llaMtvulEMilBpreU BU ОДД
НдГдшапкпБо^
Verla* mul Schrlftleltunr: magenfurt, Blemarckrlng IS, Poetfach 115 / BmsagsprtiM (Im voraue zahlbar^ monatllch RM 1 — frel Haus (elnecmiefillch RM 0.20 ZustellgebUhr AJ)bestellimgen d«r Zeltung fUr den nacbfolgenden Monat werden nur achriftUcb uad nur bii 35, dee laufendeo Monata шртпотшеп
Nr. 91.
Krsinburg, den 17. November 1948.
Ш\[ hndi boji na Izhodn
Sovjetski napadi na Krimu razbiti - Zgubljene vasi pri Kijevu In Zltomlru osvelene
8. Jahrgang.

Oberkommando der Wehrmacht je dne 15. novembra objavilo:
Na Krimu smo v hudih bojih razbili večkrat ponovljene sovražnikove napade severovzhodno od Kerča. Vzhodno od Pere-kopa so deli 38. romunskega pešpolka, ki jih vodi stotnik Tabisa, v napadu uničili eno sovražno stotnijo metalcev granat.
Ob spodnjem Dnjepru so nemški gorski lovci presenetljivo sunili naprej iz mostišča pri Kerzonu, pripeljali ujetnike in plen in zavrnili sovražnikove protisunke.
V, velikem loku Dnjepra so Sovjeti vnovič prešli v najJad z močnimi skupinami pehote in oklbpnjakov. Po srditi borb smo tukaj preprečili prodorne poskuse jugozahodno od Dnjepropetrovska in severovzhodno od Krivojroga ob težkih sovražnikovih zgilbah. Severno od mesta Krivojroga smo z nasprotnim napadom prestregli Vdor v ■našo fronto, ki ga je bil sovražnik dosegel z veliko močnejšimi silami. Pri teh bojih, ki 6e s polno silo trajajo, smo odstrelili vsega skupaj 120 sovjetskih oklopnjakov.
Na fronti ob Dnjepru smo na obeh straneh čerkasija vrgli sovražnika, ki je prešel čez reko, zopet nazaj čez veletok.
V prostoru pri Kijevu in Zitomiru smo zopet osvojili nekaj zgubljenih vasi. Neko sovražno bojno skupino smo razbili. Naša pri Zitomiru bojujoče se čete smo vzeli nazaj na položaje zahodno in severozahodno od mesta. Jugozahodno od Gomla se je sovražniku po večdnevnih zgub polnih bojih posrečil vdor. Sovražna konjiča in oklop-njaki so poskušali presenetljivo zavzeti me-
sto Rečico. Bili so postreljeni. Na obeh straneh Gomla so spodleteli številni napadi Sovjetov.
Zahodno od Smolehska so Sovjeti z uporabo številnih strelskih divizij in močnih sil oklopnjakov zopet povzeli svoje prodorne poskuse. V srditih bojih smo odbili v več valih napadajoče' sovražne sile, zajezili krajevne vdore in samo v tem odseku fr6nte odstrelili 56 oklopnjakov.
Severozahodno od Smolenska je bojno delovanje nekoliko popustilo.
Od ostale vzhodne fronte poročajo le še o krajevnih napadih sovražnika v prostoru pri Nevlu. 12. in 17. divizija protiletalskega topništva zračnega orožja imata znaten delež pri tukaj doseženih obrambnih uspehih s svojo vzorno službo in s svojim neumornim poseganjem v boje na tleh ob izlivu Boža in v loku Dnjepra.
Na južnoitalijanski fronti je bilo včeraj le delovanje topništva in izvidniških čet.
V zalivu pri Reki so se ob sodelovanju t odredi vojne mornarice izkrcale čete vojske na po tolpah zasedenih otokih Krk, Cres in Lušin. Z energičnim prijemom je bil tukaj zlomljen sovražni odpor in so bili otoki zasedeni. Številni ujetniki in plen so padli v naše roke. Lahke pomorske bojne sile so ujele več vozil, s katerimi so skušali deli sovražnika uiti.
Zračno orožje je nad vzhodnim Sredozemskim morjem sestrelilo pet sovražnih letal. Nemški lovec za podmornicami je v Egejskem morju potopil neko sovražno podmornico in pripeljal ujetnike.
жт

шш

^ ;^Z :
Boj protl snegu In ledu	*
čez noč go zamrznili motorji tovornih In onebnih avtomobilov »ašlh frontnih delavcev. Prvikrat etopl v funkcijo ogrevač, ki *e je te v minuli zimi zelo dobro obncsel. Sedaj je Se »popoln jen In epra\i tudi v tej zimi vsak zamrzll motor zopet v obrat.
(PK.-^fnahme: TO.-Kriegsberlchter Maier, Atl. M.)
sloie proli masam / в.д.,,
Premoč osebnosti hrabrega bojevnika proti premoči množic
Težka bilka na Vzhodn
Sovjeti poskušajo Izsiliti operativne odločitve
Berlin, 16. novembra. K obema dosedanjima težiščema v velikih bitkah na vzhodni fronti zapadno od Kijeva in zapadno od Smolenska — južnem bojišča, namreč onemu pri Kijevu, gre prednost — je pristopilo novo težišče severozapadno od Cerni-gova. Tukaj je sovražnik ponovno napadal z zelo močnimi silami na ozkem prostoru in uporabljal skupine oklopnjakov, ter k atftki pripravljene skupine konjiče.
Sovražnikov namen, da bi tukaj predrl, izhaja že iz številke na odseku samo enega nemškega zbora uničenih odnoeno z zadetki za premikanje onesposobljenih 217 sovjetskih oklopnjakov. Vedno bolj in bolj se zgoščuje vojno dogajanje na zapadni strani Dnjepra v eiiotno operacijo, 8 katero hoče sovjetsko vodstvo očitno še pred začetkom zime povzročiti odločitev glede nadaljnjih delov vzhodne fronte. Prostor bojišča se je razširil v pomembno operacijsko ozemlje, v katerem se menjavajo sovražni napadi in nemški nasprotni napadi.
Samo ob sebi se razume, da je to bojišče navzlic svoji ogromni prostranosti zaščiteno in da je. docela pod nemško kontrolo. Vendar se stavijo najtrše zahteve do tam bojujočih se nemških čet, ki se morajo vzdržati na nekaterih mestih nasproti veliki sovražni premoči. Iz dejstva, da vrže sovražnik konjiške skupine v bitko, lahko sklepamo, da ima namen, čim najprej in čim ob-sežneje razširiti krajevne vdore in bitko v prostoru razvleči š pričetkom gibljivih faz. Ta sovjetski poskus pa bo po vsej priliki spodletel ob nadmoči strojnih orožij.
Glede ostalih odsekov te bitke na Vzhodu v tem hipu še ne dado nobenih podatkov. Edino iz bojišča zapadng od Kijeva poročajo, dp, sovražnik. suva dalje proti Za-padu. Nemška nasprotna premikanja na jugovzhodu od mesta trpe zaradi slabih cestnih prilik, ki jih je povzročilo neugodno vreme. Zato je treba čakati, da se pojasni položaj v tmh prostorih velikih bojev in
zlasti se bo šele v prihodnjih dneh izkazalo, ali bodo Sovjeti mogli trajno nadaljevati svoje masirane prodorne namene. Na jugu vzhodne fronte so postali boji znatno slabejši, čeprav so tudi tukaj uporabili velike kontingente čet za prodorne operacije.
Na Vzhodu, v mesecu oktobru. Boj na Vzliodu je dosegel trdoto, ki si je skoraj ne moremo predstavljati. Neprestano znova se zaganjajo Sovjeti in skušajo razširiti zahodno od Dnjepra izsiljene prostore vdora in izsiliti strategični prodor zlasti v pro* etbru jugovzhodno о4 Kremenčuga. P0 sov-' ylsV'	pp	mnoge divizije
v le malo kilometrov široke odseke, da bi B tako Josci^iio številčno premočjo dosegli dalje postavljene cilje. V tem boju se izkaže bojevniška premoč nemškega vojaka, njegov pogum, njegova vztrajnost in nje^ gova stanovitnost.
In prišli so potem, ko so njihovi topovi bobneli dve uri. Nenadoma je nastala tišina, n med njo so Sovjeti rjoveče su:ili naprej. M-- Tlo se je že, ko je ob gozdnem obronku
Uničene močne skupine komunističnih iolp severorzodno od Reke
Srdila borba zahodno od Kijeia
Sunek v sovjetski bok jugozahodno od mesta - 29 bombnikov USA sestreljenih
Oberkommando der Wehrmacht je dne 14. novembra objavilo;
Na Krimu so Sovjeti podvzeli več brezuspešnih sunkov iz svojega mostišča severovzhodno od Kerča in proti našim položajem pri Perekopu.
Na fronti ob Dnjepru smo zavrnili sovražne napade jugovzhodno od Kerzona, se-verozapadno od Kremenčuga in -na obeh straneh čerkasija ter utesnili z nasprotnim sunkom malenkostne krajevne vdore.
Na bojišču zapadno od Kijeva se nadaljuje srdita borba. Jugozahodno od mesta so lastne sile sunile v bok proti Zitomiru prodi-rajočega sovražnika in mu prizadele občutne zgube. V Zitomiru in severno od mesta se vrše silni boji.
Vtem ko smo jugozahodno od Gomla in severozapadno od Smolenska odbili ali prestregli nove močne sovražne prodorne napade v hudih, mestoma še v temi trajajočih bojih, so lastni nasprotni napadi severno od Gomla vrgli sovražnika, ki je bil začasno vdrl, nazaj na njegova izhodišča.
Iz prostora pri Nevlu poročajo o živahnem, iz dru-nh odsekov fronte po o majhnem krajevnem bojnem delovanju.
Od avgusta 1942. leta na Vzhodu bojujoči se 667 topniški jurišni oddelek, ki ga vodi Hauptmann Zettlfer, je odstrelil'v pro-
storu zahodno od Smolenska tisočnega oklopnjaka.
V	Južni Italiji še trajajo boji s težiščem na obeh straneh prehoda proti Cassinu. Južno od Venafra smo zopet zgubili nek včeraj zavzeti vrh. Močni ameriški napadi zahodno od Venefra so spodleteli.
V	severozahodnem prostoru Balkana smo po večtedenskih bojih obkolili in uničili skupine komunističnih tolp v prostoru se-vernovzhodno od Reke. Te so zgubile pri tem nad 3.600 mrtvih in 4.500 ujetnikov. Vrh tega smo uplenili 45 topov, 522 strojnic in metalcev granat ter 4655 pušk. Polastili smo se 30 oskrbovalnih skladišč.
Naše čete, ki so se izkrcale na otoku Le-ros, se uspešno bojujejo nasproti močnejšemu sovražnemu odporu.
Poskus skupin severnoameriških bombnikov, napasti severozahodno nemško ozemlje Reicha, je spodletel zaradi močne obrambe lovcev. Raztreseno odvržene bombe so le v nekaterih krajih povzročile škode. Zračne obrambne sile, ki so bile udeležene pri obrambi teh napadov, so uničile 29 sovražnih letal. Nad zasedenimi zapadniml ozemlji smo sestrelili nadaljnjih pet sovražnih letal.
V	preteli noči so nekatera britanska vzne-mirjevalna letala odvrgla malo število bomb v zapadnem in aevemem ozemlju Reicha.
naenkrat postalo živahno. Domnevalo se je* da so tam ves dan stali nared, prikazali pa se niso. Tudi sedaj se jih je komaj videlo^ S svojimi prstenorjavimi plašči so cel6 nt planem skoraj zginili. V mraku se je vid^ le oekajcšno prenjikanje in slišalo se јф rjo^ \впје какрт upljanjeriih. Zapustili »o za# vetje gozda. Zdaj pa so jih, iz rovov iz kenj, sprejeli ognjeni zublji, salve pušl^ Povsod se je rdeče zabliskalo iu eikalo ia žvižgalo je po zraku. Tu je prenehalo nji«i hovo rjovenje, tu pa tam je še kateri zav-pil, toda to so bili kriki ranjencev. Napad ; je izjalovil. Malo časa pozneje je planil drug val iz gozda, zopet z rjovenjem in ie glasnejšim, kot prvi. Toda tudi ta val ni prišel Veliko dalje, in kar je od-njega prišlo dalje, je bilo ujeto.
In sedaj so suJeli v bojni postojanki ter čakali zaslišanja. Bili do starejši možje јд mladi fantje, vsi z zarjavelimi širokimi o-^razi, ostriženo glavo in kakor sij so jim stali bodljikasti lasje svetlo nad temnim čelom. Čepeli so na. tleh in buljili oči predse, škornje so imeli raztrgane in eden sploh ni i 'lobpnih. Ko "o jih začeli spraševati, začetkoma sploh niso hoteli odgovarjati, Mislili so še vedno, da jim gre za glavo, Tako sb jim bili pripovedovali tam preko, BO povedali pozneje —, kdor se da ujeti po Nemcih, tega Nemci ustrele. Končno pa so spregovorili. Ukazano jim je bilo, da morajo' prodreti in se z vso silo pretioriti, čeS da bodo pri Nemcih našli le malo odpora. Nato so izvršili naskok z vso silo enkrat, dvakrat — in sedaj so bili ujeti Poznalo se jim je, da niso več vedeli, kaj je blodnja in kaj je resničnost. Kakor čredo živine so jih pognali v boj, kakor so jih vse življenje držali kot čredo delovne živine. S svojo div* jo maso bi bili morali steptati in pomen-* drati vse, kar bi jim stalo nasproti. Kakšni čudni ljudje so vendar ti Nemci, ki ee zopet niso dali pogaziti!
Možje so, ki stojijo tem masam nasproti Že leta in leta se bijejo tukaj najstrašnejše bitke, kar so jih kdaj imeli. S tieoči oklop-nj^ov, s stotisoči ljudi se zaganjajo Sov* jeiti, vodstvo mas dela z živinsko, pekieneko lokavostjo. Možje, ki jim stojijo nasproti, so morali često občutiti trdote, toda vedno so še trše vračali V tem poletju je dosegel boj na Vzhodu trdoto, kaki^ne še ni poznal noben vojni pohod. S srcem in roko vzdrže tukaj nemški vojaki: naučili so se sovražiti zadnje strasti bojevnika. Vsak posamezni imoS snom dokazati, da «0 naj^
štren ?. — Štev. 91.
K ARAWANKKN BCTE
Sreda, 17. novembra 1943.
boljši bojevniki na celem svetu. Z maeo j# nasprotnik močnejši, ne pa x bojevniki, ж moimi.
Ko BO bili Sovjeti ix dotičnega gozdnega dela napadli v tretjič, so bile nemške rtroj-nice postreljale vso svojo municijo in w niso mogle več udeležiti boja. Sovražni napad se je približal tik do položaja. Potem so ga zadržali z ročnimi granatami, čez malo časa je pa zmanjkalo tudi ročnih granat in Sovjetov ni zadrževalo nič več. V tem hipu je spreletela nekega Feldwebla, ki je moral tu držati položaj, hladna opojnost ne-_premagljivega bojevnika. Užgal je bil zadnjo ročno granato, jo vrgel proti sovražniku, nato pa s krikom planil na sovražnika in s tem potegnil tudi tovariše, izmed katerih niti^eden ni več imel nobenega naboja T puški. Sovjete je popadla groza, ničesar nieo pričakovali manj, ko nemški pro-tisunek, in na vrat na nos »o jo pobrisali, ne da bi na tej ali oni strani padel kak ■trel.
Morda se to lepo čita kot pripovedka iz kakšne knjige o junakih — in vendar se je to zgodilo te dni na vzhodni fronti. Kolikokrat je izid bitke odvieen od hladnih, zvestih in hrabrih src nekaj pravih mol Da, skoraj vedno je tako. Možje morajo biti, ki Ш kratko, smelo odločitvijo razjasnijo obupen položaj, ki so »poznali, Cesar je končno treba v vojni. So to možje, k* razen ljubezni do svoje očetnjave nimajo ničesar drugega ko boj, možje, ki Se živijo, ker so veliki bojevniki. Imajo oči, ki jim ne more več nih{e kaj natvesti, pred katerimi so postale reči sveta male. V njih je veliko globokega hrepenenja, čegar izpolnitvi se vsak dan odrečejo. Prah bojnih poljan se drži njihove kože in nesnaga cest pohoda, njihove roke so hrapave *in razpokane, toda njihovo srce je čedno in sigurno in tako prietno ko zlato, njih srčni utrip je življenje Reicha. Možje stoje proti masam. Vedno znova zagrabijo ti možje in razdrobe. če se iaganja nov val, se mora zlomiti. Strojnice •treljajo, možnarji, havbice, metalci, oblaki prahu se dvigajo, brizga iz lukenj blata, rjavi plašči jurišajo iz gozda, široki obrazi, tja v ogenj in smrt.
Morda pade kak mož, toda mane poginejo.
Doki v GIliraltarlu prenapolnjeni
L* Linea, 16. novembra. V Gibraltar je zopet dospelo nekaj težko poškodovanih anglo-ameriških vojnih ladij, da jih popravijo. Izkazalo se je pa, da doki v Gibraltarju zaradi prenapolnjehosti ne morejo eprejeti nobenih ladij več. In zaradi tega so morale angleške oblasti razširiti dok za poprave št. 2. Tu potrebna dela so že začeli.
IVoT angleški rop dežel t Tzkodnem Sredozemlju
Vihar nad Libanonoi
Preteča revolucija - črnci Iz Senegala streljajo na prebivalstvo
Berlin, 16. novembra. Uradna londonska objava pravi, da prevzamejo sedaj britanske bojne sile »odgovornostf v Libanonu.
»V Libanonu je nastala zelo težka mednarodna kriza«. To sodbo je oblikovala uradna britanska Reuterjeva agentura, ko je prinesla obilico poročil, da se širijo nemiri čez glavno mesto Beirut In druge kraje. V resnici je dogajanje v Libanonu klasičen zgled, kako se je Anglija vedno skušala polastiti popolnega gospostva v zasedenih ozemljih.
V juniju 1941. leta sta postali Sirija in Libanon zaradi vkorakanja britanskih čet skupno področje oblasti Britancev in de Gaulla. De Gaullova uprava je dosegla, da 80 se menjavale v tem stanju francoske in sirske upravne korporacije. Sedaj smatra Anglija, da je prišel trenutek, ko lahko zopet prevzame v lastno režijo Sirijo in Libanon, ki sta bili nekoč področje francoskega mandata. Iz tega razloga so organizirali dejanja sabotaže, nemire in končno vstajo, ki 80 grenili življenje, francoski upravi, da so tako dosegli popolen obrat v angleškem smislu. Kako pretuhtano je bilo to postopanje, se vidi iz dejstva, da Angleži niso samo vpregli od sebe odvisnega egiptovskega ministrskega predsednika Nahas pašo, ampak tudi stremljenje arabskega sveta po samostojnosti. V drugih važnih vprašanjih niti egiptovski ministrski predsednik niti arabski svet ni smel vplivati na razvoj v Bližnjem Vzhodu. Te faktorje moči so vključili le začasno šele v tistem hipu, ko
ве je to zdelo britanski politiki koristno, da so opravili britanska dela.
Staro angleško načelo: »Deli in vladaj«, ki ga pozna iz diferenc posameznih indijskih kast, katere so Angleži vedno ščuvali, in ki ga najdemo zopet v sklanjani obliki Se naprej v vseh britanskih kolonijah, je T skoro presenetljivo konservativni obliki vsebovan zopet v tem konfliktu za Libanon.
Francoski upravni koloniji Sirija in Libanon sta morali v tej vojni prestati težko usodo. Bili sta zasedeni, smatrali eo jih za predmet izkoriščanja. Po ravno istem načinu, kakor v sedaj zasedenih ozemljih Severne Afrike, Sicilije in Južne Italije. Seveda je britanski vladi precej mučen obseg krize v Libanonu, toda upa, da bo to krizo prebila in lahko polno uveljavila svoje zahteve do oblastva. Ne zaman piše Reuter-jev diplomatski dopisnik: »Položaj na Libanonu je dobil resno stran in poročila po kablu iz Beireuta in Kaira pravijo, da so francoske oblasti storile ostre ukrepe. Točnih poročil francoski nacionalni komite v Alžiru še nima in tudi britanski misiji v Siriji in na Libanonu še niso ničesar poročali«. S tako inačico zasmehujejo upravo de Gaulla v Siriji in Libahonu in jo sumničijo, tako da pride avtomatično do izraza angleški namen, da tam »končno napravijo red«. Za vsak primer pa gre ves razvoj v breme sirskega prebivalstva, ki mora preskušati rivaliteto sil v tem prostoru z ljudskimi žrtvami brez konca in kraja.
Izredno visoke sovjetske zgnbe v srednjem odseku
Trajno budi boji v prostoru pri Kijevu
Oberkommando der Wehrmacht je dne 13. novembra objayilo:
Na Krimu so severovzhodno od Kerča spodleteli vnovični, po oklopnjakih podprti sunki Sovjetov. Na morski ožini pri Pere-kopu smo a topniškim ognjem razgnali dva proti našim položajem prodirajoča sovražna bataljona in v zalivu zahodno od mesta zbiranja sovjetskih čolnov za izkrcavanje.
Lahke nemške pomorske bojne sile so tudi včeraj preprečile dovoz novih pošiljk in ojačenj v sovražno po izkrcanju nastalo mostišče južno od Kerča in uničile pri tem štiri z gonilno snovjo in municijo natovor-jena sovjetska vozila. Pomorske obrežne baterije So obstreljevale nakladne naprave
IVezmanjšana sila bilke pri Kiieiu
Sovjeti v dveli dneh zgnblli 411 oklopnjakov - 29.000 brt, 2 rušilca potopljeni
Oberkommando der Wehrmacht j« dne 12. novembra objavilo:
Na Krimu so Sovjeti z močnimi silami poskušali razširiti svoje mostišče severovzhodno od Kerča. Nemške in romunske če- • te 30 jih po hudem boju ustavile. Nemške lahke pomorske bojne sile so preprečile poskuse sovražnika, da bi razširil mostišče izkrcanja južno od Kerča, in so potopile pri tem en sovražni topniški čoln. Severovzhodno od Perekopgi so bili v boju od mola do moža uničeni sovražni oddelki, ki so prišli čez Leno morje.
Ob Dnjepru so naše čete preprečUe sovražnikov poskus, priti vzhodno od Niko-pola čez reko. Krajevni napadi Sovjetov v loku Dnjepra so spodleteli.
Na bojišču pri Kijevu traja bitka v globini vdomega prostora z nezmanjšano silo. Jugozahodno od mesta »o se zrušili močni sovjetski napadi s težkimi sovražnimi zgu-bami, vtem ko smo si dalje južno z nasprotnimi napadi zopet osvojili več vasi.
Severozahodno od Cemigova je po težkih zgubah sovražnika prejšnjega dne popustila sila njegovih napadov. Vendar j« pa tudi včeraj prišlo do silnih bojev, pri katerih so v odseku enega zbora znova uničili 37 sovražnih oklopnjakov ali jih z zadetki onesposobili ia premikanje.
Nove sovražne napade severozapađno od Smolenska smo odvrnili ali prestreglL
V prostoru pri Nevlu je sovražnik tudi včeraj poskušal, razširiti svoje vdomo mesto' zlasti južno in severno od mesta. Pri uspešni obrambi teh napadov smo uničili
ajartag*
severno od Nevla 40 oklopnjakov, od teh 35 samo po eni pehotni diviziji.
Vsega skupaj so Sovjeti v obeh zadnjih dneh zgubili na vzhodni fronti 411 oklopnjakov in 98 letal.
V Južni Italiji se zaganjajo severnoameriške čete zapadno od Volturna že več dni vzlic težkim zgubam vedno znova proti našim višinskim položajem. Zapadno od Lig-nana je zanosni lastni napad pribojeval začasno zgfibljen vrh in neko vas.
Odredi nemških bojnih in torpedn'h letalcev so v včerajšnjih popoldanskih urah znova napadli močno zavarovan sovražni oskrbovalni konvoj v vodovjih vzhodno od Orana. Po dosedanjih ugotovitvah so potopili štiri polno natovorjene tovorne ledje z 29.000 brt ter dva rušilca in težko poškodovali enajst nadaljnjih tovornih ladij s skupno 84.000 brt, dva rušilca in eno straž-no ladjo. Sest nemških letal pogrešamo.
Skupine sovražnih letal so podnevi napadle kraje v zasedenih zapadnih ozemljih in odvrgle bombe na mesto Mlinster. V noči je nekaj britanskih vznemirjevalnih letal napadlo zapadno in severno ozemlje Reicha. Vsega skupaj smo včeraj sestrelili 19 sovražnih letal.
Bdenovo priznanje
Stockholm, 16. novembra. Britanski zunanji minlkter Antony Eden je v četrtek poročal v londonski Spodnji zbornld o konferenci zunanjih ministrov v Moskvi. Rekel je, da so tam pač razpravljali o vseh evro-pejskih problemih, »nočem pa trditi, da bi se bili mogli sporazumeti v vseh točkah. To bi pomenilo mednarodno tisočletje (s čimer očitno misli na nekaj takega kakor zlato tisočletje v sanjah) in temu se še nismo silnic jfriihliiinMif
in ladijske cilje ob Tamanskem polotoku. Pogodile so pri tem materialna skladišča in manjše prevozne ladje, od katerih je ena eksplodirala.
Na fronti ob Dnjepru so bili živahni krajevni boji zlasti severno od Krivojroga, pri Kremenčugu in severozapadno od Cerkasija.
Na bojišču pri Kijevu so lastni odredi, ko so se krvavo ubranili težkih sovražnih napadov, sunili z nasprotnim napadom naprej južno in jugozapadno od mesta in zopet osvojili važen odsek pokrajine. V globini vdornega prostora trajajo še težki boji med sovražnimi, veliko močnejšimi, proti 2ito-miru prodirajočimi silami in nemškimi bojnimi skupinami. Tudi severozapadno od Kijeva 80 silni boji.
V	Srednjem odseku so Sovjeti severozahodno od čemigova ponovili svoje močne napade po bojnih letalcih podprtih oklopnjakov in izvajali nove sunke proti naši fronti severno od Gomla in severozapadno od Smolenska. Vse prodorne poskuse smo preprečili ob izredno visokih nasprotnikovih zgubah in pri tem uničili 55 sovjetskih oklopnjakov v odseku zbora, ki je bil naveden že 11. in 12. novembra.
Pri Nevlu je sovražnik včeraj znova poskušal, razširiti svoj vdorni prostor. Z lastnimi nasprotnimi napadi smo vrgli zopet nazaj sovražne oddelke, ki so bili v nepreglednem svetu sunili naprej.
V	Južni Italiji je sovražnik nadaljeval svoje pogubonosne napade na presno gorovje med Mignanom in Venafrom. Vršili so se težki boji, v katerih se je sovražnik polastil nekaj vrhov na obeh straneh nižave pri Mignanu. Z nasprotnimi napadi naših čet smo jih zopet vzeli z naskokom in smo sovražnika vrgli zopet nazaj v njegove izhodne položaje.
Pri nadaljevanih napadih na Sovražne lahke pomorske bojne sile v vzhodnem Sredozemskem morju je zračno orožje pogodilo vsega skupaj pet enot, ki so bile težko poškodovane. Potem ko so bili s temi uspehi in z zaporednimi zračnimi napadi na oporišča otoka Leros ustvarjeni pogoji za pod-zetje proti temu otoku, se je na njem dne 12. novembra ob sodelovanju z Dojnimi in prevoznimi odredi vojne mornarice in tračnega orožja izkrcalo več bojnih skupin, med njimi tudi lovci padalci. Boji z britansko in Badoglijevo posadko otoka so še v teku.
Po poročilu nemških izvidnikov na daljavo je bilo pri napadu našega zračnega orožja na nek sovražni konvoj ob severnoafriški obali zadetih enajst nadaljnjih tovornih ladij z bombami ali torpedi. Vsega sku-Sftj je bilo toroi 23 greMwmib I&dij gotoglj#.
(шшшмМ)
K&kor javlja Reuter, je sedaj začelo približno 5000 delavcev premogovnikov Lancashlr« »tavkati, ker zahtevajo zvišanje mezde. Najmanj 10.000 rudarjev premogovnikov rjavega premoga v Plttsburgu (USA) je po Reuterje-vem poročilu ustavilo delo.
V	Spodnji zbornici je Churchill na neko vprašanje sporočil, da bodo v Angliji tudi po vojni izvršili neke vrste splo&no vojaško dolžnost, vendar je pa še prezgodaj, da bi se že zdaj Izjavili glede tega vprašanja.
Britanski minister za kolonije Oliver Stanley je v Spodnji zbornici zagotavljal, da bo britanska vlada storila vse, da olajša In pospeši naseljevanje Židov v Palestini.
Na Angleškem se po nevtralnih poročilih ne morejo ubraniti nekega občutka groze, kadar gledajo na vojaške operacije v Italiji. V krogih prebivalstva se vedno bolj razširja prepričanje, da je italijanska akcija zavedla r zagato.
Britanski minister za dela Be vin se je т nekem radijskem oglasu obrnil na učence občinskih In meščanskih šol, v katerih jih je pozval, naj se pri vpisu za narodno službo dajo zabeležiti za dela v rudnikih.
Tisk v Instabulu označuje postopanje pristašev de Gaulla v Libanonu za nerazumljivo in omenja pred vsem, da je s tem Francija iztisnjena iz Bližnjega Vzhoda in da se bo zate uveljavil le britanski vpliv.
V	Gibraltarju so uvedli preiskavo glede zadnje katastrofe anglo-amerlSkega konvoja na Sredozemskem morju. Iz Alžlra je prišla preiskovalna komisija v Gibraltar in zaslišuje pr*-živeče Iz te katastrofe konvoja,
V	alžirskih vojaških krogih pravijo, da bo Glraud že v kratkem dobil vrhovno poveljstvo nad Madagaskarjem. Odrekel se bo mestu vrhovnega poveljnika čet pri alžirskem komiteju, kar je le še vprašanje nekaj dni. Moskva ga po bodoči združitvi čet de Gaulla in Glrauda ne želi več v tej službi.
Novo priznanje severnoameriškega pomorskega ministrstva. Kakor javlja Reuter, je severnoameriško pomorsko ministrstvo v petek priobčilo, da je bil dne 6. novembra v Sredozemskem morju po sovražnikovem delovanju potopljen rušllec >Beatty«.
Na potu skoz Iran nahajajoči se prevozni vod, ki je obstajal Iz 15 velikih vojaških tovornih vozov z vojnim materialom In živili za Sovjete, so 60 km od Kazvlna napadli močno oboroženi ljudje in ga zažgali. Živila In orožja ■o padla^ v roke napadalcev.
»DaJly Mali« izjavlja v svojem rednem tedenskem pregledu iz Zedinjenlh držav, da še vedno kritizirajo Angleško. Na Srednjem Za-padu pjravijo, da Anglija noče od Zedinjenlh drtiftv t>rtjateljstva, ampak е4то najvefi daril. Zelo obžalovanja vredno je, da so se v B6št®'u že zopet vršile antisemitske demonstracije.
Savdova Arabija bo v prihodnje dajala koncesije za pridobivanje petroleja sanio USA fcn nič več tudi Angliji. To zahtevajo severnoameriški zastopniki pri sedanjih pogajanjih glede petroleja v E1 Rladu med USA In Savdovo Arabijo. Istočasno se SevemoamerikancI trudijo tudi v Egiptu za enako ureditev.
nih ali tako težko zadetih, da niso mogle nadaljevati svoje vožnje.
Po vznemirjevalnih napadih nekaterih sovražnih letal na zapadno ozemlje Reicha eo v pretekli noči nastale le neznatne škode.
Stalin že ukazuje
Belgrad, 16. novembra. »Stalin že uka« zuje«, je naslov komentarja, ki ga priob-čuje »Novo Vreme« k poročilu, da se mora jugoslovanska vlada v pregnanstvu preseliti v Moskvo in da mora general Mihajlo-vić razpusti svojo organizacijo ali se pridružiti Titu. Ni še, tako piše list, izzvenel ;v etru odmev klicev, s katerkni so hoteli r Londonu in Washingtonu preglasiti svojo kapitulacijo v Moskvi, in že se je začel odvijati klobčič, čegar niti hočejo zaviti okrog vratu tistim, ki so z vragom skupaj sejali buče.
Stalin ne more zgubljati časa in je že začel izdajati povelja svojim dozdevnim pod-ložnikom v bodočnosti. Toda še tragičnejša je usoda Mihajlovića, ki je bil še pred nekaj meseci velik ljubljenec Londona. Dosedanji zaščitniki in naročilodajalci so ga sedaj stavili pred alternativo, da se ali pridruži tistim, ki mu ■ bodo, kakor hitro ga zagledajo, kot prvemu pognali kroglo skozi glavo, ali pa da se sam, brez vsake pomoči, prerine med kladivom in nakovalom. »Ne vemo«, zaključuje komentar, »kaj bi se še moralo zgoditi, da bi se odprle oči tudi najtrdovratnejšemu prekucuhu.«
Kanadski roparji deklet
v nekem po Anglo-Amerikancih zasedenem mestu v Južni It$iliji so po povelju kanadskega mestnega poveljnika odvedli tri sestre v starosti od 18. do 23. leta, hčerke neke ugledne rodbine, skupno z drugimi mladimi dekleti mesta in jih spravili v hišo, ki je tam prirejena kot »kazino« za kaiiad* ■2(4 BUMdbesM
8r«4a, И. n«T«ml>n tM8.
KARAWANKEN BOTE .
štren 8. — Itw. 91.
Za sretnika proglašeni antikrist
Kako le angleška duhovščina poprej sodila o boljševizmu - Včeraj so preklinjali, danes blagoslavljajo
Naiffikof Yorica Je te dni prinpel т Moelrv«, da potuje po Sovjetski zvezi. Takoj po svojem prihodu je začel slaviti »pridoUtve« boljševizma. Ne bomo to priskutno lažnivo In hinavsko ravnanje nad&kofa natančneje karafcterizirall. Vprašamo samo, če so on In z nJim Vred vsi drugI vodilni dostojanstveniki vseh krščanskih veroizpovedi v Veliki Britaniji enako kot vodilni državniki njihove države pop<dnoma pozabili, kako stališče ao zastopali poprej proU boljševizmu?
Anglečka vlada je poprej na podlagi poročil •vojlh diplomatskih zastopnikov v Sovjetski zvezi objavljala zelo zanimive poeameznoetl e •trahovltih pokoljlh duhovnikov In onečašča« nju cerkva po boljfievlkih. V tej zvezi omenimo eamo Belo knjigo »Rusija št. 1. (1919) — »Mrka poročil o boljievlzm-u v Rusiji«. Ne moremo podati mnogih tozadevnih posameznosti in ae bomo zato zadovoljili s kratkim Izvlečkom iz uvoda te Bele knjige. Med drugim se glasi: . Poročila se niti ne komentirajo niti nimajo posebnega uvoda, ker v svojem golem podajanju govore sama za sebe. Kažejo načela in metode boljSevlSkega gospostva, strašne dogodke, ki so se odigravali, gospodarske posledice, ki so sledile, in пе.р<>[^шо revščino, ki so jo iezvall...«
V naslednjih letih najdemo številne uradne angleške Izjave o strašnih boljševiSkih pregar njanjih duhovnikov. Več kot dovolj jih je n* razpolago. Zadostuje, da navedemo nekatere izmed najbolj značilnih objav. »Times«, ki danes nikakor ne morejo prehvalitl sporazuma med Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo, so takrat In tudi še kasneje bile glaenlk uradnih In neuradnih krogov v boju proti boljševizmu. Dne 21. marca 1923. eo objavile članek z naslovom »War on Religion« — vojna vere. Proti ve reko stališče boljSeviške vlade je bilo najostreje obsojeno: »Napad boljševizma proti veri je direkten in Indlrekten. Prepovedujejo na najbolj surov način neizprosen ateizem. Podpirajo demonstracije, kot one lige" komunistične mladine na božični dan, z grdimi karikaturami vseh stvari, ki zaslužijo vse č*sti verskega nazora. ... Ne zamude nobene prilike, da označujejo vero v Boga kot zaatarek> praznoverje kapitalizma.«
Članek se konča s tem, da morajo dne 20. marca 1923. v Domu lordov obravnavane po-•ameznoeti »alarmirati ves civilizirani svet«.
Pozneje se je vršilo »kupno protestno zborovanje vseh vodilnih duhovnikov vseh veroizpovedi v Veliki Britaniji. Istega dne eo objavili odločbo, ki so jo podpisali takratna nadškofa C^terburyja la Yorka, moderator evangel-ske svobodne cerkve v Angliji, predsednik bap-tistov' In številni drugi dostojanstveniki. Odločba se je glasila med drugim kot sledi:
» ... Brezobzirni boj boljše viške vlade жи per vse kar znači vero, in kar se te lahko zdavnaj' ugotovi, je dosegel svoj višek. Od uvedbe boljševlzhia so bili Izpostavljeni stotine In tisoči duhovnikov neizrečnemu preganjanju. Pri tem zasledujejo cilj, da se Iztrebi vsaka vera v državi. Najsvetejša načela vere so sistematično oskrunjena in zaničevana. Boljše viki se nikakor niso ustrašili, javno priznati namen, za katerim'so šli. Sami so v nekem časopisu sledeče izdali; »Svojo agitacijo proti veri moramo natančno tako sletematlčno ieveetl, kot smo to storili v političnih vpraša-
njih — toda s Se veliko večjo odločnostjo...
... Podpisani zastopamo nmogo veroizpovedi la političnih prepričanj. Navzlic temu smo pa edini v nezaslišanem gnusu, s katerim opazujemo sedanjo politiko seetematlčnega preganjanja ver v vsaki obliki. Takega mišljenja ne morejo z molkom prezreti oni, ki se priznavajo k veri ali svobodi. Prepričani smo o tem, da bo naš protest deležbn odmeva povsod tam, kjer jim je pri srcu blaginja sveta...«
V anglo-amerlšklh državah predvsem se trudijo, da svetu pMkažejo, da sedaj boljševizem ne kaže nič več takrat tako ostro blčanih slabih navad. Da, ne Ijoje se niti v zanlčljlvem hinavstvu prikazovati boljševizem kot neko vr-•to prvega krščanstva. Strašna morjenja na Estonskem, Letskem In v Litvi pred vkoraka-njem nemških čet, Katln, Vinica — vse grozote sedanjosti se pri tem molče preidejo.
Spominjamo pa tudi na dogodke španske državljanske vojne. Z brzojavko svojega posebnega poročevalca v Madridu razkrije list »Times« Ж dne e. oktobra 1936. sledeče: ... Ob-
stoji čudno nasprotje med tukaj povsod vidnimi verskimi preganjanji in pogostimi radijskimi oddajali prepričanih katolikov, ki priznajo po komunističnem mikrofonu, da nI nasprotij med Kristusovim naukom In programom komunistične stranke. Popolni pristaši anarhistične sindikalne zveze in anarhistične organizacije bi bolje dokazali svojo toleranco, če. bi tu in tam odprli kako cerkev za darovanje maše, kot da jih uporabljajo za avtomobilske garaže... Antikristu se je tukaj nudila dolgo pričakovana priložnost...«
Obraz boljševizma se ne izpremenl nikdar. Njegove doktrine ostanejo glede svojega cilja do svetovne revolucije in gospostva nad vsemi narodi vedno Iste, ravno tako kot glede svojega protiverskega značaja. Na tem ne spremene tudi ničesar od časa do časa začudenemu svetu podane izjave, kot na primer nadškofa iz Canterburyja in ctrugih vodilnih duhovnih dostojanstvenikov Velike Britanije. Pri tem ne gre nikakor za trenutne duševne zmote teh krogov, temveč se v službi Židov angio-ameriški narodi sistematično zavajajo v zmoto In^sleparljo.
Obnavljajoče sile Evrope pa po takšni agitaciji ne morejo biti prepričane o boljšem. 2e davno so na grozen način spoznale pravi obraa boljševizma.
Dr. Peter Aldag.
Ze dwa mlliiona fih je nmrlo od vojne lakote
Vzor anglo-amerlške lažnivosti - Zrahlanle blokade žlvjl
Stockholm, 16. novembra. »Osvoboditev od stiske«, je največja puhlica, s katero kro&njarijo anglo-amerikanaki hinavci. Roosevelt jo je ravnokar zopet enkrat uporabil pri nekem radijskem nagovoru. Sedaj je stala pod istim geslom v angleški Spodnji zbornici debata, ki se bavi z »zrahlja-njem živilske blokade«. Angleži si prisvajajo pravico, vsiljevati pomožne akcije vsem »gladujočim in potrebnim narodom«.
Čudno, da predvidevajo take akcije vedno samo za take pokrajine, ki jih nimajo. Pa bi vendar imeli najiboljSo priložnost, udejstvovati se kot pomočniki v lastni državi. Gladujoči Indijci, v stiski in bedi propadajoči južni Afrikanci, prebivalci Sicilije in Južne Italije čakajo zaman na angleško-ameriško pomožno akcijo. Toda tam se ni zgodilo nič, tam divjajo izkoriščevalci, ki do krvi izžemajo narode. Indija je pravi zgled za to.
Ravnokar je bil ugotovil nek severnoameriški senator, ki je bil pred kratkim v Indiji, da trpe po lakoti prizadeta ozemlja Kalkute že veliko bolj, kakor bi trpela od
vojne. Lakota in kolera sta tam in smrt gre okoli. Toda tukaj Anglija ne posega vmes. Cel6 londonski list kakor »Manchester Guardian« ceni žrtve britanske diktature lakote v Bengalih samih na dva n#l-jona mrtvih. Angleški list prevzame iz kal« kutskega častnika »Statesman« sporočilo, da na alarmanten način naraščajo samomori, da divja kolera v več sto pokrajinah in da manjka zdravil, da bi se bojevali proti kugam.
Tja bi lahko Anglija in Zedinjene države usmerile svoje pomožne akcije. Toda tega niti najmanj nočejo. Mnoštveno umiranje т Indiji je celo popolnoma po njihovem programu, kajti čim manj je Indijcev, tem laže bo rešiti indijski problem. Namesto tega se bavijo s pomožnimi akcijami za zasedena ozemlja in razvijajo s tem agita-cijski hrušč, v katerem se izražata vse njihovo hinavstvo in lažnivost.
Severnoameriško priznanie: »ИешПја nezlomjena!«
Svaritev pred krivo oceno sil - Tudi vojna prog Japonski povzroča skrbi
Lizbona, 16. novembra.' Resno »varilo pred podcenjevanjem Nemčije in Japonske je naslovil na amerikansko prebivalstvo т zadnjem zvezku severnoameriškega časopisa »The American« Rooseveltov posebni zaupnik Harry Hopkins. Treba si je biti popolnoma na jasnem, tako je pri tem izjavil, o tem, da sile Osi nikakor niso v slabih gospodarskih prilikah, o katerih je an-glo-amerikanska agitacija tolikokrat govorila! Navzlic blokadi in bombnim napadom sta Nemčija in Japonska vojaško nezlom-Ijeni, in nemški topovi, oklopnjaki, letala in granate niti najmanj ne kažejo kakšne oslabitve nemške proizvodnje. Slej ko prej izkazuje nemška municija visoki standard, ki ga je pokazala ob izbruhu vojske, in sicer ne samo z materialom, ampak tudi z izdelovanjem. Tudi prebivalstvo nemške fronte v domovini stoji trdno in nemška oboroževalna industrija je spretno razdeljena. Nemčija razpolaga, tako toži Hopkins, Se nadalje z zadostnimi živili, da lahko prepreči izstradanje Evrope.
Prehajajoč na gospodarski položaj Japonske priznava severnoameriški politik, da se bo Japonska ;^čala tako gospodarsko kakor vojaško, če se ne bo posrečilo, napasti uspešno industrijske centre % letali Toda ti zračni napadi kakor tudi oviranje Japonske plovbe po podmornicah so trdo delo in znatno težji, kot si to predstavlja ameriška javnost. In cel6 takrat, če bi si Amerika in Anglija osvojili nazaj vse otoke in dežele, ki jih je Japonska zasedla v zadnjih dveh letih, ne ■ tem še ne bi moglo na noben način smatrati, da j# Japonski narod premagan. Ce pa ne bo mogoč« dobiti tekom enega leta nazaj najmanj vse otoke, ki jih je Japonska osvojila, bo Japonska lahko naložila tako ogromne rezerve, da bp vsaj defenzivno vojno lahko zdržala mIo dolgo in ulo dobro. Tudi si mia-
Lakota т Indi]i že od marca 1943. leta
Bern, 16. novembra. O tem, kaj se dane# dogaja v prostranih ozemljih Indije, zve sodobnost le odlomke bodisi iz posameznih poročil, bodisi iz debat v angleški Spodnji zbornicL Angleški levičarski tednik »New Statesman and Nation«, ki spada med maloštevilne kritike oficielne britanske politike glede Indije, daje globlji vpogled v vzroke in metode angleške vojne lakote v Indiji. Poudarja, da so prikrivali že dolgo trajajočo stisko pri indijskih živilih. Že v marcu -tega leta je bila v Bombaju beda tako velika, da so mase napadle prodajalne, da so si na tak način lahko preskrbele življensko potrebne reči. Odgovor pa ao dale angleške četjB, ki so začele streljati na Indijce.
,Ta glas angleškega časopisa je vreden pozornosti zaradi svoje odkritosti, s katero priznava angleško krivdo pri indijski vojni lakote, zlasti ker z njim še izrecno izjavlja, da zadene odgovornost za nedostajanje živil centralno vlado podkralja. Indijski problem se, gledan od Anglije, ne da rešiti brez sfere zaupanja. Po podkralju imenovani indijsM člani eksekutivnega sosveta — takozvane centralne vlade — pa nimajo nobenih strank za sabo, ampak so le po Londonu dirigirane lutke brez pomembnejših pristašev v indijskem narodu. Treba je računati s tem, da bo kmalu zadonel klic Indijcev tako po rižu kakor po neodvisnosti
Obisk pri papežu prepovedan
Eim, 16. novembra. Neapeljski nadškof kardinal Askarezi je naprosil severnoameriške zasedbene oblasti, da mu dovolijo obiskati papeža v Rimu. Severnoameriški general Clairk, pa je zavrnil to prošnjo. Kot pretvezo so navajali, da osebna varnost kardinala pri njegovem poletu ne bi bila zagotovljena.
Zavezniškemu poveljstvu т Neapljih-očit-no in prijetno, da bi od avtorizirane strani Vatikan dobil vpogled v razmere v Neaplju, v katerem službuje komunističen župan in hkrati določajo Anglo-Amerikanci.
V vatikanskih krogih v tej zvezi poudar-' jajo, do od zasedbe Južne Italije in Sicilije Britanci in Sevemoamerikanci še niti enemu kardinalu ali škofu iz teh ozemelj niso dali dovoljenja, da bi se v svrho poročanja podal v Vatikan.
Trelia In (elrla zralna bilka pri olokn BongalnvUIe
Velik uspeh iaponskih letalcev - Celotno pacifiško brodovje Ш v teb bo]Ib
liti na to, da bi Japonski narod s svojimi •to milijoni ljudi in ne&tetimi malimi narodi, ki jih danes ima pod seboj Japonska ali B katerimi sodeluje, kedaj trpela pomanjkanje delovnih mo&L
Nasprotno pa se morajo skrbeti zaradi delovnih moči v Zedinjenih državah. Anglija je že pritegnila vse svoje moči, in celo 70 odstotkov angleških deklet med 14. in 17. letom je, kakor poudarja Hopkinns, popolnoma zaposleni. Tudi delovne sile sovjetske zveze so do zadnjega uporabljene in kar je treba danes neobhodno še dodatnih moči, jih morajo izkjučno dobavljati Zedinjene države same. Po Hopkinsovem računu je treba v Zedinjenih državah brez treh milijonov delovnih moči, ki manjkajo kmetijstvu, vzeti v ozir, da je približno 3,760.000 dodatnih delovnih sil še neobhodno potrebnih in da mora biti amerikanski narod pripravljen za veliko močnejšo službo,
JRofe tf0«i»04lavefte novice
Velikim Egiibam živine po bolezni v Angliji je vzrok v prvi vrati pomanjkanje ilvinozdrav-nlkov, kot poročajo londonski časopisi. Vrednost radi bolezni Izpadlih domačih živali se ceni letno na 30 milijonov funtov.
Britanska vlada je objavila Belo knjigo, v kateri zahteva dodaten kredit 1250 milijonov funtšteriingov. Ta znesek je za 250 milijonov višji od kredita, ki je bil predlagan doslej.
Z nevarnostjo Inflacije v Zedinjenih državah se bavi finančni sotrudnik »Manchester GuaV-diana«, ki piše, da so v Zedinjenih državah že dani vsi znaki za inflacijo. Enako se Izraža angleški časopis >New Leader«.
Po sadnjih uradnih podatkih čungklnSke vlade se v Cungklndkem Kitajskem vedno bolj nevzdržno Izoblikuje Inflacija. Indeks veletrgovine znaša v januarju 1943. leta 31 kratnlk 1939. leta, v januarju 1943. leta 82 kratnlk In v septembru 143 kratnlk.
Oskrba Bolgarije e kruhom je zasigurana do prihodnje letine; to je sporočil vrhovni komisar bolgarskega vojnega gospodarstva dr. Aladtoff.
Tokio, 16. novembra. V »Tretji zračni bitki pred Bougainville« so japonski letalci dne 11. novembra potopili eno sovražno križar-ko in štiri rušilce. Bazen tega so večinoma težko poškodovali eno sovražno bojno ladjo, dva velika nosilca letal, eno veliko križarko in tri majime Icrižarke ali rušilce in enega nišilca.
Nov velik uspeh Japoncev
Tokio, 16. novembra. Kakor je objavil cesarski glavni stan v nedeljo popoldne, se je dne 13. novembra ob zori vršila »četrta bitka pri otoku Bougainville«. Japonska pomorska letala so odkrila ta dan v vodovjih južno od otoka Bougainville nadaljnje večje ameriške enote, ki so jih napadla z velikim uspehom. V malo sekundah je bila potopljena ena križarka velikega tipa, nada-
lje ena križarka In en rušilec. Ena bojna ladja in en nomlec letal srednjega tipa sta
Odstranitev ropotij iz podstrešja Iz podstrešij naj se odstranijo vse gorljive stvari. Ostale stvari se postavijo ▼ sredino podstrešja tako, da se vsak čas lahko hitro odnesejo. Koti podrešij morajo biti na vsak način prosti. Krajevni vodja zračne zaščite sme ob dani potrebi odrediti popolno izpraznitev podstrešij, kakor tudi odstranitev lesenih pregrad.
bila težko poškodovana. Dve Japonsid letali se nista vrnili na svoje oporišče.
Nadaljnje podrobnosti o uspešnih bojih Japoncev najdejo bralci na strani 6.
Iz vseh krajev sveta
Policijo v UmogtMU na Francoskem so oja-Cill z ženskim osebjem. Doslej so vzeli v službo dvajset ženskih policajev, ki jih bodo uporabljali za nadziranje javnih cest in trgov ter za zaščito žen in otrok.	-*
Na Švedskem upajo, da bo zima mila In opravičujejo to domnevo z vedenjem ptičev. Eden Izmed najboljših poznavalcev ptic na švedskem je poročal, da je opazoval dvojico srak, in sicer ptiča iz letošnje zalege, ki je pred nekaj dnevi gnezdila. To se mora smatrati za ornltološki fenomen. Nadalje poroča strokovnjak, da je Se tretjega oktobra videl v neki hostl pri jezeru Hornborga kukavico. Ta je imela belo liso na hrbtu, kar pomeni, da je tudi ona iz letošnjega legla. Da se nahaja tam še kukavica, je tudi čudno, ko vendar ta vrsta živali išče toplejših dežel že koncem avgusta, ravno tako kakor navadni hudournik. Iz obeh primerov se da sklepati, da zima t tem letu ne bo huda.
Nek mož v ivedski vael je doživel te dni dogodivščino z neizmerno srečnim Izidom. Mo4 se je, OČI vidno, da bi prespal svojo pijanost, vlegel med tračnice neke proge, ter sta preko njega zaporedoma peljala vlak in nato omni-bes na tračnicah. Ko je vozač omnlbusa ustavil svoj voz In hotel poiskati moža, je ta Izginil In ga je šele čez nekaj časa nato našel železniški čuvaj. Mož ni zadobll niti najmanjših poškodb, kar se mora smatrati kot prav 6»r
dež v drugem primeru, ker tečejo omnltvusl na tirih tako blizu tračnic, da se zdi skoraj nemogoče, da je bilo še prostora za člo« veka.
Urar Camllle FcMtemectn iz Sammt Tronda V Belgiji, ki je pred več leti vdelal najmanjšo uro sveta v prstan, je sedaj po triletnem neutrudnem delu napravil drugo tovrstno uro, ki je Se manjša kot prva, ki se je pred štirimi leti zgubila. Nova »najmanjša ura sveta« bo ravnotako vdelana v prstan mesto dragulja.
Noben član 22 glave angleške družine .^ohna Hunterja ne zna niti brati niti pisati, ugotavlja »New» caironicle« v nekem poročilu o sodni jskih razpravah iz New Yorka. Nobui teh 22 članov ni nikdar obiskoval Sole. To je priSlo na dan, ko je 17 letni sin navedel napačno starost v prošnji za izdajo šoferske pripuatnlce. Njegova mati Jane Hunter je izjavila, da je zadnji mesec praznovala svoj rojstni dan, vedela pa ni, koliko je stara.
Norveško štetje živali spominja na to, da je nevarnost, da n^kaj vrst živali izumrje. Nosorogov živi samo še пекоДко sto. število belo-vratnih gnujev (rogljatlh kopitarjev) znašm nekako 160. Tudi gorila je postala zelo redka in jih živi komaj Se 2000. Kamela pa, katwh je Se 5 milijonov, Se nI ogrožena, število tigrov se je skrčilo na 150.000. Slonov je le Se kakih 100.000, toda tudi ti se hitro krčijo predvsem oni, ki imajo zelo zaželene okle s sloaovo kow mtj«.
stran 4. — štev. 91.
KABAWAWKEN BOTE
Srrdft, 17. novembra 1943.
se fc koncaCa ^ugosCavifa
Spisal Danilo Grcgoric ("op^rurbt 1943 by Wllhelm Uoidmann Verlag In Leipzig 15
Politiko ohranitve Jugoslavije, ki sem jo s teni bojem proti silam razkroja podpiral z vsemi svojimi močmi, so imenovali politiko zločinskega protlnacionalnega in Izdajalskega po-nišenja države. In vse to tisti ljudje, ki jih je Inozemstvo opremilo z denarjem in instrukcl-jaml, da bi zastopali politiko žrtvovanja države za tuje interese.
- Pop. ki mi je bil Izročil prvo brošuro, ml je ppvedal tudi Ime moža, ki je bil s kovCegom, polnim teh listov, prišel v njegovo mesto. Bil Je to Milan Mllojević, prtsstozldar, bivši po-Blanik Jugoslavije v Wlenu in Bemu.
Priobčil sem zadevo takoj policijskemu predsedniku DrinClču. Dal sem mu tudi kot edino . takrat znano oporo ime moža_ ki se Je skrival pod naslovom bivšega poslanika In ki se je 8 tako nizkotnimi sreastvi bojeval proti politiki, kl so jo zastopali država, krona, vlada.
Uspeha ni bilo nobenega. Nekaj dni pozneje mi je rekel DrinCič, da je bila stvar okrajnega glavarja v dotlčnem mestu, da bi nastopal proti Mllojevlću, ker Je ta tam, in ne v Bel-gradu, zagrešil kaznivo dejanje razširjanja Ilegalne literature. Tukaj so sicer napravili hišno preslkavo v njegovem stanovanju, vendar niso ničesar Izsledili, čeprav Je torej bilo dokazano, da je brošure razdeljeval, vendar niso mogli ničesar podvzetl proti njemu, ker v Bel-gradu nI ničesar zagrešil. Pa tudi če bi zopet prišel v ono mestece v provinci, ne bi bilo mogoče postopati proti njemu, ker ga niso pravočasno prijeli z brošurami v kovčegu.
In potem sem slučajno zvedel še najzanimivejše: ta predsednik policije, kl je bil Izvršil preiskavo lož m zatvorll lože, je bil predhodno obvestil prostozldarstvo o akciji, ki mu je bila zaukazana. Bil je sam prostozidar, intimni prijatelj prostozidarja tConstantlnoviča.
Spričo takih okolnosti preiskava nI mogla ničesar dognati. In čeprav so b. ošure razdelili v desettisočlh Izvodih povsod v Jugoslaviji, kot Se nobeno ilegalno literaturo pred njo In čeprav so vedeli, kdo jo je bil spisal In kdo jo je razdelil, vendar v tej stvari nihče ničesar nI podvzel.
Ko sem pozneje nekoč napravil nasproti dvornemu ministru Antlčii opazko, da je težko bojevati se proti silam razkroja; kl hočejo pahniti državo In narod v poglbel, če nihče ne zaščiti peščice ljudi, ki se hočejo bojevati, mi Je odgovoril:
»Kako to, da vas nihče ne zaščiti ? VI Tie veste, kako zeio smo poudarili policijskemu predsedniku svoje nezadovoljstvo, da nI mor gel Izslediti razdeljevalca brošur.«
In to je bilo vse.
Drugo poglavje.
Prostozidarski general Puian Simovič
Z dolgimi koraki je šef generalnega štaba Dušan T. Simovič, armadnl general in bivši poveljnik zračnega orožja, premeril svojo veliko sobo v mogočni kamenltl zgradbi poslopja generalnega štaba v Belgradu. Bil je visok in vitek, na oči prav za prav dober če ne bi pre-potentnl Izraz okrog ust In mala, slaba, nazaj pom^Jmjena brada dala sicer Inteligentnemu obrazu z močno naprej molečim nnsom Izraz ošabne slabosti. Modra uniforma letalcev, ki Jo Je še vedno nosil ,đaslravno Je že davno zamenjal Bvoje poveljstvo pri zračnem orožju z odgovornim mestom šefa generalnega štaba. Je podčrtala zunanjo eleganco njegove prikazni'.
Visok položaj je bil ljub njegovi neugnani ćastilakomnostl. In težki časi, polni homatlj in nevarnosti, ki jih je preživljala Evropa, so fle bolj poudarili In povišali važnost in odgovornost njegove funkcije.
Takoj ob začetku vojne Je napel vse вПе, da bi mobiliziral vojsko Jugoslavije. Z vso energijo je poganjal vpoklice, vežbe, utrdbe in vedno ter pri vsaki priliki poudarjal važnost oboroževanja in potrebo, biti pripravljen za vsak pripetljaj.
Posebno v drugi polovici 1. 1940. Je bilo njegov? delovanje na vrhuncu. Mnogo stotlsočev kmetov In delavcev, rokodelcev In pripadnikov vseh stanov, je bilo iztrgano svojemu delu In se Je.vežbalo za vojno, glede kater* je Simovič vedno smatral, da se bliža tudi Jugoslaviji.
$Co se Je začela vellkonemSka ofenziva na Zapadu^ je Simovič prišel na dan s svojim najljubšim'načrtom: ustvariti vzhodno fronto proti Nemčiji s pomočjo armad zaveznikov na Bližnjem vzhodu. Načrt so odklonili, ko so ga bUl temeljito preskusili. Vzlic svoji žilavi vztrajnosti, a katero je vedno znova začel s to stvarjo, Simovič nI bil prodrl. Ostalo je le pri tem, da so postavili opazovalne častnike v Ankari In pri Weygandu.
atrahopetnemu dvilletu.
Pritisk na zvonec. Adjutant plane v sobo, udari s petami skupaj, ostane kakor odreve-nel In zravnan v rožancu.
»Jaz grem«, mu zakliče Slnjovič. »Daj, da se pripelje moj avto. In če se Javi moj naslednik, mu reci, da lahko jutri izvršim predajdj* Z naglo kretnjo je bil adjutant odprl vrata. Z dvignjeno glavo, s stisnjenimi usti, je Simovič zapustil prostor.
če že ne po vojaški poti In po poti urejenega napredovanja, je hdtel SlmovlČ pač po drugih potih doseči svoj cilj. Najprej pa se je hotel spočiti ter se pripravljati za delovanje, za katerega se Je bil odločil.
čisto visoko v Alpah leži mali kraj za zimski šport Planica. Tja je šel Simovič. Hotel je, da mu v svežem prostem gorskem zraku spuh-tl njegova Jeza, da se mu zberejo misli In njegove moči.	,
Bil Je vedno strasten šetalec. 2e v Belgradu je bil vsak dan Sel peš* od svojega stanovanja, kl se je nahajalo na copčiderskem griču, skozi drevorede v mesto v svoj urad. In sedaj v Planlci.se je ure in ure sprehajal po zasneženih potih, globoko vdihavajoč mrzel, oster, čist zimski zrak.
Tukaj Je tudi naneslo da je nekega dne Iz
MlnUtraki predsednik Cvetković razpravlja z vodjo Hrvatov drom, Rlačkom v Zagrebu
In njegova poskusna mobilizacija se Je končala z neuspehom. Razbila se je zaradi nedosta-JanJa alelierne organizacije >tn zaradi brezgla-vosti, kl so Jih pokazali Simovič in njegov^ sodelavci sami In Jih povzročili tudi pri drugih. Sedaj Je moral Izvajati posledice. Zgubil Je takoj mesto, za katerega se Je smatral za posebno sposobnega. Odstavili so ga. Moral bi nastopiti mesto poveljnika pri armadnem zboru v Sarajevu.,V Simoviču se Je vse vzpelo zoper to. Njegov ponos Je bil najgloblje zadet.
Obstal je nekaj hipov ob velikem oknu svoje delovne sobe, iz katere Je lahko videl nasproti stoječe poslopje ministrskega predsednika. Za onimi okni, poševno nasproti, je sedel ta politik, ta civilist, ta slab, malosrčen možakar, ki je bil dosegel, da Je moral Simovič pasti. Jeza in sovraštvo sta navdajala vitkega generala. Sel bo; toda njegova vloga Se ni bila doigrana on bo že še pokazal temu
bežnega poznanstva z nekim zanimivim možem napravil intimno prijateljstvo.
Djoidje Raclln, odvetnik- v BelgrAdu, jp ftll dvajset let . v Apieriki, je tani tudi zaključil svoj Atuđij in Imel ta,m majhno odvetniško pisarno, dokler se nI pred nekaj leti povrnil v domovino. Tukaj je za^el zopet delovati kot odvetnik. Prav za prav natanCno nihče nI vedel, s kakšnimi rečmi se je Radin bavll ves dan. Veliko je bil skupaj z Angleži, čcsto so ga videli v družbi z Anierikanci. šuđljali *o o tem, da 8 temi ljudmi nI samo v družabni, ampak tudi politični zvezi. Tako rekoč v poslovno-politlčnl ali polltlčno-poslovnl. Bil j^|pro8lozt-dar, to so vedeli, bil je prijatelj Harry Hop-klnsa.
Nekega dne sta se srečala ta dva, Slmovlć In Radin. Kaj sta govorila, se ne ve. Težko se bo to tudi kdaj zvedelo. Gotove pa je, da se je pri tej priliki vzpostavila zveza med Si-
movlćean In brltansko-aevemoaimerldko gando. Dogodki, kl bo sledili dolgim pogovorom obeh na samotnih potih ali v lUzklh s deskami obltlh prostorih športnega hotela na Plaplcl, so pokazali, da sta tukaj Anglija In Amerika našli moža, ki naj bi izvršil njihove načrte na Balkanu, In da je Simovič s svoje strani vzpostavil na zunaj tisto zvezo kl jo je potreboval, da bi Izvršil svoje notranje politična načrte.
(Dalje prihodnjič)
A.ll Жв VGSiC? Malo zrcalo sodobne in minule pro.4vete in civilizaci.ie
eimpanzi se nikdar ne smejijo
Simpanz, ki je telesno tako podoben žlo^ veku, se od človeka razlikuje v glavnem pe načinu izražanja občutkov. To je bilo prepričujoče dokazano že z raznimi poskusi psihologov. Če se šimpanz razjezi na primer radi pogleda psa ali mačke, zazija tako močno, da se vidijo zobje in čeljusti. Veke se zožijo, obrvi se naježe. Karakteristični izraz obraza so fotografirali in so slike pokazali mnogim dijakom. Večina njih je menila, da izraža obraz veselje, dočim nihče ni. znal povedati pravilne razlage. Resničnega smeha pri šimpanzu ne bomo mogli nikdar ugotoviti, če je vesel, na lahno zategne obraz, odpre usta in spušča so-pihajoče glasove. Fotografične posnetke tega izraza je smatrala večina opazovalcev za izraz jeze. Ti primeri naj pokažejo, kako zelo se motimo, če uporabimo lastne psiho« loške skušnje tudi za živalski svet.
Svetlikajoči se skakači
Vsak pozna kresnice, ki se v toplem poletju ponoči zelenkasto svetlikajo, da s tem privabijo drugi spol. Zoologi razlikujejo tri nemške vrste, ki spadajo vse v vrsto skakalcev in imajo posebne žleze, iz katerih izločujejo pri dražljaju močno svetlikajoč se izloček. Manj znano je, da so še štiri druge vrste živali v Nemčiji, ki imajo možnost, da se svetijo. Dve od teh spadata med tisočnoge; ena, ki se sveti samo kot ličinka, spada med mušice, in ena med izredno primitivne skakače. Obe zadnji vrsti živita od gliv. Možnost svetlikanja ska-kačev je dokazana šele v zadnjem času. Kakšnega svetlikajočega se izločka te živeli nimajo. Telo se zasveti, če je razdraženo, toda samo pet do deset sekund. Svetlika-nje se pa lahko ponovi dva do trikrat, čeprav manj svetlo in za krajši čas. Ponovno -^vetlikanje nastopi šele zopet po večurnem odmoru.
Ali morejo ribe utoniti
Vsem ribam ne zadostuje dihanje s škrgami. Svojstven način življenja lahko povzroči, da dihajo tudi še s posebnimi organi. Neke azijske labirintske ribe cel6 utonejo, če nfe morejo razen s škrgami tudi še dodatno dihati zraka. Najbolj značilen primer dihajočih rib so pljučarice, ki žive v Južni Ameriki, Afriki in Avstraliji. Suhe letne čase prežive v luknjah blata in dihajo s pljuči. Škrge ožive zopet šele, če jim deževna doba omogoči življenje v vodi.
Dr. F. 3. LokM
Aanchnejden! Aafbewahrent
^entSek metbfidiseh und punkfi^ek
227. STUNDE.
Jockel.
1.
Der Herr, der schickt den Jockel aus, Er soli den Hafer schneiden. Der Jockel schneidet den Hafer nicht Und kommt auch nicht nach Hause. •
2.
Da schickt der Herr den Pudel aus, Er soli den Jockel beiUen.
Der Pudel belJt den Jockel nicht, Der Pudel beiJJt den Jockel nicht, Und kommt aučh nicht nach Hause.
3.
Da schickt der Herr den Prtigel aus, Er soli den Pudel schlagen.
Der Priigel schlagt den Pudel nicht, Der Pudel beiBt den Jockel nicht, Der Jockel schneidet den Hafer nicht Und kommt auch nicht nach Hause. >
4.
Da schickt d6r Herr das Feuer aus, Es soli deri Priigel brennen. Das Feuer brennt den Priigel nicht, Der Priigel schlagt den Pudel nicht, Der Pudel beiBt den Jockel nicht, Der Jockel schneidet den Hafer nicht Und kommt auch nicht nach Hause.
Da schickt der Herr das Wasser aus, Es soli das Feuer ldschen.
Das Wasser 16scht das Feuer nicht, Das Feuer brennt den Priigel nicht, Der Priigel schlagt den Pudel nicht, Der Pudel belBt den Jockel nicht, Der Jockel schneidet den Hafer nicht Und kommt auch nicht nach Hause.
6.
Da schickt der Herr den Ochsen aus, Er soli das Wasser saufen.
Der Ochse sauft das Wasser nicht, Das Wasser loschf das. Feuer nicHt, Das Feuer brennt den Priigel nicht, Der Priigel schlagt den Pudel nicht, Der Pudel beiBt den Jockel nicht, Der Jockel schneidet den Hafer nicht Und kommt auch nicht nach Hause.
7.
Da schickt der Herr den Schl&chter aus, Er soli den Ochsen schlachten. Der Schl&chter schlacht den Ochsen nicht, Der Ochse sauft das Wasser nicht, Das Wasser IGscht das Feuer nicht, Das Feuer brennt den Prugel nicht, Der Priigel schlagt den Pudel nicht, Der Pudel beiBt den Jockel nicht, Der Jockel schneidet den Hafer nichi Und kommt auch nicht nach Hause.
8.
Da schickt der Herr den Henker aus, Er soli den Schlachter henken. Der Henker henkt den Schlachter nicht, Der Schlachter schlacht den Ochsen nicht, Der Ochse sauft das Wasser nicht, Das Wasser loscht das Feuer nicht, Das Feuer brennt den Priigel nicht,. Der Priigel schlagt den Pudel nicht, Der Pudel beiBt den Jockel nicht, Der Jockel schneidet den Hafer nicht Und kommt auch nicht nach Hause.
9.
Da geht der Herr dann selbst hinaus, Und macht gar bald ein End daraus. Der Henker will den Schlachter henken, Der Schlachte;- will den Ochsen schlachten, Der Ochse will das Wasser saufen, Das Wasser will das Feuer loschen, Das Feuer will den Prugel brennen, Der Priigel will den Pudel schlagen, Der Pudel will den Jockel beiBen; Der Jockel schneidet den Hafer nun Und kommt auch gleich nach Hause
Worter.
1)	Jockel = Jakob — Jakob
2)	jemanden ausschicken — (raz)poslati koga
3).	den Hafer schneiden — kositi, žeti oves
4)	Pudel, der — koder (pes)
5)	beiBen. ich blB, ich habe gebissen — ugrizniti, popasti	,
6)	Priigel, der — krepelec, palica, gorjača
7)	schlagen, ich schlug, ich habe geschla-gen — biti, udariti, tepsti
8)	jemanden brennen <brannte, habe ge-brannt) — sežgati koga, požgati koga
9) das Feuer loschen — pogasiti ogenj
10)	saufen, ich soff, ich habe gesoffen — piti popiti
11)	Schlachter, der — mesar, klavec
12)	den Ochsen schlachten — vola pobiti, zaklati ■
13)	Henker, der — rabelj, krvnik
14)	henken — obesiti
15)	ein End' daraus machen —• napraviti konec, končati
^azno
Med velikane drevM šteje kot največje pri-rodno čudo, neka mehikanska cipresa, kl stoji na pokopališču Smnta Maria del Tule. To drevo Ima mogn-'^no deblo v visokosti 32 metrov in z obsegom З"" metrov. Najprej se ogromno deblo dviga do višine šest metrov, potem «• deli na številne veje, od katerih vsaka posamezna tvori zopet zase veliko drevo In kl ee združijo skupaj do ogromnega vrha z obsegom 130 metrov. To drevo je imelo .že svetovnozgo-dovlnskl pomen. Pod njim je taboril, kakor poroča kronika, leta 1519. Ferdinand Cortez z vso svojo vojsko, kl je pod senco daleč razprostirajočih se vej baje našla dovolj mesta. Cortez sam je v svojih pismih In vojnih poročilih omenjal tega drevesnega velikana. Drevo, ki je danes menda približno 2000 let staro, velja danes kot največja izmed vseh znanih rastlin zemlji.
Vsakemu tujcu znani grajski hrib, na strani Budima ob Donavi v Budimpešti, na katerem stoji kraljevski grad, ima Številne, deloma globoke in velike votline. V teh votlinah Je sedaj uprava mesta opremila pred bombami Varne bolniške dvorane, ki začasno lahko sprejmejo 120 bolnikov. Nadaljnja izgradnja je vsak čas mogoča. Bolniške dvorane razpolagajo z lastno elektriko in plinskimi napravami ter se preskrbujejo tudi same z vodo. Zrak v tej »votllnskl bolnišnici« Je stalno temperiran.
Sreda. 17. Novembra 1943.
RABAWANR E Л BOTE
stran 5. — S ter. ST.
SODOBNE
ијји^ ^

Is brezovih stebel m katerimi si kratijo navduAenJe.
Veeh devet!
______ ki Imajo eluibo vWoko na Severu, zrezljall keglje, m
nimajo' »luibe. Mojstrski lučaj povzroči pri vseh viharno (PK.-Aiifnahme: Krlegiber. Janz, Sch., M.)
Zločinski napad na vatikansko mesto.
Pri napadu aniflo-amerliklh terorističnih letalcev na papetev sedež je trpela med drugim tudi papeževa radloddajna postaja. Stolpi te postaje v vatikanskem mestu pred napadom.
Scherl ,M.
Težko ranjeni se vračajo i z britanskega ujetništva.
Tefko ranjeni, ki so se sedaj potom тепјале vmill Iz britanskega ujetništva, pri njihovem prihodu v Barcelono.	(PBZ., M.)

Na levi:	Razbit!
(PK.-Zeichnung: »-Krlegsberlchter Schraita, Waff en M.)
Zgoraj: FUhrer Je podelil Mchenlaub mW Schvvertem Bum Rltterkreux dee Elsemen Kreuzes Generalleutnantu Gerhardu pl. Sch we-rinu, poveljniku 16. divizije oklopnjaikih grenadirjev, ki Jo Je poročilo oboroiene elle v tem letu trikrat posebno pohvalilo., PK,-Aufn.: Krlegsber. Aechenbrolch, PBZ., M.
Nemški ArbeitemUnner In vojaki
ob nicozemeki obali.
Mnogo obetajoči SkmloelJ »prieUl« zaoetajalca, da M uetavl. Mala zala deklica Je natrgala rdečeličnih Jabolk, za »evoje vojake«. i4C.-Aufnahme; Krlegsber. Kurth, PBZ., M.
Teiko topništvo prevzame bojno ra&čito v Dalmaciji. Ena baterija težkega topništva za drugo dospe na obrežni pae, ki ga mora prevzeti. Takoj utopijo raz voza in »pravijo top v položaj. PK.-Aufn.: Krlegsber. Nonnenmacher, Atl. M.


Pionirji pri gradnji mostu.'
PK.-Zelchnung: M-Kriegsberichter Brlick, Waf fen M.
Prevzem proviantaeredl Atlantiku.
Zaboj za zabojem prenašajo iz oskrbovalne ladje na gumijast«; čolne. Tako so tam zunaj na Atlantiku tudi vse gladko odvija (na desni Na levi: Zdravnik zapusti po posvetovanju zopet podmornico in se vrne nazaj na oskrbovalno ladjo.
PK.-Aulahme: Kriegeberichter BUudow, HH.> M.
SovjetI najde jo It še puščave. Ogromne črede živine gredo z ruskim clvUniim prebivalstvom pri odmikanju nemških čet, tM ko da SovjetI najde]3 le prazne pokrajin^ iPK.-Auln.: Krlegsber. - Mlttelet&dt, AtL 1#
Sfrito в. — Nr. 91.
KARATVAKKEN BOTE
Mittworh, 17. November 194«,
Die USA sind Ш)ег Deutschland sehr enttauscht
Hoflnnng anf deutsdien ZusammenbrnA war vergeblldi - Mutlose feststellungen
Stockholm, 16. November. In London und W«-(hington verbirjtt man aelne Entlauschuni iiber d«s Auablelben de« dcutscben Zastmmenbrudis am ..Stich-ta*" de# 9. November nur eehr weni|. Der Ton der engliichen und •meriluiDucben Presee hat xich in den letztrn Tagen «Ur^ feiindert. und wiifarend man Bodi vor kiineeter Zeit eidi in allerlei Illusionen iiber ein baldlge« Kriejpiende ohne weitere »chwere Opfer Bitd Verluete atif engliadier Seite er{inf. .xellt man fetzt qiutlot f««t, d«B .,4м Sdilimoute dodi bevoniteht".
Vor #llem In Finam- m>d WirtedMft*krei«eii halt* man «uf Grnnd anieblich „cidierer" Informationen m 11 elnem frfihen End« der militlritdien Operationen nodi im Jabrt 1943 geredinet. Der Kuraeinbmdi in den amerikaniedicn Somen in daa iufiere Simptom des Erwadiens aus dle«en Illuaionen. Wabrend man aich In London >im altgemelnen bereiu Mit einijen Wodien cUmit abjefunden battc, daš di« Operationen In Itallen keinen raedien Fortjang neh-men wiirdeo. hatte man mit BeitimmtiKlt tof cinea entecbeidenden Siet der Sowjetbeere gerechnet.
Aim den letzten Betradiiuojien de« britUdiea Milltarsadiveratiindigen Liddell H*rt In der Londoner ..Daily Mail" jebt deutlidi hervor, welcher Art die«« Erwartunten waren. Man boffte, wie Liddell Hart erklart, Im tiidlidien Tell der Ottfront atarkere drutsdie Strcitkrafte einzusdilic&en und ungcfahr eine Million deutsdier Soldaten gefangenzunAmen. Liddell Hart gibt offen za, daB man In London iiber den Anegan; der ш i И t ii r 1 s di e n Operationen der Sowjet« vor allem im Donez-Bogea aehr enttiiuedit *ei.
den Kurve zu bremsen Teraodite, Teraafte dU Bremse. der Wi^en wurde aui der Bahn jiesdileudert, prtllte jegen einen Feisen and blieb xertriimmert licjcn. Roatta atblu; mit dem Kopf ;e;eo die Sdiei-ben. Er warde sofon In ein Hospital gebracht. Ober *ein«n Geanndheltnnstaod wird nldits Naheret be-kannt. Der Fahrer Roattaa war sofort tot. Wie eine achnell angeatelite Untersodiung erjab. waren die Gummlmaffea der Oldrucfcbremie dnrdibohrt worden.
Znr telbeo Zeit mcldete Renter ana London, daB Italieniedie Oberbefebltbaber Giovanni Меме ■na brltUdier Krlegagefangenacbaft In SQdItallen ein-fetroffen 1*1 and mm Nadifolger Roattaa filr den Poattn dea Generalatabschefa Badojilot Torgesehen •el. Man betont In Budapeat. daB et mehr a la anf-filllg ad, wenn im gleldien Augenbllck, we der Italletiiadie НагаЉаП Meaee a la Nadfolger Roattaa hi Stldltalien eintreffe. Roatta Tenuiglfidct« und danit TOB der Bjihna versdiwiBde.
Churđilll Iiber den weiteren Kriegsverlaal
Stockholm, 16. November. Einem soeben Mcb New York 7.vriicksckehrten Nordamerikaner jjegeniibef hat Churchill seine Meinntij; (iber den weiteren Verknf dee Kriejies In foljjende! Wclse wiedergejeb«: ..Wir miis.^en nns auf einen Ign^en und harten Kampf vorbereiten. Die deutsche Wchrmacht ksnn nns noch blutijje Vcrluste zufujjen und sojjar wieder in die Defensive drangen." Die Deutschen seiem em lojischcs Volk dae sieh auch dardi Riick^diliige lidK aus dem Konzept bringen laAse.
.Ein GestSndDls Bdens
tc. Stockholm, 16. November. Der britlscht Aufienmlnister Antony Eden berichtete am Don-nerstag im Londoner Unterhaus iiber die Mos-kauer AuBenminister-Konferenz. Es eei dort wo hi fiber samtliche europaische Probleme beraten worden, „ich will aber nicht behaupten, daB wir uns in alien Punkten verstandigen konnten. Diet wUrde dag international« Millenium (womit offen-bar so etwas wi« ein ertraumtes goldenes Jabr-tauiend gemelnt tein solite) bedeuten, und dem haben wir une noch nlrgends gemUiert"
Attentat auf den VerrSter Roatta
Berlin, 16. November. Dai „I2-Uhr-Blatt'meldet iu« Budapest; Der Snider Budapest verbreitete am Donnerstaj nm 21,40 Uhr die lensatlonelle Nach-richt, daB der Wajen dea General« Roatta ver-englud(t 1st. Sein Auto fuhr mit hoher Geschwindig-keit. Ale der Fahrer an sinet pl5tzlldi auftauchcn-
Stockholm, 16. November. Wie Renter aus Jerusalem beriditet, 1st eine neue libanesisdie Rcglerung gebildet worden. Sie soil tidi lusammensetzen aus Henry PharooD a Is VizeprKsidenL Said Salam als Vizepremienninister und denienigeo Ministem, die nidit verbaftet worden. ala Kabinettsmitjlieder. Ihr Hauptqaartier soil sidi in der tlteo Stadt Baalbek. 35 km Ton Damaskos. befinden.
Dis Unruhea ћв Libanon đauera welter an, Wis Renter sageben mnt. haben sidi |etxt audi die libs-nesisditn Frauen an die Seite der Demonstrantea gestellt und die Senegalnege' und die gaullistisdien Matroseg bekampft Versdiiedene Frauen wurden verwundet.
Daidanellen-Auslieferiiiig beschlossene Sache
AnfsdiIuBreidie sdiwedlsdie Meldungen ans New York - Die StDtxpnnktlragen
hw. Stockholm, 16. Nov. (Eigenberidit.) Ober die auf der Moskauer Konferenz getroffenen englisch-araerlkanischen Abmachungen mit der Sowjetunion bezUgllch der Dardanellen und der allgemeinen Haltung zur Tiirkei gibt die New-Yorker Vertretunjj de* „Svenska Dagblad" fol-gende intereseante Informationen wieder:
Die wichtigete F rage fiir die Sowjetunion be-steht nach Angaben aug unterrichteten Washing-toner Kreisen weiterhin darin, ob die Tiirkei in der Lage bleiben goti, die Dardanellen lederzeit nach Belieben zu eperren. Zuniichst selen in Moskau einige Punkte der Montreux-Konvention geandert worden (es handelt sich bekanotlich um eine Internationale Abmachung fiber die Dardanellen, bei der eine Anderung ohne Betelll-gung der TUrkel nIcht gut mcSglidi ist). Es selen aber deutlich Zeichen daffir vorhanden, daB Mo-lotow, Eden und Hull sogar noch dariiber hinaus-gegangen seien. Es sel geplant, aufier der For-derung nach Oberlassung wichtiger Stiltzpunkte an die Verbttndeten „Istanbul unter sowjetiedie, verbundete oder Internationale Kontrolle zu stellen", wodurch die Sowjets frele Durdifahrt durch den Bosporus sowohl im Krieg als auch im Frieden erhalten wfirden.
Was hler angedeutet wird, 1st In verhfilltei Form nldits anderes als die voile Auslleferung der Dardanellen an die Sowjets, eine Abelcht der Plutokratien, auf die von deutsdier Seite selt langem hingewiesen worden 1st. die aber von den EnglSndem Immer wieder abgestritten wurde. Sie haben bekanntllch in Geheimabmadiungen mit den Sowjets bereits vor 1939 jenen die Auslleferung der Dardanellen zugesagt und dieses Versprechen nun offenbar mit amerikanlsdier Beteiligung In Moskao wiederholt
Femer eel man In. Washington der Ansidit. dafi alle Balkanstaaten kOnftlg unter dem Ein-fluB der „russisdwn" orthodoxen Kirche und ihrer »BesAfitzer", der Sowjetregierung, stehen sollten. Audi diese Elnstellung, die bedeuten wtirde, daB EnglSnder und Amerikaner sich mit Toiler Auslleferung des Balkans unter die Ober-herrschaft der Sowjets ab^efunden haben. sel inzwischen in Kairo den Turken zur Kenntnis < gebracht worden.
SchlleBlidi besagt die sdiwedlsdie Meldung aus den USA, daB die Tfirkel den Sowjets Ge-treide llefem soil, „um Hungersnot Im SOden der Sowjetunion zu verhindem". Auch diese F rage sel auf der Moskauer Konferenz bereits behandelt worden.
Ober das Ergebnis der Inzwlsdien hieriiber eingeleiteten englisch - amerikanisdien Einwir-kungsversudie gegenfiber der Tfirkel wird nldits NXheres gesagt, jedodi wird darauf hingewiesen, daft mllitiris^ Kreise In Washington der Dar-danellenfrage „groBes Gewidit beimessen".
BSrsenjuden sdieffeln ibr BIntgeld welter
Stockholm, 16. November. Auf der Londoner Bdrse «0 men eagesldits der Aussicht. daB bald ..der Friede enebrrchcn konnte". eine allgemeine Bsisse notiert hatte 1st nadi dem Londoner Korresponden-ten von ..G&teborgs Posten" Im l^rgebnis der Worte Qiardiills. daB der Hobepunkt dei Krieges Im Jaiire 1944 erst 10 erwartcn eei and dieses Jahr dag biu-tigste ° end opferreidute filr Englsnd sein werde. wieder eine Hansse eingetreten. Die Besioer soldier Aktiaa. die im Krieg* immer wertvoller geworden »area, hattcn iiber die Ansffihrangeo Churchill* finem Seufzcr der Erieichterung ausgestoBen. Nun leigtea die Geaidtttfr der Bdrsenmekler wiedet :Optimistit)che Ziige. Sie diichten wieder «n Trani-aktlonen, die *i* wiihrcnd des Krieges vornehmcn koanten, ehe d#« (tir di* Londoner Bors* and Wall Street drokend* „Geisyenat d*a Friedms" wilder % £»cbei»uag Ma*.
Dentlidier als dufdi dies* Meldung кЗппеп di* vihren Hintergrfinde de* von den jiidisdi-pluto-kratisdien Borseojuden vom Zaun gebrodienen Krieges nicht beleuchtet werden. Hinter Churdiilla Worten stehen die Maditgier und das Geschilfts-interesse der liidischen Schieber und Kriegggewinnler. die ..ihren Krieg" bis. zum letxten Blutstropfeu des eigenen Volkes und der englaodhdrigen Vdlker fort-setsen werden. Fiir sie bedeutet die ZerstBrung der kostbaren Kulturwerte der Mensdiheit ebensowenig eine moralisdif Belastung wie die Blutopfer des britlschen Volkes selbst. In die:em Verniditungs-willen reidit der iiidisch-piutokratisdie Westea dem tUdiidi-boIschewistischtn Osten di* Hand.
Der Bolschewismus hat in Norddiika Me Hand
Nordamerlkas Politik erlltt durdi Moskau und London entsdieldende Nlederlage
Berlia, 16. November. Die Deotsche Dlplomitiiche Rorrespoodenx sdireibt n. t.: Die Abseunng ia General* Glraud al* Mitpriteident det Algler-Komitee* der fraazdsiechen Diseidenx iat ein Ereijnls TOO welttr*gender Bedentunj Mit General Giraod veradiwlndet der letzte Exponent |ener Gmppe fran-iSsischer Generale and Politlker In NordafHka, die am 9. November 1942 mit den amerikanisdien Lan-dnngstruppen jcmelnsarae Sadie maditen In der Hoff-mung. nlt Hllfe der Verelnlgten Staaten da* franzo-lisdie (iberseelsdie Imperlum gegeti den brltlsdien Imperlalismui verteldlgen zu konnen Von den flbrl-gen Mltglledern lener Gruppe wurde Admiral Darlan dnrdi den Secret Service ermordet. Bergeret wurde
J

Die schweren Umuhen im Libanon danem an
Neue Reglerung gebildet - Die Aussdireltuogen der Senegalneger - Londoner Lllgen
Inzwischen werden Einzelheiten fiber den Angriff der {aallletlsdien Senegilneger gegen die Bevolke-ruog In Beirut bekinot. Danach hatte die Berolke-rung, tn enter Linle Studenten. (ich <n einen Zug formiert mit der Absidn. gegen die Mafinahmen im Libanon zn protettieren. Ein gaulliatisdiea Detache-ment «ei ihuen von Anfang an gefolgt. Die Demoo-etranten aeien ruhig durch die Strafien marsdiiert In den en der Verk^r ohnehin v8Ilig atillsteht. Ala eie patrlotiache Lieder anstimmten. bitten die Senegalneger de Gaulle# ana einer Entfemung von nor fiiaf Metera Gewehr- und Maachinengewehrfener auf die Demonstranten eciSffnet worauf die Demonetran-ten auaeinanderliefen. aber iieben Verietzte lurlidt-Невеп. Sanltitawagen bitten die Verietzten In« Ho-ipital transportiert.
Welter *lrd gemeldet daš die nldit verfaafteten Abgeoribeten de* libanectedien Parlament* lo einer Gebeimsitzung zusammengetreten *lnd. Sle fafiten elnstlmmig den BeschluB. daB nnr die Reglerung Riad ** Solh geeetimiBlge Funktloneo ansilben konne.
Ein offlrietle* Kommnnlquf der poHtiechen Behdr-den von Beirut wurde sodann von Radio Beirut ver-breitet Darin werden alle am Samstag von London gegebenen Meldungen Bber die Lage im Libanon dcmentleri. Das Kommuniquf betont. der Rcuter-Korre*pondent In Beirut babe niemal* derartige Meldungen gegeben. nnd ffigt binzn. dafi alle dleee Falschmeldungen. verbreltet durch Radio London, die gleidie dbelwollende Tendenz xeigteo.
Der vom Algier-AnsschuB %ur Bellegung der Ge-gnsitze zwischen degaulllstlsdien«Beh@rden und der libaneilsdien BevBlkerung nuandt* General Catronx traf Samatag abend ia Be<mt *lm.
verhtftet. Noguet and Chitel warden it$ Ltode« verwieseo, wihrend Peyrouton frelwlllle lorfidctraL Der GaulHsmus htt dtmlt eodgOlti; den Tell der Mtcht In Franzdtiedi-Nordafrlki errungen, tn detten Auiobung di* uglo-tmerlkuiidiea MiliUrtiehSrdeti nicht Interewlert find.
Die Absetzung Ginadt wire rlelleidit nidht to schnell gekommen. wenn et der brltlidien Politik nicht gelusgen wire, eicfa blebel der Unterttiitzong Motktot zn vertichem. General de Gtutle hat teine Bcwegung Mofikaoer Einfliissen tdion frUhzeltig ge 5ffnet. Er iit heote der Chtmpion lener Sow|et-polltik. die durch die Enttendong Wiediinekyt hit MlttelmeerkoDiltee end durch die Betrennog Bogo-
Der Brite la teincm Element: Endi InJera fcbSrt die Hsoterpelttchcl (Karilrator; Bredow/D^hnca-DUMt.)
Biolowt belm frtnzosisdien Algier-AeaKdiat ml&t вшг Im Mittelmeerraum. tondem aoA t» fraBidtfscfaca Mutterland festeo Fu8 zu fasten hofft. £• nterllegt kaum einem Zweifel, daB die angl9-«owtetlt(h« Front, der sich Hull bel den Verbandlungen № Mot-kaa in diesem Punkt gegeniibersah, zu des RSck-tritt Girauds gefiibrt hat General Glraud haR* cfdi in Moskau vor allem audi durdi die Haltung veHuBt gemadit, die er gcgen den in Franzositch-Nordafrflca agitierenden kommualstischen Abgeordnetcn Marty einnahm. Marty hatte Franzoslsch-Nordafrika schlleB-lldi vcrla.ssen miissen und sidi nadi Moskau begebcn.
Politisdi gesehen, 1st die Absetzung Girauds daher identisch mit der VerdrSngung nordamerikanlschen Einflosses In Franzoslsch-Nordafrika dnrdi England and der Beseitlgung des letzter Hindemieses. dat dem Bolsdiewismus Franzosisdi-Nordafrikat noch ent-gegenstaod.
Die Nordamerikaner, die FraozSsledi-Nordafrlkt besetzt haben, sind dorf politlsdi aufs Trociene ge-tetzt worden. Die nordamerikanisdie Politik, die Politik Roosevehs. Eisenhower# und Murphys. hat ein* entsdieldende Nlederlage erlltten, ans der GroBbrltan-Bieo nnd die Sowjetunion Nutzen Ziehen.
Flammender Protest Lettlands
Riga, 16. Nov. Einem Aufruf dee lettltdKB Berufsverbandes folgend, batten 100.000 lettlsdie Arbelter nnd Arbeiterinnen, Meister, Lehrllnge und Gesellen. Betrlebsfiihrer und Angestellte ihre Betriebe verlassen, um der ganzen Welt In einer erhebenden Kundgebung ihren Protest gegen die bolschewistisdien Annextonsgeliiste auf dat baltlsche land, die in den Besdiliissen der Moskauer Konferenz zum Ausdruck gekommen sind, 10 offenbaren. Diese Menschen waren die leben-den Zeugen yon elnem Jthr bolschewlstisdier Blutherrsdiaft. Nach Reden der Fiihrer des Berufsverbandes wurde kundgegeben, daS Lettland niemals freiwillig ein Bestandteil der Sowjetunion gewesen set und es niemals sein werde. Wir werden es audi niemal# zuUssen, daS nnser Land tind Volk tinter den erbarmnngsloMa Fug-trltten des Bolschewismus In ein Meer von Blut und Tranen getaucht wird.
Engllsdie Drohungen an Franco
tc. Stodtholin, 16. November. „Mandiester Guardian" polemisiert in einem Kommentar gegen den spanlschen Staatschef General Franco im Zusammenhang mit der Gltickwunschbotsdiaft der spanischen Reglerung an den Prfisidenten der Phillppinischen Republik Laurel xur Unabbin-gigkeitserklirung. In dem Artikel heifit es: „General Franco, der selnen friiheren engliicben Freunden als der .groSe chrlstllche Ehrenmann' bekannt 1st, begegnet einigen Schwierigkeiten, wenn er versucht, selnen neue sten Akt der H8f-lidikelt durch Erklarungen ana der Welt n schaffen. Die Amerikaner sind nldit to elnfiltlg und es ist zu hoffen, daB auch die britiiche Reglerung es nldit 1st. Die Fasdiisten sollten la Europa keine Nadislcht mehr finden.
Eine diitte und vieite Luft^Seeschlacht bei der Insel Bougainville
Neue OroRerfolge der lapanlsdien Lultwalle - Die gesamte nordamerikanisdie Pazillkflotte zu den Kamplen elngesetzt
Tokio, 16. Nov. In einer „dritten Luftschlacht ▼or Bougainville" am 11. November versenkten lapanische Flugzeu|e einen feinđlichen Kreuzer oder groften Zerstorer. Aafierdem wurden zum Tell schwer besdiSdlgt ein feindlidiee Sdilacht-lAiff, zwei groBe Flugzeugtriger, ein groBer Kreuzer und drel kleine Kreuzer oder ZeritSrer und ein ZeritSrer.
In dieser „dritten Luftschlacht vor Bougainville" waren, wie das Kakerlidie Hauptquartier berichtet, die feindlldien BrUdcenkopfe anf der Insei Bougainville wiitirend der ietzten Tage mehrfach das Zlei japanisctier Bombenangriffe. So wurde bei Kap Torokina ein Transporter in Brand geworfen und versenkt. In der Nacht zum 12. November griffen die Japaner die Insel Mono an. Ein groBer Sciilepper wurde aua einer An-zaiil feindlidier Sdiiffseinheiten in Brand geworfen. Von diesen Operationen sind fOnf Ma sdiinen aoch nldit zurlidcgekehrt.
Der neue GroBerfoIg der Japaner
Teklo, 16. Nov. Wie das Kaiterlidie Haupt-quartier Sonntag nachmittag bekanntgab, fand am 13. November In der Norgendlmmerung die „vierte Sdiladit bei der Insel Bougainville" statt. Japanlsdie Narineflngzeuge cntdedtten an diesem Tag In den GewSssem s&dlidi der Insel Bougabi-vUle weitere grSBere amerlkanlsdie EInhelten, die al# mit groBera Erfolg angrlffen. Inoerhalb weniger Sekunden wurde ein Kretuar groBen Type versenkt, des weiteren ein Kretizer and ein ZerstSrer. Ein Sdiladitschiff und ein flugzeug-trSger mlttieren Typs wurden sdiwer bescnSdigt Zwei lapanisdie Flugzeuge kehrten nidit zum StQtzpunkt zuriidt.
Zur „vierten Luftsdiladit von Bougainville" kflngt dU MoaUgmofgenprew* miter« Elnzel-
heiten. Danadt wurde in d«r Nadit zum 13. November, begttnstigt durch helies tropisches Mond-licht, in den Gewassern stidwestlich von der Insel Mono eine Reihe von Kriegsschiffcn durch iapanisdie Aufklirer entdeckt, die sldi nord-warts bewegten. Die etarken Feindkrafte be-gleiteten einen Geleitzug und batten eine vdllig verSnderte Zusammensetzung der Sdii(fe gegen-iiber denjenigen. die die Japaner tn der dritten Luftsdiladit von Bougainville stellten. Unter Zuhllfenahme von Leuditbomben wurde die Helle der Mondnacht nodi vergrdBert, so daB die an-greifenden japanisdien Torpedohugxeuge In kur-zer Zeit die bereits gemeldeten Erfolge erzielen konnten.
Sdiladitadilff in Flammen — Flngzeogtrigcr linkt Die xuriickgekchrteii lapaniadien Flugscug-fOhrer bericfaten Inzwiichen, daS dai lis scfawcr betdildigt gcmeidcte Sdilaciitsdiiff Id langtamcr Fabrt vollitindig in Flammen gehfillt beoraditct wurde, alt et vertuchte, tldi aut der Kampfsone 70 entfemen. Ebento wurde fettgestellt, daB der Flugieugtr3ger bereits vBlllg manSvriemnfihig and dem Sinken nahe war. Da# Kaiserlidie Hauptquartler hal wie immer nur die genau Test-gesteiiten Ergebnisse bisher verSffentlidit, iedodi lilt im vorllegenden Fall anzunebmen, der feindliche Flugzeugtriger ebenfallt nodi alt Veriest der Amerikaner %o budien ItL
Tokio, 16. Nov. Zur „vierten Luftichlacht von Bougainville" bemerkt die „Tokio Nlttchi Nitsdil" in elnem Kommentar, daB der Pelnd bel leiner Abslcht. unter alien Umstanden Rabaul zuriick-/.uerobern. nicht nur die Siidpazifik-. sondern die Ge.samt-Pazlfikflotte mobilisiert habe. Der ungeheure bisher vergebiidie KrSfteeinsatz der Anglo-Amerikaner habe erstlinlg beabslchtlgt, den berelti auf der Insel Bougaiavill« geUo-
deten Truppen VerstSrkung zu bringen. Hletlge Marinekreise envarten, daB die feindlldien An-griffe gegen Neubrltannien mit dem Hauptsttttz-punkt Rabaul zunachst auch nodi weiter fort-gesetzt werden, und zwar von denjenigen feindlldien Marlneeinhelten, die eich nadi der dritten Luftsdiladit von Bougainville zurfidcgezogen haben.
GroSe Erfolge der japanisdien Lnftwaff*
Tokio, 16. Nov. Das Kaiserlidie Hauptquartler Tokio gab am 14. November bekannt: '
Verbande der im Raum von Neu-Gulnea cin-gesetzten japanisdien Heeresiuftwaffe filhrten in der Zeit vom 6. bis 9. November sedismal Luft-angriffe anf feindliche FlugpiKtze durch and be-kampften erfolgreich gemelnsam mit Landtruppen eingeflogene felndlidie Masdiinen. In dieser Zeit wurden 59 feindliche Flugzeuge abgesdiotaen nnd Qber 120 am Boden zerstdrt oder in Brand gesetzt 15 japanisdie Flugzeuge ^tOrzten tldi freiwillig auf feindliche Objekte oder werden ver-mlBt. In diesen ZIffem sind die am 8. November bekanntgegebenen japani.^dien Erfolge mit-inbegriffen.
• Admiral Nimftz slebt sdiwan
Tokio, 16. November. Der Oberkommaodlercnd« der amerikanisdien Flotte im Fazlflk Admiral Nlmiti konote anjetldita der ongeheuren Verlust# an ^If-fea nnd Flugxeogem. die die Amerikaner In Gd»le$ der Salomon en eridden. nldit nmhin. In tdner lets-ten Rondfonkanspradic zn ge#tehen, daB Am^ka sldi .fiber den Widerstand den der Gegner lelste, und bber die Verlu?te. die Amerike noA bevor* stehen, keinen Illoslonen hlngeben kPnne ..Wit Amerikaner wlssen". so fiihrte Nimitz u. a. aus, „daš onsere Sdiiffe und Flugzeuge alleln nicht in der L#g# tlad, 4ca Feind м vtniiditea,"
Mlthroch, 17. November 1948.
KARAWANKEN BOTE
Seite 7. — Nr. 91.
Wenn ein Berg ins Rutschen kommt /
Wlr eprechen von der Majeetit der Berg«, blicken mit Ehrfurcht zu ihnen empor, die Ihre Spltzen hoch In den Himmel recken. Der Mensch aus dem Tal, die Welte der Ebene, Himmel und Wolken sonst so fern, glaubt und fUhlt in besonderem MaBe mlt dem Dichter, der die Ewig-kelt der Berge beelngft. Gewifl, fUr die Ewlg-keit echelnen sie gefUgt, das helBt aber nlcht, daB sie Immer und ewlg Ihre be-kannte Form behalten. So ein ruhender, stel-nerner Riesenkolofl, dem man jede >Bewe-gungsmbgliclikeit« abspricht, kann manchmal Lebea bekommen. Ein Bergrutsch, der In el-nem eolchen Falle immer die Ureache der Be-wegung sein wird, hat vor kurzem daa Geelcht de« Matterhorns ver&ndert. Aus dem wohl alien Bergfreunden bekannten Furggergrat hat elch ein Felszaicken herausgelSst. Die Trtimmer stUrzten etwa 150 Meter tlef bis zu dem dar-unterllegenden Matterhorngletscher; einzelne Steinbrocken polterten sogar bis zu der Mo-r&ne dea Colle dl Breull hinunter.
Wle erkl&rt sich ein Bergrutsch ? Wir schla-gen das Immer veriasilche, jede Frage beant-wortende Lexikon auf und lesen nach; >Beim Bergrutsch Uegt ein mehr oder weniger ra-sches Abglelten ganzer Gesteinsmassen auf durchweichten Tonschlchten oder Schichtfia-chen Oder infolge Hangunterscheldung (FlUsse, Gletscher) vor. Typieche Erschelnungen eines Bergsturzes sind die AbriBnlsche, die Sturz-bahn und das Ablagerungsgebiet... Am hftu-flgsten sind BergstUrze In den jungen Hoch-gebirgen, besonders den diluvial vergletscher« ten, sowie in Bebengebieten und In sehr feuchteu G«birgslandechaften.«
Tsuseude Топпев КМмпшиеп stttrztM la den Loen-See
Um von elnem Bergsturz gewaltlg«n Aus-mailea zu erfahren, uns dies# Katastrophe wieder Ins Qed&chtnls zu rufen, mtissen wlr das RUdchen der Brlnnerung Ws MItte September 1936 zurilckdrehen. Damals durcheilte die Welt die Kunde von elnem Bergsturz am Loen-See im Nordfjord nordlich von Bergen. Der Loen-See, dlister, lang-hingestreckt, inmltten drohender Berge, let alien Nordlandreisenden bekannt. Vom Kjen-d&l-Gletscher, der am Ende des Loen-Sees aufragt, IQsten elch Im ersten FrUhllcht des jungen Tages gewaltlge Felsmassen. Aber-tausende Tonnen Fels prasseltea In einer Brelte von 300 Metem In den See. Dadurch entstand elne rieslge Flutwelle, die elch meh-rere hundert Meter welt In das Laqd hlneln ergoB und drei D6rfer Uberschwemmte und fast v61Ug vemichtete. Die ahnungsloeen Be-wohner wurden von der verderbenbrtngcnden, vom Tod begleiteten Flut fast ausnWunslos im Schlafe Uberrascht. Dies* Bergsturxkata-strophe kostete 74 Personen, unter denen sich SO Kinder befanden, das Leben.
Wandemder Berg vemichtet eta Dorf
Als ein mitleldloser, grlmmlger Felnd hat •ich, das erz&hlt unsere Chronik der Berg-stUnse, der Monte Eroole gegenUber dem Dorf Seat' A«atoa. Feltria erwiesen. Daa Dorf, вОО Meter liber dem Meere in den Apennlnen von Monteveltre gelegen, muBte damals gertumt wwden, nachdem neun Hftuser des Dorfes be-reits eingestUrzt waren. Ein groSes und besonders stabil gebautes Geb&ude bewegte sich elne ganz# Strecke tsag mit dem Srdrutsch fort, •h es das Schicksal der anderen Hftuser telite. Auf seinem Weg der ZerstOrung hatte dleser Bergrutsch berelts swel wlchtlge Briicken ver-Bichtet.
Nlcht bnmer kommt ein Bergstuns ttber-raschend. Als Anfang Oktober 1888 im Tessin •in Bergsturz erfolgte, am Monte Arbino, der alch in der N&h# voa Bellinzona In der SQd-■chweiz 1700 Meter hoch reckt, traf der Bergsturz sozusagen Ins Leere. Mlt anderen Wor-
Dos Motteihoin hat sein Gesicht veiđndeit
ten gesagt, er konnte wohl Wohnstatten der Menschen yernichten, kostete aber kein Menschenleben. Der Bergsturz war schon el-nige Zeit vorher befUrchtet worden, und aus diesem Grunde wurden die bedrohten T&ler von Ihren Bewohnern gerftumt. So konnte dleser Erdrutsch, der elne Fl&che von 214 Kilometern in Bewegung geraten lleB, nur Materialscha-den anrichten.
Felssturz verandert das Geelcht der NIaguraftUle	*
Es IKBt sich ohne welteres denken, daS das Gesicht der gewaltlgen Niagarafalle nur durch •inen gewaltsamen Eingrlff der Natur verandert werden kann. Dleser Fall hat sich MItte Januar 1931 erelguet. Damals losten sich meh-rere hundert Tonnen Felsmassen, die sich durch gemeinsame Elnwirkung des Frostes und des Wassers gelockert batten, vom oberen Rand der Nlagaraf&lle und prasaelten In die Tiefe. Elne dadurch entstehende 50 Meter brelte und 70 Meter tiefe Bresche gab den berUhmten WasserfWlen ein v611ig anderes Gesicht. Elne Xhnllch einschneidende Korrektur Ihres Aus-
sehens haben die Nl&garafKlle weder vor- noch nachher erlebt.
Von hohen BSiimen ragten nur noch đl« Wlpfel auB der Erde
Bine NaturkatMtrophe von besonderer ВЗ« genart ebenfalls durch Bodenbewegimgen, allerdlngs »unter Tage« ausgelost, hatte In der zweiten Marzhaifte 1934 das r4iinanische Dorf Jigorenl betroffen. Infolge von Bodenverschie-bungen, verursacht durch unterirdische Quellen, die den Hoden unterwaschen hatten, ver&nderte sich in diesem Raum total das Bild der Land-schaft. Rund 50 Hauser stUrzten ein oder ver-sanken im Schlund der sich offnenden Erde. Viele hohe Baume »fielen« so tlef herab, daS sie nur noch mit ihren Wipfeln aus der Erde sahen, Weingftrten verschwanden Im Nu, auf welte Strecken listen sich die Chausseen buch-stawich in Nlchts auf, und ein gemauerter Zlehbrunnen wanderte mlt der sich bewegen-den Erde etwa 100 Meter welt, ohne elnzu-stUrzen.
. Die Natur gefallt sich eben in mancherlei Form In tJberraschungen. Sie zelgt uns dann und wann, daS auch die gewaltlgen Berge la ihrer Urform nlcht fiir die Ewigkelt gefUgt sind.
Qlnur schatzkAstlein
шшттттшштчттттштшшт^^т-шшштшш^^ттшт
ROBERT SCHUMANN:
Musikaliscfie Haus- und Lebensregein
Mustk redet die allgemeinste Spracfie, durch welche die Seele frei, unbestinimt angeregt
wird; aber aie fUhlt tick in ihrer Heimat.
*
Es ist mit der Uusik wie mit dem SchakspieL
Die K6nigin (Melodie) hat die hSchste Gewalt, aber den Ausschlag gibt immer der Konig (Har-monie).
*
Ше Musik ist die Waise, deren Vater und Mutter keincr nennen kann. Und vieUeicht ist eš, dafi gerade in dem GeheimnisvoUen ihres Vrsprungg der Reiz ihrer Schdnheit Uegt.
Das Kind und der Von Otto Hoimann
Irgendeiner ...I
Kurz nach Beendigung des Westfeldzuges begab es elch In elnem Badeort der franzttsl-schen KamalkUste, daB bel elnem Tagesangrlff der brltlschen Luftwaffe eine Sprengbombe mlttleren Kaliber: mitten auf die StraQe stUrz-te ohne zu detonieren, ein Blindg&nger also.
BllndgKnger zu beseitlgen, Ist Spezlallsten-mrbelt. Dae Pionlerkommando wurde angefor-dert. Die unUlegenden H&user — es waren nur eehr wenlge und auch nlcht alle bezogen — muBten Indessen von Ihren Bewohnern ge-rftumt werden. Den ganzen StraBenzug eperrte man ab mlt nicht zu Ubersehenden Planken, die da und dort durch doppelsprachlge Warn-echllder ihren Zweck verdeutllchen.
Dae alles ging ganz schnell, fast automa-tiach, mochte ich sagen. Die letzten ange-kratzten Tommies schaukelten noch Ihren Abeprungh&fen entgegen, da war daa schon allea organlslert und die BevSlkerung in 81-cherhelt gebracht.
An den Barrleren auBerhalb der Gefahren-zone eta-uten elch wohl die Neuglerlgen und betrachteten daa fUr sie eeltsame Erelgnis: daB die, die frllher frShllches »Weekend* oft und oft hier gefelert hatten, nun Ihnen die Gaatfreundachaft mlt Bomben vergalten, die gewlB nlcht ale Bllndg&nger beabelchtlgt waren.
So h&tten sie elgentlich denken mUssen, aber #le dachten nlcht so. Jm Gegentell; ale trauer-ten nur ihren pfundschweren Kunden nach und •uchten die Schuld am erschreckenden Wach-gerlitteltwerden aue satter Rentnerruhe an fal-Bcher Stelle.
Gerade in jenen kleinen Badeorten engll-achen Stlls auf franzOalschem Boden wlrkten Sommer 1940 da und dort bOewilllge Gruppen, die In eJtler Verblendung melnten, mlt helm-Uch entzwelgeechnlttenen deutschen Telephon-kabeln eine europ&lsche Verst&ndlgung verhin-dem zu kOnnen.
Allmahllch zeratreuten alch die Gaffer. Daa Interesse am »Souvenir* aus »Old England* ebbte ab. Der gellebte Aperitif lockte.
Doch piatzlich atrSmten neue Scharen zu — ja, in einer gewissen Hast, wenn wlr rlchtlg aahen von unserer zlemllch welt entfemten Hochstellung auf elnem Fabrlkdach.
Solite das Pionierkommando berelts elnge-troffen .aein und die Arbeiten, begleltet von den Blicken einer vergebllch ' auf Sensation boffenden Menge, begonnen haben?
»Um Gottes willen — ein Klnd!< rlef da ei-
Blindgttngeio/ Main packendstes Kiiegseilebnls V. Wellentiof
ner und setzte dae Doppelglas uniwllUtOrlich elnen Augenbllck ab.
Mlt unbewaffnetem Auge konnten wir die Vorg&nge dort drunten nicht ausmachen. Es war geradezu eine foltemd spannende »Reportage«, wenn ich dieses etwaa In MlBkredit ge-ratene Wort hierfUr gebrauchen darf, die un-ser Kamerad in abgerissenen Satzteilen, das Glaa vor den Augen, erregt gab: »Ura Gottes willen — ein Kind! Dae mufi da irgendwo durchgekrochen sein — well die Leut auch nicht achtgeben kOnnen! Vlelleicht zwel, drei Jahre. Ein ganz klelner Kerl. BloGfUBig, mlt elnem roten Kleidchen. Stent's euch vor — das Spiel mit der Bombe — mlt dem Blind-ganger — er patscht auf der Bombe herum wie auf dem Fell eines kielpen Hunderls — das muB ja jeden Moment — wenn der vom an den ZUnder — und die Leute stehen da und fuchteln herum und kelner von den Hel-den — Herrgott, wenn wlr hier nlcht da auf Posten w&ren — und die Leitung wird auch gerad umgelegt — aber was hilft das alles — bis wlr dort w&ren — vlelleicht etwa andert-halb Kilometer — da 1st wahrschelnllch Iftngst
—	du, da kommt einer — einer von der Luftwaffe — der geht ganz ruWg hin, sehr rich-tig, um das Kind nicht zu erschrecken — jetzt 1st er glelch dort — er 1st schon belm Kind, nlmmt's auf den Arm und jctzt lauft er, was •r kann — die Leut' machen beinahe Spalier
—	er ist schon dort mit dem Kind und Jetzt glbt er es einer. Mir schelnt, die fallt auf die Knie, aber der ist schon verachwunden —c
Er setzte das Glas ab.
»Wer war's denn?« fragte ich, tun melne Erregthelt Irgendwie zu verbergen.
>Was welB ich. Irgendeiner.*
. Irgendeiner • , .
Er blleb auch Irgendeiner, namenlos, unbe-kannt und doch relch belohnt durch die gute^ Tat, die elnem kleinen Kind das Leben und* einer ganzen Stadt Erkenntnls schenkte.
Wochen spater — im zufaillgen GesprKch mlt elnem Angehdrlgen unserer Feldgrendar-merie — erfuhr ich, daB seit diesem Tagesangrlff der.Bi-jten nicht elne elnzlge Femsprech-leltung mehr durchschnltten wurde.
So hatte dieses, am gewaltlgen Zeitgeschehen gelnessen, wlnzlge Begebnls doch ein In der Kriegsgeschlchte einzlgartiges Vorkommnis bewirkt: der Bllndganger des Felndes ward zum elgenen Volltreffer geworden.
Das wdre <Лпе kleine Kunst, die nw кШпде, und keine Sprache noch Zeichen fUr Seelen-zustdnde hatte.
*
Dae. Wort „spleten" Ist sehr schon, da due Spielen eines Instnmcntes eins mit ihm sein We^ nicM mil dem Instrument spieli, spielt •< nicht.
*
Mehr alt in den Werken der hildenden Kiin-ste, wo der eimene Torso einen Meister .t>e-weisen kann, ist in der Musik alles der Znsam-menhang, das Oanze — im Kleinen wie im Groben, im etnzenen Kunstwerk wie in einem ganzen KUnstlerleben.
Italiemsche Musik mufi man unter italienl-$chen Menschen hSren; deutsche geniefit rich
freilich unlet jedem Himmel.
*
In der Natur lernt die Seele am schdnsten beten und alle Oaben heiligen, die utts daa hćhere Wesen gab.
*
Das Talent arbntet, daa Genie schafft,
*
Der sich der Welt vorstellt, soil weder tu jung, noch zu alt sein, sondern blUhend, nicht allein hier und da, sondern am ganzen Stamm,
Die erste Komeption ist immer die natilrtichste
und teste. Der Ver stand irrt, das GefUhl nicht, *
Der KHnstler haUe sich Im Oletchgewickt mit dem Leben; sonst hat er einen schweren Stand,
*
Ich mag die nicht, deren Leben mit ihren
Werken nicht im Einklang ttehL *
1st Genius da, so verschldgfs }a wenig, in welcher Art er erscheint, oh in der Tiefe, wie bei Bach, ob in der Hdhe, wie bei Mozah, oder ob in Tiefe und H6he, vereint, vAe bei Beethoven.
*
Das ist der Fluch des Talents, dafi er, ob-gleich sicherer und anhaltender arbeitend als das Genie, kein Ziel erreicht, xodhrend das Genie l&ngst auf der Spitze des Ideals schwebt und sich lachend oben umsieht!
Alfreds gioues Aienteuer / suSfK"""
Oiese Geschichte hat mich in meinor Ju-gendzcit erelgnet, ab«r well Jungens lich immer gleicbbitiben, #r:ahl* ich si* auch gern*.
Der Gymnniaat Alfred	hatte von
Onkel Theodor einen Mafianzug bewilllgt bekommen. Nicht etwa sum Lohn for hervor-ragenden Fortschritt in der Schule, sondern deshalb, well Onkel Theodor Im Cedenken en die eigene lasterhafte Vergangenhelt eine SchwAche Шг Jene Jungen empiand, die fUr das vorzeitige Ergrauen des Lehrkfirpers Terantwortlich zeichnen.
Nach helBem Sehnen und unruhlgen Trftu-men hatte Alfred am Sonntag vormittag die Lieier.ung des Antuges doch noch erlebt. Nun etand er vor dem Spiegel und flbte das zu dieser v/undersamen Kleidung gehfirende Kavaliersgesicht Die Mutter erschien st6-rend in der Tflr. »Fein siehst du aus", tagte eie, „schon fast wie ein richtiger Herr.'
Alfred aberb6rte das beleidigende „fast*, denn er benOtigte dringend swel Mark, um ■elne vornehme Erscheinung Im entspre-chenden Rahnten zur Celtung bringen su kdnnen. Das Ergebnis der Verhandlungen lautete ichlleBllch 1.50.
Noch am letzten Blssen des Sonntegi-braten kauend, sauste Alfred zur Tttr hlnaus. Auf der Strafle wurden seine Bewegungen Jedoch gemessen und wUrdevoll. Lelder lag alles in mittSglger Ruhe, so daB niemand d# war, der Ihm Bewunderung sollen konnte. Der ]unge Mann beechlofi daher, nach der »Alten SchieBstatte' zu wandern, wo am Nachmittag minnliche und weibliche Jugend zuiammentraf, um dat Tanzbein zu schwin-gen und Kaffee su trinken. Also sog er dem Ausflugsort zu. Als еГ den Waldweg er reichte, sab er in elnlger Entfernung vor sich eine wundervolle weibliche Figur, die sich In gleicher Richtung bewegte. NSher kom-mend erkannte Alfred, daB da ,yorne kein M*del ging, sondern eine rlcbtige Dame, die ЖеМкИок еШмс «ш fpt« рмк ^•hr«
zfthlen mochte als er. Und mit der seiner Altersklasse oft elgenen Zuneigung der rei-ieren Frau gegendber, w'andelten auch Alfreds Gymnasiastentrftume In Jthnlichen Cefilden. Augenblickllch malte er eS sich ■us, wie herrlich es sein mUBte, an Seite dleser Dame dahlnschreiten zu dUrfen. Der bloBe Gedanke verursachte ihm wlldes Herz-klopfen, obwohl ihm die Verwirklichung dleser Idee genau so unwahrscheinlich vor-kam wie die Fahrt in der Mondrakete. Plfttz-llch geschah aber etwas GroBartiges. Die Dame, die etwa noch zehn Schritte Vor-sprung hatte, verlor einen Handschuh. Alfred fuhr wie ein Habicht drauflos, hob ihn auf und raste schon. Die Dame drehte sich erst erschrocken um. Der ]unge Mann rlB den Hut vom Kopf, schleifte ihn in kUhnem Schwung nach dem Vorbild der Musketiere Im Film fast aber den Boden, bielt mit der anderen Hand den Handschuh welt von sich und sprach: „Wenn ich mich nicht irre, dann haben Gn&digste etwas verloren."
„Sie irren sich nlcht", sagte lachend der Gymnasiastentraum und nabm den Handschuh in Empfang.
„Gn&digste —, Gnl —, Gnfidigste' — stam-melte Alfred, „wire es — Ich melne, wOrde es — selber Weg* — Blutrot im Gesicht stand der lunge Mann und wuBte nicht welter.
„Aber )a", meihte ISchelnd die schdne Frau, „warum denn nlcht, wir haben doch den gleichen Weg. AuBerdem langwelle ich mich, denn mein Mann 1st nSmlich gerade heute auswflrts—" Munter plaudernd ging sie welter, der Junge neben Ihr. Er sab durch alle sechs Hlmmeln bit in den slebenten, telne Verwirrung legte sich notdQrftig, so dae er sogar zuiammenhftngende Antworten zU geben vermochte.
„Wat sind Sie denn!" fragte einmal die Junge Frau in Ihrer oifenen Art.
„Student an der Hochschule", log Alfred, pMedlziner im zweiten Semester." Damit gab er lidh aelbt* Haltung. Er hatte du BedOrf-
nis, seine ungeneure Bedeutung und TQch-tigkelt zu beweisen. Ein Rad zu schlagen, bielt er Jedoch nicht fiir das Richtige und anderes fiel ihm nicht ein. Da ihm auch sonst nlchts einfiel, stellte er die Frage; „GnSdig-ste belieben schon lange verheiratet zu sein?* — „Ich beliebe erst seit drei Monaten verheiratet zu »ein", antwortete die Gnidig-ste.
Sle naberten sich dem Restaurant „Zur alien ScbieBst&tte". Alfred ftiblte sich von elnem Kavallersblltz (Jurchzuckt, AuBerdem muBte er Aufsehen erregen, wenn er mlt — wenn. —
„Gnfidige Frau, wollen wir nlcht elne Tasse Kaffee trinken, ich —"
„Wunderbar", entgegnete die Dame, „wollen wir. AuBerdem babe Ich noch nlcht ge-gessen und bin geradezu entsetzlicb bun-grig." In Alfred ziscbte es, wie wenn ein klei-nes Feuer und ein. starker Wasserstrahl zu-sammenkommen. Elne Mark fflnfzlg — warum war er auch geboren worden?
Die Dame ging schon auf einen der Tische zu und der Junge Mann folgte ihr im Banne eines furcbtbaren Sdhlcksals.
Alfred bestellte elne Tasse Kaffee, die Junge Frau eine kleine Omelette. Der Jangling atmete auf, das konnte sich noch knapp ausgehen. Die Dame аВ, der Kellner kam.
„Und dann mdcbte Ich ein Schnitzel mit Salat und Kartoffeln", sprach das Unglflck. Alfred atmete wieder ab, und zwar so stark, dafl er in sich zusammenschrumpfte, Wo tat sich ein Spalt auf, der ihn wohltatig ver-schlang? Die Dame bestellte Kuchen mlt Sahne und Kaffee. Und wo blleb der Welt-untergang?
„Augenbllck", sagte Alfred, stand auf und elite dahln. StleB mlt dem Kellner zusam-men, drilckte Ihm elne Mark in die Hand und raste vfeiter. Er lief durch den Wald, als ob Mepbisto persOnllch hlnter Ihm ware. Trotz dem neuen Anzug. Dahelm zog er sich In sein KSmmerleln zuriick, echiltzte Kopf-schmerzen vor und ward nicht mehr gesehen.
„Riegel", sagte acht Tage spSter der La-teinlehrer su Alfred, ^Sie kommeo sow^o
am HelrtlWfeg an meinem Haus vorbel, da кбппеп Sie einen Sprung hinaufmachen und unserem MAdchen sagen, daB ich heute um eine Stunde spAter heimkommel*
Alfred volliahrte den Auitrag und richtete dem M&dchen die Botschaft aus. „GnSdige Fraul' riei das Hausm&dchen in die Woh-nung hinein. Schritte wurden laut und dann stand sie vor Ihm. Die junge Frau seines Lehrers, die Dame von damals.
Sie sah ihn elnen Augenbllck lang erstaunt an, Uchelte ihr wunderbares L&cheln und sprach: „Kommen Sie doch einen Augenbllck herein!"
Alfred folgte ihr gesenkten Hauptes las Wohnzimmer. Ihm blieb auch nlchts erspart.
„Du dummer Junge', sagte die Frau, nachdem sie die Tttr geschlossen hatte, „warum sind Sie denn neullch so rasch davongelau-fen? Ich durchschaute natdrlich den Schwin-del sofort und hielt Sie iUr das, was Sie sind. Far einen netten Jungen, der gerne ein Herr sein mOchte. NatUrllch hatte ich fUr Sie und far mich bezahlt.'
„Bitte, bitte*, flehte Alfred mlt bebender Stlmme, „sagen Sie doch nlchts dem Herrn Professor."
. „Nein, nein, mein Junge, Ich sage kein Wort. Sieh nur zu, daB aus dir .etwas wird, damlt machst du mlr Freude.*
- Alfred Riegel kam an diesem Tag nicht zum Essen helm. Er ging durch den Wald den Weg zur „Alten SchieBstatte* und sprach dabel fortwahrend zu jemandem, der nicht da war. In der Nacht, als alle schon Im Haus schliefen, stieg er aus dem Bett, setzte sich an seinen Tisch und schrieb sein erstes Ge-dlcht.
Ein paar Wochen spater sagte der Latein-lehrer zu seiner }ungen Frau; „Ich mdcht* doch wlssen, was In diesen Jungen gefahren 1st. Da habe ich elnen Schaier, einen gewissen Riegel, der bis vor kurzem das schwarze Schaf der Klasse war und der plčtzlich ein Muster an Fleifl und Betragen geworden ist."
„Ach, wirkllch?" sagte die Frau lebhaft und in ihren Augen schimmerte es warm vor natterUcher Freud*,
etna 8. — Štev. 91.
K/HAWANKKN BOTD
SK>da, 17. novembra 194$
AMTLICHE ВКк41\М!ИАСНЈЈЛ1^Е11
Objava
v okrajni gospodinjski Soli Kralnburg, baraka 3 (za borzo dela) bo prirejen za žene in dekleta popoldanski tečaj v Šivanju. Prične se v torek, 23. novembra In bo trajal 14 popol-dnevov, In sicer vsak t o r e k od 15. do 18. ure. — Pristojbino za tečaj RM 10.— je plačati ob prijavi.
Prlja,vlja se pismeno ali ustno v goepodiijjskl šoli. Konec prijavljenja je 18. novembra.
Sdiii^t die Pflanzen gegen Sdi&dlinge!
FUr den Obet- imd Gartenbaa: Selinon Neu 1 kg 3.30 kg
5 kg 2.60 kg 25 kg 2.— kg Solbar, A Tetrabar und Karnlol su 1 kg 1.10 ■
5 kg 5.40
Neo-Dendrln und Mixdrln zum Tagespreis.
Brasslcol gegen Salatfštule und	1 kg 2.38 kg
Brassisan gegen Kohlhernie	5 kg 1.80 kg
25 kg 1.53 kg
sowie Baumteer, Baumwache, R&upenleim, Cortllan und alle anderen elnschlftglgen Artikel. Fordern Sle von uns Prelslisten!
1. KUrnt. Drogerie »Zum gchwarzeh Hund« H. PLAHNA u. M. WOUF Abtellung POanzen&chutz KlagenfuTt — Ralnerhot'
In Ihrem Interesse!
Frldpott^cndunien ohm# fcnxue. AbMnder^Angabc werden htl Unzustelfberkeli vtrniditet oder ati Li(»b«igab«ii vtrtcile. Darum: Abttndtr %«n Ж u angebtn! Pcrnert Awf gentut dtutii<hf Anschrift und gutc Vcrpackung aditca! Kein« Hobt* riumc im Pi^dien offcn	Fcufrgefihriiche Ccgenitind«
tiSrfen in Pid;c>*.cn ou«r Paketen ul>trli.iup< nichc vcrtanUc werden! Die MiCaditung diciei Verbotet i*c deihalb strafbar. Nur lo kann die Feidpoit die Sendiingen Qber oft groRe Knt« fernuagea mit biufig^a Umladungea lidicr aoi Zid brlngeo*

Houdwitkit!» OMniki!

WIr bl«t«n Euch an: * Nudimo Vam:
Eiaen
Bleche
Gasrohren
Armaturen
Draht und Stiften
Baumaterial
Baubeschlage
Herdplatten
MobelbeschlEge
železo pločevino plinske cevi armature žico in žičnike stavben material stavbeno okovje plošče za štedilnike okove za pohištvo
KOVINA-KRMNBURG
G. m. b. H. • d. X. o. z.
HmsftaiUu!	- АпкилАЈиЈл 1
Herde	štedilnike
6fen	peči
Emailgeschirr	eriiSjlirano posodo
Einmachglaser	kozarce za vlaganje
Glaswaren	steklenino
Keramik	keramiko
Porzellan	porcelan
und alles fUr	m vse za
der Haushalt	gospodinjstvo
teilweise frei	dobavlja deloma
liefert:	presto:
KOVINA-KRMNBURG
C. m. b. H, - d. z. o. z.
mmm
Služho dflbl
konično, iz žage ali trgovine v vseh kaKovostnih rizredih. Visoka stopnja nujnostu Ponudbe na Hans TraninRer, Holz-grolihandel, K.la-genturt, Vdiker--imarkter StraKe, Sodarski pomot- Bahniibersetzung. nik dobi stalno	1083-7
mesto z , vso o-skrbo v hiJi. Antonija Homann,
Wart 17 pri Krainburgu.
1368-1
Služkinja, vajena živine — samostojna dobi dobro mesto. Ponudbe na K B. Rrainburg
1281-1
Hexenschul Rheuine »M. irt
lu »M 1.19 In Apo)h*k«n
/3osm
urniimi
Fabrik C. Wenger. Klagenfun
Hau^lkauh
H6RBST
Hiagonfuti
Kinderbetten
Aua alt wird neu I
Alt« Zumdkef <#n nichi m»hr w#g werf«n. tondarn tammtint Botch erneuer* ii«i Im 4*in#m mustergul« figen mttondietxungtwerk w#rd#n olifdhrIicK Millionan gebroucht«! Zundk#ri#n *o radello« oufg«ar> daft *y|#d#r vott •insatz* Whig find Oesdiuit« foChkrČffe vnd tforbildticht Anl@g#n burg#m, wi« b#i ollen Botch-Erzvugniuon, fOr QuaMt#tierboH Do^um* att« Zundkerien top>s>9in und b«im ftoidi Oitntt*
Thomas Bohrer
Klagenfurf
Vill.di.r S«r«(s' Nr. 29-31
SENF
Fabrik C. Wenget. Klagenfurt
MEDOPHARM
A r z n e i m i 11 e I
sind treue HeMer Ihrer Gesundheitl
Medophorrn-Afzrielmlttei jind nur In Apothekpn erhditlicfi.
MEDOPHARM
Pharmaz«utischo Prđporo«« Ges»llschafl m.b.H M0ndien8
Prodam
Nova ali dobro ohranjena pletena garnitura se
takoj kupi. Sdikofitz Joset,
Falkendorf — Krainburg. __1349-7
Večjo količino repe, pese, korenja, menjam za kravo mlekarico. Naslov pri K. B. Krainburg pod
Dopisi
„Manja!" brez naslov«, nič! Po-
velike važnosti, ker je zelo revna vojna vdov* z majhnimi o-troci. Poštene;* najditelja te naw proša, da gt vr4 ne proti nagraa di v Sebenje 40, Terezija SI mow nitsch. 1361-1* Dne 1. novem«
Slikarsko orodje Kupim elektro in šablone pro-motor 3 do ( dam. Cena od Ph, ki je v upo-100 do 300 R.M.'rabncm stanju Anton Stiplo-|al! dam zanj mo-sdiek, St. Veit,4orno kolo 100 Sawe, Polane icm . Jeraj, Sce-26-III. 1378-6 bach 10 b, Flo-Prodam enosob-!
no, dobro ohra-
slani denar dvig-ii nite! Uprava.l^"	P°4
156J-20 P°''* P'°" Mannsburgu alt
od Mannsburgft
do Tersein-л zgubila legitimacijo, robec in t RM, najditelja prosim, da odda najdene predmete lastniku legitimacije. Primerna nagrada! 2*
Maria! Brez polnega naslova naročnika in komu so pozdravi na-mnnjeni — nič! Dvigni poslani denar! Uprava!
1366-20
njeno opravo z žimnico za RM 300. — Zamenjam otroški pleten sobni vo-zek za dobro ce-luloidpunčko. Naslov pri K. B. Krainburg pad 1383-6.
Menjam
Prodam: Fotoaparat loX'J na plošče „Com-pur", zaktop I-4-J, za RM joo. Svetilko za obsevanje 100 RM, krožni pletilni stroj 300 RM in šivalni stroj Singer (Flichstcpp maschine za čevljarje) za RM $00. Kupci naj se javijo pismeno na K. Bote, Krainburg pod štev. 1367-6.
Kupim
Kupim fantov ske smuči do 100 cm. Ponudbe na K. Bote, Krainburg ' pod
1371-7-
Kupim rabljen gramofon brez
plošč. Johann Markitsch, Neu-marktl, Spinne-reigasse 2.
_1363-7
Zamenjam	štedilnik in	sobno pečico za	Šivalni stroj. Ponudbe na K. Bote, Krainburg	pod 1376-4.
Moške boks čevlje, visoke, črne
40,	dam za žensko volneno
obleko ali za črne damske pol-čevlje 38 s srednjo peto. Naslov pri K. B. Krainburg pod itev.
1379-15-........
Menjam nove, moSke čevlje it.
41,	nizke, črne za rabljen, otroški voziček, razliko doplačam. Naslov pri K. Bote Krainburp pod 1380-15.
Skoro novo moško kolo z lučjo, nove gume, zamenjam za zimsko moško suknjo vel. (30 cm. Naslov pri K. B.
V rudarskih revirjih z roko v roki v iskreni ljubezni, dolgočasnim nedeljam nasproti. 14 letni fant si želi razumnega, poštenega dekleta, ki ima hrepenenje po idealni ljubezni; dekle, ki si želi poštenega fanta, naj pošlje svojo cenjeno sliko diskretno na K. B. Krainburg pod „želim si iskreno ljubljena biti" št. 1377-20
2enltve
Kmetsko dekle ali vdovo, prijazno in čcano, bi rad našel v svrho skupnega
gospodinjstva. Dopise z navedba premoženjskih m družinskih razmer pro-■iim na K. Bote Krainburg pod: „Starejši obrtnik" štev. 1374-21
IKe se za nakup nekaj vagonov smrekjvegi, jelkovega. borove ga lesa. 19, 24 :n 26 mm, 8 do i7!Krainburg pod cm, pararelno iUli350-i5
SCHUHFABRIKS- UND VERTRIEBSGESELLSCHAFT m.b.H.
I^EIUNIAMPIMTIL
EIGENE VERKAUFSTELLEN IN. NEUMARKTL, ASSLiNG, RADMANNSDORF, VELDES, CILLI, MARBURG
' niihlipno
Dne 9. XI. zjutraj ob И7 uri sem na kolodvoru v Krainburgu zgubila modro usnjeno rokavico. Poštenega najditelja prosim, da isto proti izredni nagradi odda na K. Bote, Krainburg.
1364-22
V torek, 9. XI. 1943 zjutraj ob !4б se je zgubil pleten kovčeg od Sebenj do postaje Hi. Kreuz. — Kovček, poln
V sredo popoldne sem v Krainburgu ntf Am Weiher zgubila rjavo usnjeno denarnico z ca 100 RM gO"« tovine. Pošten najditelj naj j« vrne proti nagradi na Premru
Johanna, Am Weiher 14.
1369-1*
Razno
I. novembra nim je ušel pes, ki
lišl . na ime „Rex" (volčje pasme). Kdor gg vidi ali ima, naj javi na K. B. Krainburg pod
'348-13
Deklico, zdravo* siroto, brez star^ še v, od 8 do 11 let, vzamem zi svojo. Dopisi pod „Oberkrain" štev. 5660-13 n* K. B. Klagenfurt.
5660-1)
Knjigovodstvo v abonmaju poštni predal tU Laak a. d. Zaier,
Arhitekt-ing. ni Gorenjskem pre*
vzema izven-službene izvršit« ve stavb, načr« tov, skic, obra^ čunov itd. Naslov pri K. B., Krainburg pod '370-13- _
Gospod, ki je y St. Veit-u, dne II. nov. pustil črno (boxlcder) aktovko v кич peju, jo dobi proti izkazilu raznega blaga, Z|pri Karaw. Bote dokumenti )e zalKrainburg pod dotično osebo 11381-13,
IfsehtiitdiM шееииџшоШ
l^ldll OUld!^ I«amr«.lak«| doseic m.tl se lanlmaio ta iaie ponudbe ali prošnje. Wglaša|levKarawanken Bole! Nplata se!
Oglas* spr*iamata do ponadaljka in srad* NS.'Gauvarlag Karnlan, Klaganfurt, eismardcring 13 in NS.'Cauvarlag KarnUn, Zwaigverlag Krainburg, Valdasarsfr. 6
Mikroskope, daljnoglede, fotoaparate in optične instrumente Vam popravi precizno
орПк
J. Sdilebnili. Dnmsibalc
ESSIG
Pabrik C. Wenget, Rltgenfurt
Unfqelasspne Fabrikcn
Brauchbare Maschinen kauit
KURT FRICK
Klagenfurl
SalmstraHe P ernrul 14Hf)
KNEraSKA
ZADRUGA
POUEDELSKl STROJI UMEiNA GNOJILA APNO ZA GNOJENJE KRMILA • SEMENA SEMENSKI KROMPIR
Krainburg, Laak
Wir bei Oomschofc, SMn