Gabrovelj p. Slov. Konjicah, star 37 let. KOMPASOV IZLET V CELOVEC V nedeljo, 18. februarja bodo v Celovcu nastopili člani znane' dunajske šole umetnih drsalcev.' To priložnost je izkoristil tudi Kompas in pripravil izlet, ki ka- i že, da se ga bo iz vse Slovenije | udeležilo okoli dva tisoč ljudi. V I to akcijo se je vključila tudi celjska podružnica turističnega in avtobusnega podjetja Kompas, ki bo pripravila poseben avtobus izletnikov — članov HDK Celja ter DO potrebi še avtobuse za ostale interesente. Cena enodnev- nemu izletu z vsemi stroški (ra- zen nabave vstopnice za priredi- tev) znaša 3.300 dinarjev. Prijave sprejemajo do 1. februarja. »AVTOBUSNI PROMET« CELJE obvešča, da bodo od dne 28. I. 1962. dalje pričeli voziti lokalni avtobusi v Celju na relaciji: Lož- nica—Celje—Zg. Hudinja in obra tno. V Šoštanju na relaciji: Velenje—Šoštanj—Velenje in Šoštanj—Topolščica—Šoštanj. Legenda: V = Obratuje vsak d.in. NP = Obratuje samo ob nedeljah in praznikih. VOZNI RED LOŽNICA-CELJE-žel. postajc-ZG. HUDINJA Odhodi iz končnih postaj Ložnic e, izpred »Branibora«, Zg. Hudinje bodo točno od določeni uri, dočim bodo časi na vmesnih posta- jah verjetno odstopali za kakšno minuto, zaradi nepredvidenih prcprek na cestah, t. j, železniških zapornic in podobno. Prosimo prebivalce, ki še-I^Ddo posluževali lokalnega avtobpsa» da-pridejo na avtobusno, postajališče minu,io ali dve pred določcnini ča.som odhoc'a. — Lokalni promet bo služil predvsem za prevoze prebival stva jnesta Celja, zato se ga poslužujte v polni meri, dočim avto- busi, ki vozijo tía medkrajevnih progah, ustavljaH na postajah v mestu predvsem zaradi izstopa potnikov. CELJSKI TEDNIK STEV. 4. — 26. januarja 1962 (D Lep uspeh Tineta Šrota Po turnirju republik v orodni îlovadbi se je v Novem Sadu ačel prvi del izbirnega tekmova- ja najboljših orodnih telovad- ev Jugoslavije za sestavo držav- e vrste, ki jo čaka nekaj repre- entančnih nastopov, kot svetov- o prvenstvo v Pragi, srečanje Romuni, nadalje s sovjetskimi ^lovadci itd. Prvi del izbirnega tekmovanja je zajel obvezne vaje. Telovadci, zlasti pa še zastopniki naše re- publike in med njimi Celjan Tine Srot, so pokazali izredno priprav- ljenost. Medtem ko je bila Ce- rarjeva zmaga zagotovljena že v naprej, je častno drugo mesto v skupni oceni zasedel Tine Šrot, član gabrskega Partizana. Šrot je bil najboljši na krogih in v preskoku, kjer je zasedel prvi mesti ter na konju z ročaji, kjer je bil tretji. Ce sodimo po prvem delu iz- birnega tekmovanja, potem Tine- lu Šrotu letos ne bo ušla udelež- ba v vrsti najboljših orodnih telovadcev Jugoslavije. Slab začetek ŽKK Celja v soboto in nedeljo so šle v borbo za naslov najboljšega keg- Ijaškega moštva Slovenije še preostale ekipe, med njimi tudi železničarski kegljaški klub Celje. Na kegljišču v Ljubljani se Celjani niso najbolje znašli, saj so podrli komaj 6.483 kegljev in se tako med moštvi, ki so opravila komaj eno kolo, uvrstili na tretje oziroma četrto mesto, skupaj z mariborskim Konstruk- tor iem. Med Celjani je bil naj- boljši Lubej, ki je podrl 867 kegljev, vsi ostali pa so dosegli povprečne, če ne podpovprečne rezultate. Med moštvi, ki so pred štiri- najstimi dnevi dvakrat nastopila, se je celjski Elektro znašel na devetem mestu z 12.580 podrtimi lesi. Občni 7bor TVD Partizan Rog. Slatina Pretekli teden se je zbralo članstvo TVD PARTIZAN Rog. Slatina na svoj letni občni zbor. Iz poročil je bilo raz- vidno, da je bilo delo usmerjeno pred- vsem na gospodarsko dejavnost. Že na množičnem sestanku pred kongresom za telesno kulturo Slovenije so člani skle- nili, da bedo pomagali graditi novo as- faltno košarkarsko igrišče, kar so tudi izpolnili. Zgraien je objekt v denarni vrednosti 2.000 000 din; z razumevanjem, prispevki uslugami s tisoč ur prostovnlj- nega dela pa je objekt stal le 500.000 din. Sedaj nameravajo zgraditi novo rokometno igr'šče in obnoviti atletske naprave. Pondnrjeno je bilo, da je tre- ba dati Roe. Slatini značai športno-tu- rističnega kraia z obeležiem oddiha, razvedrila in športnega življenia. Poleg živahne gospodarske dejavnosti je članstvo sodelovalo pri izvedbi društ- venih in občinsk'h tekmovanj. Sodelo- vali so tudi z nastopom na občinskem festivalu telesne kulture. Ploninski količek Iz Celja si lahko v zasavske lanine privoščimo precejšnje tevilo prijetnih in zanimivih iz- Gotovo je, da celjski planinci ajrajši obiščejo Lisco (947 m). ; jutranjim vlakom se peljemo io Brega. Ze v Loki zagledamo ozadju značilen vrh Lisce. V 5 minutah smo že pri Razboru, :jer je mnogo let učiteljeval nani, originalni in segavi nad- ičitelj Jurko Blaž, ki je imel lavno zaslugo, da so na Lisci že ired 60-leti postavili malo Jurko- 0 zavetišče. Pod Razborom za- ledamo ruševine graščine Ruda, 1 so jo 1945. leta upepelile usta- ke tolpe, ki so v bližnjih vaseh ložgale gospodarsko poslopje. V lobri uri smo na vrhu Lisce pri lomu. ki ga je pred nekaj leti gradilo planinsko društvo iz Kr- kega. Dom nosi ime predsednika ega društva Toneta Cebularja. *oleg vhodnih vrat v dom pa cl- amo tudi napis, da je bilo poleti 938. leta tu posvetovanje CK [PJ. Zraven doma. ki stoji na emeljih nekdanje lesene planin- ke postojanke, stoji lična bajti- a. Le-ta prav na mestu, kier je talo Jurkovo zavetišče. V tej laitici so zasilna skupna ležišča. Vračamo se lahko že s popol- lanskim vlakom. Skoraj štiri ure l^olga pa je pot iz Lisce skozi [rakovo ob Sevnični v Sevnico, le daljša pa je pot iz Lisce mi- ao zavetišča pri cerkvi Lovrenc, ier so znana enciianova polia — dinstven. nepozaben pogled na vetoči enciian ie proti koncu nrita in v začetku maja — pod ''eb'kim Kozjem v Zidani most. Okoli planinskega doma na isci so zelo lepi smučarski te- en i. dr. M. KLEKTRir-NI DROG JE PODRL Na Liub1'»n«ki cesti v Celîn je dne Î. t. m. prišlo do lažje nezgode, ko je •aktnrist S. P. trčil v električni drog I ga podrl. GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE v CELJU Petek 26. januarja 1962 ob 19. uri: Fa- dil Hadžič: HOTEL ZA NORCE. Go- stovanje v Preboldu. Sobota, 27. januarja 1962 ob 16. uri: Fa- d'-,l Hadáié: HOTEL ZA NORCE. In ob 20. uri: Fadil Hadžić: HOTEL ZA NORCE. Gostovanje v Velenju. Nedelja, 28. januarja 1962 ob 15. uri: Boško Trifunović: PRAVLJICA O CAR- JU IN PASTIRJU. Izven. Ob 19. uri: Milan Dž.ok»viić: LJUBE- ZEN. Gostovanje na Gomilskem. Torek, 30. januarja 1962 ob 16. uri: Fa- dil Hadžič: HOTEL ZA NORCE. Go- stovanje v Topolšici. Četrtek, 1. februarja 1962 ob 20. uri: Saul Levitt: PROCES. Golítovanje v Vojniku. Petek, 2. februarja 1962 ob 20. uri: Mi- lan Džoković: LJUBEZEN. Gostovanje v Šmarju pri Jelšah. Sobota, 3. februarja 1%2 ob 16.30 uri: Fadil Hadžič: HOTEL ZA NORCE. Go- sovanje na Doiirni. Nedelja, 4. februarja 1962 ob 15.30: Fa- dil Hadžič: HOTEL ZA NORCE. Izven. Komisija za sprejem ira odpuščanje delavcev pri hotelu Evropa v Celju raz- pisuje prosto delovno mesto KNJIGOVODSKE MOČI Pogoji: odgovarjajoča šolska izobraz- ba s 3-letno praikso v blagovnem in fin. knjigovodstvu. Osebni prejemki po pra- vilniku o razdel.ejvanju osebnih dohod- kov. Nastop službe 15. februarja 1962. Pismene ponudbe je poslati na gornji naslov do 5. februarja 1962. AVTOBUSNI PROMET CELJE VOZNI RED VELENJE - ŠOŠTANJ - TOPOLŠZCA Pripominjamo, da so te vožnje poizkusnega značaja in se bodo vršile 1 mesec, t. j. od 28. I. 1962 do 28. II. 1962. V tem času prosi mo prebivalstvo, da preko množi mih ali gospodarskih organizacij in ObLO daje našemu podjetju predloge in pripomne glede izboljšanja voznega reda. Predlogi naj bodo objektivni in v interesu večine prebivalstva, ker le na ta način bomo lahko sestavili takšen vozni red, ki bo služil svojemu namenu. Upravni odbor Komunalnega podjetja »OBNOVA« Celje razpisuje proeto delovno mesto Pogoj: višja šolska izobrazba s 5-letno prakso v računovodstvu, ali srodnja šnl.ska izobrazba z več kot 5 Ift prak«e na delovnem mostnt račiinovodio. Mesečni nrejemki po prav-ilniku o delitvi osebnih dohodkov, nastop službe taik>.aiiit-Ena itevilka 30 dinarje^ Rokopito» ne vračafldO — epi» Iem oflaooT, razpisov in objav vta :o «redo do 12 ure т oi^laanen 9á delku. Trg V koncre*« 5 Informacije o oclMih, пмирМа la n4>}aveii dobite le т apravi СаМ PRI NAS IN PO SVETU Cestarjeva zgodba DVAJSETTONSKA SKALA V JEDILNICI... Ko smo pod mučnim vtisom nad do kraja razbito in razsuto Podgoro prispeli v Drašnice, se je zdelo na prvi pogled to na- selje manj prizadeto. Toda ali ste že kdaj stopili v gledališču za oder? Drašnice so vas kot lastavičje gnezdo pripeto v strmino med morjem in prepadnimi skalami Biokova. Po svoji legi so Drašni- ce podobne prenekateri slovenski vasi. ki se je vgnezdila na kakem sončnem obronku hriba ob viju- gasti cesti. Le da Drašnice ne oklepajo travniki in njive. Od morja, pa do kamnitih sten Bi- okova, so pridni ljudje v stolet- jih zgradili terasaste pasove ro- dovitnih tal. Tam med debelimi kamnitimi zidovi, ki čuvajo sko- po odmerjeno prst pred burjo in nalivi, raste trta, oljčni nasadi, breskve, mandeljni in sočivje. Jeep, ki je poskakoval med ve- likimi luknjami in velikanskimi kamni na cesti, se je ustavil pred možakom srednjih let. To je bil eden izmed redkih »igralcev« na teh dramatičnih tleh, ki so vztra- jali na tako tvegano nevarnem prizorišču. Bil je vaški cestar ... Neka čudna, skoraj nerazum- ljiva mirnost je prevladovala v njem. Ravnodušnost, kakršno bi težko pripisal Angležu v takih okoliščinah, pa se je kmalu izka- zala kot neke vrste otopelost, ki se pojavlja vedno po preveliki meri razburjenj, strahu in živčne napetosti. Ko je segel po ponuđeni ciga- reti, so mu prsti drgetali. Nje- gova melodična dalmatinska go- vorica se je zatikala, ko je začel: — Nikoli v življenju nisem to- liko pokadil. Evo zdaj so mi tudi po tri škatlje na dan premalo... Noči bolj prebedimo kot prespi- mo. Strah nam je legel v kosti kot revmatizem ... BIOKOVO SE JE PREKLALO.. '. — Poglejte tja gori na Vrh Biokova! Bele stene kažejo svoje rdečkaste odrtine. Od tam so se privalile skale, ki so pomandrale našo vas. Naj reče kdorkoli hoče, da ni res, toda jaz trdim, da je planina počila od vrha pa do tal... No, kaj smo ono nedeljo (7. januarja) doživljali, si lahko predstavlja samo tisti, ki je kdaj kaj takega že doživel. Kakšna sreča, da je bil ob prvih sunkih že dan. Edino temu se imamo za- hvaliti, da ni bilo več mrtvih. — Potem nas je cestar peljal po sledi dvajsettonske skale. No, nebi mu bilo treba kazati poti. Težka kamnita gmota, ki se je utrgala nekje pod vrhom skal- nega masiva, je poskakovala po strmem pobočju, čez oljčne gaje, prek vinogradov, vrtov, presko- čila cesto in pod njo izruvala še nekaj zaporednih jam, velikih kot lijaki po eksploziji srednje- težkih bomb, je svojo pot teme- ljito »zapisala«. Na sledi te skale ni bilo nobenega zidu, nobenega drevesa. Le zmleto kamenje, olj- ke v treskah. Ko smo jo našli, je skala stala vkopana med oljka- mi, kot da je tu odkar svet stoji. Visoka je bila za tri može in de- set odraslih bi jo z stegnenimi rokami ne objelo. Kaj bi bilo, da je treščila v hišo? — Poglejte mojo hišo, je pripo- vedoval cestar. S ceste je videti cela. — In res. Lična hiša rdečkaste barve, pred njo terasa z grmi- čevjem cvetočega rožmarina, ni kazala nobenih sledov potresa. Zato smo stopili za našim vodni- kom po stopnicah navzgor. Ob- stali smo pred obličjem grozovi- tega razdejanja. Zadnje stene te lepe hišice enostavno ni bilo. Se- sula se je kot da je bila iz pa- pirja. Sredi jedilnice je tičala osrromna dvajsettonska skala. Hlev za hišo je bil zravnan s tle- mi. V njem pa so na nepojasnjen način ostale žive štiri ovce in osliček. Da ni skala, ki se je pri- kotalila kakšnih dvatisoč metrov daleč po strmini, treščila najprej v leseno ogrodje hlevske strehe, bi gotovo predrla hišo kot topov- ska granata. Isto se je zgodilo s sosednjo hišo. skale so pomendrale hišice in hleve zgoraj nad cesto. Kar ni storil potresni sunek, je storil plaz kamenja. Potres v nedeljo je razrahljal vas in planino, sun- ki v četrtek pa so razdrli razpo- kane stene in sprožili uničujoče skale v planini. Takrat pa razen nekaj možkih že ni bilo več lju- di v vasi. In to je sreča v ne- sreči ... — Ostal sem tu na svoji dolž- nosti. Družina se je izselila. Bo- mo videli kaj vse še bo? Skoraj vseeno mi je, če postanejo Draš- nice moj grob. zdaj ko je vse, kar sem imel, razdejano — je de- jal cestar, ko smo se poslovili. ]. Kr. BREZDOMCI V LONDONU Po pisanju angleške revije »Today-» ostane vsak teder okoli petinštirideset družin brez stanovanja, brez strehe nad glavo. To so družine z večimi otroci in zelo nizkimi dohodki, ki se mo- rajo seliti v kleti, medtem ko je devet družin na teden čisto brez strehe. Danes je takih družin v Londonu okoli osemsto, to pa pomeni blizu 4.000 odraslih in otrok. Vzrok temu je, da last- niki prodajajo hiše, te družine pa jih ne morejo odkupiti, niti dobiti drugo stanovanje. Zaslužki hranilcev so prešibki, saj pov- prečni dohodki ne presegajo 10*angleških funtov na teden. Ta problem daje londonskim oblastem obilo skrbi in glavo- bola. Skušajo ga reševati na vse načine, toda še vedno devet družin tedensko povečuje število brezdomcev. List vprašuje: Ali bo London postal nomadsko mesto s pre- težno brezdomnim prebivalstvom? Z gibi nog deklica vadi tudi na- čin dihanja, da bi lahko postala dobra plavalka Stroj • plavalni učitelj Vsaka žival zna plavati, celo kače, ki nimajo okončin in pla- vuti. Ta misel je pogosto šinila v možgane ljudem, ki razmišlja- jo o tem, čemu je človek tako nebogljen? Eni trdijo, da je člo- vek enostavno pozabil plavati. Pozabil pa zato, ker ima privzgo- jen in prirojen strah pred vodo. Za neplavalce je ena nevarnost več za življenje. Neplavalci so izpostavljeni nevarnosti pri ko- panju, pa tudi drugače, ker sre- čanje z vodo ni izjemno za nobe- nega človeka. Na Švedskem ña primer vklju- čujejo plavanje v šolski pouk. Otroke učijo plavanja tudi po- zimi v bazenih in na suhem. Zato so izumili posebne stroje, ki po- magajo mladini čim prej osvojiti veščino plavanja. Stroju pravijo — učitelj plavanja. Kako deluje ta naprava? Otrok, pa tudi odrasel človek, sede na pripravo, ki je podobna biciklju. Ena priprava je ureje- na za trening nožnih gibov (na sliki), druga pa za trening rok. Obe pripravi pa sta povezani z dihalno napravo, ki omogoča, da se »učenec« nauči hkrati tudi pravilnega dihanja, ki je eden od pogojev za dobro plavanje. Ko učenec opravi določeno .šte- vilo vaj na takem stroiu in ko mu vaje ne delajo nobenih težav več. je goden, da se požene v mo- kri element. Baje večina učen- cev, ki opravijo vaje na stroju, zaplava že po nekaj poiskusih v vodi. Tak stroj bi odlično služil tudi našim šolam. Kaj mislite? DEDEK MRAZ JE GOREL... V Miokoviču so imeli šolsko prireditev za novoletne praznike. Kot je navada, je otroke obiskal in obdaroval dedek Mraz. Todi Dripetila se je nesreča. Dedek Vlraz si je prižgal cigareto ia naenkrat se je njegova brada vnela. Ves v plamenu je tekel pred prestrašenimi otroci, dokler ga prisebni miličnik, ki je bil v šoli ni rešil. Njegovo gorečo gla- vo je pokril s plaščem in zadu- šil ocreni. Dodek Mraz je svojo neprevidnost plačal z lažjimi opeklinami po obrazu. MESAR, KI NE JE MESA.... V Valjevu imajo mesarja Rada Kostanoviča, ki je gotovo mikro- skopska redkost med obrtniki te vrste. Rade je samo dvakrat t življenju jedel meso, kljub temu da ima petdeset let. Je vegeta- rijanec in se preživlja izključne z rastlinskimi in prehranbenimi izdelki. SKANDALOZNI PAR Ko sta se pred dvema letoma poročila Sammy Davis in May Britt, si je ženin najprej kupil pištolo... Zakaj pištolo? Pa ne zato, da bi plašil kot ljubosumnež pre- vihrave občudovalce svoje lepe žene. Sammy nima zakaj biti lju- bosumen, saj je May preveč za- verovana v svojega črnega bra- datega Sammya ... No pa smo pri vzroku. Ko so zvedeli za po- roko, so rasni nestrpneži zagnali vrišč in si prizadevali, da bi na- pravili njun zakon neznosen, to- da naleteli so na napačen naslov. Sammy Davis takole pripove- duje: — Sem enook, črnec in še žid povrhu. 2e prei sem imel težave sam s seboj. Odkar pa sem poro- čen z očarljivo May, je bil na- vržen velik razlog, cía moram no- siti samokres. Zdaj imata Sammy in May dečka, ki je podeben bolj očetu kot materi. Zavoljo miru, ki ji- ma je potreben, sta se preselila iz Amerike v London. Toda rasi- zem in fašizem je tak plevel, ka- terega seme se prime povsod. Tu- di v Londonu je Sammy Davis pogosta žrtev rasističnih napa- dov. Toda Sammy Davis je vztrajnejši. S širino svojega srca prenaša napade belih ljudi za srečo, ki nui jo dajejo bela žena in priiatclii. Za varnost svojeera sina, lepe May in naposled sa- mega sebe pa nosi vedno nabit revolver... PES PRED SODIŠČEM Sodišče je bilo kot vedno v Angliji. Sodniki v perikah, advo- kati, porota itd. Obtožencu je prisodilo smrtno kazen. Kazen je bila izrečena prve dni januarja letos. Obsojenec pa je bil pes, po imenu Bač. Njegova revna gospodarica je preprosta upokojenka in je po- rabila veliko denarja, da bi svo- jega ljubljenca rešila smrti. In zakaj je bil Bač obsojen? Z zobmi je umoril tri pse. Last- nica ga je zagovarjala, da pa je kot psička ugriznil nek velik pes. Od tedaj je nagonsko sovražil svojo pasjo vrsto. Baca bi bilo treba zdraviti, ne pa ubiti, je obupano zatrjevala upokojenka. Kako dolgo živi l\mk L.^z vodel Šest mož je sedelo pod razbe- ljeno streho pločevinastega šo- tora, napravljenega iz oboda bencinskega soda in čakalo ... Toplomer jim je porogljivo ka- zal svoje skoke čez rdečo črto, čez 50 stopinj. Šest mož je gle- dalo v puščavo in čakalo na re- šitev. Toda njihove oči niso vi- dele niti seženj daleč, bile so vročične, oslepljene. Tudi pogo- varjati se niso mocfli. kajti ustni- ce so jim bile zatekle, razpoka- no. Da bi hodili, ni bilo niti mi- sliti, saj so bili oslabljeni do iz- nemoglosti. Šest mož je sredi Sahare čaka- lo... Cakaii so na smrt ali na zdravnike. Edino ti dve skraj- nosti sta bili možni ... Naposled je prišla. Ne smrt. Ekipa zdravnikov je prišla na puščavskih avtomobilih in s se- boj pripeljala pravo potujočo bolnišnico. Bil je skrajni čas. Trije od šestih so že izsrubili za- vest in blodili v agoniji. Zdrav- niki so našli šest okostnjakov, šest človeških kreatur, ki so v šestdesetih urah izgubili spomin, svoio dostojanstvo. Bili so po- dobni bebcem... In vendar so pred šestdesetimi urami bili še krepki in normalni fantie, ki so prostovoljno preiz- kusili na sebi vprašanje: — Kako dolgo zdrži človek brez vode? — Šestdeset ur sredi Sahare brez kaplje vode. Dva dni in jml ne^ popisnih muk pri petdesetih stopinjah vročine v povprečju Šele po dolgih dneh se je še stim študentom medicine vrnih zdrava zavest, medtem ko se j( njihova telesna moč le počas vračala. V šestdestih urah ji vsak med njimi v povprečju iz gubil po osem kilogramov ne •oži. Kajti živeli so v pogojib ла katere je veljalo pravilo: — Zdrav moški potrebuje vsa dva in pol litra vode dnevno, al pa umre! — Šest francoskih študentov y podaljšalo to skrajno mejo ni šestdeset ur. Z avtom so prod'"! v notranjost Sahare in obstal ^am, kjer jim jo zmanjkalo ?o ••iva — in vo'le. Doma so pustil Msmo za svoje profesorje, ki S' kljub naí^'ici priš'i do fantov ko -naj šostdosot ur kasneje. Bil j /e skrajni čas. saj so bili po 'iimni študentje že na izmak' .'•ivlienja. ^den med njimi je pripovedo val : — Sonra so mi bila razbeljeni or-i so bile moTlene in vsak pre iiik mi je T'^''! moso kot žaro^ -eriio ... M'slil som na p'avnin na žubo^-oče vrelce hladn "ode na pivo ki se peni na kof l^r«^ Vfbi. potem «onn v«e bol 7rr-i,M;qi 7nvost vedno mani pn c-T>r,<-lr.V, окпЧ vnde ip ^""'lo in n8 sfm« misel — vod''. Ne več kc s*'"''""or> no v"č kot ^azen i podobno, le voda ... voda...