¦mruonanMtu IDOPISin El Prevalje. Stanovanjska hiša je pogorela do tal Mariji Koriečnik, posestnici na Lomu pri Mežici. Pred trerni leti je isti udarila strela v hlev ter je tudi uBila par volov. Z nesrečno gospodinjo soCustvuje vsa okolica. —¦ S 1. aprilom t. 1. se je preselil sedež sreza dravograjskega iz Prevalj v Dravograd. Po plebiscitu se je najprej preselil iz Velikovca začasno v Guštanj, nato v Prevalje. Sedaj pa je našel končno ta koroški begunec svoj sedež v Dravogradu. — V nedeljo 4. aprila se je vršil občni zbor Rudarske zajednice na Lešah. Razsvetlilo se je vprašanje, kdo je pravi lastnik Rudarske zajednice, ali rudarji na Lešah, ali tisti mož, ki se širokousti in pravi: »Jaz sem Rudarska zajednica.« Marenberg. župnijska cerkev sv. Mihaela v Marenbergu dobi nove bronaste zvonove iz Strojnih tovarn in livam v Ljubljani. V župniji, ki ima pet cerkva, ki so večinoma vse velike in imajo tri že nove zvonove, ni lahko naročiti nove zvonove, zlasti čisto bronaste. Za časa g. dekana Hecla leta 1906 so bili za marenberško župnijsko cerkev naročeni novi zvo- novi pri zvonolivarni Samassa v Ljubljani; *rSili so svojo službo samo deset let, do leta 1916. Zvonilo ni bilo ravno težko, a glasovi so bili krasni. Upati je, da bo tudi sedaj tako! — Pri Sv. Jerneju je bil letos po 13 letih zopet postavljen božji grob in so se Ijudje veselili vstajenja na Veliko noč, a je vreme to preprečilo. Na oni strani meje je mnogo Slovencev, ki so imeli vselej prost prehod čez mejo, kadar je pri Sv. Jerneju sv. opravilo, a letos za Veliko noč je bilo to zabranjeno, pa ne od avstrijskih obmejnih organov, temveč od — naših! Na avstrijski strani hudo razsaja španska bolezen ali gripa, skoro je ni hiše, kjer ni bolnika, ponekod celo po več. Ker pa bolezen ne pozna države in carinske meje, torej ne potrebuje obmejne izkaznice, se lahko zgodi, da pride brez dovoljenja sem, razen če pristojni činitelji tega ne preprecijo. Tudi g. župnik dr. Friderik Krenn pri Sv. Lovrencu nad Ivnikom je bolan in se je moral blagoslov velikonočnih jedil na veliko soboto deloma izvršiti od naše strani, seveda v velikem snežnem metežu. Lepo je slišati, kako Nemci molijo: glasno in počasi. Naj bi se naši Ijudje tega učili! Sv. Peter pri Mariboru. Mnogo se govori o cesti skozi Metavo. Ce se bo gradila ta cesta, bi bilo najboljše, da bi tako-le tekla: Od gostilne Klojčnik, pod Rapočevo viničarijo, potem pod Ferlinc Sim., oziroma po njegovih. njivah, dalje mimo kapele in Krepeka do Lufta Janeza, od tam pa naravnost na veliko Zimico in Sv. Barbaro. To bi bilo koristno za domačine in tujce. Ce pogledamo Metavo danes, se mora reči, da je ta kraj naravnost cd sveta odrezan, ni nobene vozne in tudi ne prave peš-poti, da bi ljudje, ki jo doma od Sv. Barbare, Sv. Ruperta in Sv. Bolfenka itd., šli peš v Maribor. O vozu pa itak nl govora. Mnogokrat sem opazoval uboge Jjudi, ki nosijo v Maribor iz teh krajev skozi Metavo, kako do kolena gazijo po vodi in blatu; če se izogibajo, delajo metavskim kmetom vedno škodo po njivah in travnikih. Nekateri pravijo, da bi šla nova cesta skozi Metavo in na Nebovo v Maribor. To pa ni za Metavčane in tuje ljudi nič koristno, ker na Nebovo bi bil velik ovinek in s tem za 1 uro bolj zamudna pot. Vsak, bodisi domačin ali tujec, ne bo šel iz Metave na Nebovo in v Maribor, ampak skozi Metavo in Trčovo. Ljudje svoje stare poti (»delenjske« ceste) ne bodo spremenili. Ce se bo gradila cesta, se ne smemo ozirati na poedince, ampak na občno korist. Pobrežje pri Mariboru. Cenjenemu občinstvu na Pobrežju naznanjamo, da od 1. aprila t. 1. dalje izdaja živinske potne liste g. Lesjak Metod, hišni posestnik na Aleksandrovi cesti 74. Sv. Barbara v Slov. goricab. Dopis v »Slov. gospodarju« od 31. p. m. glede gorostasno slabe ceste skozi Metavo proti Sv. Petru pri Mariboru, katero uporabljamo mi posebno nosilci domačih in poljskih pridelkov dnevno za mariborski trg, nam je segel do srca in resnično smo zelo hvaležni 'onemu dopisniku, ki se tako toplo zavzema za popravilo te zanemarjene občinske steze. Ljudje, ki so navezani hoditi po tej cesti, trpijo prave muke, blatne čevlje komaj pipljejo iz ilovice in jo mešajo z mlakami kakor lončar glino. Stranski poti so pa strogo prepovedani, pa tudi močno zagrajeni, če pa le kateri visoko gori nad vasjo vdari vprek, ga v začetku vasi Metave ošteje in ozmerja prvi in najstrožji čuvar ter ga hoče vreči v mlakužni obcestni jarek, dopisnik tega članka mu je nekoč komaj ušel, ko ga je nameraval suniti, a na drugem koncu vasi je neki drugi strogi posestnik, ki tudi zabranjuje vsak stranski pot, ki so zdaj zagrajeni z gosto bodeCo žico. Slavni cestni odbor Maribor levi breg, ozri se na nas s celim bistrim očesom in usmiljenim srcem ter nam popravi se to leto to grozno cesto; hvalo ti bomo peli tisoči nosilci raznih dobrin. Kamen za tlakovanje se nahaja v bližini, vprežne živine imajo dovolj marljivi Metavčani, treba je le vodnika, nekaj denarja in delavcev. Gornja Radgona. Dne 1. aprila ge je poslovil od nas g. Vinko Kolman, ki je bil v naši župniji štiri leta in dva meseca. Nastopil je službo kaplana v Rušah. Na njegovo mesto pride g. Martin Uranjek iz župnije sv. Pavla pri Preboldu. Gotovo spremljajo oba gospoda iskrene želje njunih dosedanjih ovčic, da bi bila srečna in zadovoljna v novem kraju. Veržej. Dne 29. marca se je v Mariboru poročila tukajšnja učiteljica gdč. Benkovič Elizabeta z g. Joškom Horvatom, uradnikom iz Maribora. Novoporcčencema obilo sreče! — Tukaj se je že dalje Casa šušljalo za kulisami o neki korupcijski aferi, tako da je nazadnje prišlo na uho tudi državnemu tožilcu, ki ima vso zadevo v rokah. Veržej. Letos smo dobili nov božji grob. Kar 'eP0 ga nam je pripravil Joško Janežič in smo niu vsi hvaležni za delo. Našim domaCinom in prljateljem v Franciji obilo sreče in mnogo pozdravov, našim k vojakom odhajajočim pa: srečno pot in Bog z Vami! Dornova pri Ptuju. Popotnik, ki potuje po bancvinski cesti iz Ptuja proti Ljutomeru skoz; našo vas, vidi pri naa posebnosti, ki bi jih drugod pač težko našel. Pred vasjo se vidijo cele njive zasajene s čebulo, katero smo včasih dobro prodali, v teh Casih pa prav slabo. Največ si pomagamo s tem, da čebulo razvažamo po drugih krajih in celo po Hrvaškem. Zato nas daleč okoli poznajo kot prave llikarje. Naši gasilci so si lansko leto postavill zidan stolp, ki celo prekaša ptujskega. Popotnik se ozre vanj in se vpraša, kako so Domovčani zmogli kaj takšnega. Pač pa bi se priporočalo vodstvu, da se pobriga za odtok tam okoli stoječe smrdljive vode, katei-e se žabe s svojim kvakanjem najboli veselijo, ter da odstrani koprive in drugo tam okoli rastočo nesnago. Naša največja posebncst, ki nam povzroča veliko sitnosti in skrbi, pa je ta: Ko drugod po deževju voda odteče, šele k nam po par dnevih priteče. Sicer čudno, pa vendar je res. Veasih še dolgo časa stoji in smrdi v obcestnih jarkih, na cesti in na travnikih. Popotnik, ki se že veseli lepega vremcna ter mirno koraka po že suhi cesti, pride do te približno četrt kilometra podvodne ceste, mora peš v mrzlo vodo ali pa nazaj, ako tiima za voznika pripravljenih dinarjev v žepu. Da travniki trpijo pri tem občutno škodo, je vsakomur jasno, spomladi jih ne moremo očistiti, pozneje pa večkrat dobimo blatno in ničvr<;dno krmo. Da bi se temu vsaj za silo odpornoglo, smo v prvi vrsti poklicani sami, da izsekamo iz struge šibje in iztrebimo druge odvodne jarke; tega se pa nekateri lastniki obstruginih parcel krčevito branijo, misleč, da bi jim voda potem trgala zemljišče. Občinski odbor je že v jeseni na seji sklenil, da se to izvrši, kar se pa še do sedaj ni. Zato se prosijo merodajni činitelji, da tej zadevi posvetijo več pozornosti, ker radi nekaternikov ne more veliko drugih tako občutne škode trpeti. Slivnica pri jMariboru. Na velikonočni pondeljek je priredil mladinski zbor Jadranske Straže iz Rač v slivniški šoli koncert pod vodstvom g. učitelja Zoma. Zapeli so nam 22 krasnih pesmi, eno lepše od druge, tako lepo in ubrano, da se nismo mogli načuditi, kaj zmorejo otroška grla. —Poročil se je isti dan g. Ramot Anton, po- sestnik, pofitni uslužbenec v pokoju In naročnik »Slcvenskega gospodarfa«, z gd«. Vidovič Marijo. 2elimo obilo sreče! — V četrtek dne 1. aprila popoldne je izbruhnil ogenj v gosporarskem poslopju g. Kosija, višjega železniškega uradnika v Belgradu. Pogorelo je gospodarsko in stanovanjsko poelopje do tal. zivino ln nekaj pohištva so rešiii. Prihitele ao gasit Stirj gasilske čete, od katerih je bila hočka prva na mestu ne3reče. škodo cenijo na 60.000 Din. Najbolj prizadeta pa je uboga služkinja, kateri je zgorela vsa obleka in par tisoč dinarjev prihrankov. Ne mine pa skoraj nobena noč, da bi nas ns vznemiril kakšen ogenj na Dravskem polju. Na delu je gotovo hudobna požigalčeva roka. Sv. Florijan, varuj nas časne in večne nesreče! — Prihodnji teden se zafrne graditi prepotrebna cesta iz Slivnice v Radizel, katera je delala veiiko skrbi nekaterim nasprotnikom. Le naj se kar lepo pomirijo, ker je vsaka pritožba, da je cesta nepotrebna, zastonj! Loče pri Poljčanah. Zima se nam je podaljšala. Bog pomagaj! Saj je prijetno tudi pri topli peči. Sicer pa je danes svet narobe, zakaj ne bi bila še narava. Pa naj enkrat velja: Božič na trati, velika noč na pefii. Pa kaj zato. Veselje pa kljub temu ne mine. Sedaj bomo imeli koncert, potem pa nas misli kat. prosvetno društvo presenetiti z lepo igro. — Toda tudi med nami se najdejo Ijudje, ki jfli vesell žfvljenje po svetu. Kopica takih nadebudnih Ločanov iz vseh delov fare se je odlcčila za pot na Francosko. Mialijo, da tam ni med delom vroče in <3a franki kar sami lete v žepe. želimo jim obilo sreče. Ko bcdo pa imeli polne žepe, se naj vrnejo. — Naša bratovščina jeruzalemskega osla prav dobro napreduje. Zakaj pa ne, ko pa imamo tako agilnega predsednika. — Pred kratkim se je v Mariboru poročila gdč. Herta Fleck z g. Viktorjem Heck. Bilo serCno! Zibika. Cesta Pristava—Zibika bo polagoma zvezana s križiščem cest na Grobelnem. S to zvezo se odprc prometu zibiška in ločniška dolina. Hrvaško Zagorje in celo Obsotlje pa dobi najkrajšo zvezo z železniško centralo na Grobelnem. Zibiška župnija išče cerkovnika in organista, ki bi opravljal tudi občinsko tajništvo. Primeren bi bil oženjen upokojenec brez otrok, ki je vešč orgljavec in spreten, samostalen tajnik, pa ljubi cerkev in želi pomagati novoustanovljeni občini. Narava Zibike je alikovita, kraj miren ,ljudje dobri. S 1. majnikom se sprejme cerkveni in občinskl služabnik. Sv. Vid pH Grobelnem. Velikanoč nam je prinesla obilo belih pisank, ki nam jih je blagovolila pokloniti na§a mladina. Pred cerkvena vrata se je postavila cela vrsta legionarjev jeruzalemskega osla, opremljenih z ledenimi kepami z namenom, da odvrača pobožne vernike od popoldanske službe božje. Ako se napravi komu škoda, n. pr. če se zlomi dežnik ali se poškoduje ruta, obleka ali slično, to častno legijo jeruzalemskega o*la nič ne stane. Nadvse žalostno dejstvo je, da ta četa nikomur ne prizanese. Pred leti te grde navade pri nas ni bilo. Kdo jo je zdaj vpeljal, se vpražujemo. Vse, kl imajo v rokah vzgojo otrok, vljudno proslmo, da jih vzgojijo župnlji v čast in ne v sramoto. Znani pregovor pravi: česar se Janezsk nauči. to Janez zna.