DOLENJSKE NOVICE Dolenjske Novice ÎKhaJîijo vnhIí f;«(r(elť ; ako : : je lu dan piazailt, (Inn poprej. : : Ceiiii .jim je cclo leto 10 K. 7,a pol letu 5 K. NaroCuiua 7,a Nemčijo, iiosiio in tliiige evropske države KiiaSa 12-— K, 7,a Ameriko Í4-*— K. liist ill »i|:las) Hfí piHrujftJo iiaprt^j. Vha ii]iro(ïiiiiio in oziiaiiilti «in(\j«mii tiskuriia J. Krnjec nasi. Najnovejše in najvažnejše ízhušnje glede zatiran a peronaspore ali paleža. II l'riiniivljîiujc íilii'opílii(í ziiKisi. řía ju'vo škio pije nje j en lijem o iiavmíiin nekoliko šibkejšo Škropilno zities kot za poznejša škioptjeiija. Za prvo škropljenje zadostuje enoodstotna, za (iriigo in tietje pa eii in pol odstotna galićna apriena ztiies. Lr v liiido nioki'otiiil) letib i'al>iit)o kvečjemu dvaodstotne zmesi. Oa napravimo sto liti'ov škiopilne zmesi, vzamemo torej v pi'vem siu<';aju eti kilogiatn (I"/.,), v drugem en in pol (IV^^,,), v treljem pa 2 kg (27^) modre galice. ]Cer 111 samo galico dež prebiti'o iz-pral in ker bi galica ti to o])alila, moramo dodati apna. Apna pa ne smemo dodati več, nego je nujno treba. Preobila množina apna, manjša učinkovitost galice in trto preimdo obsencuje, kar jej škoduje. Na težo vzamemo neugašenega apna ravno toliko, ngašenega pa dvainpolkrat toliko kot galice, torej na vsak kilogram galice 1 kg neugašenega ali pa 2'/-kg ugašenega, mastnega apna. Pravilno se pripi'avlja Škropilna zmes tako-le: Galica se raztopi v polovici (v 50 litrih) vode. Apno se razuieša najprvo v kakih 201 vode na redek apiien belež, ki se ga precedi v večjo lescnp posodo. Tatu se doda áe ostaliL 30 litrov vode, kar znaša skupaj 50 liti'ov. Na to se vlije raztopina galice {50 1) tned vednim mešanjem v apnen belež (501) in se vse dobro premeša. Z belim, fenolitaleinovim preskusnim papirjem preskusi, a)i sitio vzeli dovolj apna. Oe v zmes pomoSen fenolftale-inov papii' pordeči, je a|ii)a zadosti, drugače ga je treba se nekaj dodati. Pri nas delamo navadno i'avno narobe. Vlivamo namreč apnen beiež v galico, ali pa celo, kar je še posebno shbo, mešamo kar cele kepe apna v i-aztnpljeni galici. Tako pripi'avljena škropilna zmes je veliko slabša, ker se nje usedlina iirehitro poleže in na listu slabo drži. Piavilno jnv jiravljcna zmes pa ostane rahla in siuznata, dlje se drži in bolj nčinkuje. Pripravljeno škropilno zmes moranio tekom istega o širokem svetu; naposled se jc osrčila -.eonova družba iu začela izdajati njegove jezikoslovne spise, katere je 'sam pripravljal za tisek do svoje smrti. V redu je opravljal službo provincijalnega svetnika (definitorja in kustoza), v goriškem samostanu je bil nekaj časa vikar. 40 let je vzorno učil frančiškanske klerike; bil je dolgoletni ravnatelj samoslat\ske višje gimnazije v Gorici. Bii je konzistorijalni svetnik goriške nadškofi e, zlatomašnik, starosta slovenske provinci e, učakal je starost 74 let in 8 mescev. Njegov „klavcrn- pogreb dokazuje, kako jako so bili proti njemu. Beri „Ljubljanski Zvon" o rajnem p. Stanislavu èkrabcu ! Sredi mesca oktobra je začela Avstrija razpadati. 18, oktobra je cesar Karel I, odgovoril na Wilsonov dopis, da pripozna svobodo Jugoslovanom in si urede svojo državo. Pripravljala se je narodna vlada, kateri je zadnji deželni predsednik grof Attems izročil vso upravo, vojaški poveljnik je pa vojsko na razpolago dal. Narodno vlado je potrdilo vrhovno narodno veče v Zagrebu dne 31, oktobra. Dne 1. novembra smo ustanovitev Jugoslavije cerkveno praznovali. 23. in 24. novembra so se zbrali vsi člani narodnega veča Slovenci, Hrvati in Srbi v Zagrebu in sklenili, da naj se Jugoslavija združi s Srbijo in Črnogoro v eno enotno državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. S, H. S. Ujedinjevanje se je izvršilo dne 1, decembra. Vsi smo ujedinjeni pod začasno vlado; regeAt Aleksander, državno veče in ministrstvo. 1. december je zgodovinski dan za vso Jugoslavijo. Delovanje novomcšlťil) frančiškanov do leta I9í9. V katoliško cerkev so sprejeli: P. Bernardin Scluirg, nedeljski pridigar, je sprejel v katoliško cerkev (8, februarja 1701) pruskega vojaka Henrika Forber, 31 let starega. Isti je sprejel 23. julija Ano Katarino Enderscbin iz Prusije, 14 let staro. P. Jordan Zierer, učitelj gimnazije, je sprejel (12. julija) v katoliško cerkev 31 let starega protestanta Frica Pavlek iz Prusije, ko se je odpovedal protestantovski veri. Dne 15. septembra 1. 1761. sta se odpovedala svoji krivi veri protestant Kristijan Hund, 61 let star, iz Turingije in Janez Kerner, 61 let star, iz Virtemberga vojak; oba je sprejel v rimsko cerkev p, Jordan Zierer od Slovenske kmetijske «.Inižbe 5000 kg žvepla za žreplaiirje trt iio 6-50 K za kg; ta količina je nanietijena za vso Dolenjsko iti se naj z naročilom vsak požari, ako tega še ni storil. Kot navodilo pri iiai'o-Čitvi naj složi sledeči vzgled; za 1 ha vinogi'atla rabimo 50 do 100 kg žvepla, za 1 stari oral (job = 5700 m®) za enkratno žveplaiije 11 tlo 12 kg. Ako žveplamo torej dva- do trikiat, ga naročimo 36 do 40 kg, rajše par kg več, ker ga rabimo tudi v druge svibe (kleti itd.) Povedano naj bo še enkrat sUro in naravno vinogradniško pi'avilo, da brez Žvepla vinogiadništvo aploii ne moj'e eksistirati. Vsakemu vinogradniku so znane pii nas najbolj razšii'jene in najnevarnejše bolezni: oidium in peronospora (po domaíe plesiioba in palež). PiŠe in kilči in podnSuje se o tijih Že par desetletij, Nebroj pokonéevalnib si'edstev se je rabilo in priporočalo proti njim, tako da človeku-viiiogi'adnikii, zlasti če je prišel še-ie od vojakov, se kar blešči pred oiitii, ko sliši lepo zveneča, navadno latinska znanstvena imena sfedstev, ki so se rabila med vojno, ozii'oma |)rÍporočila. Pričakovalo se je novosti kakor di'ngod, a te novosti so bile kakor n. pr. mesto Ttsnjejiih podplatov lesene coklje, na mesto sladkorja melasa, v našem slučaju pa na mesto galice pei'otid. Vse je bilo le na-iloiiiestek; sicer smo bili pa vsled hudih ]'a?>mer in pomanjkanja k temu pi'imorani, a sedaj, livala Bogu, nam ni tieba ved Pojdimo zopet k staremu, kar je sicer že skoraj vsakemu dobremu vinogradniku znano, in sicer k žveplanju. Takoj ko dobite žveplo, se mora žveplati ob lepem, aolnČnem vrementi, najboljši íías je okoli 9. ure zjutraj do 16.(4.) ure popoludne. Med tem časom je najbolj vroČe; da se Žveplo hitro razkroji in učinkuje, jo potrebno 25" toplote. Napi'avi se nan^reč žveplena sokislina (žvejileni dvokis), ki potem zamori oidijeve glivice, ozir. njegov zarod in ohrani predvsem grozdje, da jagode ne razpokajo in ne postanejo trde. Diugo žveplaiqe je treba ponoviti takoj po cvetu, ko so jagode debele kot gra.^ica; a v tretje pa le po potrebi, če in' kjer se plesen pokaže. Sicer bomo pa o tretjem žveplanju natančneje govorili, ko pride čas za to. Po žveplanju je glavno delo škrop-Ijeiqe z modro galico proti pei'onospori. Pri napt'avi modre galice je treba pred vsem paziti, da ne ostane kisla, zatorej doložite dovo^ apna, navadno dvaki'at več kot modre galice, da preprečite in se prepričate še z reagenčnim papii'jein (rndeči lakmusov papir mora postati moder, bel îenolEtaleinov papir pa pomdečeti), potem se ni treba nič bati; Škropiti je treba tako, kakor bi padala drobna rosa na listje, torej iz škropilnic moia nekako prseti. ' Fr. Kafol. Vsem našim cenjenim naročnikom vesele Binkoátne praznike I SpaminščiCB no prijateljev grob. lii'idka, neizprosna stnrt je po.segla z mrzlo svojo koso zopet v učiteljske vrste. Dne 30. maja ob 5. uri zjut3aj je nagloma umi'1 nadučitelj ]\Iatej Jenko na Miini, star komaj 41 let. Ko je leta 1897 v Ljubljani itiatu-rlral, je bila njegova prva služba na Dolah pri Litiji, kjer je deloval vneto in vsti'ajno skoro 6 let. Od tu pa je pi išel kot nail-učitelj na Mii'uo, kjei' jc služboval nad 16 let in kjer je tudi zasuival večni sanj. Pokojni Matej Jenko je bil vzor učitelja. Prideti kot čebelica, delal je. trdo od ranega jutia do pozno v noč. Bil je vesten in natančen do skrajnosti. Zato pa tudi diči njegovo delovanje pet pohvalnih dekretov. Živel je te svojemu svetemu poklica in svoji družini, ki jo je ljubi! nad vse. Sam mi je večkiat povdarjal: „Srečen sem. Imam Ijabo ženko, ki mi jasni temne dneve ntojega Življenja, in pridne otroke, ki so mi v tiajvečje veselje in tolažbo. Ali naj si želim še več?" Kako je bil pokojni Matej navezan na svoje drage! Zanje mu ni bito nobeno delo pretežko, nobena pot predolga; zanje mu tudi ni bilo žal pre-čutih noči. Bil je vzoren soprog in dober ter skrben oče. Še v dijaških letili sva se izpoznala, ko sva skupaj stanovala. Vsi smo ga ljubili uiirnega in tihega, pa tako dobrosrčnega Mateja. Ljubi Matej! Ko sem prišel pied štirimi leti v okraj, zabrepenelo mi je srce po Tebi. Pi'vo piiliko sem porabil in Te obiskal. Kako srečnega sem se počutil v Tvoji šoli in med Tvojimi di'agiuiil Ob-iiovila sva staro prijateljstvo in obujala spomine srečnih dijaških let na ljubljanskem učiteljišču. Kako sem bil vesel, ko sem Te našel po tolikih letih zadovoljnega in srečnega! S kakim navdušenjem si govoril o lepem učiteljskem poklica in kolika ljubezen Ti je odsevala iz oči, ko si govoril o svojih učencih! Matej, nisi bil te učitelj — bil si več — bil si tudi moder izgojitelj! In'V kaki lepi slogi si živel s svojimi občani! Vse si ljubil, vsem si pomagal v potrebi; bil si jim pi'ijatelj in svetovalec. Zato so Te vsi spoštovali in sično ljubili. Bili so Tvoji in Ti si bil njiliov. Matej, kakoi' malokdo si poznal Ti ljudsko dušo, zato Ti je ni bilo težko pridobiti. Tvoje veliko, plemenito srce je oklepalo dobro Mirnsko ljudstvo. Temu ljudstvu si ostal zvest — do smrti in ono Tebi do pi'e-ranega groba. Prijatelj ! Ko smo izi'očali danes Tvoje trnpto materi zemlji, polnila mi je srce bridka bol. Matej ! kako Te bo pogrešala Tvoja družinica, ki si ji bil tako dober in skiben soprog in oče; kako otožna in zapuščena se mi je zde^a šolska mladina,' ki je stala ob Tvoji gomili kakor čreda brez pastirja; kako Te bodo pogrešali občani in kako'Te pogrešam jaz! — Le eno nas tolaži vse, Matej ! Tvoja blaga dnša je splavala tja goH nad zvezde v naročje Stvarnika, ki si mu bil zvesto ndan celo življenje, da si v Njegovem objemu odpočiješ po težkem trudapolneui delu in da přejmeš plačilo za svoje vneto delo. Matej, prijatelj dragi! Počivaj mirno, ]iočivaj sladko v Gospodu ! Jenkov pogreb je bil veličasten. Vodili so ga trije duhovniki, spremljala ga je na zadtijem polu vsa šolska mladina, iiinogo soroiinikov, nad 30 učiteljic in učiteljev ter cela občina Miinska. Ob rakvi je koi'akala vrla požarna bramba, domače pevsko društvo, pomnoženo-z nčitelji-pevci pa it)u je zapelo tri nagrobnice v slovo. Ob grobu mu je govoril Mirnski rojak, pesnik Neubauer prekrasen govor. To je bil pogi'eb, kakršnega je'deležen le pravi Ijuiiski učitelj — ljudski apostol. Janko. I —I -I- I... — - Društveni vestnik. i Mesečni shod Obrtnega društva za Novo mesto in okolico se vrši na binkoštno neileljo, dne 8, junija 1919 ob '/-^li. uri ('/j2) v društvenem prostora v Narodnem domu, pritličje, levo. Z o žirom na prevažne točke dnevnega i'eda, kjer se bo tudi pojasnil sklep odborové seje z dne 22. junija 1919 glede podelitve dveh podpor onemog-ti[i) obrtnikom, se vabijo vsi člani iu članice di'uštva in pomočniškega odseka, da se tega sboda sigurno polnoštevilno udeleže. Ob enem se vabijo vsi člani in članice na družabni večer, liateri bo v nedeljo, dne 8. junija zvečer ob Va^O. uri ('/aS-) v gostilni g. Fr. Jakšeta, Udeležujte se polnoštevilno tudi teh družabnih večerov, kjer je vsakomur dana ugodna prilika, da se po domače izrazi o stanovskih zadevah in poti'ebah. V organizaciji je moč in le močna, zdrava organizacija se bo upoštevala. Odbor. Pomočniški odsek. Pri odborovi seji „Pomočniškega odseka obrtnega društva za Novo mesto in okolico" dne 31. maja t. 1. ob 20. uri so bili izvoljeni v odbor sledeči gg.: Predsednik; Alojz Mirtič. Namestnik: Fran Golob. Tajnik: Stanko Knafelc. Blagajnik: Karol Mahorčič. Odborniki: Gregor Blažon, Oton Bernard, ,ložef Čučnik. Namestniki: Franc Reitz, Albert ,Iarc, Jožef Paučič. Pregledovalca računov: Franc Florjančič, M. MaloviČ. Odsek šteje do sedaj 32 članov. Nadalje se je sklenilo, da se prično v torek dne 3. junija t. I. pevske vaje ob 20. uri v Društveni dvorani. — Odbor. Izlet V Št. Peter na korist onemoglim obrtnikom priredi „Obrtno društvo za Novo mesto in okolico" s pomočniškim odsekom v nedeljo dne 22. junija popoldne, kjer bode veselica. Natančnejši spored objavimo v prihodr^i številki „Dol. Novic". Kedor se želi udeležiti tega izleta in veselice, se prosi, da to če mogoče preje nazndni društvenemu odboru, kateri bode preskrbel zadostno število vozov. Vožirja na lestvenem vozu bode 2 K za osebo, s pi'iglasom 7,a tja in nazaj le 8 K. Nadaljna pojasnila se dobe pi'i društvenih odboi'-nikib. — Odboi'. Vabilo na ustanovni občni zbor Gremija trgovcev za politični okraj Novo mesto. — V nedeljo 15. junija se vrši ob 13. uri (L ari popoldne) i' testni dvorani v Novem mestu ustanovni občni zbor „Gremija trgovcev" za novomeški okraj 5 sedeèem v Novem mestu. Tega zborovanja naj bi se udeležili kar v največjem številu vsi trgovci in trgovke iz Novega mesta in celega novomeškega okraja. — Prav vljudno Vas vabimo na ta vaèen shod. Pridite gotovo in pripeljite seboj še druge Vam znane trgovce in trgovke, katerim se iz kakršnegakoli vzroka niso mogla dostaviti vabila. Da se ustanovnega občnega zbora zares udeležite, zahteva nujnost potrebe našega stanovskega združenja v močno trgovsko organizacijo. Vsi stanovi se združujejo t' skupno delovanje. In ravno trgovec, kot pripadnik enemu najimenitnejših stanov, ne sme zaostati za drugimi. V združenju in prijateljstvu je moč. Delajmo vsi skupno za svoje stanovske koristibrez razlike političnega in strankinega mišljenja in prepričanja posameznika I Bodimo složni in edini in najlepši uspeh nam. je zagotovljeni Spored zborovanju: \ L) Pozdrav in poročilo načelnika pripravljalnega odbora. 2.) Predavanje o trgovskih organizacijah in gremijih. (Govorniki iz Ljubljane,} 3.) PreČitanje pravil. 4) Izvolitev predsednika, odbornikov in namestnikov. 5.) Pobiranje pristopnine. 6.) Raznoterosti. Če se ustanovnega občnega zbora ne udeleži zadosti članov, sc vrši / uro pozneje nov občni zbor, ki bo pa sklepal veljamo pri vsakem številu navzočih članov. Še enkrat, če hočete sebi in svojemu stanu dobro, pridite vsi na zborovanje. Novo mesto, meseca junija 10Í9, Pripravljalni odbor za ustanovitev -»Ortmija irgovccv^ za politični okraj Novo mesto. Dopisi. Iz Rake, V slovo. Pred kratkim sta zapustila Ilako dva otidotna delavca v vinogradu Gospodovem, župnik g. Jožef Borštnar in kaplan g. Tomaž Vail. Podata sta se v naprošeni stalni pokoj. Prvi nosi bieme 42, drugi celo 49 službenih let. Na Ilaki je Žiipnikovat g. Boršttiar 14, g. Vari kaplanoval celih 35 let. Sleduji je oskrboval na istem mestu po dveh umrlih žup- Dne 30. septembra 1761 je p. Bernardin Sdiurg sprejel v Itatoliško cerkev gospodično Ano Rozino pl. Lempacli, 27 let staro, rojeno v Draždanab. Dne 13. decembra 176L jc p. Jordan Zierer sprejel v katoliško cerkev vojaka Kristijana Schulz iu Andreja Dering, oba Prusa in po 31 tet stara, Isti p. Jordan Zierer je 25. februarja 1762 sprejel v katoliško cerkev protestanta Filipa Hero iz Stetina, starega 25 let. Dne U. lnarca 1765. je sprejel v našo vero Nikolaja Brodanica, Hrvata, pater Rok Bizjak. Dne 14. aprila se jfc pri istem p. Roku odpovedal svoji krivi veri vojak Jakob Kir-chenmayr. Dne 1. januarja 1774 jc prestopil v katoliáko cerkev vojak Lenard Wacliter, star 27 let. V katoliški veri ga je učil p, Fakund Sipuiz. 1. januarja 1780 ji sprejel v katoliško cerkev p. Bernard Garzarolli vojaka Janeza Dieterlen, starega '24 let. Istega leta dne 8. septembra se je odpovedal protestantski veri v rokaii p. [Renata Saniien vojak Martin Majcrhoffer iz Virtem-berga, star 23 let. Leta 1781 dne 4. februarja je prestopil v katoliško ccrkev Jakob Erliard, vojak ví Virlemberga, V katoliški veri ga je poučeval p. Bernard Oarzarolli, Dne 16. aprila 1809 je sprejel v katoliško cerkev pater Hugolin Leiler kalvinko Marijo Martins, ženo vojaka Alberta Dombacb. To navajam tukaj, ker.so na koncu 18. .stoletja v kroriiki izpuščeni, zapisane pa sem tiašel v rokopisu „Manuale, Patris Guardiani", 1752. f V osemnajstem in devetnajstem stoletju so delali frančiškani še dalje v cerkvi. Imeli so vsako nedeljo in praznik po eden govor, v postu postne pridige, na prošnjo državne gosposke je bila v postu vsak torek nemška pridiga za Nemce vojake. Tretji red in ška-pulirska bratovščina sta tmcli tudi svoje pridige. Zunanje procesije 3. reda, škapulirske bratovščine in križevega so izostale. Ohranili so vse to, a zapisnike so prej ko ne pokončali, ker jih ni veČ najti. Pridno so spovedovali doma in v bližnjih župnijab. V samostanski cerkvi je bilo 1. 1902 obiiajaniii 26 tisoč, ko še ni bilo dovoljeno pogosto vsakdanje obhajilo in obhajilo otrok. Leta 1919 je bilo izdanih 3500 listkov velikonočne spovedi, dasi sta bila skoraj vsako nedeljo 50 dva spovednika duhovnikom v pomoč, n to je 'naporno delo, V soboto popoldne sc svetni učitelj oddahne, samostanski pa se pripravlja za pridigo in duliovno pomoč. Nedelja je zanj dan truda, ne okrepčanja, zlasti v adventti in v postu. Misli, kako sc bo pripravil za šolo. V dvajsetem stoletju se toliko zahteva od učitelja, da se trud devetnajstega stolelja nikakor ne more primerjati s sedanjim, ko so otroci ne boljši, temveč veliko slabši. Do visoke stopinje izobrazbe so nas učitelji privedli s svojim velikim trudom in slabo plačo, ali neotesanost, neolikanost še vedno pri nas cvete vkljub vsem šolam, društvom in pridigam. Proti koncu devetna stega stoletja so začeli sprejemati tudi ljudske misijone po Slovenskem, Med drugimi je rad na misijone hodil šaljivi p, Efrem Turk. Na niisijonih na Dolenjskem so radi hodili pomagat spove-dovati, kjer so duhovni pastirji želeli. V misijone so tudi šli kakor p, Oto Skola v Severno Ameriko med Indijance, p. Leon Osredkar tudi v Severno Ameriko. P. Benigen Snoj v Egipt, p. Peter Baptista Turk na Kitajsko. V niisijonih so bili tudi neniaSniki; iz tega samostana^ br. Bruno Štrukelj v Sveti Deželi, br. Urban Žele na Kitajskem, opustim druge, ki niso bili iz tega samostana. V Severni Ameriki opravljajo dušno pastirstvo pod vodstvom p. Benigna Snoja : p. Kazimi: Zakrajšek, p, Anzelm Mitrn; bratje lajiki pa: Agnel Pavšič, Egidij Kovačič, Bonifác Dimnik in Viktorin Pere. Glavni namen novomeških frančiškanov pa je: šole. V gimnaziji, pravo ime: c. kr, frančiškanska gimnazija, so poučevali od 1. 1746 do 20. septembra 1870. Takrat je prenehala irančiškanska gimnazija. Za pro-'fesorje je moral skrbeti p, provincijal frančiškanskega reda. Isti je moral skrbeti za profesorje frančiškanske gimnazije v Karlovcu in Pazinu ter za 7. in 8. razred domače gimnazije v Gorici (na Kostanjevici), ki je imela pravico javnosti zrelostne izpite delati. Poleg gimnazije jc bila Še ljudska šola od 16. maja 1778. do današnjega dne. Nekateri si bodo mislili, to je igrača. Redovnik učitelj mora vsak dan opraviti ves brevir, kakor vsal^ mašuik; kot redovnik mašnik mora mašcvati, premišljevanje opraviti. Eden aii drugi ga prosi, da bi rad pri njem opravil sv. spoved; tu pa tam treba bolnika spovedali, obiskovati. Jako mora varčevati s časom in predpisani dnevni red spolnjevati, ako hoče vse dobro opraviti in šoli zadostiti. Treba trdne volje in dobrega zdravja. Vse te težave so od leta 1800 do 1900 srčno zmagovali in še prestavljali dečkom primerno berilo Krištofa Šmida spise in še druge poučne spise za Novice, družbo sv. Moliorja, Cvetje, Ave Marija in druge liste. Do 1. 1870 so pisali v letna poročila gimnazije, 1, 1880 so začeli izdajati v Gorici „Cvetje z vrtov sv, Frančiška". nikih — Tavčar in Dolinai' — dalj časa tudi žiipiio »pravo. Koliko napornega dela, koliko pekočih skrbi, iiesebiitfe požrtvovalnosti, težkega saniozatajevanja in iievenljivili zasiug vse-hnje tolikoletno službovanje, ve Tiadostno ceniti le tisti, Id pozna kot sodobnik težave du§nopastiisk<'ga delovanja i/z.a kritične dobe zadnjili 40 let. Duhovniku je bilo treba stati poleg stanovskt'ga bi'aiiika sredi neizogitiiiib, hudih nai'odiiopolitiČnih, drii-žabnih in strankarskih bojev, odbijati strnpene napade zaslepljenih protivnikov, prenašati bridke prevare v taboia nalmj-skariih zaupnikov. Ves ta boj sta dejansko preživela iitieiiovana vpokojenca. Toda vsi besni vihai ji razburkanih strasti niso mogli oteniniti svitlili potez v možatem značajn teh dvel) gospodov, natiireč posti'ežljive prijaznosti v občevanju z ljudstvom in tra-dicijonalne koh^gijalnosti s stanovskimi to-vaiisi. Vedno in povsod sta vedela ločiti osebo od stvari. Njuna ljubeznjivost in prikiipljivost je sploh znana. Želimo njima, da bi srečno uživala Častno zasluženi pokoj in nadaljni potek svojega mii iiega življenja venČala z novimi zaslugami pritnerne dohi'odelnosti, — Nam ostaneta v bhigetn spominu. Iz Kočevja, v našem mestu Kočevje se ustanovi kot družabno središče in kulturno Žarišče ,Narodna Óitalniea" z nalogo, združiti v sebi vse kočevsko Jugoslovan-stvo hrez razlike in poklica. Njen cilj bo pi'ekvasiti kočevsko Jugoslovan-stvo z družabnimi prireditvami ter podrobnim kultin--nim delotti, na sličen način, kot se je to že zgodilo v številnih nekdaj jezikovtio mešanih mestih. Zato nalogo .so se zdi užili vsi kočevski Slovenci brez razlike političnega naziranja ter izvolili poseben Tii-pravljahii odbor, na čigar čelu stojita dr. Ivan Sajovic kot predsednik in gimnazijski lavnatelj Franc Watzl kot podpredsednik. Kot tajnik fungira g. Bořivoj Zbitj, kot hlagajničarka gdč. učiteljica Iskra. Na Čelu redakcijskega odseka, ki naj da novi organizaciji pravno podlago, stoji odvetnik dr. àtttiau ilajh. gospa uadpoštarica Viníié je pa prevzela propagandni odsek. Pozdravljamo ta nad vse simpatični in času primeren kulturni i)ojav, Želeč mu kar najlepšega tis|)eha. iz Metlike. Dne 18. maja se je vršil v Metliki v posojiltiični dvoiani ustanovni shod Kmetske zveze. V odbor so biti soglasno izvoljeni : Alojzij Mihelčič, načelnik ; Anton Bajuk, namestnik; p. Valerijan Učak, tajnik; Jan. Nemanič, Mat, Cesar, I. LašiČ, ňl. Plut. Ivan Konda, Jožef Jelenič, Jožef Nemanič, Ignacij Koren. Krštinc Jakob, p. Gregor Cerar, odborniki. K ;îvezi je pristopilo U veliko število zavednih kmetov. Iz Češruevka pri Trebnjem. Bela smrt nas je zopet obiskala v noči 21. majnika in iztrgala iz naše srede krepostnega mladeniča Lojzeta Oražeiii v njegovi najlepši dobi 2Gtih let. Njegova bolezen je bila kratka, pa neizrečeno mnčna, toda on je vse ti pljenje voljno prenašal. Revež si je šel iskat zdravja v bolnišnico, a je moral tamkaj končati brez negovanja domačih. Vse je Žalovalo, ko so ga 22. maja pripeljali domov in od-pili krsto. In kako tudi ne? Saj je bil najboljši sin in brat, pa tudi prijatelj in sosed. Ni čuda torej, da ga je toliko Ijuiistva spremljalo k zadnjemu počitku. Domači in piijatelji po tebi žalujejo nepozabni naš Lojze. Ti pa se veseliš pri Bogii, ker si prestal trpljenje, ki ti je bilo tako v obilni mei'i dano tu na zemlji. Iz Adlešič 31. maja. Tako izredno neugodnega vremena, kakršno imamo letošnjo spomlad, pri nas nikdo ne ])()itini, pa tudi ne tako slabe letine v tem časn, kakor kaže letos do zdaj, nikdo. Na nekaterih njivah se skoraj ne pozna, kaj je vsejano ali posajeno. Nekateri so morali drugič saditi ttii'Šico. ker prva ni vsklila. Drugi so zopet tudi krompir po drngič sadili, ker je prvi ali pognil, ali pa sploh ni odganjal klic, ampak je imel „ndade" kakor pravijo, ali pa je bil prav trd in ni nič odganjal. Drnga leta so bili ljudje ob tem času že vsi krompir in turšico zdavno okopali ali celo ogrnili, ko je letos nekateri krompir in turšica še v zemlji. Tudi iižol odganja prav slabo, istotako pesa in koleraba. Sploh raste vse izredno slabo. Vzrok temu je, ker smo imeli marca in apiila. pi'eveč mokrote in zime, vsaj diži večinoma ztniraj le bnija, ta mesec pa že sušo, da iz izprane zeitdje ne morejo semena in sadeži ven. — Tudi letos je napadla, kakor že več let sem, strupena losa mlado hrastje, razun hrastja pa še bukovo perje, ki ima po sebi bele lise. Franjo Neubauer: Pismo. Napiši mi pisemce, dahni mi vanj pomladne radosti, ljubezenskih sanj! Naj listič bo pisan tak(i kot travniki naši dotná, duhti naj prijetno — sladkój kot v solncu vonjava sená! In mehke naj boflo vrstice kot ti'avnate naše stezice in Čnr naj bo v pisnni globok kot naš je v tolmunih potok! Zadiha vsa čista naj radost iz lista, naj vame prijetno pihljá kot sapice z naših gorá! Naj dušo mi tuge opere kot naša vodica, ki dere in kamenčki v njej se belć in plašne postrvi pi'ežé! Naj v misli in v želje mi dahne veselje, srce napoji naj z vsemi slastmi! Domaóe in tuje novice« Na Gorjancih bo na binkoštni pon-deljiik pii sv„Miklavžu ob 10. uri služba božja. Prijatelji planin, pridite v velikem številu! imenovanja prt sodiščih v območju okrož. sodišča novomeškega: Za kancliste so na svojih sedanjih mestih ifncnovaiii sledeči pisarniški oticijatHje: Adolf Gi'om, Vinko Knafelc, Karol Mahorčič, Rudolf Knoll, Ignacij Koščak, Josip Mervar in Anton Novljati, vsi v Noveui mestu; Gašper Skok in Janko Jlišič v Črnomlju; Franc Jíí)m in Andrej Ilittter v Kočevju; Albin Lilleg v Kiškem; Drago Pieželj v Metliki; Drago Selomit v Trebnjem; Ignacij KlopčiČ iii Anton Gostiša v Radečah; Albin Maršič, Iv. Strehovec in Ciril Lavrič v Ribnici. Vodnikova slavnost. Dne 8. junija na binkoštno- nedeljo popoldne ob 3. uri priredita Šolska mladina in slov. kat, izobr, društvo v Vavtivasi v društveni dvorani Vodnikovo slavnost. Vspored je sledeč: 1. Govor: Val. Vodnik. 2. Deklamacija: Mali Jugoslovan. 3, Petje: Vodnikove pesmi. 4. Deklamacija: Branibovska molitev. T). Petje: Žabe, 6. Deklamacija: V spomin Vodniku. 7. Šaloigi'a: Oh ta I^'o-lona. 8. Petje: Triglav. 9. Šaljivi srečolov. Vstopnina je: sedeži 2 K. stojišča 1 krono. Vabi se k obilni udeležbi. Na znanje! G. dr. Jenko je vpoklican k vojakom, radi tega ne bode kakih 14 dni oidinii'al. Lepa poroka se je višiia v nedeljo 1. junija v Smihelu. Ženin je bil g. Fianc iiovačič, iidinaijev sin iz Hriha, ' župnije Stopiče. nevest» pa je bila ugledna gdč. Mici Bojanec, mlinarjeva hčer v Šmihelu. N o vopo ločencem a želimo obile sieČe in božjega blagoslova! Poročil se je v četitek 29. maja g. Stane Jakša. tajnik are.sitne hranilnice v Ći'iiomlju z gospodično tvico Slatnarjevo, hčerko lastnika tiskarne v Kamniku gosp. Antona Slatnarja. Uglednijna novopoiočeti-t^nia iskreno čestitamo, želeč jim« obilo božjega blagoslova. Poroka. V Ljuldjani se je poročila v fiančiškanski cerkvi 31. maja 1919 gospodična Anica Žitnik, nečakinja gosp, župnika iz Stopič, z g, Karlom Albreehtom, posestnikom in trgovcem v Kamtiiku, Obilo sreče in blagoslova! Poroka. V PieČni se je poročila dne 4. junija t, 1. telegrafist inja rta novomeškem železu, uradu gdč, Rozi Poljiak z go.^jiodom Milanom Goleš, železniškim aspiraniom v Bubtijarcih, Bilo srečno! Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu maju 1919 je 139 sti'ank vložilo 170.247 K .-iOv; 354 strank vzdignilo 607.6G9K 29 v; 2 strankama se je izplačalo hipotečnih posojil 5 300 kron; stanje vlog 8,7,">3,006 K 78 vin,; denarni promet 1,426.8G3 K 22 vin.; vseh strank bilo je 742. Učenci deške šole so preteklo sredo poii vodstvom svojih učiteljev razrednikov naredili majniški izlet. Peljali so se z vlakom, ki je bil ves ovil v zelenje in cvetje ter okinčan z zastavicami, do Straže, od tam pa so šli peš v Toplice. Po kratkem odpočitku je vodil topliški gosp. nadiičitelj Matko vse izletnike v park in na igraliŠČe, kjer so učenci deloma pod tijegovim, deloma pod vodstvom g. vodje P. Atanazija Ausser priredili pai- ljubkih iger. Precejšnje število se jih je tndi kopalo. Kljub temu, da so morali nekaj časa vedi'iti in je bila pot nazaj precej blatna, so ostali fantički ves čas izredno razigrane volje. Ko si motril te cvetoče, življenja polne mlade junake ter slišal njih vi'isk in navdušeno pesem, ti je nehote poletela misel v Pariz in Rim in v srcu se ti je porodilo ne-omajeno zaupanje v veliko iti srečno našo bodočnost. Izlet je za sedanje razmere prav ugodno uspel. Škoda le, da se kljub napovedi v Toplicah ni moglo, razun naprej plačane tnale južine, prav ničesar kupiti. Težko se je bilo vodstvu šole v sedanjih neugodnih raztiierah oilločiti za da^i izlet, a luislitii, da je ravno ta izlet krepko podprl nn'sel, prirejati majniške izlete za naše „malčke" ne satno v najožjo okolico mesta, letiinč v bolj oddaljene ki'aje, kar bo ob zopetiiih normaltiih razitiei'ah na železnici, v kuhinji in žepu pač lahko in ttiogoče. Žrtev švabskih loparjev na Koroškem je Alojzij Rozman, slov. pl. polk 11. Padel je jnnaške smrti dne 29, aprila 1919 v gorovju pi'i Spodtijem Dravograiht na Koroškem. Rajnik je bil rojen leta 1897 v Rrezovi rebri, občitte Ajdovec, Bil je lepega značaja in zelo priljubljen vsem faranotu. Diagi junak, bodi ti lahka tuja zemljica! Domačim pa iskreno sožalje. Godbo tlobimo. Novomeški „Sokol" je sklenil ustanoviti pod lastnim okriljem ilruštveno godbo na pihala in lok. V to svrho se bodo pobirali začenši s 1. junijetn, t. 1. prispevki pri občinstvu, katero bo gotovo lado priskočilo na pottioČ z denarnitiii si'edstvi, saj bo godba v intei'esu in v čast tuesta itt okolici. V dosego tega blagega cilja se vljudno vabijo učenci, ki imajo veselje do godbe ter se posebno vsi oni, ki so ae že svojčas učili ali pa že igrajo na edeti a!i drug inštrument, da se čimpreje lirijavijo k sodelovanju pri godbi. — Priglasitve sprejema kapelnik g. Josip Poula v Novem mestu. Umrla je v Novem mestu 31. maja vilova osebenka Jeia Mikec (po dotnače Kuštrovka) v visoki starosti 89 let, Bog ji daj večni tuir! Drugo porotno zasedanje pri okrožnem sodišču v Novem mestu se prične dne 11. jutiija 1919. V kolikor je dosedaj znano, se bodo imeli zagovaijati sledeči obdolženci: Dne 11. junija: Stezinar Ferdinand, Malnerič Ivan in Skala Lovrenc radi hudodelstva goljuiije in Jožef Medve.šek radi hudodelstva tatvine; dne 12. jutiija: Uršula Rettis ladi hudodelstva tatvine in Mai tin Stojnič i'adt hudodelstva r{)pa ; dtie 13. junija: Miha Hudoklin radi hud{)del-stva tatvine ter Janez So.5ko iti Anton Tomše radi hudodelstva uboja iti dne 14. junija; ,lak(d) Mavsar in Vi^em Hutala radi liudodelst.va tatvine. Pozdrave iz luskega ujetništva v Touisku, iz mrzle Sibirije, pošiljajo svojim starišejii, .sorodnikom, prijateljem in ztian-ccm izmed drugih tudi sledeči- Dolenjci z opotnbo, kako s težkim srcem in z duševno nniko pričakujejo trenutka, da se še enkrat snidejo s svojimi dragimi domaČimi, Poro- čajo tudi, da so vsi zdiavi. Jožef Šušteršič. Šeiit Jeiiiej; JoŽs^C Zagore. Novo mesto; MiliaKrejan. Leskovec pri Krškem; Anton Janežič. Škovc, pri Kršketii in Spodige-štajarec Aniott Vaupotič, Steinlager pri Ptuju. Jugoslovanska mučenika Zrinski in Frankopan' se zove brošuiica, ki jo je izdala Tiskovna zadruga v Mariboru. Spisal jo je profesor Matija Pire. Cena 1 krono. Manj kot 10 iztisov se ne pošilja, Hro-šurica je posebtio pripravna za šolsko mladitto. Vsebina .broštn'ice je zanitiiiva: izvor Zrinskih in Frankopanov, zai'ota, usoda zadnjiii Zrinskih in Frankopaimv ter prevoz zemeljskih ostankov Zi'inskega in Frankopana v domovino. Brošurico toplo ptipiu'očatiio. Dobi se tudi v Novem mestu pii .L Krajecu Jiasl, in Ui'b. Horvatu. Kobila ukradena. V noči 12. maja je bila ukradena kobila Martiim Rebse! v Sv. Jakobu pii Št, Jerneju. Kobila je stara štiri leta, je šimel - sirasta, ima na nosu malo belo liso, na zadtijt levi nogi pošibljen licelj in na bedii užgano ogrsko krono. Kdor bi kaj vedel o tej kobili, se lepo naprosi, da to naznani proti dobri iiagi'adi na gornji naslov ali pa najbližji orožniški postaji. Vreme v juniju ali tožniku bo prav spretuenljivo in nestalno, Itneli bomo krasne dneve, vroče iti jasne, a še več bo deževnih in nu-zlih. Posebno večjih nalivov z gromom se je bali, ki bi napravili premtiogo škode na polju in v vinogradu. — Pohlevnega dežja v tem tuescu se sicer kmet veseli, ker obeta veliko žita in kruha, toda preveč dežja je ravno nasprotno. Vinogradniki se pa deževnega rožnika prav nič ne veselijo. Dal Bog takšno vreme, da bi bilo prav za vse! Raznotero. v samostanu na sinajskl gori. Pod vrhom sinajske gore v višavi 1530 metrov se dviga proti nebu zgoilovinsko samostansko poslopje, ki ga je sezidal cesai' Justinian v letu 527 po lir. Samostan se imenuje samostan sv. Katarine ali Gospodova izpretiiemba, saj sta cerkev in samostan posvečena tetini svetotajstvu. V samostanu bivajo, žal, grški menihi -— razkol-niki, V hramu so v neki kapelici kosti av. Katarine, Druga kapelica se pa imenuje kapelica gorečega grma,, zakaj samostan stoji po starem ustnem izročilu na kraju, kjer se je Gospod prikazal Mojzesu v gorečem grmu. Sedlo pa, v katerem stoji samostan, se imenuje dolina -Tethrova. Samostan je gostoljubna hiša vsem, kateri po teh pustih pokrajinah romajo na sveto Sinajsko goro, na kateri je dal Bog ju-dovskeniii narodu deset božjih zapovedi. Pranje rokavic. Svilene rokavice se rade Strgajo pri pranju vsled premnogega' drgnenja. Da jih operemo brez posebnega trenja, jih je treba položiti v mlačno mil-nato vodo, pridodati žlico saluiijaka in posodo pokriti. Čez eno uro jih je treba polagoma izpirati. Bele lokavice je treba sušiti na solncu, pisane pa na zraku. Redkost jezičnega raka pri živalih. ITramioz Itadiot je opazoval, da so slučaji jezičnega raka pri živalih redkejši, ko pri ljudeh. Mednarodna tozadevtia literatura navaja samo sedem slučajev i'aka na jeziku pri Živalih, in sicer štiri slučaje pti prežvekovalcih, dva pri mačkah in enega pri pi!U. Vedno je bil rak na zadnji strani jezika ali v sredi. Prosti del jezika ni nikdar bolan, dasi je umazanosti izpostavljen najbolj. Živalski organizem ni sprejemljiv za rakovo bolezen. Gospodarstvo. Predavanja. O priliki občnega zbora kmetijske podružnice novomeške, v torek, dne 10. t. tn. predava vinarski nadaoniik B. Skalický „o trtni peronospori ali paležu in njega ftspešnem zatiranju". Predavatelj bode razložil vse najnovejše izkušnje o tej škodljivi glivici, nje lazvoju in načinu, kako jo je pravilno zatirati. Želeti je tedaj obilne udeležbe od strani vitiogradiiikov. Stipendije in podpore ministrstva za poljedelstvo. Miniatratvo za iioljedelstvo namerava razi)isati stipendije iii podpore aa atrokovno izobrazbo v kinetijstvii, ži-vinozilravniStvu in liidroteliiiiki na visokih in arednjih strokovnih šolali iii za praktično izobrazbo po končanih strokovnih študijah. Stipendije ae bodo razpisale v sliižbenih Novinah in morajo prosilci pravočasno vložiti svoje pioštrje, kei' se na pozneje došle prošnje ne ho ozii'alo pri oddaji štipendij. Vse droge podrobnosti se izvedo pii oddelku za kmetijstvo deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani. Za stvarno demobilizacijo je gospodarska komisija v svoji seji z dne 27. maja sklenila, da se piosilcem za detiiobilizacijsko blago, ki so na katerikoli naCin zapleteni pri razpečavanju po nenpravičetiih prodajah ali prilastitvah demobilizacijskega inatert-jala toliko Èasa ne dodeli nobenega blaga, dokler ni njih udeležba na takih kupčijah sodnijsko ali kako di'ugatie izčiščena. Takim prosilcem že odkázáno blago ae v nobenem sločaju ne rezervira in tudi komisija ne prevzame dolžnosti za poznejšo dodelitev, tudi če sc izkaže nedolžnost prosilca. Mleko v Novem mestu je še vedno po 2 kroni liter. V Kočevju, v Oeiovc«, v Spi\ju in drugod pa po 1 kroni. Kako, da ravno v naši Živine bogati Dolenjski ne more postati mleko cenejše V Mlekarice trde, da tako dolgo ne bodo znižale cen mleku, dokler bodo trgovci prodajali svoje blago po tako visokih cenah. Tprej naj bo trgovec vzrok dragega mleka, ki je moial plačati svoje blago po grozovito visokih cenah. Dokler trgovci ne apečajo svojega dragoceno nakupljenega blaga v denar ter ne postane dobava blaga ugodnejša, ne moi'ejo s cenami pasti. Mleko pa je lahko cenejše brez škode kmetovalca! Bankovci Izven prometa. Glasom dopisa jugoslovanskega zastopništva [la Dunaju je avsti'o-ogi'ska banka potegnila iz prometa bankovce po 25 in 200 kron, emisija 27. oktobra 1918. Da.sî ti bankovci niso bili v naši državi nikdar priznani, se opozarja, da tudi avstro-ogrska banka ne sprejema vež označene bankovce v plačilo, temveč le v zameno do omenjenega roka. Kdor bi utegnil imeti še kake take bankovce, naj jih čimprej zamenja pri podružnici avstro-ogrsko banke. Pomarykatye traverz občutno otežuje stavbarstvo v sedanji dobi. Železne tra-verze pa se dajo zelo uspešno in dostikrat tudi cenejše nadomestiti z železobetonskimt traverzami. Ker je pravilno građenje Že-lezobetonskih traverz našim zidarskim mojstrom in stavbenikom po veČini le malo I znano, priredi Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani Štiridnevni poseben tečaj pod vodstvom g. inž, L Novaka, v katerem naj se stavbeniki nauče rabiti mesto železnih Železnobetonske travetze. Obisk tečaja je brezplačen, za potrebščine se plača 5 K. Začetek tečaja bo v soboto 7, junija ob 3. nri popoldne v prostorih Urada za po-speševaiije obrti v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22. Priglasi za feČaj naj se pošljejo nemudoma na naslov urada za pospeševanje obrti. Posestvo opekarne v Žabji vasi pri Novem mestu, ki obstoji iz dveh hiš in 20 oi alov gozda, se bo prodajalo na binkoštno soboto, dne 7. junija t. 1. oh 9. uri dopoldne na licu mesta. — Svet se nam Dolenjcem smeje, da smo pustili razpasti, oziroma v tuje roke razprodati tako vele-važno domače poiljetje, ki hi se pri ko-ličkanj modre»] sti'okovnjaškem vod-stvu izvrstno rentii'alo, posebno pa v seilanji in še boy v prihodnji dobi, ko se l)0 začelo živahno zidaitje vsepovsod. I^ta usoda je doletela staroznano in dobro opekarno pri graščitii Zalog. — Óndno, da imamo tako malo podjetnega duha? Jugoslovanski kreditni zavod r. z. z o, z., ustanovijo trgovci in obrtniki v Ljubljani. Namen jugoslovanskega kieditnt^ga zavoda bo, preskrbovati srednjega in malega trgovca in obrtnika s cenim kreditom in nabav^ati skupno tudi blago za nje. Deleži so po 100 kron in jo dosedaj že nad ISO.OOO kron doležev podpisanîli, za-gotovljenili je pa že za 500,000 kron. Do ustanovitve, ki se izvrši kmalu, se upu, da bo podpisanih še več deležev. Tak kreditni zavod, ki bo ščitil baš sredrijega in malega trgovca in obrtnika, je iiujtio po-li'cben v^ dûbi, ko se začenjata ti'govina in obrt zopet razširjati. Furnirje za mizarje, katere so do sedaj dobavile večinoma inozemske tvrdke, izdeluje delniška družba „Slavonija" v Zagrebu, Ilica broj, 26. Intei'esentje se na to opozai'jajo. Urad za pospeševanje obrti. Sekarye v gozdih, ki padejo pod agrarno reformo. V mnogih krajih se je zgodilo in se še dogaja, da kmetje hodijo v gozde, ki padejo pod «grarno I'efonno in tamkaj jemljejo diva in ceio sekajo. Deloma se to vrši z zlobnim namenom, deloma so pa jiied njimi tudi taki, ki' l'es mislijo, da imajo sedaj pravico, hoditi v večje gozde po les, ker bodo ti gozdi razlaščeni. Vsied tega se s tem vsakdo javno svari, naj se ne spušča v take korake, kajti s predhodnimi odredbami mi-iiiatrstva od 25. februai'ja 1919, štev. 11 SI. Nov. je pač rečeno, da se večji gozdni kompleksi razlaščajo in da se podržavijo, nikjer pa ni rečeno, da bi si stiieli ktiietje sami pravico iskati in brez dovoljenja sekati in drvariti. Če tudi je danes lastništvo veleposestnikov spremenjeno; vendai- ostane samolaštno poseganje v gozdove tatvina, katera bode z vso strogovstjo kaznovana. Vabijo se tudi kmetovalci .sploh, da sami Čuvajo, da ne zaidejo v graščinske gozde tatovi, kajti Če pride do tega, da pridejo gozdi v javno dobro, bode kaj malo gozda ostalo, ako ga bodo poprej brezvestni ljudje izsekavali. Kmetje, kateri potrebujejo kaj lesa za popravila v svojih poslopjih in gospodarstvu sploh, naj se obrnejo na dotične oskrbnike, oziroma nadzornike in prosijo za les po zmerni ceni. Tatove pa naj se kot škodljivce javnih interesov ovadi. Doneski k vremenoslovju Bele Krajine. J. âaâelj. VI. Kakšno vreme smo imeli v Beli Krtini, zlasti v adleiki Župniji, v zadi^ih 10 letih v posameznih mesecih. Mesec februar je bil nenavadno grd in moker, posebno še v prvi polovici. Lepih soinčnih dni smo imeli malo. Navadno je bila zmirom tiiegla, ali pa je bilo oblačno. Je tudi obilo deževalo, posebno po noči. Tretji teden se je tudi 3 noči bliskalo, grmelo in enkrat tudi treščilo. Snežilo je pa v mesecu satiio enkrat nekaj malega in to 2. Ker je sneg, ki je bil še pi'av debel, vsled gorkega vreinena, kmalo skopnel, in je tudi še v tem mesecu obilo deževalo, so ae bile vode tn reke marsikje razlile, da so imeli po nekodi velike povodni. Tudi Kulpa je bila silno narastia, da bi so bila kinaio razlila čez Loke. Meseca marca smo pa imeli prav čudno vreme in nestanovitno. Itneli smo nekaj prav lepih, soinčnih in gorkih dni, a še več pa grdih, prav mokrili, ker je večkrat snežilo in deževalo, ker sta drŽata jug in burja. Posebno gido smo imeli v drugem tednu meseca. 7. je bilo dopoldne in do 2. popoldne prav lepo in goi ko vreme, 'Ijjoplomer je kazal zjutraj ob 7. +5 0, popoldne ob 2. pa celo +14 0. Po dveh pa je začelo grmeti in se bliskati, padata je solika in deževalo. Po noči pa je zopet deževalo in po tem snežilo in je snežilo tudi 8. ves dan in tudi celo noč od 8. do 9. in še 9. dopoldan hudo, vmes pa je brila burja, kakor v najbuj.ši zimi, in 9. popoldne je bil sneg debel 32 cm. Snežilo pa je potem še zmii'aj do II, Snežilo je torej z malimi presledki 3 dni in 4 noči. 11. popoldne pa se je ujasnilo in 12., na sv. Gregorja dan, )»a smo imeli zjutraj ob 7. 10 C zime. Teden prej pa smo videli, kako so si nanašali vj'abci gnezda. Vsled prav neprijaznega vremena in obilnega snega niso mogli ljudje dosti delati po polju in vinogradih in je bilo delu močno zaostalo. April je bil do 24. prav grd, moker, ker je obilo deževalo, in tiladen, ker je držala večinoma bui'ja. Lepih dni stiio imeli le malo. Ljudje zoptit niso mogli dosti delali, ker je bilo preveč mokro. Od 24. nadalje pa smo imeli prav lepe soinčne in gorke dni. Maja smo itneli ugodno vreme, večinoma goi ko, proti koncu meseca pa smo imeli že nekoliko suše. Ker je držala večinoma burja, je bilo tudi prav mirno vreme, skoraj brez bliskanja, grmenja tn treskanja. Tudi junija smo imeli prav ugodno vreme, večinoma prav lepe, golnčne in gorke dni, proti koncu pa zopet že nekoliko suše, da se je začela že turšica sušiti, ker nismo dobili ves Jtiesec kaj izdatnega dežja. Ugodno je bilo to gorko in suho vreme posebno se za tito, ki je odcvetela precej rano in etiakomei'no. Mesec julij je bil prav moker, pa tudi pi-av vioč. Deževalo je večkrat in včasih tudi piav obilno, da celo kar lilo. Nekatoi e lini pa je držala tudi burja, in takrat je bilo po jutrih tudi hladno. Obila moča je sicer ugajala nekaterim rastlinam, kakor otavi, zelju, repi, pesi in korenju, ki je btijno rastlo, nasprotno pa je bila prav neugodna za grozdje, posebno ker smo itmdi tudi nekaj prav hladnih noči in parkrat tudi meglo. Vsled tega je trto hudo napadla peronospora, grozdje pa piesnoba. Kateri niso pravočasno in zadostno Škropili in po.sebiio iie grozdje in je tudi zadostno žvepljali, tistim se je perje ali listje močno popalilo, giozdje pa uničilo. Posebno grd pa je bil konec meseca, ker je par dni skoraj neprenehoma deževalo, po noči in po dnevu. Razvedrilo. Samcem. Naj slišijo tudi dakleta Katre in Mice, kaj pravijo zopet Dolenjske Novice. Tukaj ni sicer naravnost rečeno, da mora vsak samec si poiskati ženo. Vendar pa je bolje, da Franc, Peter ali Luka, da ne bo plačal davka, ae urno zasuka.. Tudi Janezi, Joški, Karli in Blaži — zdaj bili manjši hi stroški, pozneje bo dražji. Naj Lojzek bo ali Nacek, Miha ali pa .Jaka, naj ime iiiu bo kakorkoli, nikar naj predolgo ne Čaka. Poišči si ženko, — bajd, dragi moj Juri, da v zimi ko mrzlo bo, peč Ti zakuri. Kaj ko bi plačeval davek za sattice, bolje, da bi ženica Ti skuhala žgance. Kdor je to pisal je sicer tudi tak, da sebi tako pravi: oženi se Filip Seljak! Dva učenca v strojorijo sprejme takoj Karol Planinšek na Mirni (Dolenjsko). Ajbiš pelin ^ meliso in druga zdravilna zelišča, korenine in semena : kupi -- lekarna J. BERGMANN -Novo mesto. Tvrdka E. GUŠTIN v Metliki • dobavlja poljedelske stroje vseh vrst. — Zahtevajte cenik! Moško kolo želi kupiti Mini Wagner, Novo mesto št. 1+;. PES, dober čuvaj rujave barve - se po cení proda. Kje, se izve pri upravniSlvu Dol. Novic. Pozor! - Pozor! Vinogradniki! ® žveplo= za žveplanje trt se dobi v vsaki množini, in sicer; najfinejše ventîlato, dvakrat ćiščeno ftmmmxï „FlorÍstella" t^mís^^s pri Gospodarski Zvezi v LJUBLJANI. Praktičen kletar samec, z večletno slalno službo, žeil sprejeti pr! kakem vefjem kletarskem podjetju, hakor tudi viniCarstvu slulbo. Službeni pofjoji po dogovoru. Pismene ponudbe pod: „Kletar" - poStno iežeCe Št. Jernej. Proda se iz proste roke hiš3 v Novem mestu št. 19S. Natančneje, kakor tudi cena se izve v iiiâi št. 192 v Novem mestu. ilabilD li občnemu zboru novoniBšhE hmetljshe podružnice kise vrši v torek po Binkoštih, dne10,jun\ja t, I, ob 14. uri [ob 2. uri popoludne) v prostorih g. J. Košaka v Novem mestu. S IJ o ť e (1 : 1. Poroiilo naielatva o delovanju v letu 1918. 2. Poročilo blagajnika o blagajniënem staïqu leta 1918. 3. Volitev raiiuiiskili revizorjev. 4. Predlogi, ki naj se tri dni poprej predlože odboru. 5. Ka/iio. 6. Predavanje g. vinaiïik. nadzornika B. Skalickyja o peronospori in nje iiapeŠneni zatiranju. Podružnica slov. kmet. družbe v Novem mestu, dne 1, jiiiiija 19t9. Proda se oprava: I plišuNta salonska ganiiturii (1 (Hvaii in . t stolčki), 2 poliniiii omai'î ra oJilfko in )»«rilo), 1 tiniDoIiraiiii omara i!a stokli^niiio, kitji^o itil., 1 otoman, 1 nií/a, 1 po.stt^Ijii, 1 lila/iiiii (žiitiiiica)^ 1 nočna omarica, linoloja, 1 velika haiija i/. }iraii(ovef;a Itisa, 1 pločorinastii banja., 1 pločevinasta posudu Zii mast (SO d« (l(> kg vsebine), 2 nadmoti ov (ioJ^'uIiraistovapodstavku (lei^nerjii), 1 cehor zapranje, 2 vefji sliki nai)latini z okvirjem. Kdor vzame vse skHpaJ,do)iiziiznižaiiof:(ino. Naslov pove uiiravniStvo l>ol. Novic. I. in nojuB^ja jugaslouansiiti touorna za barvanje, hemiUno cisiienje, pranje in suetlo-likanje perila. fl^p- Rnnu vťclno vsako-IPP^ Dctr'Va vrstno biHfto, m^ čisti ob luky, H^ svetlo lika ovriitiiike, /.apcsliiice, srajťc. Ilitni in točiia izvršitev. — Niibiralniea; Novo mesto, Glavni trg št. 73 liiša Kino .lii^oslavija. tmr Podplati im iz močnega usnja, so na prodaj v Malenškovi hiši, Božji grob-Kandija.