SLOVENSKI LIST Naročnina: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50; Za druge dežele 2.50 USA-Dola-rjev. PERBODICO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA Dirección y Administración: Gral. César Díaz 1057, U. T. 59-8667 Bs. Aires Loto VIII. BUENOS AIRES, 23. JANUARJA 1937 Štev. 3 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi se ne vračajo ■ i Naše šolstvo Kar se tiče organizacije šolstva imajo Slovenci dolgo in dobro tradicijo za seboj. Pred svetovno vojsko, ko so živeli še skoro vsi v mejah avstro-ogrske monarhije, so pod pritiskom nemštva, ki je prodiralo od severa, in italijanstva, ki je pritiskale od zahoda, kmalu spoznali, da je šolstvo osnovno vprašanje njihovega narodnega obstoja in so si z zasebnimi šolami- vzdrževanimi od vsega naroda in podprtimi od mnogih mecenev, uspešno postavili v bran navalu potujčevanja. Zasebno šolstvo v narodno ogroženih krajih, oskrbovane zlasti po Družbi sv. Cirila in Metoda, je odlično vršilo svou jo misijo na Koroškem in Tržaškem in je močno zavrlo raznarodovalna prizadevanja italijanskih in nemških šolskih družb. Po vojski se ta šokki boj v težjih okolščinah na Koroškem nadaljuje, v Julijski Bs-nečiji je moral prenehati, utrdili in razvili pa smo svoje šolstvo v nekdaj madžarskem Prekmurju. V Novem svetu te skrbi za šolstvo Slovenci niso več kazali tako kakor doma, kar je docela razumljivo, V Ameriki živijo v risu obeh največjih jezikovnih kultur, anglosaksonske in špansko-latinske, ki imata veliko privlačno moč. Ko se je Slovenec boril doma proti vsiljevanju nemščine, se je upiral jeziku, ki ga more težko rabiti kje po svetu, brž ko zapusti nemško luko in srednjeevropsko nemško kulturno območje; ko je odklanjal jezik Italije, ki jo gospodarski in politično naj šibejša med evropskimi veekilami. je odklanjal jezik, ki mu je mogel biti rabljiv le v mestih ob obalah Sredozemskega morja. Iz Babilona malih evropskih narečij pa je v A-meriki naš človek prešel v krog svetovne angleščine in španščine, ki se jih je moral, naj mu je bilo prav ali ne, čim prej naučiti. Razen tega se je znašel v svetu narodnostne svobode. V narodnostnem oziru ni čutil nikakega pritiska več, nihče mu ni branil, da bere in govori, kakor hoče, in v.sa tista evropska nacionalna razdražljivost ga je minila, zlasti ko so pritisnile nanj skrbi za vsakdanji kruh. Asimilacijskemu procesu se ni prav nič upiral, kar najbolje dokazuje, kako je italijanska šolska politika v Julijski Benečiji napačna. Dokler se bodo naši otroci nasiljevali z italijansko šolo, jo bodo starši in otroci sami odkljanjali, ker je sila najboljša vzgojiteljica upornikov, medtem ko se smemo resno vprašati, ali bi naši ljudje v Italiji ne zahtevali sami italijanskih šol- če bi jim oblast dala samo slovenske. In tako se je v svobodni Ameriki raznarodovanje mladega jugoslovanskega naraščaja vršilo zelo naglo in se vrši še danes s tako hitri-co, da človek strmi nad tem pojavom Otroci odgovarjajo staršem na domačo besedo v drugem jeziku, se izogibajo materine govorice, koli-., kor morejo, in kažejo zelo živo željo, da bi čim bolj zabrisali vsako razliko med seboj in svojo drugoje-zičmo okolico. Mnogokrat se vse to vrši proti izrecni želji staršev, ka terih volja se pač ne more kosati z vplivom ulice, trgovine, šole in vsega mesta, Vse kaže, da pojde to tudi v bodoče tako, in tedaj si prav lahko izračunimo, kaj bo z našo kolonijo v dvajsetih letih. Dotok novih izseljencev, ki so prinesli s sebo i še svoje mlade spomine iz domaČe dežele, ki še znajo blagoglasno Pogajanja za sporazum med Beogradom in Zagrebom Ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovic se je sestal v bližini Zagreba z voditeljem Hrvatske seljačke stranke dr. Mačkom — Ta javni začetek pogajanj upravičuje upanje, da bo med vlado in hrvatsko opozicijo prišlo v kratkem do sporazuma \ Prejšnji teden so nekateri tukajšnji listi priobčili vest, da se bo predsednik beograjske vlade dr. Milan Stojadinovic — na svojem povratku iz Švice, kjer se je mudil na oddihu — "skoro gotovo" sestal v okolici Zagreba z voditeljem HSS dr. Vladimirom Mačkom ter da se bo z njim razgovarjal o ureditvi hrvatskega vprašanja, ki je gotovo najvažnejši notranje politični problem Jugoslavije. In to ss je res zgodilo. Tukajšnja "Nación" je objavila v ponadeljek naslednje posebno poročilo iz Beograda: "Politični krogi pripisujejo zgodovinski pomen razgovoru, ki sta ga včeraj imela gg. Stojadinovic in Maček in ki je. najbrž, začetejk odločne akcije za rešitev hrvatskega vprašanja. Dasi je g. Maček, kakor znano, nepopustljiv, se je vendar dal prepričati od spretnosti in prepričovalnosti g. Stojadinovi-ča. Listi podčrtavajo važnost .sestanka med načelni- kom vladne stranke ter načelnikom hrvatske opozicije in zagrebški "Obzor" piše: "Obe prizadeti stranki stojita sicer na različnih stališčih, vendar pa bosta storili vse, da se premakneta z mrtve točke. Dr. Maček je svoj čas že izjavil, da ima namen imenovati zastopnike HSS, ki naj bi nadaljofvali pogajanja, če bodo prvi' razgovori količ&aj upravičili upanje v uspeh". "Vedeti treba, da želi HSS naslednje: 1) revizijo ustave; 2) organiziranje koalicijske vlade; 3) sklicanje ustavodanje skupščine, izvoljene na svobodnih in tajnih volitvah, katera bo končnovelja-vno odločila o obliki državne ureditve. Verjetno je, da ie g. Maček predložil včeraj te zahteve g. Stoja-dineviču, kateri mu je baje obrazložil težkoče, ki bi bile v zvezi s takojšnjim uveljavljenjem tega programa, in pa način, katerega smatra kot najbolj primernega za dosego sporazuma." Te vesti se bo gotovo razveselil | vsak naš človek. Po mnogih znamenjih smemo sklepati, da se bližamo končni rešitvi hrvatskega vprašanja — torej res zgodovinsko važnemu dogodku, ki bo imel velik vpliv na. nadaljnji politični in gospodarski razvoj naše domovine. Že obisk dr. Mačka pri knezu-na-mestn. Pavlu na gradu Brdu pri Kra nju, ki ga je knez bil kupil lansko leto, je bil jasen znak, da so Hrvati uvideli potrebo tesnejšega, sodelovanja /. državno upravo. Po ponovnih obiskih dr. Korošca v Zagrebu so se nato stiki med Beogradom in hrvatsko prestolico toliko poglobi-1., da je bil sedaj mogoč sestanek predse'dnika vlade in predsednika HSS. Ta sestanek bi se ne bil vršil, čc bi ne bilo trdnega upanja, da bo med vla'do in hrvatsko opozicijo prišlo do sporazuma, zakaj če bi se poskus sprave po vsej dobri volji, po-kazani na obeh straneh, ponesrečil, bi razočaranje tu in tam bilo zelo veliko in notranja ureditev države s sodelovanjem Hrvatov bi bila zopet odložena za nedogleden čas. Kar se tiče hrvatskih zahtev, ki smo jili zgoraj navedli, ne predstavlja, nobena izmed njih nepremaglji- vih težav. Znano je. da je vlada voljna zamenjati sedanji volilni zakon, ki 8 predpisom javnega glasovanja omejuje' volilno svobodo in ki ga jedila podedovala od prejšnjega režima, s starim dobrim volilnim zakonom; vlada rada sprejema sodelovanje hrvatske kmetske stranke v upravi in želi sporazumne notranje državne ureditve, ki bi u-godila potrebam posameznih pokrajin, ne da bi oslabila moč državne celote. Stvarno ne bo nikakih ovir, da. se v teh vprašanjih doseže .sporazum, toda v taktiki, kako ga izvršiti, si obadva pogodbenka nista edina. Dr. Maček stoji na stališču, da je treba najprej izvesti volitve za ustavodajno skupščino, češ svobodno izvoljeni poslanci naroda naj potem odločijo, kako se bo Jugoslavija notranje ure'dila. Vladni krogi ugovarjajo tej taktiki, češ če bi šli v volitve brez skupnega programa o notranji ureditvi, ki ga ima volilec sprejeti ali odkloniti, bi ustavodajna skupščina predstavljala politično zelo neenotno te'lo, sestavljeno v bistvu iz sedanjih malih strank, in bi težko mogla dobro opraviti svoje delo; država ne sme razveljaviti se- danje ustave, dokler ni trdnega sporazuma, kakšna naj bo nova, ker bi se s tem razdrli temelji državne zgradbe, preden bi bil načrt za novo stavbo gotov; najprej je treba torej iskrenenega sporazuma in nato naj se: vrše svobodne volitve, v katerih bo volilec sporazumno sprejeti načrt državne ureditve po svojih uvidevnosti odobril ali zavrgel. Naša naloga ni, da izrekamo svojo sodbo o ustavnih in notranje-po-litičnih bojih v Jugoslaviji, a vendar ne moremo drugače- kot da se" tega stalnega zbliževanja med Beogradom in Zagrebom iskreno veselimo. Še nikoli in nikjer se taktika politične abstinence ni obnesla, kakor vsakdo ve, in tudi Hrvatom ne more koristiti. Prepričani smo, da bo nova politična pot, ki jo je Zagreb ubral, rodila lepših uspehov za Hrvatsko samo in za Jugoslavijo, nego dosedanje jalovo in brezpro-gramno nasprotovanje, in z radostjo pričakujemo dne. ko bo bratski sporazum Srbov, Hrvatov in Slovencev tako popoln, da; bodo onemogočene vse tuje koristoljubne spletke, ki so se doslej hranile zgolj od upanja na večnost, naših bratskih sporov. RAZNE VEST! En milijon človeških žrtev je povzročila doslej španska državljanska vojna — tako je izjavil španski minister brez portfelja Irujo nekemu madridskemu listu. Dodal je, da bo vojna gotovo pobrala še drug milijon Špancev, če bo trajala še pol leta. Nemčija je močno utrdila otok Hel-goland v Severnem morju. Postavila je tam svojih osemdeset težkih topov za streljanje na veliko daljavo ter zgradila še popolnejše utrdbe nego so bile one, ki jih je morala po določbah ver-sailleske pogodbe podreti. S tem je spet "ošpičila" ta "trn v šapi britanskega leva" — kakor so Helgoland imenovali pred vojno. V pokrajini Navarri so vstaši obsodili na sns rt in pcHtreljali 14.000 nasprotnikov odkar je izbruhnila državljanska vojna. Tako javljajo agenciji "Havas" iz Bilbava. Predsednik Koosevelt je v sredo nastopil svojo dmgo predsedniško dobo. Ob tej priliki je imel velik govor, v katerem je povdarjal, da bo nadaljeval svpjo politiko gospodarske in socialne obnove Združenih držav ter je spet izpričal svojo vero v demokracijo. O jugoslovansko-bolgarski prijateljski pogodbi je te dni izjavil zunanji minister bolgarske vlade, da v vsem odgovarja čustvovanju obeh narodov, ki sta si res prijatelja. Dejal je, da bo ta pogodba še bolj utrdila mir na Balkanu, nego ga je mogel utrditi balkanski sporazum. Nemški minister Goering se mndi v Italiji na oddihu, a je imel tudi več važnih političnih sestankov. Z italijansko vlado se je baje domenil glede skupnega nastopanja v španskem vprašanju. Velike demonstracije proti Trocke-inu, ki se sedaj nahaja v Mehiki, so uprizorili tamošnji komunisti. Bivši sovjetski prvak je sprejel novinarje ter jim, med drugim dejal, da "sovjetska birokracija sabotira španske levičarje, ker se noče zameriti francoskim bur-žujem''. Naštel je še celo vrsto drugih obdolžitev proti moskovski vladi ter zatrdil, da nikakor ni res, da bi on bil fašist, kakor mu očitajo njegovi nekdanji občudovalci, ki so danes njegovi najhujši nasprotniki. Kusija je zvišala svoj vojni proračun za 80 od sto v primeri z lanskim letom; potrošila bo v letu 1937 celih 20.102 milijona rubljev v vojne svrhe, dočim je lani znašal proračun za vojsko, mornarico in letalstvo 14.815 milijonov. Bolgarija se je sedaj začela pogajati z Rumunsko in z Grčijo glede sklenitve pogodbe o nenapadanju. Sporazum z Jugoslavijo, o katerem smo poročali prejšnji teden, je bil torej srečen uvod v splošno ureditev odnošajev med bolgarsko kraljevino in sosednimi državami. govorico svoje matere in jo tudi nehote porabljajo, kadar so najbolj strastni ali najbolj nežni, se je u-stavil in novega večjega doseljeva-nja ni pričakovati; tu rojeni otroci niso samo politično Argentinci, mar več so tudi pozabili jezik svojega kraja in ne vedo ničesar o domovini svojih staršev, o njenih lepih navadah in prastarih tradicijah, o njeni politični, gospodarski in kulturni zgodovini, in v zadregi bodo, če bi morali pokazati, kje leži ta Jugoslavija na evropski zemljepisni karti. V tem stanju pa niso v državah ameriškega kontinesnjta samo majhni, številčno slabi narodi, ampak tudi veliki. Enako raznarodovanje grozi Francozom, Nemcom, Italijanom in ostalim — le Angleži se v Južni Ameriki ne vdajajo tako naglo, čeprav se tudi med njimi čuti moč tukajšnje jezikovne okolice — in zato so si vsi kulturni narodi nadeli nalogo, da ta razvoj, ki je pro-tinaraven in škodljiv, zadrže. Resnično, protinaravno je, da o-troci zataje ali pozabijo na vse, kar jc izpolnjevalo življenje njihovih staršev in pradedov, in škodljivo je. če se zavržejo vse posebne kulturne pridobitve, katere si je sleherni kulturni narod v dolgotrajnih mukah svoje zgodovine pridobil. Moderna kultura se ne more zgraditi na razvalinah vsega, kar je že starejša dobrega ustvarila, marveč mo- ra biti sestavljena iz kulturnega gradiva, katero je slednji narod v preteklosti za sedanjost pripravili. Tudi kultura novo in mlade zemlje, kakršen je južnoameriški kontinent, more biti le mozaik vseh kulturnih vrlin, ki v novo deželo prihajajo po tradicijah vanjo doseljenih narodov. Tako sestavljena kultura Južne Amerike bi mogla biti vsota vsega dobrega, kar je stara Evropa v več ko dva tisoč» letih s trudom izvršila, medtem ko predstavlja Amerika, čo jo tvorijo zgolj ljudje brez sleherne kulturne tradicije, zbor avanturistov brez olike srca in brez trdftih nravi, množico ljudi^ željnih naglega bogastva, pridoblje- nega kakorkoli, trumo brezobzirnih rekorderjev v tekmi za zlatom. Kulturna nesreča je, ce narodi zavržejo vse, kar so njihovi predniki dobrega in plemenitega ustvarili, in svoji novi domovini ne more nihče storiti večje usluge, kakor da ji poleg svoje državljanske zvestobe in svojega pridnega dela doprinese tudi vse kar je njegova evropska dežela ustvarila kulturno koristnega. Iz teh tehtnih razlogov so se vsi napodi, veliki' in mali, zavreli za svoje šolstvo tudi v Ameriki. Slovenci so isti poskus že izvršili uspešno v Zedinjenih državah in se bodo morali lotiti tega vprašanja tudi v Južni Ameriki. Kako bi se to izršilo, bomo še izpregovorili. Argentinske vesti Spor v socialistični stranki Spor med socialisti se veča. z dneva v dan in grozi, da popolnoma raz kosa stranko, ki se je bila v zadnjih pet letih lepo razvila, posebno v «lavnem mestu republike, ker je pri tegnila v svoje vrste mnogo bivših pristašev radi;kalske stranke, katera se je bila po Uriburujevi revoluciji in po razveljavljenju volitev v buenosaireški pokrajini leta 1931 vdala politični abstinenci. Skoro vsak dan si sovražna tabora v socialistični družini izmislita katero novo ter vžigata s tem le še večje sovraštvo. Tako je tajnik vodstva socialistične zveze Marcelino Buyan, ki -se je že prejšnji teden proslavil s svojo "ekspedicijo" na, Avellanedo, v petek ponoči obiskal, s skupino svojih pristašev, prostore 4. socialistične sekcije v Buenos Airesu. dal tam naložiti na voz vse pohištvo ter ga neznano kam odpeljati. Pri tej "de-ložaeiji'" so sodelovali tudi nekateri občinski uslužbenci, ki so vpisani v socialistično stranko. Disidentski mestni svetovalci so radi tega že sklenili, da bodo od občinske uprave zahtevali pojasnila v tej zadevi. In tako bo najbrž nekateri socialistični mc'stni uslužbence prišel ob delo in kruh po zaslugi nekaterih socialističnih občinskih mož, katere je najbrž tudi sam pomagal, da so bili izvoljeni v mestni svet... PRIPRAVLJA SE USTANOVITEV NOVE VELIKE BANKE V Buenos Airesu .se mudi že nekaj časa p. Julius Strupp, bivši predsednik neki' velike ne\vvorške banke, ki pripravlja tukaj vse potrebno za ust; novitev novega velikega bančnega podjetja pri katerem bodo soudeleženi štirje veliki mednarodni bančni konsorciji, ki štejejo med svojimi člani razne direktorje londonskih in drugih velikih evropskih bank. Pri sedanjem organizacijskem delu pomagata, g. Strup-pu še dva tukajšnja bančna strokovnjaka : dr. A. Sliaw in g. F. Haa se- Mvši ravnatc'lj zavoda "Banco Germánico", ki je bil razrešen svojih funkcij, ker ni nacijevec. Reklamna c80, Buenos Aire«, U. T. 81-3108, leer se boste u tem zavarovali perd izrabljanjem ter ne boste padli v napaCne roke. Isto tam se PREVAJAJO IN DOBAVLJAJO POKUMKNTI. IZKUŠENA BABICA Filomena Beneš de Bilek diplomirana na univerzi v PraRl in v Buenos Airesu. Zdravi vse žensko bolezni. — Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo. ordinira od 9 ure i jutra j do 20 ure zvežer LIMA 1217, I. nadstr. U. T. 23 Bueno Orden »88!» Bucnou Aires Iz Rosaría Na svoji redni odborovi seji dne 17. januarja t.l. je odbor S. D. D. "Triglav" razpravljal o nad vse pomembnem in, lahko rečemo, zgodovinskem dogodku v naši izseljenski skupnosti v Južni Ameriki: o združitvi obeh naših izseljenskih listov "Slovenskega tednika" in "Novega lista" v eno samo glasilo — "Slo venski list". Društvo "Triglav" to združitev z navdušenjem pozdravlja ter čestita onim, ki so jo izvršili, zaradi dobre volje, uvidenosti- in pogumne odločnosti, ki so jo s tem pokazali. Prav tako ž sli, da bi ta skupnost ne ostala samo pri listih, marveč da bi zajela tudi organizacije, tako da bi prišli do združenja vseh slovenskih društev v Južni Ameriki sploh. Le na ta način, s složnim .«kupnim de lom, bomo prišli do prave moči ter si že v naprej zagotovili uspehe na vseh poljih skupnega snovanja. Slovenski izseljenci v Južni Ameriki! Slovenska društva! Listaj sta nam dala vzgled ter nam pokazala pravo pot. Sledimo temu zgledu in delajmo za to, da bo v vsej naši izseljenski skupnosti zavladala lepa, bratska in v vseh ozi-rih blagodejna sloga! Za odbor: J. Sigulin. KJE BODO ROSARIJSKI IZSELJENCI PROSLAVLJALI PUST S. 1). D. "Triglav" je sklenilo proslaviti letošnji pust v soboto ti. februarja, od 9. zvečer dalje, na, velikem "patiu" pri Gurskem. Pustna zabava bo letos nekaj izrednega ii: ri lo oinaškeraii se bomo. Zato že sedaj opozarjamo vse prijatelje in prijateljice društva- da se bodo mogli pravočasno pripraviti za ta dan. Povemo naj tudi. da se bo na tej zabavi izvolila kraljica večera; društvo jo bo obdarilo z lepim perga-mentom za spomin, z lepim darilcem in tudi s krono, s katero se bo smela ponašati do konca zabave. S pripravami za prireditev se bo ukva rjal poseben damski odbor. Rojakom in rojakinjam priporočamo. nuj že sedaj tako urede. ela se bodo mogli zabave udeMiti. saj jim bo pozneje žal, če tega ne bodo storili. Za kar najlepšo udeležbo se vljudno priporoča in vse rojake v Rosariu in okolici iskn'no pozdravlja - Odbor. KROJAČNICA LEOPOLD USAJ Sedaj v novih prostorih, zraven prejšnja krojačnice, kjer baste zmerom in v vsakem oziru najbolje postreženi. GARMENDIA 4947 — Bs. Aires Paternal Vestí iz organizacij NAŠA FRONTA Kakor da se v povojni dobi nikakor ne moremo otresti vojaške terminologije in tudi ne bojevitosti, ob vsaki priliki govorimo in čujemo govoriti o "frontah". Posebno v zadnjih letih je prišla ta beseda zelo v modo. O Hitlerju in Mussoliniju gre glas, da ustanavljata fašistično fronto med državami; Stalina in razne zastopnike Kominterne v svetu proglašajo za voditelje boljševiške fronte med narodi; v posameznih deželah samih se snujejo ali pa so se že osnovale "ljudske fronte", ki so levičarske, in "nacionalistične fronte", ki so desničarske ali naravnost fašistične. koloniji prinese lepši kulturni, socialni in gospodarski napredek. Takšno fronto .smo ustanovili. Seveda mora biti tudi v tej fronti (kakor v vsaki) nekoliko borbeno sti. odpora in nasprotovanja: borbenosti in nasprotovanja proti vsakemu, ki ni takšnih misli, kakor smo jih zgoraj obrazložili, marveč je propričan, da se nam bo šele tedaj dobro godilo, če bomo med seboj netili večne prepire in večno zdraž-bo. S tem nikakor ne zahtevamo, da bi bili vsi istih misli kar se političnih in verskih naziranj tiče», To je stvar slehernega posameznika, ki Naša IZSELJENIŠKA FRONTA kliče v svoje vrste vse slovenske izseljence, ki> so za slogo in sodelovanje. Tisti, ki so za neslogo in za razdor, naj se pa le junaško uvrstijo v nasprotno fronto. Bomo vsaj videli koliko jih je. — J. K. Vse kar je modernega najde med j naj misli in dela, kakcr mu veleva- navadnimi ljudmi prav kmalu svoje pristaše. In tako si je. tudi moderna beseda "fronta" osvojila srca nekaterih naših izseljencev. Ko sta se "Slovenski tednik" in "Novi list" ta njegova pamet in srce. Smešno in brezplodno bi pa bilo naša delo, ko bi si bili nadeli- nalogo, da. bomo vso slovenske izseljence spreobrnili k enemu ali drugemu verskemu ali po- združila v eno glasilo, so ti naši-lju- litičnemu prepričanju, ker j3 kaj beznivi ljudje« takoj uganili, da se takega nemogoče. Ni pa nemogoče, je tu osnovala neka fronta, ki so ji da se mimo vseh teh razlik zedini-nadsli ime "nacionalna fronta", pa mo z.a skuono delovanje na že to1 ¡ so seveda brž prišli do zaključka, i kokrat omenjenem kulturnem, goda je treba proti tej "fronti" usta- j spodarskem in socialnem polju, kjer noviti drugo. j se skladajo interesi nas vseh, ker In baš zato smo sklenili napisati j smo vsi Slovenci in ljubimo svojo danes te vrstice pod gornjim našlo- j kulturo, ker smo vsi reveži- in zato vom — nad katcffim se je morda že potrebni, da si gospodarsko poma-začudii. če ne naravnost spotaknil gamo, in ker si vsi s svojim delom kakšen ljubeznivi bralec — da ob- ! služimo vsakdanji kruhek in sme-razložimo naši javnosti, kakšna je | mo le od vzajemne pomoči pričako-tista "fronta" — če se mora že tako vati podpore, če bi nam imel ta imenovati—, katero smo ustanovili kruhek zmanjkati radi nesreče, ho-z združitvijo listov. lezni ali brezposelnosti. Fronta pomeni odpor, nasproto Naša fronta je torej utemeljena, vanje, borbo in — kakor se danda- i koristna in potrebna in v njenih vr-našnji ta beseda rabi — politični! stah je prostora za vsakegai našega odpor, politično nasprotovanje, po- { človeka. litično borbo. Nismo nacionalistična fronta, saj Takšne politične fronte nismo u- j bi to že bilo politično opredeljeva- j stanovili, ker bi v našem izseljeniš- j nje, ki ga v izseljeništvu odklanja-tvu ne imela nobenega smisla, usta- i mo, smo pa nacionalna fronta, ker novili pa smo IZSELJENIŠKO se vse naše delo in se vsa naša pri-FRONTO, ki naj združi v našem iz- zadevanja naslanjajo na našo skup-seljemištvu vse one naše ljudi, ki | no narodnost, t. j. na dejstvo da smo slovenski izseljenci. Če bi to ne bila osnova vsega našega dela v izseljeništvu. potem bi ne imelo naše delo nobenega smisla ter bi bil tudi "Slovenski list" popolnoma nepotreben. so dovolj razumni, da vedo, da nam medsehojno nasprotovanje in kreganje nič ne koristi, marveč samo škoduje, in ki imajo toliko dobre volje, da hočejo sodelovati pri skupnem in složnem delu, ki naj naši MODERNO ZDRAVILIŠČE TALCAHUANO 1060 ..Buenos Aires V VSAKEM SLUČAJU Mo čutite, da Vam zdravje ni v redu. Našli boste v tem zdravilišču specializirane zdravnike in najmodernejše zdravniške naprave. Upravitelj naS rojak dr. K. VELJANOVIO sprejemamo bolnike v popolno oskrbo in sicer po jako zmernih cenah. .. . Izvršujemo tudi operacije . .." Poseben oddelek za vso ženske bolezni in kozmetiko. Ordinira vsak dan od 5. do 8. ure zvečer RESTAVRANT - PARILLA IN PIVO ZA DRUŽINE (FAMILIAR) F I O R D E L L I Pripravno za bankete — Poseben pokrit prostor na dvorišču. Odprto čez dan in ponoči Av. San Martin 2688 - U. T. 59 -1656 VILLA DEVOTO Ko je 12. maja 1935. na ustanovnem občnem zboru "Gospodarskega podpornega društva Slovencev" v Vili i Devoto, rojak Alojzij Podgor-nik, prvi društveni predsednik, govoril o smernicah društva, je prav posebno naglašal: "Tovariši! Upam, da se' nismo zbrali samo za to, da ustanovimo društvo, ki bo omejil svoje delovanje le na kulturno polje. marveč moramo skrbeti, da bo odgovorjalo imenu, katero nosi: da bo v resnici gospodarsko in podporno. Naš prvi cilj mora biti, da pridemo do lastne zemlje*, in čim prej do lastnega doma, kajti le na ta način se bomo rešili težkih bremen, ki tlačijo sedaj vsa naša društva. Z medsebojnim zaupanjem in s složnim dc:lom bomo dosegli eilj, ki si ga postavljamo." Te besede niso padle na nerodovitna tla. Že čez par mesecev je društvo kupilo, na odplačevanje, zeta-Ijišče ter je takoj pričelo z graditvijo društvenega doma. Člani so kar tekmovali med seboj, iz ljubezni do društva in iz ponosa na elruštveni dom, kdo bo več nare'dil. Sen se je uresničeval in, vsaj deloma, uresničil že 24. maja 1936, ko je društvo ua slovesen način proslavilo prvo obletnico .svoje ustanovitve ter ob cinem tudi otvoritev svojega doma. Ta proslava je bila lepo in zasluženo plačilo za požrtvovalne društve-uike. Udeležba s strani buenosaireš-kih rojakov je bila v resnici izredna in za društve'nike je bil to dokaz, da naša kolonija odobrava delo in cilje GPDS. V "Novom listu" od 7. maja 1936 je bilo objavljeno daljše poročilo o delovanju društva tekom prvega leta njegovega obstoja. Ker pa morda vsi ne ve'do, kakšni so bili razlogi, ki so dovedli elo ustanovitve de-votovskega društva- bo morda dobro, da posežemo nekoliko nazaj, preden nadaljujemo s poročilom o poznejšem e'dlovanju GPDS. Dasi so že prej obstojala v Buenos Airesu tri slovenska društva, smo le čutili potrebo, da ustanovimo še četrto društvo v Villi Devoto. Zakaj ? Zato ker jer v Villi Devoto najve- KROJAčNICA Peter Capuder se priporoča cenjenim rojakom 1 Río Bamba 879 — Bs. Aires Franjo Huspaur FACUNDO QUIROGA 1441 Na Dock Sudu SLOVENSKA LEKARNA Vam nudi najjboljša zdravila po nizki ceni, kakor tudi brezplačne nasvete. Železno vino po tri pese steklenico. Pošiljamo tudi v notranjost republike. Priporoča se čja slovenska naselbina v Južni A-meriki; res je, da smo tudi v Devo-tu nekoliko raztreseni po raznih "manzanah", res pa je tudi, da tu največ slovenskih izseljencev skupaj živi. In to je bil pač zadosten vzrok za ustanovitev društva v tem okraju. Društvo se imenuje "gospodarsko" ne za to. ker bi naj morda imeli dostop samo takšni, ki so "gospodarji", ki kaj imajo — hišo ali kar- tJ koli, marveč zato, ker hoče' delovati in deluje tudi na gospodarskem polju, kamor spada na pr. tudi graditev oziroma dograditev društvenega doma, ki bo za buenosaireške Slovence; velika gospodarska pridobitev, ko bo v vsem končan, saj je pač vsakomur znano, da so šli že debeli tisočaki našega slovenskega in težko prisluženega denarja v roke tujcev kot najemnine za dvorane, ki so (vsaj tiste, katerih se naša društva poslužujejo) povečini v rokq^i organizacij onega naroda, ki ni bas naš največji prijatelj... Povemo naj, da je bilo na društvenem sestanku dne 18. oktobra 1936 sklenjeno, da se mora kupiti poleg društvenega zemljišča ležeča parcela; s tem se je zemljišče povečalo za 325 kvadr. metrov in obsega v ce'loti 650 k\\jjk-ter je torej pripravno tudi ze za večjo dvorano. Da bi se kmalu uresničili načrti, ki jih društvo ima, da bilo potrebno, da pristopijo v njegove vrste še mnoge moči; le močna skupina odločnih, delavnih, složnih in vztrajnih mož more v razmeroma kratkem času doseči zaželjeni cilj, do katerega bo treba sicer hoditi delj časa. Društvo je tudi podporno: skrbi za to, da dobe člani podporo v slučaju bolezni, pa tudi zdravniško pomoč in zdravila; v slučaju smrti pa plača pogrebne stroške. Res je. da poelpora ni velika, vsakemu društ-veniku pa je gotovo v tolažbo, če v nesreči ve, da se zanj zanima in zanj skrbi večja skupina rojakov. Če smo složni, če drug drugemu pomagamo kakor brat bratu, lahko v NAZNANILO Naznanjamo vseta sorodnikom in prijateljem žalostno vest, da je naš dobri oče oziroma tast in stari oče Vinko Ličen, gostilničar v Gojačeh, dne 16.1.37. mirno zaspal v starosti 75 let. Žalujoči: Viktor Ličen, Bernarda Ličen roj. Pod" gornik, Anica Ličen in Carmen Ličen. Buenos Aires — Gojače. marsičem izboljšamo svoj položaj. In pomagati svojim članom — to je tudi ena. izmed glavnih nalog GPDS. Društvo tudi kulturnega delovanja ne zanemarja:. goji petje, dramatiko in skrbi za širjenje slovenskega čtiva. Pred vsem pa se zanima za naraščaj, ki posebno v tem društvu lepo napreduje. Društvo posveča naraščaju največjo pažnjo. ker se' dobro zaveda, da je tudi samo zapisano smrti, če si naraščaja ne bo znalo vzgojiti. Zato namerava ustanoviti poseben mladinski odsek, ki bi se bavil s petjem, dramatiko, z glasbo, telovadbo in tudi s športom. Če bo našla naša mladina vse ono, kar jo more zanimati, doma, v domačeta društvu, ne bo silila na tuja vrata. Nadejamo se, da bo te vrstice prečital marsikateri rojak in da ne bodo ostale popolnoma brez odmeva. Vsakemu, ki smatra, da je delo GPDS koristno, pa bi nam radi tega rad pomagal, da pridemo čim prej do ciljev, ki smo si jih postar vili, so vrata našega društva odprta. Propagandni odsek GPDS. EXPRESO "60RIZIA" Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele. Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle VELTjAROEL 1476 Višina Dorrego 900 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094 Prvi ste vi! V zadnjih mesecih se je krog naših klijentov jako povečal in dnevno prejemamo od njih zahvalna pisma, ker so bili njih bančni posli pri nas POCENI, HITRO in NAJTOČNEJE izvršeni. TO JE NAŠE NAJVEČJE ZADOŠČENJE ker je v PRVEM REDU ZADOVOLJNOST klijentov, kateri poslujejo z nami dokaz, da boste tudi Vi postrežem kakor želite in zaslužite NOBEDEN BOLJŠI kot SLOVENSKI ODDELEK na BANCO HOLANDÉS UNIDO HRSf&otLl; 11 S0CURSAL BUENOS AIRES Centrala : CANGALLO 360 Podružnica : CORRIENTES 1900 DENARNA NAKAZILA — HRANILNICA — PRODAJA VO' LISTKOV — IZSELJENSKA POŠTA (Postrestan Dr. KOROŠEC O HRVATSKOM VPRAŠANJU V prvi polovici novembra se je mudil v Zagrebu notranji minister dr. Anton Korošec. Na banovini je sprejel časnikarje ter jim dal naslednjo izjavo: "Posebno sem zadovoljen in veseli me- da imam priliko zopet enkrat videti lepi Zagreb, ki se kljub težkemu gospodarskemu stanju tako sijajno razvija. Danes sem vesel posebej še zato, ker me spremlja lepo vreme. Toda ne, vas časnikarje ne zanima, kakšno je vreme danes v Zagrebu. Vi bi radi vedeli, kaj je s hrvaškim vprašanjem. Jaz nisem sentimentalen, vedno jasno gledam. Hrvatje me včasih bolj ljubijo, včasih zopet manj. Jaz nisem mesec, ki gleda na zemljo sedaj mrko. se-, jpj$a nad 60 kubiCnih metr0Y, slavon. daj prijazno. Jaz sem vedno ljubil j ske?a hragta 13 kub metrov nad in visoko spoštoval hrvaški narod in j - kilometrov svin5enih cevi; zlatih nimam drugega, kakor samo vročo , , , . , - ,,nn . . ploscic za zlatenje za nad 15.000 željo, da končam svojo politično ka* , ..... , r,0¡; .. 1 1 ¡Din; vseh piscan imajo orgle o4¿b, rijero s tem, da bodo vsi Hrvatje , • , n, • oo x„ J " ¡ vseli registrov i4. Največja ¿L ee- srečni in zadovoljni v naši državi; in tudi z menoj." lijo fašisti goriškega nadškofa Mar-gottija, je pač več ko jasen dokaz, da so z njim prav izredno zadovoljni. In izgleda, da njihova pohvala popolnoma zadostuje tudi mons. Margottiju« saj ga prav nič ne brigajo čuvstva slovenskih vernikov, čeprav tvorijo ogromno večino njegove nadškofi je. . . NAJVEČJE ORGLE V JUGOSLAVIJI Strossmayerjeva stolnica v Dja* kovu je dobila nove velikanske orgle. Prejšnje mogočne orgle, delo Steinmeyrjevo, so zgorele 23. junija 1933. Nove je postavil mojster Fr. Jenko iz št. Vida nad Ljubljano. Z; te orgle je porabil smrekovega : veijska piščal ima samo 16 tresljajev na sekundo. PAŠISTI SO Z GORIŠKIM NAD- j ŠKOFOM ZELO ZADOVOLJNI Po daljšem presledku se je v tržaškem glasilu fašistične stranke v "Popolu di Trieste" spet oglasil njegov goriški notranje-politični repórter z nekaj zanimivimi ugotovitvami, ki pomenijo hkratu tudi dragocena priznanja. Omejili se bomo ua to- da jih citiramo. Odkar je goriška cerkev, pravi beležkar, našla pastirja, ki je vreden, so oslabele namere, ki jih je bilo žal opaziti zlasti med duhovščino na deželi, da bi nastopila s krepko. aktivno in pasivno rezistenco. S tem vprašanjem smo se nekoč na tem mestu že pečali. Danes nadško-fija ne skuša samo urediti vse žive sile, kakor to narekujejo interesi Rimske cerkve, nego tudi iskreno sodeluje pri onem dclikatnem in pomembnem delu. ki ga opravlja državna oblast na tem ozemlju ob meji, ki je sveta vsem Italijanom. Opirajoč se na osnove zgodovinskega konkordata, sklenjenega 11. februarja 1929, si je knez-nadškof s taktom in razumom, ki ga odlikujeta, pridobil zaupanje vseh ter je tako dvignil prestiž vete. Take obnove normalnih razmer v nadškofiji so se razveselili vsi oni katoliki in fašisti, ki jim je skupnost vere in domovinske ljubezni Italijanov pobuda za še intenzivnejše delo za zmerom večjo moč in veličino fašistovske domovine. Veliko navdušenje, s katerim hva- TRI MILIJONOVE VREDNA KNJIGA Med drugimi dragocenostmi ima sarajevski muzej tudi znamenito židovsko versko knjigo, ki je znana v znanstvenih krogih pod imenom "Sarajevska llagada". To knjigo je su-a.jevski muzej kupil £e leta 1894 od neke španske židovske rodbine, naseljene v Sarajevu. Cionistični prvak Nahum Sokolov je zdaj cenil vrednost te verske knjige na 3 mi ! i jone dinarjev. DOMOBRAN" IN "HRVATSKA SELJAČKA STRANKA" Od sovražnikov naše države plačani dr. Pavelič je pošiljal pred leti svoje agente po vsem svetu- kjer živijo hrvatski izseljenci. Zlorabljajoč tamkajšnje: politične svoboščine so znali»njegovi odposlanci naliuj-skati zlasti Hrvate v Severni in Južni Ameriki, kjer so izdajali neprestano nove strupene brošure in tudi redno izhajajoče liste. Akcija v Ameriki tudi potem ni prenehala, ko je bilo po marsejski tragediji onemogočeno Paveličevo razdirajoče delo v Evropi. Glavni cilj ameriške akcije je bil predvsem ta, da se zbirajo finančna sredstva za vzdrževanje frankovskih emigrantov in morda tudi za novo teroristično akcijo v Jugoslaviji. Da bi imeli ve<č uspeha, so povsod zatrjevali, ela delajo po navodilih dr. Mačka. V zadnjem času pa so začeii ameriški hrvatski listi, ki se priznavajo k politiki dr. Mačka, vedno bolj ostro nastopati proti frankovskim agitatorjem in zlasti proti njihovi trditvi, ela so predstavniki bivše 1ISS. Med drugim so sredi tega meseca priliv 'sli pismo, ki ga je listu "Hrvatski glas" v Kanadi po naročilu dr. Mačka poslal dr. Čajkovac in ki konstatira, ela niti dr. Maček, niti bivša HSS nimata ničesar skupnega z ameriškimi frankovci in njihovo organizacijo. Hrvatski do-mobran Organizad je, ki jih-priznava dr. Maček za svoje snuje v Ameriki kot njegov oelposlanec Pet,er Radié. Tudi dr. Krnjevič in inž. Ko-šutič nimata s frankovci nikakili stikov. Listi pristavljajo k temu pismu, da iz njega jasno sledi za vse ameriške Hrvate, da HSS res nima ničesar skupnega s tujimi plačanci, kakršni so dr. Pavelic Valenta in bivši avstrijski stotnik' Došen. Zato poziva svoje' rojake, ki so še s frankovci, naj "zapustijo to izdajalsko družbo" in se vrnejo v vrste HSS. VELIK MOST MED JUGOSLAVIJO IN RUMUNIJO IJo dolgih pogajanjih je med našo in rumunsko vlado dosežen sporazum o gradbi elunavskega mostu, ki bo vezal našo državo z Rumunijo. Ta most bo stal ravno toliko kakor most, ki spaja Beograel z južnim Ba-natom, namreč 400 milijonov dinarjev in bo ta vsota razdeljena na polovico na obe državi. Most bo služil tudi železniškemu prometu. Prva pogajanja o gi-aditvi tega mostu so se pričela že pred 30 leti med kraljevino Srbijo in Rumunijo. Pogajanja so bila večkrat prekinjena, ker se niso mogli sporazumeti o razdelitvi stroškov. Rumunski časopisi naglasa jo veliko važnost projektiranega mosta ker bo strajšana železniška zveza Pariz—Beograd—Bukarešta. Most bo zgrajen med Turn Séverinom v Rumuniji in Kladovoui v Srbiji. Prvi načrti zanj so bili izdelani že leta 1898. Na rumunski strani bodo zgradili novo progo na razdaljo kakih 30 km na naši strani pa bo treba graditi še elaljši del železniške proge. Ta most bo prvi med obema državama na Dunavu-peti most na Dunavu na našem področju, ker stojijo že eden pri Dalji, dva pri Petrovaradinu in eden pri Beogradu. Slovenci, naročajte si knjig iz domovine Pri vseh naročilih katerekoli jugoslovanska ali tuje knjige in za vse knjižne informacije se obračajte na "NOVO ZALOŽBO" r. z. z. o. z. Naslov: LJUBLJANA, Kongresni trg 19. KROJAČNICA "GORICA" ima v zalogi veliko izbere poletnega blaga po izredno nizkih ccitnh. Rojakom se vljudno priporoča FRANC LEBAN Av. del Campo 1080 U. T. 59-3102 Fotografija "LA MODERNA" ■■m i' Í- Sls®® V ;,-';>4v Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. N0V0P0R06ENI' Najbolj« In najtrajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebno cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo. Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas laliko vsal dan od osmih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: Fotograf. "LA MODERNA" S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Tele'on: 59-0522 Bs. Aires RAZNE VESTI IZ SLOVENSKE KOROŠKE Po uradni statistiki je bilo v vsej koroški deželi sreeli novembra 13.055 brezposelnih oseb. Na zadnji seji celovškega mestnega sveta pa so ugotovili. ela je vsak deseti Celovčan v javni oskrbi. — V št. Pavlu na Žili so ti* elni pokopali 73-letnega Janeza Čabušnika, po domače Blekarja. Rajni je bil zelo priljubljen v vsej okolici. O tem je pričala tudi velika udeležba prebivalstva pri pogrebu. .Janez Oabušnik je' bil vzoren narodnjak in gospodar. — V Škocijanu je slovensko bralno društvo slavilo 30-letnico svojega delovanja. Na pro-slavnem sporedu so bila igra "Slehernik", pevske točke in deltlamaei-je. Iv proslavi je društveni odbor povabil vso Podjuno in še preko nje vse prijatelje slovanske prosvete. STRAŠNA NESREČA NA MURI Iz Gornje Radgone poročajo z datumom 11. decembra: Pri Cmureku se je pripetila v pretekli noči na Muri strašna nefereča: Mura je zahtevala šest žrtev. Sinoči se je več mladeničev in deklet odpravilo čez vodo v Cmurek k znancem na obisk. Tam so se zabavali do pozne' ure. Nekoliko vinjeni so se vračali domov. Njihovi znatiei so jim odsvetovali, da bi se ponoči zaupali vodi. Toda fantje so te* siiitr-v čoln. - — • 1 Poleg več deklet so se odpravili nazaj čez Muro: Štefan Kolbanek, Lojze* Frajger. Martin Tišlerič, Ivan Helbrand in France Vormek. Spočetka je šlo vse gladko od rok. Na obrežju so še stali njihovi znanci in jih pozdravljali. Kmalu pa je čoln izginil v temi. Mura ima tam več. vrtincev in tudi pečine segajo skoraj do gladine vode. Nenadno so ljudje čuli strašen krik od srede reke, kjer je moral čoln nedvomno zadeti v pečino in se prevrniti. Nenuidno so alarmirali orožnike, finančne stražnike in sploh vso okolico. Kmalu se je izvedelo, da sta se dva fanta rešila. Povedala sta, da je sredi re'ke močan tok zagrabil čoln in ga naglo pognal po vodi navzdol, čoln je tedaj zadel ob pečino z veliko silo, tako da se je stena čolna vdrla. Voda je pričela naglo vdirati v barko in tedaj sta oba skočila v vodo in se rt&ila, drugi pa so ostali v čolnu in gotovo so jih valovi pogoltnili. Vsa okolica je danes iskala trii pla šest nesrečnih mladih ljudi. Do poldneva pa niso našli ne trupel, ne čolna, niti kakšnega drugega sledu za njimi. ANA C H R P O V A Slov. babica dipl. v Pragi in Bs. AireHu, /. več-letno prakso v prafiki porodnišnici ter v tuk. bolnici "Rawson", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzlonistke Iz mestu In i. dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna. ENTRE RIOS 621 U. T. Mayo 8I8B ♦ J IZ BRAZILIJE Ustanovitev "II. Jugosl. podpornega udruženja" v S. Paulu lz poročil, ki soi jih večkrat čitali v naših izseljenskih listih, je brav-cem gotovo že znano, da niso naši rojaki v Sao Paulu, v Braziliji, imeli preveč sreče s svojimi organizacijami oziroma z nekaterimi laži-pa trioti. ki so se jim bili vrinili v organizacije kot voditelji in ki so tako gospodarili, da so ne samo obe društvi (Jugoslovansko podporno udruženje in pa Primorje) spravili v grob. marveč so mnoge jugoslovanske izseljence osleparili tudi za občutne vsote. Diskreditirali so s tem naše organizacije tako, da i'es ni bilo pričakovati, da se bo moglo v doglednem času spet osnovati kakšno novo društvo v tej naši brazilj-•ski naselbini. Nekateri izmed poštenih bivših funkcionaiVv Jugoslov. podpornega udruženja, ki so se upravičeno čutili moralno soodgovorne za nepošteno delo o.seb, katerim so bili (seveda v dobri veri) dovolili vstop v društvo, so sklenili popraviti stvar vsaj \ kolikor je bila v zvelzi z denarjem. Ustanovili so "Likvidacijski odbor", ki je poskrbel za izplačilo vseli terjatev opeharjenih izseljencev. S tem se jim j(' posrečilo odpraviti tudi. vsaj deloma, ono u-pravičeno nezaupanje, ki ga je bilo med izseljenci vzbudilo nepošteno delo nekaterih posameznikov. In tako so tla polagoma spet postala godna za društveno delovanje. V nedeljo, 3. januarja, se je vršil v S. Paulu velik izseljenski sestanek. katerega so se udeležili naši ljudje iz vseh krajev mesta ter iz bližnje okolice. Na željo navzočnih se je .sestanek spremenil v ustanovni občni zbor "II. .lugoslovanskega podpornega udruženja", katerega odbor so bili soglasno izvoljeni naslednji rojaki: Franjo Paternost za predsednika: Antun So'parovié za podpredsednika; Bogdan Stojkov za tajnika; Petar Andrijič za blagajnika; Todor Dragojevic za gospodarja; Marin Nobiio in Marin Baeic pa za revizorja. Na splošno željo in z namenom, da bi se preprečila ponovitev slabili izkušenj iz preteklosti, je občni zbor sklenil, da se Dušan Tvrdore-ka, Stevo Kozoderovič, Milan Wol-ner in nekateri drugi ne bodo smeli nikoli sprejeti kot člani v novo udruženje'. "ker so s svojo koruptiv-nostjo, s svojim nepoštenjem in in-trigiranjem nosili zlo in neslogo ter zanesli moralno in materialno propast v vsa doslej ustanovljena društva v S. Paulu, med katera je prištevati tudi Jugosl. podporno udruženje, ki je sedaj likvidirano." Novo udruženje si je nadelo naslednje naloge: organizirati vse jugoslovanske izseljence v Braziliji; v vseh mogočih slučajih; osnovati pomagati jim materialno in moralno bolniško podporno blagajno; organizirati zavarovanje za slučaj smrti in nezgod; skrbeti za kulturno zbli-žanje med jugoslovanskim in bra-ziljskim narodom; gojiti jugoslovansko kulturo; zbirati sredstva za ustanovitev jugoslovanskega doma, šol itd. Izkušnja človeka uči. Zato smo prepričani, da bo st'daj v novem ir druženju vse drugače šlo, nego v prejšnjem. Taka je tudi vroča želja vseh treznih in poštenih ter v resnici rodoljubnih izseljencev v Sao Paulu. Upati hočemo, da se sedaj začenja nova in srečnejša doba društvenega delovanja v tej naši koloniji- Novemu udruženju obilo sreče in uspehov! NAZNANILO. Sporočani, da som se preselila iz ul. Fraga 01 ter boni kakor doiilej, razpolagala vedno le z zanesljivo dobrimi službami za matrimonios, služkinje, sobarice itd. B K It T A O ¡E R N I (•, Dorrego 1583 (pol kvadre od Ki vere 1900) — IT. T. 54, Dar-win, 3588. TRST V BOJU Z DRUGIMI ITALIJANSKIMI PRISTANIŠČI Trst, decembra. — Posebna delegacija tržaškega Lloyda je bila pred dnevi v Rimu in je kralju, ki jo je sprejel v avdienci, izročila posebno medaljo v spomin na stoletnico tržaške paroplovne' elružbe. Tržaško po-djetje je imelo s tem očividno Bvoj poseben namen. Kakor znano, se imajo te dni razdeliti interesne' sfe-íe posameznim od države subvencioniranim paroplovnim elružbam in je pri tem nastala nevarnost, da bodo neapeljski, genovski te*r beneški interesenti omenjeno tržaško družbo odrinili od vseh večjih poslov. Dejansko poročajo listi, da je kralj pridržal delegacijo v daljši avdijeii-ci in da se je z njo prisrčno razgo-varjal o vprašanjih, ki se tičejo italijanske mornar ice in posebej tržaškega Llovda. ŽIVEGA SO POKOPALI V vasi Kružnju, nedaleč od Mo-starja, je ži dalje časa bolehal 40-letni kmetovalec Mujan Ačkar. Ne- extrus elavno jutro je obležal ves premrl. Meneč, da imajo mrliča, so ga po starem muslimanskem običaju položili v grob še pre straneh naslanjača sta stali dve ženski, vsaka z ogromnim pernatim vejalont v rokah. . . Henrik GulSki Je vstopil naglo, s tisto trdo hojo in tistim težkim železnim korakom, ki je zbujal povsod drugod prepadenost in strah. Toda pred Favsto ga je minila ošabnost; obstal je in se globoko priklonil. Ko je dvignil glavo, je bil tako bled, da se je zdela njegova brazgotina krvavordeča. Negotovo je ustavil oči na služkinjah, ki sta mahali s svojima pahljačama, kakor da ga ne vfdita. "jirez skrbi lahko govorile, vojvo- da," je rekla tajinstvena princesa z očarujočim nasmeškom. "Myrthis in Lea ne razumeta ne francoskega ne kateregakoli drugega evropskega jezika... sicer pa itak vesta, da ne smeta imeti ne ušes ne oči. . ■" "Gospa," je nato izpregovoril Henrik Guiški, "vaš poslanec mi je povedal vse. Od včeraj do nocoj sem spoz nal, kaj so poklenske muke... Toda. gospa, kdo jamči, da je resnica?... Dokažite, kar trdite, videti hočem dokaz." "Hočete?" je vprašala Favsta tako visokostno, da je oblilo vojvodo kakor led. "Odpustite." je zajecljal. "Meša se mi. . . Grof de Loignes je moj najhuj ši sovražnik in obenem najgrji izmed psov, ki jih spušča Henrik 111. na moje najboljše prijatelje. . . Oh, če bi ga imel v pesteh! ..." "Tedaj pravite," je rahlo dejala Favsta, "če bi vam kdo ponudil dokaz..." "Oh!" je kriknil Guise in oči so se mu zalile s krvjo, "gorje ljubimcu moje žene!" "Toda ona?'' je povzela Favsta, igraje se z vrvico svoje obleke. "Uboga zapeljanka! Kaj bo z njo?... Nadejam se, da vaša osveta ne bi zadela tudi nje?..." "Dovolj, gospa," je zavpil Guise kakor iz uma, "dovolj, usmilite ne! . . . Ako mi je vojvodlnja v svoji vavrže-nosti prizadejala to poslednjo sramoto, tedaj naj umre... tedaj naj umreta oba!..." Favsta se Je zdrznila. Komaj vidna rdečica ji je pokrila belo čelo. "Vojvoda," je dejala, "mislite na veliko stvar, ki je poverjena vaši skrbi. Pomnitt, da sem vas samo hotela ob-voditi bremena, ki jemlje vašemu duhu moč. Pomnite, da ste narod'i Sin Davidov, Nam pa ljubljeni sin Naše Cerkve, kralj francoski! ..." Njen glas, ici je bil dotlej v'.ven in ukazujoč, je zazvenet s prejšnjo oča-rujočo mehkobo: "Pojdite, vojvoda," — pri tej besedi je udarila na srebrn zvonec, — "in storite, kar je potreba, da zadobi vaša duša mir... Pojdite za svojim vodni-' kom... da vidite, da slišite... in da se uverite. . .'' "Gospa," je zahropel Guise, "akc mi morete dati to gotovost, bo moj dolg do vas večji, kakor če bi mi dali prestol!" To rekši se je priklonil s tisto pobožno spoSiljivostjo kakor prej ter naglo krenil za človekom, ki je bil vsto pil na Favstino znamenje. Ko je ostala Favsta sama, je slepi la k težki zavesi in jo je privzdignila. Za njo so bila zaklenjena vrata, v vratih linica z rešetko... Ta vrata so spajala Favstino hišo s sosednjo go stilno! . . Vodnik Je z Guisem ostavil hišo in krenil naravnost k vhodu "železne stiskalnice". Krčma se je zdela kakor izumrla, nikjer ni bilo videti luči. Toda vodnik je popraskal po vratih; odprla so se in trenutek nato je stal vojvoda Guiški v gostilni. Dve debelušastl, naiičeni in nakiče-ni deklini v kratkih krilih sta se mu prismejali naproti, klanjaje se na vse pretege. "Kdo sta, vlačugi?" je zarenčal Guise, srdito stiskaje ročnik svojega bodala. "Jaz sem Roussotte, na uslugo vam, Visokost," je rekla prva. ki z vsemi lepotili ni mogla zamazati svojih štiridesetih let. "In jaz sem l'aquette", je rekla druga z bolj mladostnim in prijetnim glasom. Vojvoda je krvavo pogledal okoli sebe, vprašujoč se, kako naj govori s tema ženščinama o svoji sramoti. 'NI se še utegnil osvestiti, ko jo stopila k njemu Roussotte in mu je pritrdila na lice krinko, kakršne so nosili od- lični moški tistih dni, kadar so hodili po krivih potih, da jih ne bi kdo spoznal. Paquette mu je med tem ogrnila širok plašč od lahke svile. Guise je uganil, da sta ženski obveščeni o njegovem prihodu in da vesta, česa išče pri "železni stiskalnici", že je zardel pod krinko in omahnil od sramu; toda Roussotte in Paquette sta ga prijeli vsaka za eno roko in sta ga potegnili s seboj. Pivska izba in izba tik za njo sta bili prazni, toda iz sosednje sobe se je razlegal hrušč in trušč razuzdane zabave . . • šele zdaj je Guise spoznal, ka-ko obsežno je Favsta pripravila vse. . . "Vaša Svetlost naj kar vstopi," je za-mrmrala Roussotte. "Samo enega gosta še čakajo... a ne bo ga... vaša Svetlost naj zavzame njegovo mesto." Odprli sta vrata in izginili. Vojvoda je stopil v sobo. Luč mu je udarila naproti, tako živa, da mu je malone oslepila oči. Brezstidni prizor orgije se je razgrnil pred njim. In zazdelo se mu je. da so vse te osebe, bodi glasne, bodi molčeče, samo nezavedni figurantje drame, v kateri je on glavni igralec, Favsta pa demonska vprizoriteljica. ., Sredi sobe je stala razkošna miza, obložena z zlato posodo, polno redkega sadja in dragocenih slaščic; rujna vina so se iskrila v čudno oblikovanih > ieklenkah in napol razgaljene točaj-ke so jih nalivale gostom v zlate čaše. Teh gostov Je naštel vojvoda Guiški devet: štiri moške in pet žena... Razvrščeni so bili po dva in dva. žensko so sedele moškim na kolenih, oči fo žarele pod krinkami, ustnice so se smejale lei jecljale besede pijanost; 'n besed«1 razvrata. Ko je vstopil voi'.'o-da, so se jodva zmenili zanj. Nekt'o mu je migni! v pozdrav, nekdo ga jc po-vabil, naj t,ede, to je bilo vse... samo peta ženska, ki je bila sama, je naglo stopila k njemu, obje'.i ga z golimi laktmi ter zamrmrala: "Vendar že, dragi gospod Pozr.o prihajate. ." Brezumna togota je udarila Guisu v glavo, že je hotel pahniti žensko od sebe; toda ona se ga je oklenila še tesneje, položila mu roko na usta, da ni mogel krikniti, in pokazala z drugo roko na veliko uro. Kazalec se je pomikal na desot... "Deset!" je šepnila ženska. "Ura razkrinkan ju. . Počakajte, gospod... da vidite! ..." Vojvoda se je spustil v naslanjač, čuteč, kako ga pod krinko obliva znoj. Vzel je čašo, ki mu jo je ponudila toča jka, in jo je zvrnil na dušek. . . Dvojice so objemale drug drugega, šepeta-je si blazne besede... ln tedaj se je oglasila ura. Deset medlih udarcev je zlovešče jeknilo v soparni zrak. . . Dvojice so se zdrznile, kakor bi se dramile iz sanj. Udarile so v smeh, ki je izražal vznemirjenost, negotovost in sram,, vse hkratu, kakor da se zdaj obotavljajo odložiti krinke. "čeprav!" je viknil nato kristalpn ženski glas. "Obljuba je obljuba . . . jaz začnem! ..." Tako govoreč je mahoma opustila krinko z lic in je strgala tudi !ju-bincu, ki mu je visela za vratom. "Kraljica Margot!" je zamrmal Guise. Njegov gnev se je za trenutek iz-premenil v osuplost. "Dogovor je dogovor!" je pritrdila sredi občega smeha druga dama in je storila takisto. "Klavdina de Beauvilliers!" je ostr-mel vojvoda sam pri sebi. A že si je z zvonkim, malone ženskim smehom tudi tretja potegnila Krinko z lic. To pot je Guise vztrepe-tal od gneva. Spoznal je bil svojo lastno sestro, vojvodinjo Montpensier-sko!... Zvijaje se od smeha in prizadevaje 3i, da bi zardela, je Izkušala odvezali svojemu tovarišu krinko. Ljubimec Usoda ekstremizmov Oni čdtatelji, ki so prebrali v zadnji številki "Slovenskega lista" govor angleškega zunanjega ministra Edena, katerega smo priobčili vsaj v glavnih odstavkih, so si gotovo za pomnili njegovo sodbo o Španiji; dejal je: Mnogi menijo, da bo Španija fašistična ali pa komunistična, ko se konča seidanja državljanska vojna; mi, Angleži, pa ne mislimo tega, ker vemo, da bi se ne eden ne drugi izmed obeh režimov ne mogel vzdržati. Edenove besede niso bile izrečene kar tako. marveč izražajo globoko prepričanje naroda, v katerem se je rodila demokracija, naroda, ki v demokracijo trdno veruje in ki vsake mu ekstremizmu odreka možnost trajnega obstoja. In gotovo imajo Angleži prav, ko menijo, da je usoda ekstremizmov ta, da se ns morejo vzdržati, marveč so zapisani smrti. Človeška natura je pač preveč raznolika, da bi bilo mogoče izenačiti vse ljudi — kakor zahteva komunizem — in v ljudeh je preveč duha, da bi bilo mog-oče narediti iz njih državni ob lasti v vsem (in celo v intimnem družrnskem življenju) pokorne stroje, brez lastnih misli ih brez lastnega hotenja, — kakor» bi to rad dose gel fašizem. Ker so ekstremistični režimi v nasprotju s človeško naravo, je jasno, da ne morejo biti trajni, dnsi se lahko — z uporabo nasilja, iz katerega črpajo svojo moč — drže lahko leta in desetletja. Trajno pa ne, ker človeka spremeniti ne morejo. V povojni dobi so ekstremizmi šli v cvetje, danes pa že opažamo, kako to cvetje vene. Italija in Nemčija se pogrezata v vedno hujše gospodarske stiske, ki bodo po vsej priliki — kakor so mnogi že pred leti napovedovali — postale usodne za njuna fašistična režima; in tudi v Rusiji se je marsikaj spnemenilo z novo ustavo, odobreno v prvi polovici preteki2g? meseca -oslavljano kot velik zgodovinski dogodek, ki pomeni začetek nove dob.-; za Rusijo. Ker naši izseljenski listi o tej u-stavi niso mnogo pisali, najbrž ne bo odveč, če si jo nekoliko ogleda-mc Po novi ustavi bo dobila tudi Sovjetska unija narodno predstavništvo, slično onim v parlamentarnih državah. Razdeljeno bo na dve zbornici. Najvažnejša bo poslanska zbornica, ki bo sestavljena iz direktno voljenih poslancev, po številu okrog šest sto, ker je določen po en poslanec na vsakih tri sto tisoč prebivalcem. Drugci zbornico bod,o tvorili delegati zveznih republik in drugih avtonomnih pokrajih in bo štela nekaj nad 200 članov. Obe se bosta še nadalje imenovali "Sovjet", imeli pa bosta v bistvu enake funkcije kakor parlamentarne zbornice po ostalem svetu. Ustava dalje odpravlja dosedanji brezpravni razredj ¡v katerega so spadali bivši plemiči, carski uradniki, duhovniki itd. V načelu se priznava enakopravnost vseh državljanov in se ukinja dosedanja istovetnost komunistične stranke z državo. V praksi bo seveda tako. da bo še nadalje ostala merodajna le komunistična stranka, vendar pa je bi stvena sprememba v tem, da ta stranka v resnici ni več komunistična v marksističnem duhu, in pa v tem, da bo vstop v njo sedaj mnogo lažji nego je bil doslej. Ustava uvaja dalje svobodo tiska, svobodo govora, veroizpovedanja itd. Seveda postavlja vsem tem svobodam tudi gotove meje po intere- sih družabnega reda, na katerem je zgrajena nova Rusija, to se pravi z drugimi besedami, po komunističnih načelih, kakor se danes v Rusiji pojmujejo. Kajti formalno in po zakonu je družabni red Rusije slej ko prej komunističen, ne glede na bistvene spremembe, ki so se v njej že izvršile. Tudi svoboda vere je zelo omejena, ker ostanejo še nadalje v veljavi državni zakoni, ki na primer med drugim določajo, da pred dovršenim osemnajstim letom ne sme nihče v Rusiji pripadati kaki veri, niti ne sme biti deležen kakega verskega pouka. Približno enako je seveda z volilno pravico, ker ne more kandidirati državljan "notorično protikomunističnega nazora" in ima jo vrh tega pravico postavljati kandidate le gotove priznane organizacije. Načelno najvažnejše so ustavne določbe, ki se nanašajo na lastnino. V teoriji — le v teoriji — vztraja ust?va na komunizmu, saj pripušča že velike izjeme od njega. Pred vsem se priznava osebna lastnina na predmetih vsakdanje potrebe in celo na predmetih višjega udobja, ž njimi sme lastnik svobodno razpolagati ne samo v življenju, marveč tudi za primer smrti. Uvaja se torej zopet j pravica testamenta in dedovanja, { čeprav je to načelo v bistvenem nasprotju s pravovernim komunizmom. Enako velik prelom s komunističnimi nauki znači določba, ki prepušča, malim kmetom in delavcem, ako ne zaposlujejo drugih det-lovnih sil. lastnino na njihovi zemlji in jim tudi daje pravico, da jo po smrti zapustijo svojim dedičem. Pri tem pa, kakor rečeno, ustava v teoriji Š3 vedno stoji na komunističnem načelu, da je zasebna lastnina na nepremičninah in na produkcijskih sredstvih nedovoljena in nemogoča. Po vsei priliki so zaradi prestiža vztrajali v novi ustavi na besedah "komunizem" in "komunističen", da si so mnoge njene določbe v očitnem nasprotju s komunizmom. V Rusiji se je pač že mnogo spremenilo. S spremembami, ki jih je življenje že prineslo v gospodarski in soi-cialni ustroj ruske države, in z onimi, ki jih bo neizogibni nadaljnji razvoj še prinesel v bodočnosti, se iz velikega ruskega eksperimentiranja končno izoblikovala lepša in pravičnejša oblika socialne uredbe človeške družbe, ki bo postala sprejemljiva za vse civilizirane narode sveta in ki bo radi tega tudi našla pot vanje. Tako vsaj vsi upamo in želimo. IZŠEL JE Glavni trg v Trstu PRVI SLOVENSKI IZSELJENSKI KOLEDAR v Južni Ameriki za leto 1937 VSEBŽNA: Uvod — Dnevi, tedni in meseci — Leto 1987 — Ob obletnici (pesmica) — Argentina — Buencts Aires (pesmica) — Kratek zgodovinski opis slovenskega ozemlja — Jugoslavija — Agrikultura — Kulturni pregled in gospodarski razvoj Slovencev v J. Ameriki — V Idriji (pesmica) — Nekaj o radiju — Hiša čaka, pesem o pajku in nekdanjem dekletu — Podbrdo in okolica — Slovenska kultura v Buenos Aireen — Veseli in bridki spomini — Naše prireditve — Pri slovesu (pesmica) — Slovenec sem! — Bo z rakom v Argentini — Izseljenčeva tragedija — Tinca iz Košane — Kako je bilo kaj doma. — Slovenska krajina Frekmurje — Brez naslova — Predpustno pismo in Velika noč (pesmica) — Spomini na ing. Brinška — Večer na morju pesmica) — Tiskarstvo — Sužnji — Vijolina — Za vinogradi — Sinko povprašuje in v Tihem večeru (pesmice) — Moje ječe — Pomlad prihaja (pcemica) — Slovanski svet. — Viničarjeva pesem — Ljubezen, žena in njena vzgoja — Na tujem polju (pesmica) — Pesmi slovenskih izseljencev — V naravi — liar nas jedelavcev (pesmica) — Kako se kuha in utreže argentinski gospodi — Nekaj potrebnih naslovov po Bs. Airesu — Kako mora postopati kdor hoče klicati koga svojcev iz Evrope — Zanimivosti. Naročite ga lahko naravnost na uredništvu Slov. lista kakor tudi pri vsoh naših zastopnikih Poleg zelo zanimivih člankov in raznovrstnih navodil in nasvetov prinaša bogato ilustracijo 64 slik iz skoro vseh vasi s Primorske in ostale Slovenije i z Jugoslavije. CENA $ 1.50; po pošti 30 cent. več. se je branil, vsa pijanost ga je minevala; toda naposled ga je ugnala. . . Ko so gostje zagledali njegov mrki obraz, so prebledeli in njihov preše.rni smeh je zamrl. Ljubimec vojvodinje de Montpensier pa je planil kviku. . . Bil je mlad človek blede, žolčne pol ti in spačenih črt, zaznamovanih po velikem gorju. "Kaj sem storil?" je zavpil. "Kako sem prišel semkaj?... Oh, umreti mi je od sramote!..." Vojvodinja de Montpensier se je srebrno zasmejala. On pa je plani! k vratom, zakrivaje si obraz z rokami, in je pobegnil v noč. . . Guise, ki je žareče opazoval nezališanl prizor, je zamr-mral: "Jaques Cléir.ent! . . . Menih Jacques Clément, Marijin ljubimec!...'» "Zdaj sem jaz na vrsti!" je vzkliknila četrta dama z odločnim glasom, kakor da je zdavnaj premagala sleherni sram. Z izzivalno prešernostjo je strgala sebi in svojemu ljubincu. . . Tisti mah se je Guisu zvrtilo v glavi; njegove oči so se zaprle pred strahoto, ki si je nikoli ni predstavljal tako o durne... Ta moški je bil grof de Loignes, njegov smrtni sovražnik. In )t brezstidna nesramnlca z razuzdanim nasmehom in izzivajočimi očmi je bila Katarina de Cléves, vojvodinja Gulš-ka, njegova žena. .. Počasi so je dvignil z naslanjača in obstal kakor kip. Vojvodinja Guiška Je videla tega neznanca, čigar oči so žgale vanjo izpod baršunaste krinke. Vztrepetala je, sama ne vedoč, zakaj... Nato se je drzno nasmennila in vnra-šala: "In vi, gospod, ali ne mislite spoštovati dogovora? Doli krinko, gospod. Birž, da vas..." Glas ji je obtičal v grlu: Guise je bil spustil svoj svileni plašč z ramen. Vojvodina je prebledela. . . "Nu, gospod," je porogljivo vzkliknil grof de Loignes, "ali mar ne slišite? Gospa vas prosi, da bi odložili krinko." Guise si je strgal krinko in jo je vrgel od sebe. Grof de Loignes je planil kvišku, bled kakor mrlič. Ostala dva sta šinila proti vratom; vojvodinja Montepensierska je pobegnila; Klav-dina de Beauvilliers se je onesvestila in vojvodinja Guiška je vzlic svoji predrznosti zaječala od groze. Vojvoda je stal na tej, de Loignes na oni strani mize. Nekaj trenutkov ni mogel nobeden izdaviti besedice. Peklenska tišina je visela v zraku kakor svinec. "Visokost," je rekel naposled grof de Loignes, "vnanji videz vas ne sme... vas ne more..." Več ni utegnil povedati. Njegov glas je pretrgal čar, ki je uklepal Henrika Guiškega. Na prvo grofovo besedo je vojvoda zarjul, planil naprej, prevrnil težko hrastovo mizo in bliskoma usekal z bodalom. . . Rdeč curek krvi je 6riz-gnil po tleh. . . Loignes se je zrušil brez glasu. Guise se je sklonil k njemu ln je surovo izdrl bodalo, ki je do ročnika tičalo v rani. šele zdaj si je dala njegova togota duška; pogled na kri, zavest, da je ubil človeka, beenost, ki jo je predolgo krotil, vse to ga je mahoma izpremenllo v divjo zver. S krvavim bodalom v roki se je obrnil proti voj-vodinji. In ko je Katarina de Cléves v brezumnem strahu planila skozi vrata, jo je udri za njo. . . Ječi od smrtne groze je letela vojvodinja skozi obe Izbi; dospela je do vnanjih vrat, odprla jih in se vrgla na ulico... Guise jo Je gonil do pivske izbe; tam se je apotaknil ob mizo ln omahnil. V glavi se mu je zavrtilo, tla pod njim so se zazibala... ln zgrudil se je, onesveščen od gneva, ne da bi izpustil krvavo bodalo, ki ga je držal v skrčeni desnici. . . V sobi, kje/ je ležal grof de Loignes , brez življenja na tleh, so se med tem ! odprla tajna vrata, ki so spajala bezni-co z dvorcem. Vstopila je ženska. Xe da bi se ustavila pri iLoignesu, je naglo hitela skozi vse prostore, tja do pivske sobe, od koder je videla odprti vhod. "Katarina de Cléves je mrtva!" je zamrmrala. "Henrik Guiški bo francoski kralj in jaz bom kraljica." Pošasten nasmeh je skrivil njene črte... Baš tedaj pa je zadela z nogo ob nezavestnega vojvodo. Spoznala ga je takoj. Ostrmela je in zamrla na mestu ... A že se je pomirila. "Katarina de Cléves je ušla!" je zamrmrala. "Izpodletelo je. Treba bo naj ti drugo pot..." Počasi se je vrnila v izbo razvrata. Kraljica Margot in Klavdina de Beauvilliers sta bili med tem izginili. Pri iLolgnesu je klečal mož v temni obleki ter ogledoval njegovo rano. Ko je Favsta stopila k njemu, je dvignil glavo. "Ali je mrtev?" je vprašala. "Ne, gospa. . . vobče ne bo umrl. . " Favsta se Je skrivnostno zamislila. "Mojster Ruggieri," je povzela, "česa bi trebalo, da ta človek umre?" "Trebalo bi, da ga daste ubiti," je odvrnil Ruggieri s strahotno prosto-dušnostjo. Zmajala je z glavo. "Mojster," je dejala, "ta rana mora zadoščati, ne da bi jaz pomagala...'' "Potem Je treba prinesti ranjenca k meni. Dovolj bo, da ga ohranim v vročici, ki bo nastopila. V ta namen pa moram več dni opazovati njegovo stanje.'' Favsta je pokimala. Spojna vrata med krčmo ln tajinstvenim dvorcem so se zaprla za njo. Ruggieri se je nasmehnil tako čudno, da bi bila vztrepetala, če bi ga bila videla. "Brez skrbi bodi, Favsta," je rekel sam pri sebi. "Niti slutiš ne, da sem uganil tvojo misel! Pojdi v miru in za- nesi se na mojo vedo..." Njegov pogled se je spet ustavil na ranjencu. "Tudi jaz se zanesem na svojo vedo," je nadaljeval. "Loignes bo živel! Ko bosta vidva z Guisem mislila, da je zdavnaj mrtev, naj stopi pred vaju kakor iz groba... In tedaj!... kdo ve, kaj se utegne zgoditi?. . ." Tisti mah je vstopilo šest mož, poslanih po Favsti. Posadili so nezavestnega Loignesa v naslanjač in so ga odnesli iz krčme k Ruggieriju, ki jim je osebno kazal pot. Katarini de Cléves se je mešalo od groze, ko je pribežala na ulico. Zdelo se ji je, da že čuti mrzlo jeklo na tilniku. "Milost, Henrik," je jecljala. "Ne ubij me!'' Sredi ulice so jo zapustile moči. Cu-tila je, da se utegne vsak trenutek zgru diti na tlak. Tedaj pa je uzrla moža, ki je stal pred sosedno hišo. Z naporom vseh sil si je zavlekla do njega in mu je omahnila v naročje. "Rešite me!" je zastokala. "Ubiti ine hočejo..." "Strela,., je rekel možak, " tod padajo ženske z neba! Da vidimo, ali so kaj prida zale?" Podpiraje polmrtvo, trepečočo begunko, je krenil z njo bliže k plamenu luči, ki je padal skozi eno izmed oken Favstinega dvorca. "Kdorkoli ste, gospod, usmilite se," je še zajecljala vojvodinja. "Branite me, rešite me!" Nato se je onesvestila. . . Njenemu zaščitniku nI bilo nič kaj udobno s tem bremenom na rokah; a smilila se mu je in videl je, da potrebuje pomoči. Pogledal je okoli sebe, ustavil oko na vratih Favstine hiše in brez obotavljanja prijel za težko bronasto trkalo. . . "Hm," je zagodrnjal čez nekaj tre- nutek, "kako to, da se nihče ne ogla si? In vendar morajo biti ljudje doma, drugače ne bi žgali luči.'' Tako misleč je potrkal še krepkeje in kriknil: "Odprite že, tako mi Pilata! Saj menda niste Turki, da bi morala uboga ženska brez pomoči izdihniti na v&-šem pragu?..." To pot so se vrata odprla. . . Vitez de Parflaillan je vstopil z nezavestno vojvodinjo na rokah, ne da bi vprašal, aH sme. In železna vrata Favstinega dvorca so se zaprla za njim. . . Njegov pes, ki je ostal zunaj, je ža lostno zatulil v temi. (Dalje prihodnjič) Ruska klinika za vse bolezni Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost razpolaga klinika s posebnim kon-zultorijcin, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni Dra. A. IZAGUlItUE-a. Razpolaga z 10 specializiranimi zdravniki za razne bolezni ženske se .sprejemajo v pouebnih prostorih s posebnim vhodom in postreženo po gospej Dr. Matildi Krasting, katera se je diplomirala v Rusiji, v Parizu in Buenos Af-remi. — Imamo zdravnike specialiste za vse vrste bolezni. — žarki X, lalHjratorij, Električno zdravljenje. Za bolnike iz notranjosti imamo rezervirane sobe (kakor za ženske, tako tudi za moške) s posteljami. Cena od 1 $ dalje dnevno. Dajemo nasvete pismenim potom, za mali honorar. Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— Ordiniramo: od 9—12 i 15—21. V needljah in praznikih od »-12. GOVORI SE SLOVENSKI S UIP A C H A 28 GOSPODARSTVO Piše Zadr. 40 UENI DELAVNIK NA FRANCOSKIH DRŽAVNIH ŽELEZNICAH Francoska vlada je pod predse-stvom g. Bluma izdala dekret, s katerim se uvaja 40-urni tednik na vseli državnih železnicah. To je zopet dokaz, da ima francoska vlada resen namen pomagati elelavsikim masam in je želeti, da bi ji tudi drugi' vlade sledile ter tako prisilile privatna podjetja k izboljšanju delavskega položaja. POLJEDELSKI MINISTER potuje AArgentinski poljedelski minister Dr. M. A. Carcano se hoče na lastne oči prepričati, kako gre kmetom po deželi. Pretekli teden jo obiskal pokrajine Buenos Aires, Santa Fe ter Cordobo, ta teden Entre Rios, del Santa Fe in del Cordobo. Iz njegovih izjav je razvidno, da je našel marsikaj, kar ni v skladu s poštenjem. Brezvestni trgovci povsod izkoriščajo ubogega kmeta-kolc na, kateri si ne ve in ne more pomagati. Tako je ugotovil, da se prodajajo plameuometalci za pobijanje kobilic po 50,— do 60.— pe-sov komad, dočim je njihova, resnična vrednost $ 15,-—. Ker so tako elragi, si jih koloni ne morejo nabaviti in se radi tega kobilice množe. Raeli tega je opozoril tovarnarje, "aj prodajajo te potrebne stroje po pravičnih cenah, ker v nasprotnem, slučaju se jim bo oelvzela koncesija in bo vlada sama izdelovala plame-nometalce. Ugotovil je tudi- da se koloni resnično mnogo trudijo ter da sjjMc navodilom oblasti in jih podpirajo pri prizadevanjah za iz-boljšnje življenje kmetskega delavstva. ENOTNI PATENT ZA MOTORNA VOZILA Županstvo mesta Buenos Aires in RAZNO NAJKRAJŠA VOJNA Ob začetku petega meseca španske državljanske vojne so se spomniti angleški listi na to, da je najkrajša dosedanja vojna bila pred 40 leti. V avgustu 1. 1896. je sultan sansibarski napovedal angleškemu kralju vojno. Nato je angleška kri-žarka, ki se je mudila v bližini San-sibarja. nemudoma začela streljati na sultanovo palačo in je vrhu tega potopila edino sansibarsko vojno ladjo. Točno 37 minut po vojni napovedi je sultan pobegnil iz palače in nad njo se je pojavila bela zastava. Talco kratke vojne ni bilo nikoli. pokrajinska vlada Prov. Buenos Aires sta sklenili pogodbo, glasom katere st* bodo od sedaj naprej lahko svobodno kretali motorni vozovi iz provincije v mestu in obratno. Do sedaj, ko ni patent iz mesta veljal v provinciji, je to povzročalo velike sitnosti in zapreke, posebno kolektivom. NEUSPEH ŽITNE BITKE Letošnja žetev v Italiji je bila približno za 20 o|o manjša od lanske, katera je dala osemdeset mi-ljonov kvintalov pšenice. Ker pa pripravlja Mussolini vojno, katera, zahteva veliko več žita kot mirni čas, ga je to tako razburilo, ela je dal najhitrejši ukaz, naj se takoj nakupi 25.000.000 kvintalov pšenice. Najprej bodo pokupili preostanke na Ogrske'm, v Rumuniji in Avstraliji, kakšneje pa. ko bo žetev v Argentini končana, bodo tudi od tu uvažali. Iz Jugoslavije, ki je prva soseda in ima na razpolago približno 40.000 vagonov pšenice- ne bo-elo kupili nič, kar priča kakšno razpoloženje imajo fašisti do naše domovine. MOŽ, KI JE ŽIVEL OD SMEHA V Newyorku je umrl najbolj znani ameriški dovtipnež D. Friedman, ki je začel svojo karjero nekoč kot snažilec čevljev ob nekem mostu, pa si je kmalu pridobil velik sloves s svojim nepremagljivim humorjem. Njegovi dovtipi in pozneje tudi burke, sketclii itd. so potovali po vseh Zedinjenih državah in se spreminjali v denar. S svojim veselim temperamentom si je Friedman zaslužil nič manj nego 25 milijonov dolarjev. Med drugim je objavil knjigo, ki vsebuje nič manj nego 75 tisoč njegovih dovtipov, ki so nastali v desetih letih. 80 LET JE SLUŽILA 80 let, od svojega 12. leta dalje, je Angelina Partini bila pri neki družini v Tunisu za služkinjo. Družina je sploh ni štela več za služkinjo, temveč za enakovrednega družinskega člana. V tem dolgem času je preživela tri pokolenja. svojih gospodarjev, na zadnje je stregla pravnukinji svoje prve gospodinje. Seveda so ji dajali samo najlažje delo. a še to zavoljo tega, ker je bótela na vsak način delati. Te dni je zvesta služabnica umrla in se je vsa družina jokala za njo. Svojim sorodnikom je zapustila večjo vsoto, ki si jo je bila prihranila v dolgih letih. MODERNA TRNJULČIČA V januarju 1. 1932. je v Chicagu lepa, 171etna Patricia MacGeyerjeva nenadno trdno zaspala in vsi napori zdravnikov je niso mogli zbuditi. Samo z umetno prehrano in vsakdanjo masažo jo je bilo mogoče ohraniti živo, pravega upanja, da jim bo to za trajno uspelo, pa niso imeli. Pred nedavnim pa je dekle po pet. letnem spanju spet odprlo oči. Njeni starši sprva niso hoteli verjeti lastnim očem. Seveda pa ji petletno spanje ni preveč dobro delo. Danes je tako slabotna, da ne more niti DROBNE VESTI Nov način zdravljenja epilepsije ter nekaterih vrst blaznosti potom "nevro-kiruških operácij," kakor jih sam imenuje, je začel z uspehom preizkušati v Italiji estonski zdravnik Punsep. Posadka ruskega panvika "Komsomola", katerega so španski revolucionara potopili, se je rešila na obalo ter je živa in zdrava. Tako je v >Moskvo sporočil kapitan sovjetske ladje "Mak-sim Gorki". Vesti, ki so zatrjevale, da so íavolucionarci posadko postreljali, so bile torej izmišljene. Etiopske veljake, bivše negušove funkcionarje, je italijanski podkralj Graziani povabil na zborovanje; prišlo jih je 23 in vsi so izrazili "svojo glo-. boko vdanost imperatorju Viktorju Emanuelu". Po zborovanju je 'Graziani izkazal posebno čast izdajalcu rasu Hailuju, ki je bil lcoj v začetku prestopil na italijansko stran ter je vpad-niški vojski pomagal moriti Abesince ter zasužniti Etiopijo. Nič čudnega ni, da je neguš zgubil krono in deželo, če je imel takšne sodelavce. Javnost v Združenih državah je liui tukaj." Ciganka vrže na Orlova lokavi Zakaj se ji' (>rlov sedaj naenltvat i pojr'ed. kako>' : vami nt- zapovedujoče pogleda, nakar ona dovoljen." reče naposl-.td: "vaiiut,' odide iz sob»*. dobro Fatimo in skrbite / i nje. Do- (¡mt-je ostal s pečrimotrokom sam volil si'iii vam tla smete prebiva,ti v v sobi. Ozre se, da s,- prepriča- ali Petrogradu. da vam ni treba z ma- 1 jo ciganka zares odšla, stopi nato k lo neprestiino potovati in da vas, postelji in — ni človeka v celi Ku- siji, ki bi mogel verjeti, da je Orlov tega sposoben :— poklekne pred malo posteljo. Pobožno je gledal mali obrazek speče deklice. "Vse mi lahko ugrabi", je šepetal. "vse kar mi je podelila- položaj, posestva in blago, samo tebe ne, otrok moj!" Al i je v srcu tega okrutnega človeka vendarle bil prostorček, ki ga je skrbno varoval pred pogledom ljudi? Ali je mogoče, da je tudi Orlov bil človek, ki čuti in ljubi? "Kako je lepa, kakor angel!", je šepetal. "Poteze obraza ima iste kakor ona. Tudi ona je morala tako izgledati kot otrok. Tebe mi nihče ne bo ugrabil. Ha, ona misli, da si mrtva. Da si umrla, v onem samostanu. kamor sem te takoj po tvojem rojstvo odnesel." "Nekdo prihaja!", zakliče cigau-ka in odpre vrata. "Nekdo trka na vrata. Ako m' želite, da vas tukaj vidijo se morate skriti." "Za vraga," zamrmra besno Orlov. "Kdo prihaja lako pozno?" Ciganka zmaje z rameni. "Gotovo bo kak bedak ali kak norec," odgovori, "ki prihaja, da mu odkrijem bodočnost. Tega mi niste zabranili. To jo moj, postranski zasjuzek." "Da nisi čuvarica Fatime, dál bi te takoj izgnati iz Petrograda. pro-klettt čarovnica!" Udarci po vratih so postajali vedno močnejši. "Moram odpreti, grof. toda ni se vam treba bati! Pojdite z nietioj v stransko sobo. Tam imarii' za vas prostor, kjer so lahko 'dobro skri-jete." Orlov zamrmra skozi zobe klfVvo, še enkrat pogleda, na otroka v'"postelj i. nato pa odide s ciganko v ' drugo sobo. V njej se je nahajala »SLOVENSKI LIST" - antes: „NOVI LIST" y »SLOVENSKI TEDNIK" ORGANO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCIJ "NOVEGA LISTA" Dirección: Gral. César Díaz 1657 Buenos Aires TARIFA REDUCIDA Concesión 1531 ZANIMIVOSTI Pazimo na zobe! čiščenje ustne dupline je zelo ■\ažno tudi zato, da ohranimo zdravo diesen. So ljudje, ki jim krvavi el'esen na vsak rahel dotik. Tu vidimo- da je diesen ob zobeh močno nabrekla, živo rdeče barve. Na zobeh najdemo navadno celo skorjo zobnega kamna, posebno za sprednjimi zobmi spodnje čeljusti ali pa na oni strani čeljusti, ki se je ne uporablja, ker je mogoče tam kak boleč zob. Tu se razmnožujejo bakterije, ki povzročajo pote'm vnetje dlesni. Zobni kamen se tvori iz usedlin siine in je zobem zelo nevaren. Počasi namreč odriva diesen in se širi tudi na korenino. Končno se zaCne zob majati, včasih ga lahko s prsti izpuliš. Zato je važno, da se da zobe (-d časa do časa očistiti. Čista površina zob, nič razpadajočih škrbin v ustih, to je prvi pogoj za zdravo diesen. Težji so slučaji gnojnega vnetja dlc'sni. Če pritisneš tu na čeljust ob korenini, prileze ob zobu izza nabrekle dlesni gnoj. Pri zdravi čeljusti je diesen tesno priraščena k zobu, pri takem vnetju pa lahko gre»š s čistim zobotrebcem precej globoko ob korenini v nekake vrečice, iz katerih se izloča gnoj. Zobje so provle-i oni i. zbviiuu kamnom, pošteno čiščenje je otežkočeno. ker diesen takoj krvavi, pa tudi blizu ne moreš s krtačko. ČC se bolezen zanemari, izpadejo zobje počasi drug za drugim popolnoma celi. Iskati je torej takoj v začetku zdravniške, pomoči. Vneto diesen najdemo pri ljudeh s slad)kolrno boleznijo in pri reč drugih boleznih, pri katerih opeša telesna odp-ornost. Našteli smo v par člankih na kratko, kaj naj vsak ve o svojih zobeh in njih boleznih. Naj se po teh člankih vsakdo zave, kako važna je .skrbna nega zob že od detinske dobe. Naj ne bo otroka, ki bi se že v nežnih letih ne naučil sukati krtačko po ustih. Krtačka ne sme biti premehka, drgniti jo moramo tako v navpični kot v vodoravni smeri ob vseh straneh zob- da tako poišče vse: kotičke, kjer zastajajo jedila. Izprano krtačko postavimo po snaženju v kozarec z držanjem navzdol, da se lahko osuši. Pravilo naj bo snaženje zjutraj in po vsaki jedi. posebno temeljito pa zvečer, predno gremo v posteljo. Pri tesno se stikajočih zobeh je pri-počati snaženje tudi z nitjo. Da razkužimo usta, si jih izpiramo z raznimi v ta namen pripravljenimi tekočinami z osvežujočim o-kusom. Za zobe je seveda to premalo, še krtačka sama je premalo. Poslužujmo se v to svrho raznih praškov ali past, lahko tovarniških izdelkov pod raznimi reklamami znanimi imeni, lahko se jih da pa po receptu napraviti v lekarni. In pa še eno pravilo. Vsaj enkrat na leto, če imaš močne in odporne zobe, sicer pa dvakrat obišči zobozdravnika, ki naj vselej tudi temeljito očisti zobe, če je potrebno, in natančno pregleda, vse. Ne éakaj nikoli, da te bolečine opozorijo na ta obisk, čeprav ni prijeten. Sadje in zdravje Že v 16. stoletju so pisali knjige o sadju- o tem, koliko sadje človeku koristi, a tudi škoduje. Predvsem vemo, da je sadje polno, zdravju človeka tako potrebnih vitaminov, da pa tudi izborno vpliva na zobe, ker se s sidjem sami očistijo. Mimo vitaminov vsebuje' sadje, zlasti jabolka, prav veliko železa in kisika-ki oboje izvrstno vpliva na kri. Iz kislih, zrelih ali nezrelih jabolk dobivajo zdravilo — železni izvleček — V jabolkih je tudi fosforova kislina, ki utrjuje živce'. Razen jabolk ima pa tudi drugo sadje svoje zdravilne vrednosti. Hruške vsebujejo apno in dobro vplivajo na rast kosti. Slive so jako redilne in pospešujejo prebavo. S če'šnjami se zdravimo zoper bledičnost, a višnje vplivajo na delovanje jeter in topijo žolčne kamne. Kutine čistijo in raz-kužujejo kri. Marelice- in breskve, ki je pri njih zlasti lupina velikega pomena, pospešujejo delovanje želodca in žolča. Grozdje, ki ima toliko tanina- čisti kri in pospešuje pritoavo. Pomaranče in limonovi olupki so v zdravilstvu važni pripomočki za izdelovanje raznih izvlečkov in tinktur zoper želodčne bolezni. Sicer pa je pomarančni sok najboljša pijača za žejo in krepi delovanje srca. Limonov sok pa osvežuje zdrave in bolne in zdravilno vpliva na skor-but in na žolč. Znano je tudi tisto sadje, ki sicer raste po gozdovih ali tudi vrtovih. Jagode, na primer, čistijo kri in dajejo telesu moč, z borovnicami ustavljamo grižo. Na zdrave in bolne, pa osvežujoče vplivajo, ribez, maline-ostrožnice in brusnice. Po vsem tim vidimo, da je sadje, ki vsebuje tudi dosti sladkorja, zdravo živilo- ker vsebuje zdravilne ZA KRATEK ČAS Ne bo jc pozabil "Janez, pa boš tudi držal, kar si obljubil, da me' ne boš pozabil?" "Bom, bom, Micka. Napravil sem si zaradi tega že vozel v robcu." Srečolov ¡Srečolov na vasi. Gasilec kliče številke : "Številka 182 — gos." Kartica se razveseli vsa srečna: "To se'm pa jaz!" sokove. Ni torej mogoče dovolj toplo priporočati uživanje sadja, vendar naj se navaden človek ne zdravi z njim kar vprek, preden ne vpraša zdravnika, kate'ro sadje in kdaj je zanj najprimernejše. ZOBOZDRAVNIKA Dra. Samoilovic de Falicov in Dr. FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 35—20 ure DONATO ALVAREZ 2181 Trelles 2534 U. T. 59 - 1723 Prekomorska pošta Iz Evrope prispejo: 26. A. Delfino 29. And. Star 30. Cap Arcona, Pssa. Maria. Au-gustus in Marquesa. Proti Evropi odplujejo: 23. Jamaique 25. El Argentino in Alsina 29. Monte Rosa. Restaurant "Osorio" Edino slovensko zbirališče Lepi prostori, pripravno za svadbe - Vsako nedeljo ples CENE ZMEiNE — Prenočišče po 70 cent. Se priporoča lastnik Emilio Živec OSORIO 5085 PATERNAL Ako hočete biti zdravlieni od odgovornega zdravnika zatecite se k Dr. A. GODEL Specijalisti za sigurno in hitro zdrav Ijenje — AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specija listi za pljučne, srčne, živ reumatičue bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. GOVORI SE SI OVENSKO CALLE CANGALLO 1542 * ♦ velika ura. Podstavek je segal skoro do stropa, pa bil je melida že sto let star. Marfa odpre vrata na podstavku in reče Orlovu: "Pojdite brž tu noter. To je edini način, da se lahko skrijete." "Odpravite takoj svoje goste", ji ukaže grof. Orlov se spravi skozi ozka vrata v uro. Trkanje je postajalo vedno močneje. M-srfa hiti odpirat. Bila je razočarana- ko je zagledala ženo in moža v delavskih oble'kah. Pričakovala je odlične goste. "Ste-li vi ciganka Marfa?" vpraša žena s kopreno. "Sem!", orgovori ciganka. "Kaj želite od mene?" "Hvalili so nam vašo umetnost. Prišla sva, da nama prerokujete bodočnost. Plačala bova dobro." "Vidva mi bosta dobro plačala?" vpraša porogljivo Marfa. "Kaj ne vesta, da stane vsak obisk pri meni najmanj deset rubljev? Toliko mi ne bo,sta mogla plačati, za.to je bolje, da odideta." "Najprej hočeva vstopiti", reče žena s kopreno na obrazu in pogleda svojega spremljevalca. "Kar se pa tiče cene. se bomo že pogodili." Marfa. odpre vrata sobe, v kateri se je nahajal Orlov v notranjosti ure, a oba gosta vstopijfa. "Žena s kopreno na obrazu stopi k miz», potegne denarnico iz žepa in položi na mizo pet zlatuikov." "Bo to dovolj?", vpraša ciganko. Črna Marfa se zdrzne, ko ugleda zlato. Začela je slutiti, da sta njena gosta preoblečena. "To je bogata nagrada,", ponižno vzklikne Marfa. "Pet zlatnikov? To je moje? O, ciganka Marfa vam bo prorokovala vso vašo bodočnost in ne dvomite o tem, da je vse resnica, kar prorokujeM Še nikoli se ni preverila." Ženski gost odstrani svojo kopreno, ciganka pa zagleda prekrasen obraz. "Izvolite sesti" — zakliče Marfa. "Jaz bom medtem izraolila molitev k boginji, da me napolni s preroškim duhom." "Ali ti nisem dejal, da so vse te ciganke goljufinje?" — zašepeta mladi mož svoji spremljevalki. "Videli bomo!" — odgovori gospa in se prijazno obrne k Marfi: "Pojdite, a ko ste s svojo molitvijo gotovi, nas pokličite. Do tedaj se bomo greli prij vašem kaminu" Ciganka pogleda nemirno na ur:> in odide. Ko je ta odšla, je poljubila dama svojega spremlevalca. "Zakaj si ne bi včasih tudi carica dovolila malo veselja? Četudi je ta ciganka sleparica, česar še ne veih, vseeno se veselim, da sva šla nocoj skupaj na sprehod." Naenkrat izgine z ure številčna plošča istočasno s kazalci, a v odprtini se pojavi bradat obraz grofa Orlova. Obraz mu je pobledel- a oči se mu upro v lepo ženo. Zašepe-tal je: "Ona je, — Katarina s svojim ljubimcem." "Kaj je1 to bilo?" — skoči Potem-kin h svojega sedeža. "Ali nisi ničesar slišala? Zdelo se mi je, kakor da je nekdo v sobi zašepetal!" Glava Orlova je z odprtine že izginila, a na tem mestu se je zopet pokazala plošča s številkami in kazalci. Katarina se je preplašeno dvignila. Ogle da se po sobi. Nekoliko časa jznali boste moje tajne." Katarina se''odločno zravna, ni hotela pokazati, dk se boji. Ko so odšli iz sobe, se še enkrat pokaže v odprtini ure Orlova glava, katera porogljivo gleda caričinega novega ljubljenca. Ciganka je spremenila svoje goste samo do praga sosedne sobe, odprla je vrata, a. gosti stopijo v sobo. V sobi je bila popolna tema; v sredini je stal trinožnik, na katerem je gorel mal ogeVij. "Ne bojte se," reče črna Marfa. "Ne boste dolgo sami. Čez nekaj trenotkov se bom vrnila." Potemkin je stal zraven Katarine in jo objel z eno roko. Marfa gre v prvo sobo, odpre vrata ure in zašepeta Orlovu: "Sedaj je prava prilika." Vrata .so samo prislonjena. Pojdite sedaj hitro, da vas ne bodo opazili. Orlov sef ni premaknil. Gledal je ciganko in ji reče: "Ne, jaz bom ostal." "Kako? Ali nočete oditi? Moji gosti vas bodo opazili. Vsakdo vas pozna." "Oni bi me na vsak način spoznali. Tako sem tudi jaz njih spoznaj. Poslušaj, črna Marfa, ali ti ne veš, kdo so ti tvoji gostje? Povej a ne laži! Iločem veddti, če -si spoznala to ženo, ki hoče slišati tvoje čaro- vnije. "Zaklinjam se vam pri življenju Fatime, da. ne vem kdo so." "Potem ti bom povedal," ji odgovori triumfirajoče Orlov, "kako velika čast je doletela tvojo trhlo hišo. V tvoji hiši se nahaja Katarina Velika, močna cesarica Rusije." Ciganka se zdrzne, kakor da bi vanjo udarila strela. "Katarina." je jecljala, "carica, ona, se nahaja pri črni Marfil?" "Da," odgovori Orlov," in sam Bog maščevanj^ jo je privedel siN daj sem." "A kdo je potem mož, s katerim je prišla?" ga vpraša ciganka in ura od strani pogleda. "Kdo je ta. mož?", reče zamolklo in polumržnje Orlov". "Ha- vidi se1, ciganka, da ne živiš med ljudmi, nego med svojimi štirimi zidovi. Drugače bi vedela, da od včeraj ni več Gregor Orlov edini ljubljenec Katarini', ampak je prišel nekdo drugi, ki je bil še včeraj neznaten črv-katerega bi bil lahko pogazil. Pri šel je drugi, prišla je mladost !" Trpko je grof izgovoril to besedo. To je bilo etlino, česar si 011 ni mogel niti s silo niti z denarjem nabaviti. Orlov potegne ciganko bliže U sebi in ji zašepeta nekaj besed na uho. Nekaj časa sta tiho šepetala •— najbrže sta kovala načrt — potem sta odšla iz sobe. Na hodniku prime ciganka Orlova za roko in ga tiho odpelje v neko sobo, ki je ležala zraven one, v kateri sta čakalo. Katarina 111 Potenikin. 19. POGLAVJE Pošastna slika Carica in njm ljubljenec sta medtem čakala na povratek črne M arfe. Naenkrat se zdrzneta in primeta za roke. Ozadje sobe se napolni z bledo strašno svetlobo. Neka senca pade na tla. Njeni obrisi so postajali vse jasnejši. Katarina prestrašena zakriči. Zauledala je elovčško okostje. "To je konec vsake bodočnosti." se začuje iz teme zamolkle glas ciganke. ' Ali gc hočeš, da ti govorim o bodočnosti?", nadaljue ciganka, "po tem ko si ugledala to sliko? Neznanka. ali še želiš, da. ti prerokujem. V sobi je zavladala grobna tišina. Katarina je težko dihala. "Odgovori, ali še hočeš videti *vo-jo bodočnost?" "Hočem," zavpije carica." "Hočem vedeti resnico." "Resnico?", se porogljivo zasmeje glas ciganke iz daljave. "Resnico? — Ha, ha, slišala jo boš." Okostje izgine, soba se napolni s t eni 110 rdečim sijajem. Naenkrat, kakor da je zrastln iz zemlje, je stala črna Marfa poleg carice 111 Potemkina. "Pokaži mi roko, da črtam iz nje'," rere ciganka. Katarina ji poda svojo roko, s katere jet že prej snela vse prstane Ciganka jo je dolgo motrila. Pogledala jo vprašujoče Katarini v obraz. Kimala je z glavo, kakor da ne verjame, a naposled je odšla v kot sobe. Tu postavi nogo na neko misto v tleh. Tla se odpro in iz globine se vzdigne majhen štedilnik. Na njem je stal bakren kotel, pod katerim je gorel ogenj. (Dalje prihodnjič)