GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO (KMM!M Ali ste že videli križišče, kjer vlada večji nered, kot je križišče pri Jaku? Če ne izsiliš prednosti in s tem ogrožaš sebe in ostale udeležence v prometu, lahko čakaš do 15 minut v križišču. Naštel bom nekaj križišč, kjer bi se dala izboljšati prometne varnosti, ne da bi bila vložena kakršna koli finančna sredstva. Križišče regionalnih cest Škofja Loka — Brnik, je opremljeno s prometnim znakom križišče s Franc Puhar - Aci prednostno cesto. V poletnih mesecih je preglednost v tem križišču zmanjševala visoka koruza, ki je onemogočala pregled zlasti v smert povzročal dodatne nepotrebne kolone v križišču. V križišču 1. maja in Oldham-ske ceste pri vrtcu Janina so preglednost zakrivale previsoke rože, ki so rasle na zelenici, tako da je moral voznik zapeljati s prvim delom do sredine voznega pasu in s tem spravljal sebe v nevarnost. Kdo je dovolil lastniku hiše ob tem križišču narediti leseno ograjo, da je popolnoma zaprl pregled v smeri Vodovodnega stolpa. Nič koliko prometnih znakov v Kranju je zakritih z vejami ali živo mejo. Na posameznih odsekih so omejitve hitrosti popolnoma napačne. Izhod iz avtomobilske ceste je omejen s 40 km/h. Kakšen nesmisel! Moderna široka cesta skoraj brez prometa, kjer ne smejo voziti kolesarji niti kolesa s pomožnim motorjem, z druge strani pa je odsek od Kranja proti Žabnici omejen z 80 km/h. Na tej cesti pa srečaš od pešcev, vprežnih vozil, živine, do traktoristov... Drugi še pomembnejši vzrok katastrofalne prometne varnosti je slaba vzgoja bodočih voznikov v avto-šolah, kar že sami ugotavljate v poročilu št. 5/740. Nesmiselno je pričakovati od voznikov varno, defenzivno, kulturno vožnjo, če pa je že v poročilu odgovornih služb omenjeno, da je del predavateljskega kadra slab oziroma celo neprimeren za to delo. Želja za vozniškim izpitom in splošni avtomobilistični »boom« je pripeljal spomladi 1988 na okenca avto-šol množico bodočih voznikov. Čakalna doba se je podaljšala na devet mesecev. Oktobra 1988 je bil sprejet še nov ZTVCP, kije predpisal obvezno obiskovanje tečaja za teoretični del izpita. Kadrovska funkcija v vodstvih avto-šol je odpovedala, saj so pričakale ta naval nepripravljene. Predvsem se je zanemarilo dejstvo, da lahko poučuje novega voznika le dober pedagoški delavec. Ta mora strokovno obvladati področje poučevanja ter imeti potrebno teoretično in praktično znanje. Ker se srečuje z različnimi kandidati, bi mortal imeti bogate pedagoške in andragoške izkušnje. Gre namreč za specifično področje izobraževanja z veliko odgovornostjo nosilcev dejavnosti. V Nemčiji stane družbo izguba človeškega življenja v prometni nesreči okoli 700.000 nemških mark, pri nas pa polovico manj. Pomnožite to število s številom mrtvih na Gorenjskem, pa boste videli, kako so to vrtoglave številke. Morda bo vaše razmišljanje potekalo v smeri, saj vendar imamo organe, ki izvajajo nadzor nad delom avto-šol. Vendar si bova hitro enotna, da so v teh organih ljudje, ki so tja delegirani po politični ne pa po strokovni logiki. Zato v konfrontacijah praviloma vedno znova prihajajo do izraza politična stališča, ki so pa strokovno šibka. To sta le dva dejavnika, ki sta še kako pomembna za izboljšanje prometne varnosti, je pa še cela vrsta problemov, ki bi se dalo rešiti, spadajo pa v področje ekspertov in niso zanimivi za širši krog. Tov. Demšar, napraviti je potrebno samo strategijo aktivnosti in prepričan sem, da številke ki jih boste ob letu postavili ob bok tem, ki ste jih zapisali v članku, najmanj za deset odstotkov manjše. Emil Humar, dipl.ing. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI TUDI NA LOŠKEN PLURALIZEM JE POVABILO VSEH K SPRAVI Vsak začetak je težek. Tudi za nova gibanja in zveze, ki želijo pritegniti čimveč ljudi k delu za skupno stvar. Ni kaj odlašati. Sicer pa se je že dalj časa čutilo potrebo, da bo treba oživiti politično zavest kristjanov tudi v občini Škofja Loka. Saj ravno zadnji ne smemo biti, če že zaradi drugega ne, pa zato, ker je bil dr. Janez E. Krek naš rojak in prvi buditelj slovenskih kristjanov, da tudi v politiki — zadevi, ki se tiče nas vseh — povedo in naredijo svoje. V torek zvečer. 24. oktobra, smo se zbrali v sejni sobi doma Zveze borcev (sedež občinskih družbenopolitičnih organizacij) na Kidričevi 1 v Škofji Loki. Na nekaj pismenih in še več ustnih vabil se je zbrala kar pisana druščina vseh generacij in stanov iz raznih krajev te občine. V. Demšar je uvodoma nakazal smisel oz. potrebnost tega pogovora. Namesto tajnika Lojzeta Petrle-ta je program Slovenskega krščanskega socialnega gibanja oz. kot se je sedaj preimenovalo v Slovenski krščanski demokrati (SKD) predstavil predsednik programskega sveta SKD ekonomist Izidor Rejc. Vrsto let je bil direktor Alpine Žiri. pa tudi sicer je kot domačin dober poznavalec naših razmer. Zanimiv je bil že njegov uvod. Čeprav je sam marsikaj čutil na lastni koži je bil mnenja, da ne smemo hoditi predaleč v zgodovino, temveč delati naprej. Opozoril je na vrsto stvari, ki jih moramo kot narod rešiti, če želimo živeti naroda vredno življenje. Spremeniti moramo našo zavest o vrsti stvari in ne le kazati na druge. Cenimo naj pridnost, prizadevnost in delavnost. To in sposobnost naj bodo kriteriji za selekcijo vodilnih kadrov. Želimo čisto industrijo in ne tovarne z ogromnimi kompleksi in s tem vsemogočimi problemi. Opozoril je, da se poslavljamo od določenih determinant. Začeti moramo takoj delati, pogoji ne bodo latentno isti. Zato pa moramo biti vsi tudi obveščeni o vseh bistvenih stvareh, ki se tičejo Slovencev kot naroda ali pa konkretno nas, v loški občini. Razložil je poglede SKD glede izobraževanja, šole in družine. Stekel je zanimiv pogovor. Skoraj vsak je kaj dodal oz. vprašal s svojega vidika. Skupno pa je bilo spoznanje, da nas čaka ogromno dela in da je tudi kultura pri nas padla tako nizko kot še nikoli doslej. Toda kako začeti delati in tudi politično misliti. Je v nas še toliko krščanske zavesti, da smo glede na svoje talente odgovorni tudi za druge? Videti je, da nam je dosedanja oblast dopovedala v teh 40-iih letih ne le, da je vera zasebna stvar, temveč nas tudi prepričala, da je tudi politika zasebna stvar oziroma stvar samo za to posebej posvečenih. Razmere so bile res take, da je marsikdo pri domači vzgoji slišal: Politiko pusti pri miru. Sedaj smo zbegani, ker je dogajanje v svetu in pri nas prehitelo naše mišljenje. Marsikdo bi rad zaradi svoje ko-modnosti ostal zaprt v svoje misli. Obenem ko se spreminjajo same dosedaj priznane družbenopolitične organizacije (ZK, SŽDL, ZSMS) nastajajo nove zveze in gibanja oz. stranke. Vsaka bi rada pridobila ljudi zase in sedaj večina vsaj na videz ne zaupa nikomur. Če so mlajši tako razmišljali, moramo priznati starejšim, ki so povedali, da so še bolj zbegani. Potrebovali bodo več časa, mogoče celo krajše obdobje, da bodo dojeli, da smejo javno misliti in delati za skupni blagor nas vseh in da je politika samo to in ne neki tabu. To ne bo samo pravica, temveč tudi dolžnost kristjana. Veseli in hvaležni smo, da nam je občinska SZDL dala prostor. Pa ne samo to. Njen tajnik tovariš Blaž Kujundžič je pozdravil naše prvo srečanje in sodeloval pri pogovoru. Tudi s predstavniki drugih zvez v Škofji Loki smo se pogovarjali o sodelovanju pri uresničevanju skupnih programov. Izvoljen je bil iniciativni odbor, ki ima nalogo pripraviti vse za ustanovitev Odbora SKD v občini Škofja Loka v mesecu novembru. Zavedamo se realnosti. Smo pa tudi optimisti in idealisti. Brez tega pa menda tudi živeti ni mogoče. Vinko Demšar Škofja Loka, 4. novembra 1989 Kranjske zgodbe iz tega stoletja - Leta 1941 -V KRANJU SE GRADI NAPREJ Na seji občinskega odbora so 20. januarja 1941 še vedno razmišljali o razvoju mesta. Sklenjeno je bilo, da se razširi cesta od "železnega" mostu čez Kokro do gostilne pri Jaku na Prim-skovem. Razširitev ceste naj se opravi še to leto, naslednje leto pa bi pričeli z gradnjo novega mostu čez Kokro. Pospešeno pa se delajo zaklonišča nasproti Majdiča in pod skalo na Jelenovem klancu. Tudi zaklonišče pri novi ljudski šoli se začne graditi prihodnji mesec. Za tem pa še zaklonišči na Glav. trgu ter na prostoru med Narodnim domom in Kinom Talija. Gradbena dela, ki so v teku, so sledeča: 1. Obnavlja in nadziduje se Ljudski dom (gledališča 2. Novo poštno poslopje bo letos končano 3. Gradi se mlekarna v Cirčah 4. Most v Lajhu bo kmalu končan 5. Pričela se je gradnja nove Tekstilne šole 6. Vse je pripravljeno za gradnjo poslopja Borze dela nasproti Klavnice 7. Gradbena dela novega Kopališča so v teku. To leto bo v Kranju zaključeno z velikimi uspehi. A gorje, če bo vojna! PRVI IN ZADNJI RAZGLAS KRALJA Časopis "Gorenjec" je v štev. 13. - 29. marca 1941 objavil razglas kralja Petra II. RAZGLAS vsem Srbrom, Hrvatom in Slovencem - "Odločil sem se, da prevzamem sam oblast v svoje roke... Kličem vse Srbe, Hrvate in Slovence, da se zberejo okrog prestola in da si tako obvarujejo red na znotraj in mir na zunaj." Tak je bil razglas kralja Petra II. izrečen za javnost v Beogradu, 27. marca 1941. Ta razglas (proklamacijo) je kralju izročil general Simovič le v podpis! Nekaj dni zatem (2. aprila) je Kranj dostojno izpričal svojo zvestobo. V Narodnem domu je bila slavnostna proslava, zatem pa sveta maša v župni cerkvi. V časopisu so objavili geslo, ki je tiste dni prišlo med ljudi: - Pravičnost je temelj - Zvestoba prestolu steber - Domoljubje pa oklep državne skupnosti To je bila tudi zadnja številka "Gorenjca", pa tudi zadnji izraz vdanosti prestolu Karadžordževičev! NEMŠKA VOJSKA PRIDE V KRANJ Enote Triglavske divizije so 10. aprila 1941 porušile most čez Savo v Kranju. Zato je italijanska vojska izvedla umik iz Gorenjske po levem bregu Save skozi Mavčiče proti Medvodam in Ljubljani. Vedeli so, do kam se morajo umakniti, čeprav je bila pogodba o novi meji med Nemčijo in Italijo podpisana v Berlinu šele 10. julija 1941. Nemška vojska in z njo vsa civilna uprava je ostala v Kranju. Začela se je okupacija. NAŠA ČESTITKA -CENEJŠI NAKUP v prodajalnah ŽIVILA Kranj od 20. do 30. novembra 1989 ALINOVEC APIS1/1 RUM APIS1/1 [DANA 0,7 I SLO VIN 1/1 IKOESTLIN 1 kg TRŽIČ 10/1 ■ neoplantai kos InEOPLANTA 1 kg 129.000 din SLADKOR ĐELJE 2/1 KŽK1/1 MOKA 36.640 din 68.690 din 128.214 din 265.597 din 269.016 din 117.632 din 5.279 din TIP 500 BELJE 1 kg 19.589 din POSEBNA PONUDBA SADJA 23. novembra BREZPLAČNA POSKUSNJA LJUTOMERSKIH VIN v prodajalni GLOBUS 1 1 ALPETOUR SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA DO ERC ŠKOFJA LOKA Titov trg 4/b K sodelovanju vabimo RAČUNALNIŠKE STROKOVNJAKE za razvoj poslovnih aplikacij na računalniku IBM in osebnih računalnikih. Nudimo ustvarjalno delo in stimulativni osebni dohodek sistemskim analitikom in programerjem z ustrezno strokovno izobrazbo in delovnirru' izkušnjami. Interesente vabimo na pogovor osebno, po telefonu (064-621-597) ali s pisno prijavo na gornji naslov v osmih dneh po objavi. JEZIKOVNI TEČAJI ZA VSE Sredi julija so se pričeli jezikovni tečaji iz nemščine. Čez dan za mlade, zvečer za odrasle. Vsak ima priliko, da se nauči nemščine. Tečaje bodo vodili nemški učitelji in učiteljice s Koroškega in Salzburškega. Seveda brezplačno. To so objavili že julija 1941. PRVA ODREDBA ZA KMETE Odredba - vsi lastniki krav morajo mleko oddajati samo v mlekarno. Prodaja mleka prebivalcem in trgovcem ni dovoljena. Surovo maslo se ne sme predelovati, niti za domače potrebe kmetovalcev. To je objavil poročevalni list "Karavanken Bote" 5. julija 1941. OPOZORILO GOSPODARSTVENIKOM Čez 200 tovarniških obratovodij in obrtnikov seje 2. avgusta 1941. zbralo v Kranju. Vodja pokrajinskih uradov Samonig jim je zabičal: "Kakor v nemški armadi vladajo tudi v gospodarstvu trije osnovni temelji, ki so pogoj uspeha. Ti pa so - skupnost -vodstvo - disciplina!" Za vse tovarne je veljaven le nemški jezik. Vladati pa mora le ena volja - volja vodstva! Čufarjevi dnevi DRUŽENJE Z GLEDALIŠČEM Jesenice - S podelitvijo Čufarjevih priznanj za kulturno ustvarjalnost v tem letu in s prvo predstavo Gledališča Tone Čufar v letošnji sezoni z Goldonijevimi Ribiškimi zdrahami se je konec minulega tedna zaključil jeseniški gledališki festival. Na slovesnosti je govoril pesnik Ciril Zlobec. Igralec Rado Mužan prejema Čufarjevo priznanje Čeprav na Jesenicah ne govorijo, da imajo festival, pa vrsto prireditev, ki so se zvrstile v minulem tednu, mirno lahko združimo pod tem imenom. Sest gledaliških predstav v enem tednu je vsekakor priložnost za imeniten uvod v letošnjo gledališko sezono Čufarje-vega gledališča. Gostujoče predstave iz Kranja, Škofje Loke, Ljubljane, Celja in s Koroške so bila tudi srečanje z gledališčem, kakor ga razumejo tudi na ostalih ljubiteljskih odrih po Gorenjskem in tudi drugod. To pa je vedno tudi Priložnost, da gledališko občinstvo sicer zvesto domačemu gledališču, pogleda tudi na sosednji oder ter primerja domači gledališki utrip s tistim, ki ga zmorejo drugod. Dogajanje v minulih dneh na Jesenicah je bilo pestro in večinoma v znamenju gledališča - takšna sta bila na primer tudi pogovora za okroglo mizo, ni pa manjkalo tudi razstave na gledališko temo, pa koncerta in literarnega večera. Skratka priložnosti bolje spoznati gledališče in gledališko ustvarjalnost je bilo minule dni na Jesenicah več kot dovolj. Čufarjeve plakete so prejeli: Franc Kolman, Nebojša Mitrič - posmrtno in Rado Mužan. Franc Kolman je prejel plaketo za umetniške dosežke v fotografiji. Je član Foto kluba Andrej Prešeren. S svojimi fotografijami je znan v Sloveniji, Jugoslaviji in v sosednji Avstri- ji. Da je njegovo delo zares kvalitetno, kaže tudi povabilo v žirijo avstrijskega državnega prvenstva v fotografiji pred dvema letoma. S svojo enkratno kolecijo industrijske fotografije je še z drugimi avtorji gostoval na razstavi v Zah. Nemčiji. S svojo visoko umetniško kvaliteto Franc Kolman uspešno predstavlja svetu železarske Jesenice, Slovenijo in Jugoslavijo. Svoje bogato strokovno znanje tudi nesebično deli med mlade fotoamaterje. Nebojša Mitrič je bil izjemno navezan na Gornjesavsko dolino, kar dokazujejo tudi njegova umetniška dela, ki jih je poklonil nedavno umrli umetnik: bronasti kip Kekca, bronasto skulpturo pisatelja Josipa Vandota, bronasti kip župnika Jakoba Aljaža, mavčna odlitka Kekca in Josipa Vandota in komplet predmetov za daritveni oltar župnijske cerkve v Kranjski gori. Njemu gre zahvala, da so velika sredstva za odlivanje kipa Jakoba Aljaža prispevali srbski umetniki. Slavo Vandotovega Kekca je ponesel tudi v Los Angeles, ko je ustanovi W. Disnev poklonil srebrno skulpturo Kekca. Rado Mužan je dobil priznanje za umetniško izvedbo številnih karakternih vlog v Gledališču Tone Čufar, kjer igra že več kot deset let. V tem času je oblikoval 30 različnih gledaliških vlog. Se posebej se je izkazal kot Adam v Razbitem vrču, Broša v Jakobu Rudi, medved Naše razmišljanje POVABLJENA PRILOŽNOST Jesenice - Že drugo leto zapored so na Jesenicah — z velikim prizadevanjem in gotovo tudi ne brez težav - spravili pod streho Čufarjeve dneve - niz v prvi vrsti gledaliških in tudi ostalih kulturnih dogodkov. Kaj bi hoteli še več dodati spodbujanju ne le ljubiteljske gledališke ustvarjalnosti, pač pa tudi širjenju r>zgleda po gledališki ustvarjalnosti sicer že leta in leta zvestega občinstva. Toda občinstvo je treba vedno znova pridobivali, ne nazadnje 2 zanimivim gledališkim repertoarjem in gledališko ekipo, ki zna razsipati z odra znameniti Linhartov "ogenj". Pridobivati pa je treba tudi novo občinstvo, mlade ljudi, ki o gledališču slišijo tudi v Soli. morda v gledališkem krožku. In to od učiteljev, ki o gledališki Vzgoji med svojim šolanjem praktično ne izvedo nič - tako kot tudi 0 filmski \zgoji ne. Od njih pa vsi pričakujemo otroke, ki bodo znali 'videti" gledališko predstavo zdaj in kasneje. Zato je le od zavzetosti vsakega posameznega učitelja odvisno, koliko gledališkega znanja si bo nabral sam kasneje - na seminarjih, ob pripravljanju predstave v šolskem krožku itd. Toda ob vsem ukvarjanju z gledališčem na šoli ne gre dobesedno za gledališče - to se ve. Gre za zanimivo vodenje otrokove ustvarjalnosti, ki si ob trdnem učnem delu želi spremembe. Kako lo narediti in kaj imajo zraven lahko še starši, je ob mimogrede nadrobljenih začetkih naše gledališke zgodovine zanimivo, duhovito, že kar igralsko iskrivo govoril Marko Marin, profesor ljubljanske Akademije za gledališče, film. radio in TV na okrogli mizi \ Koso\i graščini. Žal seje nad njim navduševalo le deset poslušalcev, polovica med njimi organizatorjev Čufarjevih dnevov in dve no\ inarki. od dveh slav istk z jeseniških šol pa je le ena utegni-'a ostati do konca razgovora. Ob kakih sto poslanih vabilih ostaja zanimivi razgovor vsekakor priložnost, ki je šla mimo. L. M. v Obtoženem volku, Pavle v Tolmun in kamen, Henri v Naših treh angelih in general v Valčku toreadorjev, s katerim je slavil svoj petstoti nastop. Z vlogo Žike v Sumljivi osebi pa je še potrdil svoje dosedanje igralske dosežke in ustvaril igralski lik, ki ga znatno dviga nad povprečne ljubiteljske stvaritve. Poleg igranja pa že leta vodi folklorno skupino in lutkovni krožek na OŠ Gorenjskega odreda. Podelili so tudi Čufarjeve diplome. Slavka Gaser jo je pre- jela za 40-letno operativno in organizacijsko delo v DPD Svoboda Ivan Krivec na Hruši-ci. Tone Kozjek je prejel diplomo za 35-letno aktivno igranje in organizacijski prispevek pri delovanju Pihalnega orkestra jeseniških železarjev. Alojz Vengar pa je diplomo prejel za uspešno glasbeno dejavnost in 15-letno vodenje pevskega zbora Vintgar. Lea Mencinger Foto: Gorazd Šinik Gledališče Toneta Čufarja na Jesenicah GORENJSKI PRIMORCI NA ODRU Živahna uprizoritev Goldonijevih Ribiških zdrah je prevzela Jeseničane — V uglašeni ansambelski igri opazni tudi posamični komični karakterji. Vsakega izmed obiskovalcev je seveda zanimalo, kako se bodo vase obrnjeni Gorenjci (če se prav milo izrazim o tem geografsko pogojenem zapetem karakterju) spremenili v klepetave in temperamentne Primorce. Kot so potrdili jeseniški gledališki amaterji, je na odrskih deskah to mogoče. Delo je sicer znano po naslovu Primorske zdrahe (Le baruffe chiozzotte. 1762) v prevodu Mirka Rupla (1946). pomeni, pa še vedno dobrodošlo poživitev repertoarja. Njeni komični značaji so v duhu prenovljene commedie deli' arte zajeti iz življenja, ki traja, ljubezen in spletke ostajajo slej ko prej paradigma za vse čase. tako da se s svojimi hitro menjajočimi se zapleti in razpleti konfliktov tako rekoč nosi sama. če izvajalci sledijo njenemu igrivemu ritmu. In prav to se dogaja v Čufarjevem gledališču na Jesenicah, da je režiserka Vera Smukavec zasnovala predstavo v tekočem, hitrem tempu, tako da se dogodki na odru kar prehitevajo in s tem vseskozi obvladujejo gledalčevo pozornost. V tem sklopu se je posrečila tudi zamisel plesno izraznih prehodov med prizori in uvodu; igrivo humornem ritmu jih je zasnoval Janez Mejač in jih razvidno povezal z vsebino dogajanja. Veliko skrbi je bilo posvečeno lako rekoč temeljni prvini predstave — imitaciji primorskega govora, za kar je z občutkom za mero poskrbela lektorica Stefi Muhar. Zadevo je rešila z uporabo značilnih prvih primorskega narečja in če se je temu pridružila kakšna gorenjska zamolklost. je učinkovala le kol komična sestavina. Preprosta, barv ita scena po zasnovi Jožeta Bediča s pročeljema dveh hiš in sinjim ozadjem vnaša v predstavo tisto svetlo zračnost, kakršna se pretaka tudi skozi vzkipljive, prepričljive in seveda tudi pomirljive like živahne komedije. Uprizoritev je hkrati uglašena na ansambelsko igro, pri čemer pa niso zanemarjene posamične značajske posebnosti akterjev. Izmed teh izstopajo zlasti Kompare Kašljan domiselni interpretaciji Klemena Klemenca, ribič, ki s svojo defektno govorico spravlja v jezo sodno oblast in hkrati zabava občinstvo: nadalje simpatično jezljiv i Zovanin Klemena Koširja in adjunkl Izidor Rada Mužana. Ta oseba je v celi predstavi sicer najbolj problematična ali nemara avtor o njej ni vsega razkril: zakaj si toliko prizadeva za možitev deklet, okoli katerih se prav rad smuka? Ta sestavina je v jeseniški izvedbi rahlo nakazana, vendar se v igrivem ritmu izgubi in ne ostaja (kot v večini uprizoritev Primorskih, oziroma Ribiških zdrah) kot v zraku viseča ne-dodelanost. Živahno je svoj delež odigral tudi ženski del ansambla, posebno igralki obeh boter Irena Leskovšek in Mira Bolte; nekaj enoličnosti v gibih teh izvajalk bi se dalo še odpraviti; nasploh pa je to predstava, v kateri so igralci po dveh. treh uvodnih akordih zajeli občinstvo v mreže svojega ritma in igrive neposrednosti. France Vurnik Prešernovo gledališče Kranj STARO PO NOVEM Uprizoritev Žogice Marogice v režiji Lojzeta Domajnka združuje estetske sestavine predstave z njeno komunikativnostjo in namenom - Volja po profesionalnosti PG se potrjuje na vseh ravneh. Malikova Žogica Marogica je že kar klasična pravljična igra z vsemi lastnostmi dobre igre za otroke; v Lutkovnem gledališču je bila na sporedu vrsto let. znana je tudi radijska varianta, v spomin pa seje vtisnila tudi po preprosti melodiji Bojana Adamiča, ki jo dedek in babica ponovita vsaj petnajstkrat, ko iščeta pobeglo Marogi-co, ki jima je ušla z Zmajem Tolovajem zaradi slabe vesti, ker je razbila lonček. Z vztrajnostjo iskanja in s sodelovanjem mladega občinstva dedek in babica rešila žogico iz zmajevega ujetništva, kar učinkuje sprostitveno po načelih klasične dramaturgije, da se namreč konflikti, ki so se sprožili zaradi zunanjih ali notranjih sil, razrešijo, in življenje steče po starih poteh. Predstavo uprizarja šest poklicnih igralcev PG pod vodstvom režiserja Lojzeta Domajnka. ki že več let zapored snuje te vrste predstave za otroke, na katere se navezuje potem tudi prihod dedka Mraza. Vanje praviloma vnaša kakšne reflekse iz sedanjosti, s katerimi pridobi pozornost občinstva. Tokrat je to naprav il z v logo črpalkarja. pri katerem se dedek in babica ustavita na poti k Zmaju Tolovaju: ta se vede kot ročk pevec, kar pomeni najboljši domi-slek v sicer solidni, humorno intonirani izvedbi, ki jo je scensko im kostumsko slikovito in domiselno opremila Eka Vogelnik, likovna posebnost so zlasti maske zmajev. Sveže učinkuje tudi »živ« štiričlanski orkester, ki živahno in vztrajno spremlja pelje pesmi Imela sva boben in lajno, tako da se na koncu otroci pridružijo, kar pomeni njihovo sprostitev, hkrati pa potrjuje uspeh igralcev Vesne Jcvnikar (babica). Tinela Omana (dedek). Bernarde Oman (žogica). Matjaža Vi.šnjarja (zmajček in ptič). Iva Godniča (zmaj-ček) in Pavla Rakov ca (črpalkarja. zmaja). F. V. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovem gledališču Kranj bodo danes, v torek, ob 10. uri uprizorili J. Malika Žogico Marogicoza OŠ D. Jenko Cerklje. Jutri, v sredo, ob 9.30 bodo predstavo ponovili za WZ Kranj. V četrtek, 23. novembra, ob 10. uri pa je predstava namenjena OŠ M. Valjavec Preddvor. V četrtek, 23. novembra, ob 16. uri bo v modri dvorani gradu Kieselstein v Tomšičevi ulici v okviru lutkovnih četrtkov lutkovna skupina Lutke čez cesto Kranj uprizorila lutkovno predstavo Stara hiša št. 3. V knjižnici kranjske Gimnazije bo jutri v sredo, 22. novembra, ob 18. uri predavanje dr. Draga Bajta Literarna znanstvena fantastika. Ob tem so pripravili tudi razstavo knjig na temo znanstvene fantastike. JESENICE - V Kosovi graščini bo jutri, v sredo, ob 16. uri (za nižje razrede osnovne šole), ob 17. uri pa za višje razrede ura pravljic: Zakaj ima zajec kratek rep ter Jež in zajec. Na sporedu je tudi lutkovna igrica Princeska na zrnu graha. V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava fotografij Oder 57, ki jo je pripravil Filmski in gledališki muzej Ljubljana. V razstavnem prostoru Viktorja Gregorača na Javorniku je še do konca tedna na ogled razstava likovnih del slikarja Branka Čušina. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Loškega gradu so še na ogled dela z letošnjega Ex tempora Loka 89. Stalne zbirke Loškega muzeja so odslej odprte le ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. Med tednom je obisk možen za skupine in posameznike ob poprejšnji najavi na upravo muzeja (tel. 622 -261). V knjižnici I. Tavčarja pripravlja danes, v torek, ob 16. uri uro pravljic Jana Štromajer. Jutri, v sredo, ob 18. uri bo Vlasta Ku-naver v večeru z diapozitivi predstavila Letenje v Himalaji - ekspedicija na Trisul - Nanga Parbat. Knjižnica I. Tavčarja obvešča, da bo namesto v petek, 1. decembra, odprta v soboto, 25. novembra, in sicer od 8. do 19. ure. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava likovnih del Braneta Povaleya. V Kurnikov hiši razstavljajo barvne fotografije člani Foto kluba Tržič. Lutke POTEP Režija, glasba, lutke...: Maja in Brane SOLCE Lutkovna uprizoritev: Papilu Kakor je Hegel zapisal v dnevniku leta 1796 ob pogledu na lepote švicarskih gora. ki se jim pripisuje - ni česa občudovati, tako je /es ist so/ - tako je potrebno oceniti predstavo skupine Papilu - Potep. Z dejstvom, da gre za predstavo profesionalnega gledališča, govorimo o popolnoma drugi kategoriji kot pri amaterskih lutkovnih gledališčih. Kategorija profesionalno zahteva natančnost, skladnost in absolutno estetsko dodelanost. Omenjeni kategorični imperativi so v predstavi postavljeni, kot je potrebno in nič drugače. Es ist so. Zato se gledališču Papilu lahko legitimno reče - profesionalno, kar si mnoga druga profesionalna gledališča samo želijo. Manifestacija profesionalnega uma /gledališča/ je potekala na fronti kot absolutno ujemanje struktur - optične iluzije, zvočne večplastnosti in lutkovne animacije - v eno. Zgodba predstave je preprosta; majhna deklica odide na potep in pri tem zaide v medvedji brlog, kjer poje vso hrano, razmeće brlog in zaspi. Ob povratku medvedja družina prežene deklico, ki nato nadaljuje s potepom. Potep v predstavi je bil dvojen; eden znotraj zgodbe, drugi po režijskih rešitvah/posegih. Slednje odlikuje poseben slog. ki sta ga izoblikovala zakonca Solce; struktura dialoga je zreducirana na minimum, kar prisili strukturo animacije, da z igro izrazi izpuščene/odvečne besede. Lutke so papirnate in se odlikujejo s pona-vljalno in togo gibljivostjo. Optične iluzije so postavljene na mesto manipulatorja gledalčevih čustev. Izraznost je očitna - vsak gib lutke v prostoru je zaznan kot v filmu; vstop v prosto in izstop iz prostora, približevanje, oddaljevanje, hitrost gibanja... Ekran, ki je bil izhodiščna točka, je dobil svojo pravo funkcijo - funkcijo filmskega ekrana, z vso prisilo ujetosti gledalčevega po-gleda. ..razen olroske6a.< /Žižek/._Tomaž Kuk.rie. TEDEN KULTURE V NAKLEM Kulturnoumetniško društvo Dobrava Naklo in družbenopolitične organizacije Nakla že tradicionalno ob dnevu republike prirejajo že dvanajsti leden kulture, kjer se bo letos zv rstilo sedem prireditev, ki že po tradiciji obsegajo več področij, in v dvorano v Domu Kokrškega bataljona privabijo tako domačine, kot tudi obiskovalce od drugod. Jutri, v sredo, 22. novembra bosta na sporedu prvi pri-; reditvi. ki sta tudi po vsebini najatraktivnejši. Ob 18.30 uri bodo j odprli vsakoletno razstavo, kjer se predstavijo domači ustvarjalci, j Temo so letos namenili obrtnikom, ki bodo z izdelki predstavili dejavnosti iz manjših obratovalnic, opozorili pa bodo na nekatere poklice, ki so žal že izumrli. Razstava bo odprta vse dneve od 17. do 20. ure. Ob 19. uri bo predavanje z diapozitivi Toma Kri-žnarja z naslovom Razmišljanja ob podobah in glasbi, spremljala pa ga bosta glasbenika Ljuba Jenčck in Tomaž Pengov. Predavanje je izredno odmevno v slovenskem prostoru, sicer pa je avtor Tomo Križnar svoja razmišljanja in dogodke s številnih poti po svetu opisal tudi v pravkar izdani knjigi Z biciklom okoli sveta. V četrtekV 23. novembra, ob 17. uri bo lutkovna predstava Cveta Severja Nočna zgodba, v petek, 24. novembra, ob 18.30 uri pa zabavni veseli večer z naslovom Vaščani pod lipo, kjer se bodo predstavili številni znani krajevni ustvarjalci in še neodkriti talenti. V soboto, 25. novembra, ob 18. uri bo predavanje na temo filma Sestanek z neznanim, v nedeljo, 26. novembra, ob 15. uri bo nastop mladih glasbeni-kon iz Nakla. Kulturni teden se bo zaključil v ponedeljek, 27. novembra, ko bo v Osnovni šoli I. kranjske Čete ob 16. uri proslava ob dnevu republike in sprejem cicibanov v pionirsko organizacijo. Vabljeni! Drago Papler Filmsko gledališče POD UDAROM ZAKONA Kaže, da se bomo po dolgem času v filmskem gledališču vendarle malo bolj nasmejali. Ta teden bo namreč na sporedu ameriška komična drama režiserja Jima Jarmuscha Pod udarom zakona, s Tomom VVaitsom, Johnom Luriejem, Robertom Benignijem ter Ellen Barkin v glavnih vlogah. Gre za tri zapornike, ki jim uspe pobeg iz kaznilnice. Bežijo čez nevarna močvirja, preživijo vse strahote preganjanja, ko se nazadnje - kot bi se jim prikazala Marija - znajdejo v prazni restavraciji, ob lepi ženski, ki je osamljena in še Italijanka povrhu... D D / ureja LEA MENCINGER" (GLAS 8. STRAN / ZA DOM IN DRUŽINO. IZ ŠOLSKIH KLOPI Torek, 21. novembra 1989 Preproste vezenine 6 Križevati vbod ali križci Kaj bomo kuhali ta teden prav je, da vemo S križci so v preteklosti vezli prte, mrtvaške prte (črno), prti-če, posteljno perilo še posebej pa prevleke za blazine. Izvirni vzorci se naslanjajo na rastlinstvo (nageljne, nageljnov list, vitice, rožmarin in drugo cvetje). Pogosto so uporabljali tudi geometrijske oblike (zvezde) pa tudi srčne. Redkejši so vzorci z živalskimi figurami. Lepa izbira pristnih vzorcev je v Sičevi zbirki narodnih vezenin. Naše najstarejše vezenine s križci so enobarvne: črne, rdeče, rjave, temno modre, vinsko rdeče. Križci so vezeni na belo domače platno. Šele pozneje nastajajo dvobarvne vezenine (modro in rdečf ali rdeče in črno). Za vezilno tvorivo je rabila doma barvana lanena preja ali volna. Vezenje križcev je zelo preprosto, vendar je treba precej vaje pri izpeljavi posaJ :nih oblik vzorca. Vsi križci, po vsej vezenini, morajo imeti enako lego.To se pravi, da morajo biti od obeh križajočih se vbodov, spodnji obrnjeni v desno, zgornji pa v levo ali pa obratno. Pomembno je, da pri vezenju prihranimo s tako tehniko na času in tvorivu. Šivanka naj ima dolgo uho in topo konico. Pri križnem vbodu izdelamo posamezne oblike vzorca najprej v polovičnem vbodu. Cel križec izvezemo le tam, kjer stoji posamezni in kjer se do njega ne moremo več vrniti, ne da bi na narobni strani vezenine morali delati prevelike preskoke. Nato se po isti poti vračamo in izvezemo še drugo polovico križcev. Za tem začnemo z naslednjo obliko vzorca. Pazimo, kdaj lahko preidemo k drugi obliki vzorca, ne da bi bilo treba začeti z novo nitjo. Pri pravilni vezenini se na narobni strani kažejo kratki navpični vbodi, ki se nizajo v vrstah in se med seboj stikajo. Križcev nikoli ne vezemo tako, da se na narobni strani kažejo vrste, ki so stebeljnemu vbodu podobne vrvice. Pri takem vezenju trpi enakomernost vezenine in s tem tudi tratimo vezilno nit. Križci za narodno vezenino in shema vbodov na nerobni strani Križce vezemo na tkanine, pri katerih lahko štejemo niti: redkejše platno, domače platno, panama, etamin itd. Prejica mora biti blagu primerno debe-lav Kriti mora vezno ploskev in se skoznjo ne sme svetlikati blago. Za velikost križcev se odločimo po poskusu: največkrat jih vezemo čez dve niti v višino in čez dve niti v širino. Blago, na katerega hočemo vesti, najprej obrobimo z dolgimi vbodi ometice, da se med delom ne cefrajo obrobne niti. V obeh smereh blaga preštejemo niti, poiščemo sredino, in jo s tanko nitjo označimo s prednjim vbodom v obliki križa čez cel kos blaga. Nit poteka med dvema nitma tkanine. Nazadnje preštejemo še niti za vzorec, ki ga kaže predloga. Na blagu si označimo prostor za posamezne elemente vzorca in delo pričnemo v sredini. Od sredine izhajamo na levo in desno. Zelenjava Takole nam svetuje Jože Zalar, vodja kuhinje v hotelu Creina: Ponedeljek: rižev narastek z marelično marmelado, hruškov kompot. Torek: goveja juha s korenčkom, sesekljana pečenka, pečen krompir, črna redkev v solati. Sreda: orehovi štruklji, miksa-na banana s smetano. Četrtek: piščancev paprikaš, makaroni, zelena solata s česnom. Petek: pizza, kisla zelenjava. Pizza Za testo potrebujemo: 0,40 kg moke, 2 g kvasa, 1 dl mleka, sol, 1/2 dl olja, toplo vodo. Nadev: paradižnikovi pelati, prešana šunka, sir, gobice, ori-gano. Iz sestavin zgnetemo testo in ga dvakrat vzhajamo. V po-maščen pekač položimo zvalja-no testo in ga nadevamo z zmletimi paradižnikovimi pelati, rezinami šunke, naribanim sirom, gobicami in po okusu potresemo z origanom. Pečemo v pečici pri 220 stopinja C, da se pizza lepo zapeče. Pod imenom zelenjava pojmujemo užitne rastlinskedele, ki jih uporabljamo v prehrani. Glede na to ločimo listno,korenasto, stebelno in cvetno zelenjavo ter zrele in nezrele sadeže. Povprečne sestavine zelenjave v odstotkih so naslednje: 90 do 98 odstotkov vode, 4-8,5 odstotka ogljikovih hidratov, 1-3,5 odstotka nepopolnih beljakovin, 0,05 odstotka maščob, vitamin A, B, C, rudninske snovi (kalcij, kalij, fosfor, železo, baker, kuhinjska sol), organske kisline (jabolčna, vinska, citronova), barvila in prijetno dišeče snovi (aromatične snovi). Zelenjava nam daje malo kalorij, zato pa več vitaminov in rudninskih snovi. Nasiti nas, osveži in pospešuje prebavo. Uživajmo jo vsak dan, presno in kuhano. Priporočljivo je tudi uživanje svežih zelenjavnih sokov. Uporabljamo razvito, svežo in zdravo zelenjavo. Do uporabe jo hranimo na hladnem, da se ohranijo vitamini. Ti se začnejo razkrajati takoj, ko smo zelenjavo nabrali. Zelenjavo za sveže uživanje posebno skrbno operemo. Peremo čimbolj celo zelenjavo, brez namakanja. Odcedimo jo in razrežemo tik pred uporabo. S takim ravnanjem ohranimo njene naravne sestavine. Ne za-metujmo zelene zelenjave. V njej je največ vitaminov in rudninskih snovi. Mehčamo jo v pari. S kuhanjem jo močno izlužimo. Če jo že kuhamo, porabimo tudi zelenjavko. Resnica je podobna koprivi: če se je dotakneš, te zbode, če pa jo krepko zagrbiš, ti ne more ničesar. Saphir PET MINUT ZA BOLJŠI VIDEZ Čebula za lepo kožo Sobota: kokošja juha z jajčnimi vlivanci, goveji golaž, krompirjevi svaljki, zeljnata solata. Nedelja: gobova mineštra, pečena kokoš, riž z grahom, radič s fižolom. Takole pravi o čebuli francoski zeliščar Messegue: "Čebuli pripisujejo tudi afrodizijski učinek. In res čebula pospešuje ljubezen, ker čisti kri, ženske pa dobijo po njej lepo polt. Toda vseeno jih čebula vznemirja: lepa koža, že, že... toda dišati po čebuli? Toda glede tega ste lahko popolnoma pomirjene; osvežite si usta z mentolom ali pa, kakor pri česnu, žvečite peteršilj ali zrnca kave. V vsakem primeru je lepo, če vidiš, kako izginjajo grdi mozolji, kožni izpuščaji in ekcemi, in če veš, da so želodčne in črevesne stene prav tako čiste, gladke, prožne in dobro prekrvaljene kot lica. Razen tega uničuje čebula črevesne parazite in pomaga pri trdovratni zapeki." MORDA NISTE VEDELI Mati, ki je rodila največ otrok, je bila žena ruskega kmeta Fjodora Vasiljeva iz okolice Moskve. Uradno je bilo potrjeno, da je imela 69 otrok. Rodila je 27-krat: 16-krat dvojčke, 7-krat trojčke in 4-krat četverčke. Večina teh otrok je tudi dorasla. Plodovita mati, ki je živela v letih 1816 do 1872, je bila tako znamenita, da jo je sprejel celo ruski car Aleksander II. Naš prvi naravoslovni dan Bil je lep jesenski dan, nebo modro, brezoblačno. Jutro je postajalo vedno toplejše. Učenci tretjega razreda smo se s kolesi odpravili na prvi naravoslovni dan. Vedeli smo, da se bomo orientirali, zato smo imeli s seboj Moj prvi atlas, kompas in skico poti. Peljali smo se skozi vasi Češnjevek, Dvorje, Grad, povsod smo videli zanimive stare hiše in lepe nove. Preko polja je bila z grmi lepo označena struga potoka Lembrana. Peljali smo čez mo-stiček potoka Reke in določili levi in desni breg struge. Pripeljali smo se do vasi Grad. Pri neki hiši smo pustili kolesa. Tovarišica je razdelila vsakemu pol jabolka. Odpravili smo se peš po strmi cesti Šenturške gore. Ko smo prišli na pol poti, je bil pred nami proti jugu lep razgled na Kranjsko ravnino. Videli bi naše glavno mesto Ljubljano, če nam je ne bi zakrivala Šmarjetna gora. Ko smo gledali dol, smo videli strehe hiš, njive, obširne gozdne krpe. Iz Šenturške gore smo se vrnili v ravnino v Dvorje. Od mo-stička smo že videli otroško igrišče. Pod mostičkom je tekel potoček Reka. Tam smo pustili kolesa in šli pomalicat. Pod lipami blizu igrišča je bil spomenik skladatelju Davorinu Jenku. Po njem se imenuje šola v Cerkljah. Ob enajstih smo se pripravili na odhod in se odpeljali domov. Naravoslovni dan je bil za nas poučen, ker smo natančneje opazovali našo okolico. Pokrajino, v kateri živimo, moramo poznati, da se v njej ne izgubimo in da znamo drugim povedati, v kako zanimivem kraju živimo. Skupinsko delo, učenci 3. razreda OŠ Voklo Moč Ni lahko močan postati, a ne smemo se vdati, mišice so glavna forma, to je nam prehuda norma. Ko si bratje merijo moči, mlajši v kotu obtiči, brž iz kota oddrvi in gre povedat mamici. Ko k mamici prileti, mama tolažit ga hiti, sliši se le krik in jok, saj to je povsod, kjer je veliko otrok. Jaz že vem. kako močan postati, a te skrivnosti vam ne smem izdati. Bojan Bogataj, Ludvik Pe-ternelj, 6. d r. OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas Deklica je pasla... Pasla je deklica krave. Imela je tudi pave pa še male račke, ki so imele bele tačke. Deklica je pasla krave, pave, račke, včasih pa še male mačke. Mucke miške so lovile, te pa so se skrile, potlej mucke so jih ulovile. Tatjana Rant, 4. r. OŠ Ta-deusz Sadowski-Tomo Bukovica Super metla Nekoč je živela volkulja, ki si je silno želela mladiča. Toda rodil seje z velikim košatim repom. Vsi mulci iz novega rodu volkcev so ga zmerjali za metlo. Kadar se frkolinom ni ljubilo pometati brloga, so ga povabili, naj se z njimi lovi. Tako je s svojim košatim repom vse pometel in stare mame so bile zadovoljene. Tako so ga proglasili za super metlo. On pa je bil zaradi tega užaljen in pobegnil je v mesto. Tam se je izučil za smetarja. Pometal je pravljice in zgodbe in tako že tele malo manjka. Vemo le, da živi skupaj z volčjo smetarko. Skupaj počistita vse, kar jima je v napoto. Tomaž Košir, 5. b r. OŠ Bratstvo in enotnost Kranj REZERVIRANO ZA ZVEZDE Hay! Pretekel je teden in spet se oglašam. Za danes sem pri- ggjg^^^^g^^^g^^^^^ pravila nekaj vročih novic. BIG FUN je nova skupina, ki je iz okrilja SAW. Sestavljajo jo trije svetlolasi Angleži, in sicer Philip Cresvvick, Mark Gillespie in Jason John. Njihova prva uspešnica je Blame it on the Boogie. SAMANTHA FOX bo po svoji zadnji LP plošči I vvanna have some Fun posnela novo ploščo, ki bo izšla naslednje leto. PIERCE BROSNAN (Odlična hiša) je posnel nov film z naslovom The Bachelor and the Bobby-Soxer. LINDA HAMILTON, ki jo nekateri poznate iz nadaljevanke Lepotica in zver, bo morala zapustiti serijo, ker je noseča. Zamenjala jo bo Jo Anderson. Tudi v skupini JOHNNY HATES JAZZ je prišlo do zamenjave. Pevca Clarka Datchlerja je zamenjal Phil Thornalley. Fantje so že posneli novo pesem z naslovom Turn the Tide. Po dolgem premoru se je vrnila nemška pevka NENA, ki je posnela samostojno ploščo, na kateri je pesem VVunder gescheh'n. Francoski pevec in igralec PIERRE COSSO poje v duetu s 17-letno pevko Nikko Costa pesem Don't cry. Tudi OFRA HAZA se je povrnila z novim singlom, ki ima naslov VVish me Luck. SONIA (na sliki) po uspešnici You'Il never stop me loving you nadaljuje svojo pot k uspehu s pesmico Can't forget you, ki je tipična zvrst Stockea/Aitkena/VVatermana. Duo BROS širi priljubljenost s svojo novo skladbo Chocolate Box, ki je na novem albumu The Time. Težkometalna skupina VVHITESNAKE je ta mesec izdala svojo novo ploščo Slip of the Tongue. Do drugič pa adijo, Marjeta DOMA IMAM RDEČ GASILSKI AVTO. VOZIM PO DNEVNI SOBI. NAENKRAT IZBRUHNE POŽAR. HITRO ZAČNEMO GASITI. HITRO POGASIMO OGENJ. ODPELJALI SMO SE DOMOV. JURE ŽUMER, 1. A OŠ MATIJA VAUAVEC PREDDVOR Hudičevo brezno Nad našim blokom stoji Kamnitnik. Na Kamnitniku je Kamnitniška jama. Dostop ni težak. Pred jamo je skala v podobi hudiča. Po tej skali sva s prijateljem dala jami drugo ime: Hudičevo brezno. Najprej se moraš skloniti, da lahko prideš do majhne dvorane. Tu je nekaj kapniških zaves. Predvsem pa je\elikokristalov. Vsa jama še ni raziskana, ker se tako zoži, da ne moreš naprej. Ta jama je tudi visoka in jaz sem že priplezal do stropa. S stropa visi nekaj kapnikov. Jama je zelo lepa in rad hodim vanjo. Luka Zakelj, 4. d r. OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka Kaj mi pomeni pojem lepa beseda Prebral sem že veliko knjig in v vsaki od njih je vsaka beseda lepa beseda. Zato včasih, ko mi je dolgčas, opazujem in poslušam ljudi, toda niti en človek ne zna govoriti tako lepega jezika, kakršen je v knjigah. Po radiu in televiziji zelo lepo govorijo, tako da mi je kar nerodno, ker sam niti doma, niti v šoli ne izgovarjam tako lepih besed. Jure Rozman, 5. a r. OŠ heroja Bračiča Tržič SMUCAMO Minili sta dve zimi, domala brez snega. Smučarji, mladi in stari, začetniki in dobri rekreativci, v teh mrzlih novembrskih dneh že nestrpno spremljajo vremensko napoved: nam bo letos nebo bolj naklonjeno? Bo vsaj v zimskih počitnicah zapadlo toliko snega, da se bodo najmlajši naučili nekaj smučarskih zavojev in zaužili vse veselje in radost, ki jo ponujajo bele snežne poljane? Rožle se imenuje nova vlečnica, ki so jo kranjskogorski žičničarj postavili na smučišču za Larixom. Smučanje je bil in ostane slovenski nacionalni šport številka 1. Zato tudi, kljub precejšnji draginji, starši kupijo svojim najmlajšim smuči |n smučarsko opremo, Jih pošljejo v smučarske tečaje ali se odrečejo denarju za dokaj drage smučarske vozovnice. Odnos Slovencev do smučanja se kljub vsemu prav nič ne spreminja, kar je ne nazadnje pokazalo tudi zanimanje na letošnjem smučarskem sejmu S KI - EXPO na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Vsi, ki so se tam predstavljali, so bili presenečeni nad precejšnjim odzivom in nakupom smučarskih vozovnic in smučarske opreme. Tokrat smo vam pripravili smučarsko prilogo in povabili k sodelovanju naša gorenjska smučarska središča, kjer Gorenjci najraje in najbolj pogosto tudi smučamo. Povprašali smo jih o novostih in o njihovi letošnji zimski ponudbi. Zvedeli smo, da so se ži-čničarji povsod dobro pripravili na zimo: tako v največjem smučarskem središču v Kranjski gori, na Soriški planini in na Starem vrhu, na Zelenici, na Voglu, Veliki planini, Kobli in na blejski Straži, na Zatrniku, na Pokljuki... Ne le ponudba samih žičničarjev, tudi ostala ponudba v krajih, kjer so žičnice, je zanimiva, pestra in dovolj kvalitetna za vedno bolj zahtevne goste. V prilogi se predstavlja tudi begunjski Elan kot največji in najbolj kvalitetni jugoslovanski proizvajalec športne opreme in oblačil za prosti čas. Ne nazadnje bo vsak, ki se že danes pripravlja na smučarijo ali tisti, ki se bo zadnji hip odločil za zimske počitnice, resnično našel zase kaj primernega v bogati smučarski ponudbi Kompasa, ki že tradicionalno vodi Slovence v številna domača in tuja smučarska središča. Ostane nam samo da -čakamo! Čakamo na sneg in lepo vreme, si vzamemo čas in dopust ter preživimo nekaj lepih dni na naših ali tujih smučiščih... Nova vlečnica za Larixom in rekonstrukcija stare Kranjskogorski na sezono RTC Žičnice Kranjska gora upravljajo skupaj z 22 žičničarskimi napravami, od tega 17 vlečnicami in petimi sedežnicami. Smučišča °d Španovega vrha do Podkorena. V Podkorenu so že začeli na-metavati umetni sneg. Nova vlečnica za Larixom. V našem najbolj znanem smučarskem središču, v Kranjski gori, so se žičničarji dobro Pripravili na letošnjo zimsko sezono. Takoj, ko so bile ugodne vremenske temperature, so začeli n,a poligonu v Podkorenu dela-11 umetni sneg. Začeli so 13. Novembra, naslednje dni pa za-, časno prekinili zaradi neugodjih vremenskih razmer. Žičničarji bodo tako kot lani v Podkorenu nametali dovolj umet-nega snega, kajti minuli dve se-2°ni z borno snežno odejo sta l^č kot zgovorno pokazali, da 00 v prihodnje treba kupiti več topov za umetni sneg. Ce ne bi že lani nametali dovolj umetnega snega, bi bila sezona znatno krajša. Tako so v začetku letošnjega leta, ko na n°benem slovenskem smučišču ni bilo več snega, vozili umetni ^eg na smučišča v Podkorenu, ^ato so lahko sprejemali števil-ne izletniške in agencijske smu-carske skupine, ki so prihajale f\a smučišča v Podkorenu z ohžnjega Bohinja in Bleda. Letos so pri RTC Žičnice Kranjska gora delno rekonstruirali vlečnico Mojco, poleg nje Pa postavili novo vlečnico Rožle. l^ova vlečnica za hotelom Larix Je dolga 550 metrov z zmogljivostjo 900 oseb na uro. Letos so Judi uredili iztek v Podkorenu ^r poskrbeli, da so vsa kranjskogorska smučišča dobro pripravljena na sneg. RTC Žičnice Kranjska gora Pravlja z 22 žičničarskimi nabavami od Jesenic in Španove-I3 yrha, do Mojstrane, Gozd ^|artuljka in Kranjske gore. *kuPaj imajo pet sedežnic in 17 'fcnic, od tega v Kranjski gori "n sedežnice in 14 vlečnic, s SRuPno zmogljivostjo 16.000 3Sqa na ur0' višinsko razliko "00 metrov, smučišča pa se ra*Prostirajo na 120 hektarih. V RTC Žičnice Kranjska gora vsako leto pripravijo nekaj novosti, skupaj s tistimi, ki skrbijo v Kranjski gori za kvalitetno smučarsko ponudbo. Danes so v Kranjski gori tri smučarske šole, izposojevalnica in servis smučarske opreme, smučarjem pa ni dolgčas tudi v času, ko žičnice ne obratujejo. V hotelih so bazeni, savne, v kraju je drsališče, kegljišča. Pripravili bodo vrtec na snegu, dobro pa so poskrbeli tudi za tekaško šolo in tekaške proge. Tudi letos bodo lahko obiskovalci smučali ponoči, saj bodo nekaj smučišč razsvetlili, od Gozd Martuljka do Kranjske gore in Podkorena pa bo tako kot vsa leta doslej vozil SK1 bus. Žičničarji pa ne skrbijo le za smučišča v Podkorenu in v Kranjski gori: kolikor so finančno le zmogli, so razširili smučišče v Španovem vrhu nad Jesenicami, tako na spodnjem kot na srednjem delu smučišč Španovega in Črnega vrha. Za smučišča ima RTC Žičnice Kranjska gora na voljo devet teptalnih strojev. Kadarkoli na kranjskogorska smučišča zapade sneg, je zjutraj smuka možna, kjerkoli, kajti Kranjska gora upravičeno tudi zaradi hitrega in solidnega dela žičničarjev slovi kot najbolj znano in najbolj obiskano smučarsko središče pri nas. Bližina Kranjske gore, hiter dostop na smučišča, dovolj parkirnega prostora, odlično urejena smučišča, nove in obnovljene vlečnice, umetni sneg v Podkorenu, smučarske šole, izposojevalnice smuči, smučarski vrtec, akcije in dobra ponudba ob žičničarskih napravah - vse to je že dolgo porok, da je pozimi, če je le dovolj snega, Kranjska gora pač naš najbolj obiskani in med smučarji najbolj priljubljeni in cenjeni smučarski center. žičničarji so pripravljeni Cene žičničarskih vozovnic za domače goste. Objavljamo jih v DEM. Vozovnice dnevna........................20 DEM dnevna otroci do 12. let.......14 DEM dnevna SZS.....................18 DEM dnevna nad 40 oseb.............18 DEMopoldanska (od 9. do 13. ure).12 DEM ZL popoldanska (od 12. do 17. ure)..14 DEM sezonska s sliko (neprenosljiva) ...400 DEM sezonska brez slike (prenosljiva) ...1.200 DEM Terminske vozovnice (obvezna slika) 3 - dnevna..........57 DEM 4 dnevna.............76 DEM 5 - dnevna...........90 DEM 6 - dnevna..............108 DEM 7 - dnevna................119 DEM 8 - dnevna.................136 DEM 9 - dnevna................144 DEM 10 - dnevna..............160 DEM 11 - dnevna..........165 DEM 12 - dnevna............180 DEM 13 - dnevna..........195 DEM 14 - dnevna..........210 DEM 15 - dnevna..............225 DEM Otroci do 12 let plačajo nekoliko manj Družinske vozovnice: - 4 člani družine - 4. član dobi brezplačno terminsko vozovnico Vozovnice za Planico, španov vrh, Mojstrano dnevna.............13 DEM dopoldanska............8 DEM popoldanska............9 DEM Seniorska vozovnica dnevna (ženska nad 55 let)......14 DEM dnevna (Moški nad 60 let) .....14 DEM brezplačna (ženska, moški nad 70 let) Posebne vozovnice povratna za sedežnico Vi-tranc in Španov vrh.... 8DEM povratna za sedežnico Vi-tranc in Španov vrh za šolske skupine nad 30 oseb......................................- ......4 DEM Točkovna vozovnica 50 točk.......................... 22 DEM Nočna vožnja 1 vožnja na vlečnici Moj- ca. 3 DEM Vozovnice za smučišče z umetnim snegom 1 vožnja na vlečnici Zelenci......7 DEM 1 vožnja na vlečnici Ruteč ........7 DEM 1 vožnja na seženici Podkoren........7 DEM dnevna...............................40 DEM dopoldanska..........................24 DEM popoldanska............................28 DEM Pripravimo smuči za zimo Kvalitetno popravilo v Bernikovem servisu Sredi Kranjske gore že nekaj let izposoja smučarsko opremo in nudi ves kompletni servis Tomaž Bernik. Brušenje po UBT sistemu. Letos bodo na smučišču vsak dan testirali vezi. Skratka, robniki se nagibajo, smuči so lažje vodljive,« pravi Tomaž Bernik. »Naslednja novost, ki jo pripravljamo skupaj s kranjskogorskimi žičničarji, bo redno elektronsko testiranje vezi na samem smučišču, v brunarici. Vsi smučarji, ki bodo želeli, bodo vezi pri nas lahko testirali, ne bo pa drago, kajti nudili bomo precejšnje popuste tistim, ki se bodo izkazali z dnevnimi ali drugimi vozovnicami. Testiranje bo možno vsak dan.« Pri Berniku si lahko izposodite vso smučarsko opremo po dostopnih cenah; od čevljev, palic, alpskih, tekaških smuči Tomaž Bernik ima sredi do snow - boarda (desk), sani... Kranjske gore, nasproti Prisan- Letos si bodo obiskovalci lahka, že nekaj let servis in izposo- ko izposodili tudi najboljše jevalnico športne opreme. V se- Elanove smuči, ki jih je v servi-zoni ima servis odprt po ves dan, su na voljo deset. Tomaž Ber-od 8. ure do 18. ure, zdaj, pred nik pravi, da se bodo tako kup-sezono, pa odpira od 16. do 18. ci lahko sami odločili, katere ure. Do začetka sezone v Berni- smuči jim najbolj ustrezajo, kovem servisu popravljajo smuči Bernikov servis je pooblaščeni in športno opremo 30 odstotkov servis Elana, Alpine in nekate-ceneje. Vsi, ki bi želeli še v času, rih drugih proizvajalcev šport -preden zapade sneg, popraviti ne opreme. Cene Elanovih ser-smuči, lahko telefonirajo na šte- visov po Jugoslaviji so usklaje-vilko 88 - 470. ne in se seveda tako kot po- »V servisu imamo nov bru- vsod drugje spreminjajo. Zato silni stroj za brušenje drsne za informacijo le nekaj cen: obloge, robnikov, s katerim dosežemo različne strukture dr- _ . - „ sne obloge, z brusnim papirjem Montaža vezi za alpske smuči in brusilnim kamnom. Z regu- nad 160 cm ' 12 DEM lacijo vrtljajev se struktura gle- Brušenje............6 - do 10 DEM de na suh ali moker sneg spreminja, zato je ta stroj, ki je edi- Kompletni servis smu- ni v Jugoslaviji, velika pridobi- či.........................24 do 50 DEM tev. Sistem brušenja se imenuje Elektronska nastavitev vezi z UBT in ga uveljavlja Elan. garancijo.........13 DEM @®E3KJ'£IE!GLAS' 10. STRAN Kobla SMUCAMO 89/90 - _ Vogel Torek, 21. novembra 1989 Z vlakom na smuko Na visokogorsko smučišče tja do maja Smučišče Kobla, ki leži na pobočju Julijcev nad Bohinjsko Bistrico, je mikavno tako za enodnevno frekventno klientelo, ki se tjakaj pripelje z osebnimi avtomobili, avtobusi, vse redkeje pa tudi z vlakom, kot za one, ki se nastanijo v Bohinju in hočejo daljši čas uživati tukajšnje zimske blagodati. Lani jih ni bilo veliko. Kratko dvotedensko smuko na naravnem snegu so podaljšali s tremi tedni na umetnem snegu. Upravljalca, radovljiški Plani-um, je slednje navedlo na razvijanje sistema za umetno zas-neževanje, toda pri sovlagateljih za zdaj ni bilo zadostnega odziva, zato letos še ne bodo delali lastnega umetnega snega- Kobla obsega 95 hektarjev smučarskih površin s travno podlago. Naprave lahko prepeljejo 5600 smučarjev na uro. Proge so dolge 23 kilometrov z višinsko razliko 940 metrov: polovica je srednje zahtevnih, petina težkih, 30 odstotkov pa lahkih. Najdaljša je 6 kilom-trov dolga družinska proga, smučišče pa dopolnjuje več kratkih smučišč, zahtevnejša proga za smuk, pa tudi tekači lahko tu najdejo marsikaj zase. Upravljalci si v prihodnje želijo progo za smuk še dograditi, da bi ustrezala mednarodnim merilom FIS in bi lahko na tej edini slovenski smuški progi prirejali tudi tovrstna tekmovanja. Mika jih tudi oživitev san-kaške proge Belvedere, ki je stara že 80 let in je ena prvih v Evropi, na kateri so potekala sankaška tekmovanja. Za večje naložbe v smučišče letos ni bilo denarja, saj jim lanska sezona ni prinesla dovolj za reprodukcijo. Toda vzdrževanju obstoječih prog ni kaj reči, o čemer se bodo ob prvem snegu smučarji kaj lahko prepričali. Cene smučanja so skušali obdržati na razumni ravni, vse lanske karte pa lahko smučarji izkoristijo do 10. januarja (če bo sneg padel pozno, utegne to veljati do kasnejšega datuma). Cena dnevne vozovnice bo 15 DEM. Sicer pa Kobla nudi tudi popuste: za Člane SZS in večje sindikalne skupine, za družine, športne organizacije in šole, študente, vojake, člane ZVUTS, ter starejše smučarje, upokojence in planince - reševalce. Vogel je smučišče, ki je imelo v eni zadnjih darežljivejših zim 181 smučarskih dni. Tu gori niso potrebne obilnejše padavine, da bi bila možna smuka, tudi zato, ker so proge tako uredili, da že malo sneženja napravi pravšnjo snežno odejo za prijetno smučanje. Sezona se na Voglu navadno začenja konec novembra, končuje pa šele maja. Žičnice na Vogel lahko prepeljejo 4900 smučarjev na uro. Na 65 hektarjev smučišč pelje 5 vlečnic in dve sedežnici, poleg alpskih pa pridejo na Voglu na račun tudi smučarski tekači. Proge so lahke do srednje tež-Ke, posebnost smuučišča pa je 8 kilometrov dolga proga Žagarjev graben, ki s postaje Šija-Plato pelje prav v dno do spodnje postaje gondolske žičnice. Proge vsako leto izboljšujejo, tudi za letošnjo zimo so jih razširili. Letos so nameravali obiskovalcem ponuditi še eno novost, in sicer novo dvosedežni-co od Žagarjevega grabna na Orlove glave, vendar jo bodo dočakali šele prihodnjo sezono. Pač pa bodo letos proge še bolje steptane kot sicer, saj kupujejo nov teptalni stroj. Lani zima ni bila kaj prida, Voglu je dala le 48 smučarskih dni. Če bo letošnja boljša, bo prišla do izraza tudi pestra zimska ponudba, ki obeta vse od smučarske šole, nočne smuke, vodenih tekaških izletov, turnih smuk z vodnikom, do različnih tekmovanj. Smučarske vozovnice je bilo mogoče v predprodaji kupiti na smučarskem sejmu SKI EX-PO v Ljubljani, z ustreznimi popusti kajpada. Cene, veljavne na sejmu, pa ta teden, ko karte že prodajajo pri blagajni žičnice, ne držijo več. Zato se je najpametneje orientirati po ceni v tuji valuti, ki so jo žičničarji z Vogla nastavili takole: Dnevna karta Popoldanska 3-dnevna 5-dnevna Tedenska 18 do 20 DEM 13 DEM 48 DEM 76 DEM 100 DEM Cena Preprodaja Dnevna karta (odrasli) 500.000 400.000 Dnevna karta (otroci do 10 let) 380.000 300.000 Dopoldanska 390.000 Popoldanska 370.000 3-dnevna 1,450.000 1.200.000 5-dnevna (s sliko) 2,270.000 1,800.000 7-dnevna (s sliko) 2,900.000 2,400.000 10-dnevna (s sliko) 3,580.000 Sezonska (s sliko) 10,500.000 8,500.000 Sezonska (prenosljiva) 21,000.000 17,000.000 1 vožnja s sedežnico 80.000 1 vožnja z vlečnico 50.000 Cenik velja do 23. novembra, predprodaja od 15. do 28. novembra. Tedenska karta »ski-pas« za Vogel in Koblo tudi velja 100 DEM. Otroci do 10 leta imajo 30 odstotkov popusta. Pri terminskih kartah imajo popust tudi družine, četrti član v takih primerih smuča zastonj. Na Pokljuki smučajo Pod vlado novega gospodarja Šport hotel na Pokljuki z vsemi pripadajočimi objekti je za deset let vzela v najem Zveza telesnokulturnih organizacij kranjske občine. Smučišča in tekaške proge so že urejene. Rekreacijski center Velika planina Smuka že pri 40 centimetrih Letos od 1. oktobra naprej je 15 redno zaposlenih, ki skrbijo za smučišča in žične naprave na Veliki planini, organiziranih kot podjetje. Stol Kamnik je namreč ustanovitelj Rekreacijskega centra Velika planina. Trenutno v novem podjetju opravljajo še redna vzdrževalna dela na žičnicah, napovedujejo pa, da bo do konca tega meseca vse nared. Če bo tudi sneg, se bo zimska sezona lahko začela. Rekreac-jski center Velika planina bo imel letos eno sedežnico, pet vlečnic in eno otroško vlečnico. Lani so dobili novo vlečnico Zeleni rob, ki jo je Veliki planini podarila za 10 let delovna organizacija Papirnica Vevče. Čeprav je po zadnjih, za smučarje precej neugodnih zimah (in za smučarska središča tudi!) letošnjo zimo težko napovedovati, pa so na Veliki planini kar trdno prepričani, da smuke ne bo manjkalo. Smučišča sprejmejo okrog 1200 smučarjev in da se smuka lahko začne, mora zapasti vsaj 40 centimetrov snega. Proge bodo imeli tudi letos urejene in označene, kot določajo to mednarodna oziroma pravila FIS. Ko smo se pogovarjali z njimi, še posebej pa nam je pred letošnjo sezono Veliko planino predstavil delovodja v Rekreacijskem centru Zlato Završnik, so v šali napovedali, da že diši po snegu in da pričakujejo, da bo za praznike ob koncu novembra na njihovih urejenih oziroma steptanih smučiščih že živahno. Odločili so se, da bodo to zimo še posebej poskrbeli za mladino oziroma za šolarje in najmlajše. Smučarski klub Kamnik bo organiziral začetne in nadaljevalne tečaje. Za najmlajše bodo ti tečaji na smučišču vlečnice Jurček. Največ tečajev pa načrtujejo med zimskimi šolskimi počitnicami. To pa ne pomeni, da so smučišča na Veliki planini primerna le za začetnike in srednje "zahtevne" smučarje. Smučišče vlečnice Purman je na primer eno težjih, podobno je tudi tisto pod sedežnico Rol in tudi Zeleni rob ne zaostaja dosti za obema omenjenima. Proge, ki niso ne lahke, ne težke, pa so v Tihi dolini, opremljene pa so z vlečnicami Tiha dolina 1, 2 in 8. Poskrbeli pa bodo to zimo tudi za okrepčilo smučarjev. Okrepčevalnica bo obratovala na smučišču žičnice Zeleni rob, pa v Tihi dolini in na spodnji postaji gondolske žičnice. Tudi 'tako imenovane "snežene" okrepčevalnice na prostem načrtujejo. V Penzionu Šimnovec pa bo to zimo na voljo tudi 35 postelj v eno, dvo in tripostelj-nih sobah. Tisti, ki si bodo le občasno zaželeli smuke (in nimajo popolne opreme) si bodo opremo lahko tudi sposodili na zgornji postaji nihalne žičnice. In kakšne bodo letos cene? Celodnevna karta bo veljala 400 tisoč dinarjev, s popustom pa 320 tisoč. Cena povratne karte na nihalki bo 110 tisoč dinarjev, za otroke pa 80 tisoč. Karte bodo naprodaj že na smučarskem sejmu, kjer med drugim lahko zamenjate (ob doplačilu) tudi neizkoriščene karte iz lanske sezone. Rekreacijski center Velika planina je torej že skoraj nared in vas vabi v novi sezoni na urejena smučišča. Dosedanji gospodar pokljuških turističnih objektov je bila Alpetourova delovna organizacija Simonov zaliv, ki je za deset let dala Šport hotel na Pokljuki s spremljajočimi objekti (sončni ledeni bar, smučišče z okrog 400 metrov dolgo vlečnico, teniško igrišče in kombinirano igrišče) v najem Zvezi telesnokulturnih organizacij kranjske občine. Novi najemnik, dogovor s Simonovim zalivom velja za 10 let, je Pokljuko že usposobil za obratovanje, upravljanje pa je zaupal agenciji Šport hotel, ki jo vodi Matjaž Rakovec. Na Pokljuki je od 25 do pol metra snega: ob vlečnici ga je manj, na tekaških progah pa več. Lahko bi govorih o gorenjski snežni oazi, razen Planice in Tamarja seveda. Naprave obratujejo, tekaške proge so Zatrnik in Straža urejene in jih že uporabljajo za vadbo člani jugoslovanskih tekaških reprezentanc. ZTKO si pomaga z dvema teptalnima strojema, enim za tekaške proge, eden pa je vsestransko uporaben, za skating pa si ga bodo sposodili od ZTKO Ljubljana. Hotel ima 90 ležišč, restavracijo, kavarno, televizijsko in video dvorano, trim kabinet in klubski prostor. Povedati je treba, da so delavci in sodelavci ZTKO Kranj s prostovoljnim delom pomagali pri pripravi vseh objektov za obratovanje. Cene uslug so preračunane v zahodnonemške marke. Polni penzion stane 35 mark s tem, da bo do 15. decembra 20 odstotkov popusta. Polpenzion stane 25 mark, celodnevna vozovnica za vlečnico 10 mark in za otroke 7 mark, samo popoldanska pa 6 mark. Za tečaje in Sole v naravi bodo veljale posebej ugodne cene, na primer za udeleženca šole v naravi s polno oskrbo 25 mark dnevno. Za člane ZTKO Kranj pa bodo uveljvaljeni še dodatni popusti. Kako bodo napolnili Pokljuko. Pravijo, da ne bo problemov. Na Pokljuki naj bi imele kranjskje šole šolo v naravi, Pokljuka pa naj bi se spremenila tudi v kraj za letne in zimske priprave kranjskih športnikov. Gojili bodo smučarski tek in pohodništvo, poleti pa gobar-stvo in pohode v gore pod strokovnim vodstvom našega zna; nega alpinista Toma Česna, ki bo imel zanimiva in poučna planinska predavanja. Za bližnje praznike imajo na Pokljuki še nekaj prostora. Sicer pa dajejo vsa pojasnila v Šport hotelu na Pokljuki, telefon 77-027, in na ZTKO Kranj, telefon 21-176 in 21-335. J. Košnjek Z novo zimo novo smučišče Kar je v normalnih zimskih razmerah za lahko dostopni Zatrnik prednost, se je lansko pičlo zimo izkazalo kot nadloga: zima mu je natrosila snega za borih devet dni smuke. Letos se pri HTP Bled, tozd turizem in rekreacija, ki upravlja s smučiščem, nadejajo več zimskih padavin. Sredi decembra namreč odpirajo še eno smučišče, Straža. Nočne smuke na Veliki planini ne načrtujejo. Med tednom oziroma izven sezone nihalna žičnica obratuje med 8. in 16. uro vsako drugo uro, v petek od 12. ure naprej vsako uro do 18. ure, ob sobotah in nedeljah pa bo vozila vsako uro od 8. do 18. ure. V smučarski sezoni bodo poleg rednih avtobusov vozili do spodnje postaje nihalke tudi "smučarski avtobusi". Sicer pa bo avtobus iz Kamnika vozil vsak dan ob 7.15, 11.15 in 16.15, s spodnje postaje pa se bo vračal ob 8.10, 12.10 in 17.20. Ob petkih, sobotah in nedeljah pa bo redni avtobus vozil vsako uro. Smučišče na Zatrniku sicer ni zelo razsežno, na proge vozijo sedežnica, štiri vlečnice in ena montažna vlečnica, je pa za vse smučarske okuse, od začetni-škega do zahtevnejšega. Zaradi tega in zaradi bližine ter lahke dostopnosti (le devet kilometrov je oddaljeno od Bleda), ga obišče veliko domačih smučarjev, dobro pa je znano tudi zimskim gostom blejskih hotelov. Lanska skopa zima jim sicer ni nudila kdove koliko radosti, navadno pa imajo poleg alpske smuke tudi možnost teka na smučeh, mnoge pa zamika tudi blejsko drsališče. Letos žičničarjem ni lahko krojiti cen, saj se jim obeta neprestano popravljanje. Cena smučarske karte na Zatrniku bo 400.000 dinarjev, vendar najbrž ne dolgo. Da bi bili ceniki trdnejši, so izhodiščne cene postavili v nemških markah. Tako je za Zatrnik pričakovati ceno za dnevno karto 10 nemških mark. HTP Bled, tozd turizem m rekreacija, pa letos za svoje goste odpira novo smučišče. Vanj so investirale blejske turistične agencije in hoteli. Že sredi decembra bosta na severnem p0' bočju Straže (nad domom SCT) odprti dve smučarski progi, položnejša bo dolga 820 metrov, strma 400 metrov, tja pa bo vozila ena sedežnica. Za Stražo so si omislili popolno mehanizacijo za umetno zasne-ževanje, da bi se izognili neprijetni situaciji, kakršna je lansko zimo presenetila hotelske goste. Smuka na Straži je namenjena pretežno njim, vsaj v dopoldanskem času, medtem ko bo po drugi uri popoldne smučišče odprto vsem. Posebno doživetje bo nočna smuka-O cenah za novo smučišče se za zdaj še niso dogovorili. Stari vrh in Soriška planina SMUČAMO 89/90 Kompasov tozd Mejni turistični servis - Žičnice Zelenica vabi: Veljajo tudi lanske karte Na Zelenici je smuka Soriška planina (1400 metrov), 40 hektarov smučišč za rekreacijo in tekmovalni šport, 37 kilometrov od Škofje Loke, tri vlečnice (2700 oseb na uro), tekaške proge, pokrit bazen v Železnikih in v Škofji Loki. Novosti letošnje zime: razširjeno, dvakrat večje parkirišče; zravnana smučišča, očiščenja skal in štorov, tako da bo mogoče smučati že pri pol metra snega (na Soriški planini manjka samo še dvajset centimetrov, da bi pognali naprave); nova je sankaška proga, dolga okrog 200 metrov, ki je namenjena tekmam in treningom sankačev pa tudi rekreativnemu sankanju (Je tudi rezerva za evropsko mladinsko Prvenstvo, ki bo februarja v Dolenji vasi); v tej smučarski sezoni bo na voljo stalno pripravljena proga za rekreacijska tekmovanja; gostinsko ponudbo v domu Litostroja bodo na smučišču dopolnjevali zasebniki. Stari vrh (1200 metrov), 65 hektarov smučišč za rekreacijo in tekmovanja, 12 kilometrov od ^kofje Loke, dvosedežnica in štiri vlečnice (4300 oseb na uro), tekaške proge v Luši pod Starim vfhom, kmečki turizem na kmetijah Starega vrha, pokrit bazen v Železnikih in Škofji Loki. Novosti letošnje zime: asfaltirani dve tretjini parkirišča in Povečano parkirišče iz smeri Poljan na Prevalu; pet hektarov dodatnih smučišč in nova vlečnica Valentin; urejen poligon za treninge in tekmovanja, °b katerem je urejene tudi že del infrastrukture kot pogoj za umetni sneg (električni in merilni kabli), vendar bo v tej zimi mogoče delno umetno zasneže-vanje samo v spodnjem delu smučišča. Podjetje Šport in rekreacija daje v predprodaji, ki traja do 1. decembra, kupcem smučarskih vozovnic 20-odstotni popust, in sicer v upravi podjetja v Škofji Loki (dvorana Poden, telefon 064-622-374, 622-461) ter na sejmu SKI EXPO in podobnih prireditvah. Za občane Škofje Loke pa ima še dodatni, približno 30-odstotni, popust. Vozovnice veljajo za oba smučarska centra, cene pa bo podjetje usklajevalo z gibanjem inflacije. Cena dnevne vozovnice za občane Škofje Loke (kupon) znaša 300.000 dinarjev, poldnevne 200.000, neprenosljiva sezon- ska vozovnica stane 4.900.000 dinarjev, točkovna vozovnica pa 100.000 dinarjev. Za takojšnje plačilo podjetje prizna še poseben popust. Pa še dobrodošla novica za tiste smučarje, ki so v prejšnji zimski sezoni kupili smučarske karte za Stari vrh in Soriško planino, a zaradi pomanjkanja snega niso prišli na svoj račun. Podjetje Šport in rekreacija tistim, ki ob letošnjem nakupu sezonske karte predložijo lansko, odobri še dodatnih 20 odstotkov popusta. Vse ostale neizkoriščene vozovnice pa bodo smučarji lahko koristili tudi v letošnji sezoni, do 31. januarja 1990. Cenik prevozov Izhodiščna cena 20% popusta Dnevna vozovnica Poldnevna vozovnica Dnevna otroška vozovnica Poldnevna otroška vozovnica Tridnevna vozovnica Sedemdnevna vozovnica Sezonska vozovnica — neprenosljiva Sezonska vozovnica — prenosljiva Točkovna vozovnica 440.000 . 300.000 300.000 220.000 1,020.000 2,400.000 7,000.000 352.000 240.000 240.000 176.000 816.000 1,920.000 5,600.000 14,800.000 11,840.000 150.000 120.000 Zavarovalna skupnost Triglav Gorenjska območna skupnost Kranj svetuje_ Naj bo smučanje varno in prijetno Na smučiščih in prevozih z žičnicami je "posredno" vedno prisotna tudi Zavarovalna skupnost Triglav. Že zakon namreč določa, da morajo biti vsi potniki v javnem prometu zavarovani, za kar morajo poskrbeti upravljalci oziroma prevozniki. Tovrstno obvezno zavarovanje je upoštevano v ceni vstopnice oziroma vozne karte in tako so na ta način tudi smučarji med prevozom z žičnicami na smučiščih ali pa do njih obvezno zavarovani. To pa ni edini "de-teŽ", ki ga na ta način daje oziroma ga ima Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj pri boljšem počutju smučarjev in izletnikov na smučiščih. "Naša prisotnost, če se ko zimo poškoduje okrog tako izrazim, na gorenj- 500 smučarjev oziroma iz- skim smučiščih nikdar ni bila nepomembna," pravi vodja sektorja za izvajanje zavarovanj v Zavarovalni skupnosti Triglav, Gorenjski območni skupnosti Kranj Franci Lotrič. Poleg različnih zavarovanj za obiskovalce smučišč sodelujemo z upravljalci in organizatorji smučanja. Med letom, ko pripravljajo ln urejajo terene, ko odstranjujejo tako imenovale "črne točke" na smučiščih in podobno, se vključujemo prventivno v zagotavljanje čimvečje varnosti na smučiščih. Letos smo se v tovrstno akcijo žični-carjev vključili konec maja ln.jim takrat odobrili 720 ■bilijonov dinarjev (kar je 2daj okrog 2 milijardi -°P-P) za tovrstne preventivne ukrepe in dela..." Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj je bila takrat pravzaprav edina, ki Je po neuspeli zimski sezoni nekako priskočila na Pomoč žičničarjem, da nji-novi (vzdrževalni progra-m0 in odpravljanje črnih točk niso zastali. Podatki namreč kažejo, da se na 9orenjskih smučiščih vsa- letnikov in po statističnih podatkih zavarovalnice so med njiimi 2 do 3 smrtni primeri. Zadnjo zimo oziroma od začetka letošnjega leta naprej je bilo teh primerov manj; nezgod so pri Zavarovalni skupnosti Triglav, Gorenjsi območni skupnosti Kranj zabeležili okrog 160, smrtnega primera pa na srečo'ni bilo nobenega. Drugi del, ko se Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj vključuje v "smučarijo", pa je tisto pravo zavarovanje, ki se začne v trenutku, ko se smučar ponesreči. Osnovno, kot rečeno, je tisto na podlagi dolčb zakona. Vendar pa se organizatorji največkrat odločajo še za eno obliko zavarovanja. Trenutno je smučar zavarovan za nezgodno smrt za 51 milijonov dinarjev, za 100-odstotno invalidnost pa za 102 milijona dinarjev. K temu sodi še 10,2 miljjo-na dinarjev za stroške zdravljenja in reševanje. Iz naslova tako imenovane odgovornosti so smučarji oziroma izletniki na smučiščih zavarovani za 51 mili- jonov dinarjev, oprema in stvari pa za 17 milijonov. "Takšen naj bi bil "zavarovalni start", če se tako izrazim, 1. decembra letos, ko se uradno začenja smučarska sezona na smučiščih. Ker pa inflacija močno izkrivlja tudi tovrstno zavarovanje, smo sestavili tako imenovano opazovalno skupino žični-čarjev v Sloveniji, v kateri so Kanin, Vogel, Krvavec in Rogla. Na podlagi cen vozovnic v tej skupini se bo spreminjalo tudi zavarovanje med sezono. Glede zavarovanja na smučiščih pa morda velja poudariti še to, da se ob nezgodi vsa našteta in tudi osebna ter kolektivna zavarovanja v delovnih organizacijah seštevajo," pojasnjuje Franci Lotrič. In na koncu tisto, kar si smučarji in žičničarji oziroma upravljalci smučišč (težko bi rekli, kateri bolj) najbolj želijo: Čeprav si z zavarovanjem snega na smučiščih ne da zagotoviti, želi Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj, da bi bila ta zima snežena, smuka in počutje pa varna in prijetna... najdlje Ljubelj, novembra - Če verjamete ali ne, na Zelenici je smuka že. Ne sicer še v dolino, toda zgoraj, na Trianglu in Plani so smučišča že nared. 50 cm snega je padlo, steptanega je zdaj 20 cm in za novembrske praznike, 25. novembra, bo žičnica začela obratovati. Tržičani so zaljubljeni v svojo Zelenico, kako tudi ne, saj so se tu rojevali njihovi najboljši smučarji, z Bojanom Kri-žajem vred. Vse bolj pa jo spoznavajo tudi drugi; tudi letos sta hotel Kompas in počitniški dom Panorama spodaj na Ljubelju skoraj za vso zimo popolnoma zasedena. Zelenica ima pač svoj čar. Najlepše je zgoraj, pri zgornji žičnici, pri koči, od koder vozijo vlečnice Ciciban, Triangel in najnovejša, Plana. Tereni so fantastični, urejeni in smučalo se bo kot po maslu, pravijo ze-leniški žičničarji. Lani in letos so zaključili rekonstrukcijo se-dežnice do Vrtače in delno tudi drugo s tem, da ima prva trikrat večjo kapaciteto, druga pa izboljšan vstop. Prejšnji je bil prestrm in je manj spretnim smučarjem delal težave. Zelenica ima danes 3.200 m urejenih smučišč - medtem ko je bilo včasih potrebnega meter snega, da se je dalo smučati, se danes smuča že pri pol metra - in nov teptalnik z vitlo, ki je kot nalašč za zeleniške plazove, saj je prirejen tako, da sam sebe potegne do vrha plazu, oziroma do sedla. Ugodne pa so tudi cene vozovnic. Sezonska vozovnica stane za odrasle 4.500.000, za otroke do 15 let pa 3.000.000 dinarjev. Dnevna vozovnica stane 400.000 za odrasle, 300.000 za otroke, popoldanska pa 300.000 in 200.000 din. Te cene veljajo do 20. decembra. V tem času lahko osnovne organizacije sindikata nabavijo oziroma zamenjajo karte iz pretekle sezone za novo sezono pod naslednjimi po- goji: če vrnete lansko karto, boste doplačali za odraslega 3.000.000 in za otroke do 15 let 2.000.000 din. Kdor ni zainteresiran za novo sezonsko karto, je zaradi slabe pretekle sezone upravičen zahtevati brezplačno 4 dnevne karte za odrasle in pet dnevnih kart za otroke do 15. leta. Posamične dnevne in popoldanske vozovnice bodo do 15. januarja veljale brez doplačila, od 16. januarja 1990 dalje pa bo treba doplačati polovico veljavne cene. Kdor pa bo z zdravniškim potrdilom dokazal, da je bil pretežni del pretekle sezone v bolniškem staležu, lahko zahteva sezonsko karto brez doplačila. Seveda pa se tudi zeleniški žičničarji morajo finančno zavarovati: vse zgoraj omenjene ugodnosti veljajo le za nakup ali doplačilo vozovnic z gotovino ali s pismenim zagotovilom osnovne organizacije sindikata, da bo obveznost poravnala do 20. decembra, sicer bodo zaračunali veljavne zamudne obresti Kompasa TOZD MTS Ljubljana. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ^ Murka Lesce ♦ ♦ ♦ ♦ blfilttfitplkž) Prodajalna M ŠPORT Cankarejva 76, Radovljica Na zalogi imamo veliko izbiro smučarskih čevljev ALPINA in SALOMON, SALOMON in TVROLIA vezi za smuči za vso družino, velika izbira OBUTVE za po smučanju, bunde, puliji, smučarsko perilo, kape, smučarske rokavice in očala. Obiščite nas ali nas pokličite po tel. (064)75-488! v* J* VSE ZA ZIMSKE ŠPORTE IN REKREACIJO* v veleblagovnici GLOBUS Kranj v blagovnici GLOBUS Kranj v blagovnici KOKRA Kranjska gc Trgovska DO Kranj (GLAS 12. STRAN Elan, pojem kvalitete doma in na tujem SMUČAMO 89/90 Torek, 21. novembra 1989 Elanova kvalitetna ponudba za prosti čas in rekreacijo Če kdo pri nas, potem gre predvsem begunjski Elan na pragu novega stoletja v korak s svetovnim razvojem. V Elanu snujejo brez oddiha, pri delu pa jih nenehno vodijo načela inovativnosti in kvalitete. Če tega ne bi počeli, potem bi se že zdavnaj izgubili v povprečnosti. Tako pa so danes med vodilnimi svetovnimi proizvajalci, a ne le smuči, čeprav so prav Elanove smuči že stare in tako dobre znanke smučišč na vseh kontinentih. Daleč so že časi, ko je Inge-mar Stenmark na velikih mednarodnih tekmah vzbujal s svojimi smučmi prav toliko pozornosti kot z zmagami. Tedaj še ni bilo toliko dela z odpremo, danes pa gredo pošiljke iz Elana v stotisoče parov. Lani so jih v Elanu izdelali 700.000 parov, od tega največ v Begunjah. Največ je smuči za alpsko smučanje, izdelujejo pa seveda odlične tekaške smuči, snovvboarde in mono smuči. Po zgledu razvitega sveta, sledeč najboljšim vzornikom, ki se združujejo v najširših programih, je tudi Elan oblikoval svojo strategijo. Širšo ponudbo v celostni podobi: smuči, smučarske palice, vezi Marker, čevlji San Marco po posebnem Elanovem dizajnu, očala Carrera, oblačila za smučarje in šport ter rekreacijo. Vse pod Elanovo znamko. Znane in tako zelo zaželene nove Elanove COMPREX smuči so brez primere v smučarski in- dustriji. Take smuči so zelo lahke, izredno odzivne in natančne v zavojih. Elan je razvil tudi sistem obdelave robnikov, po katerem je nagnjenost robnika odvisna od širine smuči. Ne nazadnje se s takimi robniki smuči odlično prijemajo na ledenih in trdih smučiščih, v zavojih pa so izredno vodljive. Tu so še čevlji San Marco pa vezi Marker ter oblačila za prosti čas ELAN, ki so zasnovana na osnovi najbolj sodobnih modnih materialnih in funkcionalnih trendov. Odlična predstavitev Elana na sejmu Na smučarskem sejmu SKI - EXPO v Ljubljani je bila Elanova predstavitev takoj razpoznavna, saj so bili tako kot vedno kvalitetni v ponudbi in privlačni v izgledu. V pavijonu Elana smo se pogovarjali s Stoja-nom Lukancem, ki je v Elanu vodja veleprodaje. »V Elanu smo naša marketinška prizadevanja usmerili predvsem v širšo predstavitev, v image in v neposredni marketing. Zato tudi imamo kar precej neposrednih akcij. Sodelujemo na raznih sejmih, kajti nikakor ne podcenjujemo kupcev, za prodajalce pa organiziramo razne strokovne seminarje. Na vseh teh akcijah predstavljamo naš program, ki smo ga v zadnjih letih pomembno popestrili in razširili. V teh akcijah sodeluje kot predavatelj tudi Bojan Križaj, ob modni predstavitvi oblačil za prosti čas. Ocenjujemo, sa je SKI - Ex-po eden izmed najkvalitetnejših sejmov pri nas, v Jugoslaviji in je v zadnjih treh letih do- segel kvalitetno in strokovno raven. Gospodarsko razstavišče je spodbudilo več proizvajalcev, nudi ugodne pogoje, zraven pa je poskrbelo za ustrezno medijsko predstavitev sejma. Gostje popestrili program Na našem prodajnem in predstavitvenem prostoru ponujamo po konkurenčnih cenah, z 20 odstotnim popustom, in moram reči, da je zanimanje kar veliko. V Elanu nikakor ne zanemarjamo domačega tržišča in domačega kupca, ki mu ponujamo najboljše. Privabili smo tudi z modnimi revijami in raznimi drugimi predstavami, kot je popularni moped - šou. Vsak dan ob 17. uri poteka, obvezno pa se predstavijo znani gostje: Ingemar Stenmark, Jože Školč, Miro Cerar, Bojan Križaj. Tako se pri nas stalno nekaj dogaja. Drugače pa smo paviljon-sko predstavitev razdelili v tri dele: v prvem je naš poslovni del, kjer poskrbimo za naše goste in poslovne partnerje ter nudimo informacije, v drugem delu je maloprodaja, kjer je na voljo ves Elanov program od smuči, palic, marker vezi, očal Carrera in oblačil za prosti čas, v tretjem delu pa je prostor za nastopajoče. V begunjski prodajalni vse za šport in rekreacijo Po dvemesečni adaptaciji smo temeljito obnovili našo trgovino v Begunjah, ki je ena izmed petih lastnih trgovin Elana v Jugoslaviji: v Zagrebu sta dve in v Beogradu in Titogradu ena. V Begunjah ima trgovina sodobnejši interier, večji so prodajni prostori, ponujamo pa ves program za šport in prosti čas ter ribolov, športno orodje, plovila, opremo za TRI M kabinete, domače in profesionalne. V naši prodajalni je moč izbirati med celotno ponudbo jugoslovanskega tržišča, od vezi do čevljev, očal. Vse na enem mestu in to je najbolj bogata ponudba, ki jo je pri nas moč najti. Trgovina v Begunjah je ob sobotah odprta od 8. do 14. ure, ob delovnikih pa od 8. do 19. ure. Letos smo pripravili novo kolekcijo smuči, ki se bo predstavila že februarja na tekmah svetovnega pokala. Smuči imajo modificirano comprex sredico, nove robnike in nov design. Če realno ocenjujemo, je to najbolj uspela kolekcija smuči. Ni treba posebej poudariti, da so nam močno dvignili ugled rezultati svetovnega pokala, Stenmarkovi, Križajevi uspehi uveljavitev v ZRN z reprezen-tantom Arminom Bittnerjem in z Ole Christianom Furuset-hom, Norvežanom, ki je dragocen Elanov adut. V Elanu se vsebolj usmerjamo v program oblačil za prosti čas in skrbimo, da nikakor ni pod ravnjo in kvaliteto Elana. V tem programu smo postali eni najmočnejših v Jugoslaviji in imamo seveda tudi izvozne ambicije. Začeli smo z Ameriko, nadaljevali na Švedskem, zadnje uspehe imamo v ZRN, naš cilj pa je zdaj Japonska, kjer nameravamo naslednje leto ustanoviti lastno mešano podjetje. Načrtno razvijamo letni marketinški program, tako da je naša dejavnost zelo različna, izdelki pa s prizadevanjem vseh Elanovih delavcev tudi zelo kvalitetni.« Kompasova zimska ponudba je pestra in bogata S Kompasom na smučišča štirih celin J KOM PAS J JUGOSLAVIJA Kompas je največji ponudnik zimske rekreacije pri nas, saj nas vodi na domača smučišča in v smučarske center v enajstih državah. Smučarija v Obervellachu že od 999 avstrijskih šilingov naprej. Na saharaskem pesku in na Himalaji. Kompas gostom zagotavlja pravo vrednost njihovega vplačanega zneska. Na letošnjem sejmu SKI -EXPO v Ljubljani je med agencijami pritegnila pozornost obiskovalcev predvsem Kompasova zimska ponudba. Zakaj? Izredno lepo in kvalitetno so opremili svoj prodajni in svetovalni prostor, presenetili pa tudi z veliko, pestro in nadvse zanimivo ponudbo. Kompas nam nasploh ponuja največ zimskih aranžmajev: za vsak žep! Na sejmu smo se pogovarjali z Martinom Bertoncljem, vodjem SKI programov v Kompa-sovem oddelku šport, zima in prireditve. »Kompas ponuja aranžmaje na štirih celinah, v enajstih državah in 79 krajih, kjer ima 10.000 ležišč v hotelih, depandansa h, motelih, domovih, kočah, apartmajih, bungalovih, zasebnih sobah in penzionih. Kom-pasovim snežnim klubom v Bovcu, Bohinju in Mallnitzu ter Kompasovemu prazničnemu sne- ženemu klubu v Val Thorensu smo dodali še praznični snežni klub v Obervellachu. Od 20. novembra do 3. decembra, se pravi, štiri nočitve v apartmajih ponujamo že od 999 avstrijskih šilingov dalje,« pravi Martin Ber-toncelj. »Aranžma vključuje vse, tudi smučarske vozovnice, prevoze, klubski program. Cene so objavljene v šilingih, možno pa je tudi dinarsko plačilo po srednjem tečaju na dan vplačila. Nasploh so zimske počitnice s Kompasom poceni. Cene navajamo v nemških markah, naši gostje pa plačajo aranžmaje v dinarski protivrednosti po tečaju na dan vplačila. To pomeni, da gostom zagotavljamo pravo vrednost njihovega vplačanega zneska. Ce plačajo aranažma v celoti, se cena tega ne spremeni; če pa se odločijo za plačevanje v obrokih, se jim že vplačani znesek revalorizira. Izdali smo katalog, a to še ni vse. Vedno znova poskrbimo za Martin Bertoncelj nove programe: zanimiv je Obervellach, smučanje v Zer-mattu v Švici z Air Canada, na Češkoslovaškem, v Bolgariji, ZDA, ZSSR in v Egiptu. Ponudba je poskrbela za začetnike, za dobre rekreativce, za smučarje, ki iščejo nedotakljiva pobočja, za zimske nomade, za otroke in za profesionalne smučarje. Denimo: pripravljamo tudi smučanje v Coloradu z obiskom Havajev. Za smučarske sladokusce bo izredno vabljiva smuka na de- viških smučiščih Himalaje, s helikopterjem in pod vodstvom Silvaina Saudana, Francoza, ki ima severno steno Eigerja in Matterhorna v malem prstu. Aranžma vključuje potovanje v Kašmir in smuko po Himalaji, kjer ni smučal še nihče doslej. Izhodišče bo v najnovejšem smučarskem centru v Himalaji, Gulmargu, kjer so poskrbeli tako za začetnike kot za dobre smučarje.« In smučanje - v Egiptu po puščavskem pesku! Pri Kompasu so pripravili odličen video o smučanju po Egiptu, kajti tudi tu ima Kompas svoj aranžma, aprila, tik pred odhodom na tradicionalni Kompasov prvomajski klub Val Thorens. Za Val Thorens, ki bo letos že petič, imajo pripravljen poseben katalog, cena namestitve, smučarske vozovnice in vseh spremljajočih aktivnosti pa bo - 300 nemških mark... Smučarija s Kompasom bo tudi letos zabavna, saj ponuja različna smučišča, počitek na soncu, tek na smučeh in vso ostalo rekreacijo, družabne večere in prima družbo. Kompa-sovci pravijo: »Pojdite z nami na pot, brez kompasa, kajti zanj smo poskrbeli mi...« UŽITKI ZIME • SMUČANJE V OBERVELLACHU I od 29. 11. do 3.12.1989 na smučiščih Mallnitza ali na ledeniku Molltal, kjer je že več kot 2 m snega že za 999 ATS v dinarski protivrednosti v ceno vračunano: namestitev, petdnevna smučarska vozovnica, prevozi s smučarskim avtobusom, klubski program in vodenje • NOVOST: smučanje za sladokusce v svetiščih smučarskega športa in alpinizma ZERMATT SAAS FEE, kjer vam za ceno od 739 DEM naprej (plačljivo seveda v dinarjih) nudimo letalski prevoz z Air Canada do Zuricha in nazaj, vse avtobusne prevoze, namestitev v apartmajih luksuzne kategorije, šestdnevno smučarsko vozovnico in vodenje • V poslovalnicah vam je na voljo bogat barvni katalog Kompasa : SMUČANJE 89/90 - na štirih celinah POMEMBNO: SMUČAJMO CENEJE - PLAČAJ-I MO DANES 20 % POPUSTA NA GOTOVINSKA| VPLAČILA Prijave sprejemajo Kompasove poslovalnice: v I Škofji Loki v Nami - tel. 621-957, v Kranju v Globu-1 su - tel. 28-472, na Bledu - tel. 77-245, na Jesenicah - tel. 81-768, v Kranjski gori - tel. 88-162 Elita za praznik - Elita za vas - Elita za praznik IZREDNO UGODNO Usnjene jakne za starejše in mlade Cena 16.000.000 din -10% = 14.400.000 din V prodajalnah Mladinski salon Kranj in Pletenine Jesenice Ceneje kot v Trbižu - Ceneje kot v Trbižu - Ceneje kot v Trbižu__ Torek, 21. novembra 1989 /OBVESTILA, OGLASI 13. stran m^mmsmGhAS STANOVANJSKI SKLAD DELAVCEV V SAMOSTOJNEM OSEBNEM DELU V OBČINI KRANJ PONOVNI RAZPIS ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO POSOJILA ZA NAKUP, GRADITEV TER PRENOVO STANOVANJA I. SPLOŠNI POGOJI 1. člen 1. Razpisna vrednost posojil predstavlja načrtovana razpoložljiva sredstva, ki so se oziroma se bodo natekla po končnem prvem razpisu v aprilu 1989 in sicer za: — dodelitev posojil za novogradnjo — dodelitev posojil za adaptacijo, rekonstrukcije in revitalizacijo — dodelitev posojil za nakup etažnega stanovanja Dodelitev 5.000.000.000 din razpoložljivih sredstev se izvede ob izdelavi predloga prednostnih list. 2. Družbena najemna stanovanja se ne razpišejo, do realizacije nakupa dveh manjših ali enega večjega, po potrjeni, po potrjeni prednostni listi iz razpisa v aprilu 1989 leta. 2. člen Razpisa za posojilo se lahko udeležijo naslednji delavci v samostojnem osebnem delu občine Kranj (v nadaljnjem besedilu delavci): 1. Obrtnik, pri katerem SO zaposleni, tekoče združuje sredstva po določeni stopnji za leto 1989 (DA IMAJO PORAVNANE OBVEZNOSTI OD 1 DO 6 MESECA 1989) 2. so sami ali njihovi zakonci lastniki ali solastniki objekta, za katerega se potrjuje posojilo 3. niso sami ali njihovi družinski člani lastniki primernega stanovanja, stanovanjske hiše ali počitniške hiše, ki presega 50 m 2 uporabne tlorisne površine 4. da bo stanovanje oziroma stanovanjsko hišo, za katerega potrebuje posojilo uporabljal za stalno bivanje 5. uporabijo kupnino prodane lastne stanovanjske enote za nakup ali graditev stanovanjske enote, za ketero potrebuje posojilo 6. da pri nakupu stanovanjskih enot zagotovi lastna sredstva v obsegu predvidenih s tem pravilnikom 3. člen Delavci iz 1. člena lahko uporabljajo za graditev, nakup, adaptacije, rekonstrukcije in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš na območju občine Kranj. Posojilo lahko uporabljajo tudi izven teh območij, pod pogojem, da se dnevno vozijo oziroma, sa se bodo vozili na deli iz kraja, kjer gradijo, kupujejo, adaptirajo ali prenavljajo stanovanjsko enoto. 4. člen Delavci morajo poleg splošnih izpolnjevati tudi naslednje posebne pogoje za pridobitev pravice do posojila iz sredstev sklada: 1. pri gradnji veljavno gradbeno dovoljenje, ki ni starejše od 10 let. 2. pri adaptacijah ali rekonstrukcijah in prenovah gradbeno dovoljenje ali priglasitev del potrdilo, da le-to ni poterbno (samo za objekte starejše od 10 let) 3. pri nakupu stanovanja ali stanovanjske hiše sklenjeno kupno oziroma soinvestitorsko pogodbo 4. pri nakupu montažne hiše pogodbo o nakupu montažne hiše (skladno z gradbenim dovolenjem) 5. pri gradnji stanovanjske hiše mora biti dokončana Prva plošča (ne upošteva se nabavljeni material, razen pri gradnji montažne hiše) 6. pri adaptacijah, rekonstrukcijah in prenovah se upošteva vsa dela, s katerimi se poveča stanovanjska površina oziroma število stanovanjskih prostorov, kakor tudi dela, s katerimi se izboljšajo stanovanjske razmere z ureditvijo ali posodobitvijo sanitarne ali ogrevalne opreme in dela, s katerimi se izboljša zvočna, toplotna ali hidro izolacija stanovanj in stanovanjskih hiš ter obnova ali zamenjava gradbenih konstrukcij. je delavec sam ali njegov družinski član že lastnik stanovanja ali stanovanjske hiše dobi posojilo le za razliko v m 2 standardne stanovanjske površine. 5. člen delavci, ki imajo družbeno stanovanje, lahko dobijo Posojilo iz sredstev sklada, če se zavežejo, da bodo po vselitvi v nov ali prenovljen objekt izpraznili družbeno stanovanje. 6. člen Pri dodeljevanju posojil delavcem za nakup stanovanja, adaptacijo, rekonstrukcijo in prenovo se upošteva največ 9 m2 stanovanjske površine. Delavcu pripada posojilo za standardno površino do 70 m2, ne glede na to, da trenutno šteje družina manj kot štiri člane ali je delavec sam. Maksimalna vsota vseh posojil, ki jih dobi delavec pri nakupu etažnega stanovanja ali gradnji montažne hiše je 80 %, pri zadružni gradnji je 75 %, pri ostalih vrstah gradnje pa 60 % in pri adaptacijah, rekonstrukcijah in prenovah 50 % od predračunske vrednosti oziroma končne cene po kupoprodajni pogodbi, upoštevaje standardno stanovanjsko površino. Posojila iz namenskega varčevanja in posojila do višine vezanih sredstev so izvzeta iz maksimalne vsote posojil. 8. člen Upoštevaje načelo, da mora delavec pri gradnji, adaptaciji, rekonstrukciji in prenovi izkoristiti vse možne načine pridobivanja posojil, se iz sredstev sklada kreditira največ 70 % maksimalne vsote vseh posojil, upoštevaje ekonomski in socialni položaj. Delavec lahko dobi posojilo upoštevaje prvi odstavek v naslednji višini: Poprečni mesečni dohodek na elana družine Možno v primerjavi a poprečnim OD na zaposlenega posojilo delavca v SRS za obdobje junij, julij avgust 1989 ki znaša dim 7.217.431.- do 30 X do 3.60B.716 din 70 ■/. do 70 X do 3.O32.202 din 60 •/. do 100X do 7.217.431 din 30 '/. nad 1007. nad 7.217.431 din 40 X V kolikor sta zakonca oz. partnerja z dalj časa trajajočo življenjsko skupnostjo oba delavca na področju samostojnega osebnega dela v občini Kranj, se možno posojilo poveča za 40 %. 9. člen Osnova za izračun višineposojila je pri nakupu cena na prodajni oziroma soinvestitorski pogodbi, pri graditvi in prenovi pa 43.000.000 din za m2 standardne stanovanjske površine. Najnižja višina posojila, katerega delavec še dobi z upoštevanjem tega razpisa je 20.000 000 din. Celotno posojilo se upravičencem praviloma dodeli v dveh razpisih. 10. člen Gradnja, adaptacija in prenova se morajo izvajati v skladu z gradbenim dovoljenjem ali priglasitvijo del oziromavpotrdilom. da le to ni potrebno. 11. člen Pri adaptaciji, rekonstrukciji in prenovi se poleg obstoječih kriterijev upošteva: a) potreben obseg del in materialov kot za novogradnjo, tako da se ugotovi mankajoče v primerjalnem odstotku, b) upošteva se faktor težavnosti — revitalizacija starega mestnega jedra faktor 1,5 — objekt starejši kot 40 let faktor 1,3 — objekt starejši kot 15 let faktor 1,2 — nov objekt (izdelava podstrešnih prostorov) faktor 1,1 c) ne upoštevajo se vzdrževalna dela. 12. člen Osnove za določanje kriterijev za dodelitev posojila so predvsem naslednje: — najdaljša doba vračanja posojila je 20 let — obrestna mera je 7 %, ki se po poteku 5 let za neodplačani del poviša na 12 % — najnižja mesečna anuiteta je 1.680.000 din — vračanje posojila se kasneje prilagaja spremenjenim ekonomskim razmeram posojilojemalca, tako da se anuitete povečujejo. — sredstva se lahko koristijo le v okviru natečenih oziroma združenih. IV. OSNOVE IN MERILA ZA SESTAVO PREDNOSTNE LISTE 13. člen Osnove in merila za sestavo prednostnih list so bile objavljene v Uradnem vestniku Gorenjske 16. 6. 1987, spremembe in dopolnitve 1. 3. 1988, sklad pa jih je poslal tudi na naslov vseh obratovalnic. 16. člen 1. Vsi prosilci glede na vrsto priloge priložijo: — potrdilo o številu družinskih članov gospodinjstva in od kdaj stalno prebivajo na območju občine. — s potrdilom o dohodku vseh članov gospodinjstva za obdobje junij-avgust leta 1989. V dohodke občana ali njegove družine štejejo vsi dohodki družine ali posameznika: dohodki iz dela iz delovnega razmerja, honorarnega, pogodbenega ali popoldanskega dela, vse oblike nadomestil osebnega dohodka, dohodki od opravljanja kmetijske dejavnosti ali samostojne poklicne ali gospodarske dejavnosti, prejemki iz pokojninskega ali invalidskega zavarovanja kmetov, dohodki po predpisih o varstvu borcev ali vojaških vojnih invalidov ter civilnih invalidov vojne, dohodki od premoženja, preživnine. potrdilo o času skupne zaposlitve v obratovalnicah samostojnih obrtnikov v občini Kranj, — s potrdilom o premoženjskem stanju oz. o dohodku od tega premoženja, — podatki o dosedanjih stanovanjskih razmerah, — mnenje obrtnika, pri katerem je delavec zaposlen, lahko tudi mnenje krajevne skupnosti, — udeleženci NOV odločbo o udeležbi v NOV, — invalidi odločbo o stopnji invalidnosti, — mlade družine poročni list oziroma potrdilo Centra za socialno delo o izvenzakonski skupnosti, — vprašalno polo udeleženca razpisa, ki jo dobijo na mestu zbiranja vlog, — potrdilo o zdravstvenem stanju ali socialnem stanju prosilca, v kolikor prosilec uveljavlja posebne okoliščine, 2. Prosilci za posojilo predložijo tudi: — prodajno pogodbo za nakup stanovanja ali soinvestitorsko pogodbo, — gradbeno dovoljenje s tehnično dokumentacijo, pri gradnji prizidka pa še lokacijsko dovolenje, ki ne sme biti starejše od 10 let, — potrdilo pristojnega organa občinske skupščine o priglasitvi, z opisom del, ki jih obsega prenova stanovanja oz. stanovanjske hiše, — predračun prenove stanovanja ali stanovanjske hiše — zemljiški knjižni izpisek, ki ne sme biti starejši od treh mesecev — fotokopije posojilnih pogodb za že odobrena posojila za objekt, za katerega prosijo (fotokopije pogodb ob prvem razpisu so že priložene in jih ni ponovno potrebno predložiti, razen manjkajočih), — dokazilo o namenskem varčevanju Delavci, ki so že prejeli posojilo iz stanovanjskega sklada delavcev v samostojnem osebnem delu v občini Kranj v letu 1989, predložijo samo dokumente, ki so spremenjeni. (Potrdilo o osebnih dohodkih in času skupne zaposlitve v obratovalnici samostojnih obrtnikov, zemljiško knjižni izpisek in novo vprašalno polo udeleženca razpisa) 17. Člen Delavčeva prijava na razpis, v katerem je navedel netočne podatke oz. predložil dokumentacijo, ki ni resnična, se obravnava tako, kot bi bila prošnja nepravočasno vložena ali pa kot prošnja brez potrebnih dokazil za odločanje in se zavrže. Sankcije pri že porabljenem ali odobrenem kreditu se predvidijo s pogodbo. 18. člen Vse informacije in sprejemanje vlog po tem razpisu opravlja stanovanjski sklad, katerega sedež je v prostorih občinskega sveta Zveze sindikatov Kranj, Trg revolucije 3, vhod št. 4. (čisto na vrhu) v času uradnih ur vsak torek in četrtek od 15. do 18. ure in ob sredah od 7. do 10. ure od 21. 11. do vključno 6. 12. 1989. Predsednik sklada Bojan cepin s. r. mmmmmmGiLAS 14- STRAN Podarim - dobim postala slovenska nacionalna akcija ŠPORT EN REKREACIJA Torek, 21. novembra 1989 Nagrade, vredne 67 milijard Darilne razglednice za šesto akcijo Podarim - dobim so že naprodaj. Za zdaj je cena razglednice 60.000 dinarjev, vendar jo bodo morali zaradi inflacije povišati. Prvo žrebanje bo že 10. decembra, potem pa še 24. decembra, 7. in 21. januarja, 4. in 18. februarja, 4. marca in nazadnje 18. marca, ko bo finalno žrebanje, in v katerem bodo v igri vse za vsa žrebanja poslane kartice. Akciji smo torej že šestič zaželeli srečno, zavedajoč se, da brez nje naši smučarji ne bi zmogli držati koraka z močnejšimi, številčnejšimi in bogatejšimi državami, obenem pa je množičen nakup darilnih razglednic tudi moralna obveznost za naše smučarje. Tud' na račun te akcije so naši smučarji v minulih petih letih osvojili štiri olimpijske kolajne, tri kristalne globuse za skupne zmage v svetovnih pokalih, osem kolajn na svetovnih prvenstvih, 21 zmag v tekmovanjih za svetovni pokal itd. K temu je treba dodati še številna odličja mlajšega rodu, katerega napredek se tudi sofinancira iz dinarja podarim - dobim. Ker je nacionalna akcija vsem bolj ali manj znana, samo nekaj glavnih značilnosti letošnje. Darilne razglednice po 60.000 dinarjev so že naprodaj, vendar se utegne cena med akcijo zvišati, zaradi inflacije. Prvo žrebanje bo že 10. decembra, za to in za vsa naslednja pa velja praviloma, da bodo upoštevane razglednice, ki bodo prispele na štab akcije 24 ur pred žrebanjem. Kartice, prispele, po 3. marcu, pa bodo upoštevane samo na finalnem žrebanju. Lani je bilo prodanih 2.357.042 razglednic, v petih letih pa nad 9,2 milijona. Letos bo dobitkov 3519, v vsakem kolu pa jih bo izžrebanih okrog 400, najlepši pa seveda v zadnjem kolu. In kaj bo letos med nagradami, ki so skupaj vredne 67 milijard dinarjev, najmikavnejše: vrstna atrijska hiša in še kopica drugih stanovanjskih enot, 12 avtomobilov, na stotine kosov športne opreme, poljedelski stroji, pohištvo, aparati, denarne nagrade, potovanja itd. Letos bo novost katalog Podarim - dobim, ki ga bo dobilo brezplačno 400.000 slovenskih gospodinjstev. J. Košnjek V četrtek začetek kranjskega zimskošport-nega sejma V znamenju jubileja in kakovosti Kranjski zimskošportni sejem bodo odprli v četrtek, 23. novembra, ob 14.45 na Gorenjskem sejmu v Kranju, odprt pa bo še v nedeljo do 19. ure. Sejem je jubilejni, 15., poudarek je na kakovosti, spremljan pa bo s prodajo nove opreme, ponudbo in prodajo vozovnic za krvavško, pokljuško in druga gorenjska smučišča in predstavitvijo kranjskih zimskih športov, v soboto ob 20. uri pa bo v dvorani Iskre na Laborah smučarski ples. Kranjski zbor učiteljev, vaditeljev in trenerjev smučanja, ki organizira tudi tokratni 15. sejem v Kranju, pričakuje, da bo sejemski prag prestopilo najmanj toliko obiskovalcev kot lani (okrog 12.000), obenem pa zagotavlja, da bo po strokovni plati zagotovil kakovosti blaga primerne cene in da povsem neuporabna oprema v prodajo sploh sprejeta ne bo. Pri organizaciji sejma so naleteli na razumevanje sejemske uprave, tako da bo sejem v četrtek odprt med 15. in 19. uro, prav tako tudi v petek, v soboto in nedeljo pa med 9. in 19. uro. Vse dneve bodo sprejemali blago v prodajo, jo ocenili in od prodanega blaga zaračunali 15 odstotkov provizije, sicer pa bo vsak prodajalec, ne glede ali bo prodal ali ne, plačal le vstopnino, ki bo za odrasle 60.000 dinarjev, za otroke pa 30.000 dinarjev. Alpina Kranj, Čevljarna Ratitovec, Ferromoto Ljubljana, Nama Škofja Loka, Slovenijales, Elan in okrog 20 zasebnikov bo prodajalo novo športno opremo, RTC Krvavec bo v predprodaji ponujal za 20 odstotkov cenejše vozovnice ter sprejemal doplačila za lanske, predstavljena bo turistična ponudba Pokljuke, prav tako pa se bodo posebej predstavili Korošci, pričakujejo pa tudi ponudbo ostalih gorenjskih smučišč. Novi uspeh slovenskega alpinizma Med sejmom bo Ski servis Drago Debeljak v svoji delavnici na osnovi potrdila o na sejmu kupljeni opremi s 30 odstotnim popustom poskrbel za montažo in popravilo smuči in smučarske opreme. Posebnost sejma bodo posebne informativne predstavitve kranjskega zimskega športa. V petek ob 16. uri bo govora o dejavnosti Zbora vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja Kranj ter Zveze telesnokulturnih organizacij, v soboto ob 11. uri se bodo predstavili kranjski hokejisti, ob 15. uri skakalci, ob 16. uri alpinci z Mojco Dežman na čelu, ob 17. uri pa tekači. Na otvoritev in kasnejše prireditve bodo vabljeni nekdanji kranjski smučarski asi, posebej pa bo poskrbljeno tudi za žejne in lačne. V soboto, 25. novembra, ob 20. uri pa bo v dvorani Iskre na Laborah smučarski ples. Karte po 500.000 dinarjev (vključena je konzumacija z večerjo) bodo prodajali na sejmu. Na prireditvi bodo podelili posebni priznanji mlademu kranjskemu smučarskemu skakalcu Marjanu Kroparju in mladinskemu balinarskemu svetovnemu prvaku v zbijanju Novaku. Pripravljen je tudi srečelov. J. Košnjek Klonila je tudi Šiša Pangma Brnik, 16. novembra - V četrtek je na brniškem letališču na domača tla stopila slovenska alpinistična odprava, ki je povsem osvojila 8046 metrov visoki himalajski vrh Šiša Pang-mo, ki je del Tibeta, torej Kitajske. Odpravo je vodil prekaljeni poznavalec Himalaje in predsednik komisije za odprave v tuja gorstva Planinske zveze Slovenije Tone Škarja, v njej pa so bili snemalec Matjaž Fi-štravec, zdravnik dr. Žare Gu-zej in alpinisti Stane Belak, Filip Bence, Pavle Kozjek, Andrej Štremfelj, dr. Iztok Toma-zin, Marko Prezelj in lovec na osemtisočake Viki Grošelj. To je bila hitra, majhna in udarna odprava, ki zmore v kratkem času doseči maksimum, kar je sploh prihodnost himalaizma. Bistveni del naskoka na goro je trajal le 12 dni. Kozjeku in Štremflju je uspel izreden podvig: kot prva sta preplezala osrednji steber v severni steni Šiša Pangme. Grošelj in Bence pa sta prišla na vrh tudi po prvenstveni smeri. Dvojici sta to naredili v udarnem, alpskem stilu, brez nepotrebnega zadrževanja na gori. Grošlju je to osmi osemti-sočak, Bencetu pa prvi, čeprav že leta in leta sodeluje v odpravah, pa mu ta sreča ni bila nikdar dana. Naši so uspeh na Pangmi kronali še z vzponom na 7071 metrov visoki Nya-nang Ri, ki doslej še ni bil osvojen. Na njegovo teme so stopili Stane Belak, Filip Bence, Andrej Štremfelj in Pavle Kozjek. J. K., slika G. Šinik Šah Andrej Loc najbližje zmagi Tržič, 15. novembra - Šahovsko društvo Tržič je priredilo novembrski redni hitropotezni turnir. Igralo je 21 šahistov. Zmagal je Andrej Loc s 16 točkami, za njim pa so uvrstili Matej Keršič 15,5, Martin Aljančič 15, Drago Rabič 14, Srečo Mrvar 13,5 itd. Do konca letošnjega hitro-poteznega prvenstva Tržiča manjka še decembrski turnir, vendar že sedaj kaže, da bo zmagal Andrej Loc, ki po novembrskem turnirju vodi pred Mrvarjem, Keršičem in Andrejem Locem. J. Kikel Kranj v znamenju planinstva Kranj, 21. novembra - Z današnjim informativnim pogovorom s časnikarji se v Kranju začenja planinski teden. Jutri ob 15. uri bo v planinskem klubu v Kranju razgovor o planinstvu danes in jutri, o njegovih vsestranskih vidikih, pomembnosti in problemih. V četrtek, 23. novembra, ob 18. uri bo v dvorani občinske skupščine predavanje Kranj, alpinistično mesto, ob 20. uri pa bo v klubu planincev razgovor z alpi-nistko Marijo Štremfelj. V petek, 24. novembra, ob 18. uri bo v domu JLA skupščina PD Kranj, ob 20. uri pa planinski večer s plesom. J. K. ureja JOŽE KOŠNJEK Ligaški izidi ekip Gorenjske Kranj, 20. novembra — V tokratnih kolih v prvih zveznih in republiških ligah so se ponovno dobro izkazale gorenjske ekipe. Več je bilo zmag kot porazov. HOKEJ NA LEDU — 1. ZHL - Jesenice : Crvena zvezda 6 : 4 (1 :0, 2 : 0, 3 : 3), I. B ZHL - Slavija : Triglav 3 : 5 (0 : 2, 0:2, 3:1), Jesenice II : Zagreb 10 : 2 (3 :0, 3 : 0, 4 : 2), Mladost : Bled 9 : 5 (2 : I, 4 : 2, 3 : 2). Drevi, v torek, Jeseničani ob 18. uri doma gostijo beograjski Partizan. ROKOMET — V drugi zvezni ženski rokometni ligi so tokrat igralke Kranja Dupelj v dvorani na Planini po težki igri premagale Ugled in so tako na prvem mestu prvenstvene lestvice. Kranj Duplje : Ugled 28 : 26 (12 : 13). Kranj Duplje - Lenič, Je-lenič 3, Orehar 6, Valant, Bratovž, Bajrovič, OliČ 1, Žontar 9, Je-rus 2, Mežek, Gradišar 2, Sonc. Ženska republiška liga — Itas : Alples 30 : 29 (13 : 15). Al-ples — Kotar, Kejžar 7, Zejak, Rupar, Jovanovič, Pohleven 4, Oman 5, Lušina I, Berce 1, Kalan 8, Trojar. Na lestvici vodi Burja Centrocoop s 14 točkami, Alples je sedmi s sedmimi točkami. Moška liga — Pomurka Bakovci : Termopol 17 : 19 (7 :9) Termopol —- Peternel, Zorman 5, Sokolov, Berce 5, Nikolič 1, Do-linar 3, Mohorič, Ramovž 4, Cvetkovič 1, Komočar, Marolt. V vodstvu je IUV Usnjar s 15, Termopol je sedmi z 10 točkami. KOŠARKA - RKL moški - Mineral Slovan : Triglav 90 : 86 (56 : 43). Triglav Sušič 11, Samar 2, Kastigar 6, Vujadino-vič 15, Omahen 10, Tadič 12, Jeras 2, Roman Horvat 22, Robert Horvat 6. Vodijo Celjani s 14 točkami, Triglav je četrti zli. Ženske — Šentvid : Jesenice 70 :53 (37 : 25). Jesenice — Zorman 5, Stražišar 14, Trojar 12, Krznarič 9, Halilagič 3, Šmi-tran 10. Slovan : Kranj 79 :85 (45:41). Kranj — Žnidar 1, Rakovec 13, Gartner 28, Cufer 24, Zrnič 13, Hodžaj 6. Ilirija : Odeja Marmor 72 : 60 (35 : 24 — Odeja Marmor) — Kržišnik 16, Baligač 5, Hajnriher 4, Luskovec 9, Bizjak 3, Maček 14, Gorenc 7, Primožič 2. V vodstvu je Ilirija s 14 točkami, Odeja Marmor je druga s 14, četrti Kranj z 12, desete Jeseničanke s 7 točkami. KEGLJANJE RKL - moški - Triglav : Slovan 5061 : 5077. Triglav — Oman 861, Šimnovec 824, Cvirn 858, Ka-run 845, Boštar 829, Sajovic 844. Proletarec : Triglav 5148 : 5000. Triglav - Oman 881, Boštar 816, Cvirn 846, Vehovec 833, Sajovic 830, Karun 794. Ženske - Triglav : IPOZ Rudar 2344 : 2307 - Triglav -Cej 410, Flajšman 396, Šorn 373, Cof 375, Gašperin 401, Zaje 389. Gorica : Triglav 2380 : 2340 - Triglav - Cej 368, Pire 379, Šorn 411, Flajšman 390, Cof 390, Zaje 402. D. Humer Škofjeloške sindikalne igre Plavalci in košarkarji Škofja Loka, 15. novembra- V nadaljevanju 9. škofjeloških sindikalnih športnih iger je bilo v bazenu v Železnikih ekipno tekmovanje v plavanju za moške in ženske. S časom 2:10,95 je zmagala štiričlanska ekipa Nika iz Železnikov, drugi so bili Elektromotorji iz Železnikov s časom 2:15,19, tretja pa je bila Alpina s časom 2:16,52. Pri ženskah je premočno zmagal Center usmerjenega izobraževanja s časom 0:57,30, drugo je bilo Obrtno združenje s časom 1:01, tretja pa Vzgojnovarstvena organizacija z časom 1:01,53. Sledijo LTH, Alpetour, Odeja itd. Šestnajst moških ekip je sodelovalo na košarkarskem sindikalnem tekmovanju. Zmagal je LTH, ki je v finalu premagal Kla-divar z 42 : 23, tretji pa je bil RUŽV po zmagi s 24 : 20 proti Al-pini. Sledijo Jelovica, Alpetour, Peks itd. Konec preteklega tedna so bila še zadnja tekmovanja v streljanju, šahu, pikadu in malem nogometu. M. Kalamar Hokej na ledu Zagrebčani in Jeseničani ne popuščajo Kranj, 21. novembra - Konec preteklega tedna so odigrali 12. kolo v prvi zvezni hokejski ligi. Izidi so bili pričakovani, favoriti so zmagali, Medveščak Gortan in Jesenice pa na prvih dveh mestih nadaljujeta z mrtvim tekom. V petkovem kolu so Jesenice premagale doma Crveno zvezdo s 6 : 4, čeprav so vodile že s 4 : 0 (strelci za Jesenice so bili Šuvak 4, Kopitar in Razinger), Medveščak Partizana s 5 : 1, Olimpija pa na gostovanju Vojvodino z 11 : 1. Medveščak na prvem in Jesenice na drugem mestu imata po 22 točk, Olimpija jih ima 15, Partizan 10, Zvezda 7 in Vojvodina 2-Danes igrajo 13. kolo. Pari so Crvena zvezda : Olimpija, Medveščak : Vojvodina in Jesenice : Partizan. Kranjski Triglav bo igra' jutri, 22. decembra, ob 17.30 doma z Jesenicami II. J. K- Od decembra do marca v Škofji Loki Razgibajmo življenje na Podnu Škofja Loka, 20. novembra - Danes je zadnji dan za prijavo sodelovanja na rekreativnih tekmovanjih, ki jih bo pog geslom Razgibajmo življenje priredila ZTKO Škofja Loka med decembrom in marcem prihodnje leto v športni dvorani na Podnu. Sistem tekmovanj bo liga sistem ali kombinirano, odvisno od števila prijavljenih moštev v posamezni panogi. Prijavi se lahko le ekipa, katere člani živijo ali delajo v škofjeloški občini. Pravila tekmovanja bodo pojasnjena in potrjena na sestankih vodij ekip in žrebanjih. Škofjeločani razpisujejo: občinsko prvenstvo v malem nogometu za člane in veterane, občinko prvenstvo v plavanju za člane in članice, občinsko ligo v namiznem tenisu za člane in članice, občinsko posamično prvenstvo v namiznem tenisu za člane in članice, občinsko prvenstvo v odbojki za člane in članice, občinsko ligo v kegljanju za člane in članice ter posamično prvenstvo za člane in članice. Prijave sprejema ZTKO Škofja Loka, Podlub-nik 1 c, telefon 622-463. Prijava mora vsebovati ime panoge, ime, priimek vodje ekipe, njegov naslov in telefon, kategorijo, pri namiznem tenisu je treba še povedati kraj, čas in dan igranja, pri kegljanju pa vodja ekipe odda tudi spisek prostih sobot. Sestanki z vodji ekip ali namestniki bodo v prostorih ZTKO Škofja Loka po naslednjem razporedu: namizni tenis danes ob 18. uri, mali nogomet jutri ob 18. uri, odbojka v četrtek ob 19. uri in kegljanje petek ob 19. uri. M. Kalamar rek, 21. novembra 1989 RAZVEDRILO, 15. STRAN 1GLAS Lep pregovorček pravi: »hiti počasi«, v tisti prijazni želji, da nikarte z nezrelo pubertetniško trmo ali zaletavostjo v zadeve, ki jim nisi kos. Mi pa smo vse obrnili na glavo: kjer bi lahko hiteli, se nam vse onegavi in zatika, kjer pa bi bilo pametneje, da bi malo »zastopali«, šli po zalet in se bolje pripravili na sprint, pa drvimo na vrat na nos. Recimo: v Evropo zdaj! Saj ni nič narobe, če gre za image in fletne parole, ob katerih nam srček dela tika - taka, mene pa Evropa čaka. Ampak tisti, ki jim v glavi ne manjka nobenega koleščka, vedo, da bo še olala Save preteklo, preden bo srednja Evropa za nas kaj več kot le vremenski pojem. Saj bomo še naprej čez mejo skočili po kakšen kofetek in riž in uvažali pralne stroje za 500 mark in televizorje za 900 mark; firme, ki že zdaj izvažajo, bodo morda vzdržale hudo mednarodno konkurenco; ostali pa, ki si tako želijo na svetovni trg, pa nimajo možnosti - vse dokler jim bo polovico akumulacije požrla državna režija, z nerazvitimi vred. V Evropo, kamor bi res morali skočiti, nas zares še dolgo ne bo. Kako le, saj smo država, ki ima državni proračun kot zmajev-sko glavo s tisoč požrešnimi žrelu Po francoskih merilih bi nas moralo biti 60 milijonov, da bi za silo upravičili tak proračun, ne pa 20 ali 22, kolikor nas zdaj tlači to nesrečno državo. Nič pa ne kaže, da bi bili voljni te zadeve kaj umiriti. Mi spešimo tam, kjer ni treba - v mitingih, z Bulatoviči, ki grozijo z orožjem, s kosovopoljskim samopovabilom v Ljubljano, s političnim procesom proti Vllasiju. Vse skupaj je ena sama ljuba samoprevara in plemenski primitivizem, ki vsem in vsakomur posebej zapira vrata v tako zaželeno Evropo. Komu pa mar divjaki, ki v spoznanju, da jih Slovenija res ne mara sprejeti, zdaj pravijo, da bodo vseeno prišli in da bo tekla kri!?! Me pa res zanima, čigava? Toliko samopašnosti in ^nadutosti ni zmožna spraviti skupaj vsa združena Evropa, če le TEMA TEDNA COSA NOSTRA seveda ne gre za terorizem in mafijo. A še cosa - nostra vsaj doslej še nikoli ni strašila in grozila s crknjenimi ribami, zavitimi v papir celim narodom in narodnostim, ampak samo tistim lastnim mafijcem, ki so se pogrešili zoper njena pravila. Kosovo poljani, ki so središče sveta, z resnico, ki je edina zveličavna, pa slovenskemu narodu kar kri in Šoleviča za izvidnico! Ti in njim podobni so pač žrtve miselnosti, ki jo je štirideset let producirala naša ideologija - zdaj pa ima svoje krvave rezultate! S svojim sistemom in napredkom smo bili »naj« in oh in sploh, alfa in ornega in podobne socialistične in samoupravne cirkuške točke, dokler se niso prozorne domine našega kvazi sistema začele podirati. Ostalo ni nič ali pač: marsikaj hudega. Ostale so pogubne iluzije, da je sploh vredno še kaj reševati. Ostala je miselnost, ki se bo morda spremenila čez 33 let - toliko je namreč treba, da zrase nova generacija. V tem smislu mi ni in ni moč pozabiti sporočila s partijskega sestanka nekje v hribovski črnogorski vasi. Leta 1968, ko so Sovjeti okupirali Čehoslovaško, se je vaška partijska celica sestala in protestirala proti tankom v Pragi. Na koncu so v zapisniku ultimativno zapisali: »Če se Rusi v 24 urah ne odstranijo iz Češkoslovaške, se bomo mi, komunisti naše vasi ponovno sestali!« Kakorkoli so bili ti protesti humani, kažejo, kako so mnogi res mislili, da smo središče planeta. A Sovjeti se iz Čehoslo-vaške tisti moment, ko so prejeli ultimat iz ugledne in velece-njene Jugovine, sploh niso umaknili. Baš nas briga - so rekli. In ostali. Ampak - Kosovopoljani ali Kosopoljani ali kaj so že, so v treh četrtinah že dosegli svoj namen. Znervirali so ljudi, ki jih je v teh časih pač otročje lahko zživcirati. Za nameček pa še malo okusa po krvi in nastopaštva ala cosa - nostra: pa imate Evropo zdaj pa človeške pravice pa pravno državo in civilizacijo! Tekla bo kri, če boste še naprej branili Šiptarje pa Vllasi-ja! Kaj bo, ko bo obveljala pametna Omanova, ki je že davno za Dugo izjavil: Kosovo je za vas slovenska Koroška. Kaj bo, ko bo prišlo spoznanje, koliko neizmerne krivice in hudobe je bilo storjeno mladi Vllasijevi hčeri, ki so'ji zaporniške oblasti najprej dovolile obiskati očeta, nato pa ji vstop prepovedali? S podlim izgovorom, da je ne morejo identificirati, ker še nima osebne izkaznice? Kaj bo, ko se bomo vsi skupaj enkrat za vselej naveličali krvavih pozdravov cose nostre in nedvoumno, s konkretnimi ukrepi sporočili: Dost mamo tega otroškega vrtca, mi se enostavno ne gremo več...« D. Sedej Akrobatski smučarji so navdušili Na nedavnem smučarskem SeJmu SKI - EXPO v Ljubljani so se v petek popoldne na Gospodarskem razstavišču predstavili tudi naši najboljši hot -logarji, kakor jim pravimo. Predstava je bila odlična, Prava paša za oči. Mlado in staro je z navdušenjem pozdravljalo uspešne skoke mladih. so kot žogice, gibčni in Presenetljivo spretni, ko so se sPuščali po skakalnici in vrato-'°mno pristajali na kupih sla-^ pod skakalnico. Tudi pri nas je vedno več l^ladih, ki jim »navadno« smutnje med vratci ali smučarija strminah nikakor ni več zausti, če bo sneg, bomo imeli ludi letos na smučiščih možnost videti vedno več smučar-Jev na mono deski in hot - do-&arJev, ki imajo na vseh večjih Srnučiščih že svoj teren za tre-Jl'ng in za skoke. Mladim nav- i^encem ni ničesar nedose-8'jivo - samo da je nekaj nove-£a> nekaj nevsakdanjega, ne-kaJ> kar je - super. Pet članov jugoslovanske reprezentance v akrobatskem smučanju je tako nastopilo na Plastični skakalnici. Vse akro-ptsko znanje so pokazali Jože !.Vaiič, Aleš Markun, Matej °ras, Primož Grabnar in Ma-,eJ Sivka. Direktor naše akro- atske reprezentance je Igor Martinjak, trener za skoke pa Drago Filipič. Naša reprezentanca je tako prikazala trening na »kanva-su«, posebni mreži, sicer pa že redno trenirajo na ledenikih in na visokogorskih smučiščih. Letos so jim oblačila dali pri Topru, sponzorji pa so še Palo-ma, Kompas, pomaga Elan, Alpina in Toper. Letos se bo akrobatska reprezentanca udeležila evropskega in svetovnega pokala, zato so temeljite priprave še toliko bolj pomembne. D. Sedej Naša reprezentanca v akrobatskem smučanju Prireditveni prostor pred Gospodarskim razstaviščem, razd Šinik Foto: Go- CVEK Takole vratolomno na »kanvas«... so skakali Kako ven iz slame? Kaj mislijo moški o ženskah? Kar štirje od petih moških so prepričani, da ni treba, da se ženska prepusti moškemu že na prvem sestanku. »Če se to zgodi,« pravijo, »potem zveza ne bo dolgo trajala.« Če ženska moškega povabi na kavo, je več kot polovica moških prepričanih, da bo šlo še za nekaj več. Po strokovnih spoznanjih neke ankete moški najprej nekaj napravijo in šele potem o tem tudi razmišljajo_ Ali je Borg narkoman? Legenda tenisa Bjorn Borg se bo moral pred sodiščem zagovarjati in ovreči obtožbe svoje nekdanje ljubice, da se drogira s kokainom. On pravi, da si je vse skupaj izmislila zato, da bi po ločitvi dobila štiriletnega sina Robina. Toda ona vztrajno trdi, kako ji je teniški igralec govoril, da je droga zabava in je morala kokain večkrat vreči v stranišče, da se Borg ne bi drogiral in da je zaradi njegovega obnašanja že hotela napraviti samomor. ^ale gorenjske vasi Križna gora Piše: D. Dolenc Kalanovih je Padlo Pa, Kalanovo hišo je zadela aJVečja nesreča, ki je bila par-l4a"ska hiša od prvega dne. Joii?ecembra 1941 so že bratJe 5|.2ko, Janko, Polde in Lojze q v Partizane, v Jelovško četo Pad ,arJeve8a bataljona. Prvi je r e Joško, na Rovtu nad kot krobom' 21 ■ marca 1942' s 1 °orec Selške čete, skupaj s netom Žagarjem, potem ko sir .SC vse od dražgoške bitke r 'vali pred zasledovalci. Janšem" olde sta Padla skupaj, 9. b0r a 1942 Prav tako kot praCa Selške čete. Lojze je bil Urr/i tam nud° ranjen in je u.1" Potem v Selški dolini. 1942 ' k' J6 bila 20- aprila •n if ^e,Jena skupaj z očetom jebi mi sestrami v Nemčijo, b0 '!a 22- marca 1945 ubita pri f?J, °ardiranju v Ganzbeheinu. k ancka, Anica, Helena in Til- ča S" °Če so se vrnili iz taboriš-|a: "Vanajst otrok je imela Ka-Pr^va mama. Kdo ve, kako bi otroV k* Smrt sv°Jih Petih je u i °rda J'e Prava sreča' da vliai a Pred njimi, da ni doži- Ja'a vseh teh strahot. Vemk so Nemci 21. in 22. no-^ra 1944, prav na včerajš- mladi pišejo Ravnikar. Na Kalanovi hiši je danes žig loške planinske transverzale. Pogosto se tu ustavljajo planinci, pohodniki, da vzamejo žig in nadaljujejo pot ali proti Lubniku ali proti Joštu. Včasih je pel koš Ko se o življenju pred vojno ^ pogovarjam s Šuštarjevo mamo, ugotavlja, da jim pravzaprav ni bilo nič hudega. Saj jim je manjkalo, vse so morali doma pridelati, kajti zaslužkov ni bilo. Mesa niso pojedli toliko kot danes, zadovoljni so bili pa veliko bolj, kot danes, ko imajo Pri Kalanovih gospodari zdaj mladi rod, Kalanova mama pa pazi svoje vnučke. nji in današnji dan pred 45 leti, požigali Križno goro, je bila Kalanova hiša prazna. Ni in ni hotela goreti, se spominjajo vaščani, posebej so z vžigalicami prižigali. A Nemci so bili vztrajni. Ko so odhajali, je zagorelo tudi tu. Spominska plošča na hiši danes spominja mimoidoče na tragedijo te hiše. Ravnihar so se pisali včasih pri Kalanovih. Kdo ve, kdaj se je "h" zamešal s "k" in danes se Spominska plošča na Kalanovi hiši spominja na najtežje dni, ki jih je preživljala Križna gora. vsega preveč. Mučili so se po njivah, to je res, le koš je pel pri hiši in gare. Danes imajo samo pri njihovi hiši 4 avtomobile in traktor. Hčerka Marinka Krmelj ima svoj kombi, da vozi otroke v šolo. Že petnajsto leto jih vozi, od male šole do 8. razreda. V službe v Škofjo Loko pa se vaščani vozijo vsak po svoje. Nekaj jih je zaposlenih v Iskri v ReteČah, po trgovinah, v Jelovici, v LTH. Čista kmetija je ostala samo pri Orataretu in na Cavarn, spodaj, pod vasjo. Če ni preveč suše, je tod pšenica vedno dobro rodila se spominja Šuštarjeva mama. Tudi ajda je dobro delala. Nizka plast zemlje je tod, hitro se pride do peska in skal in tudi hitro se zemlja osuši. 1965. leta je pripeljal prvi avto v vas Najtesneje so povezani s Škofjo Loko. Vse imajo doli, trgovino v Podlubniku, šolo Petra Kavčiča, gasilce v Stari Loki, pošto, gostilno. No, ob koncu tedna se v druščini odžejajo v lovski koči. Cesta, tudi če je vsa narebrana, je zlata vredna. Asfalt bi bil potreben, to je res, toda vseeno je velik napredek. Včasih so otroci morali peš v Škofjo Loko v šolo, na vsako Stranje bilo dobro uro. In koje zbolel otrok, se spominja Kala- nova mama, ga je morala na rokah nesti vse do Škofje Loke. Iz trgovine so vse le v košu prinesli v vas. 1965. leta so jo kopali, vse do vasi. Tistega leta je tudi prvi avto pripeljal v vas. 1966. so jo potem slovesno odprli. Lani so jo pošteno razširili, utrdili. Morda jo bodo že prihodnje leto asfaltirali. Veseli so telefonov, pred tremi leti so jih dobili. Vse hiše ga imajo. Vodovod imajo napeljan iz Potoka izpod Planice. Včasih so imeli kapnico in ko jo je v vodnjaku zmanjkalo, so hodili na boč. Tri boče so imeli tamle pod vasjo, v bregu. Kako so se namučili z vodo včasih! Posebej pozimi, ko je zmrzovalo in je drselo. Elektriko so dobili pa že med vojno. Šuštarjevemu atu je, ko je bil na parah, prve- mu svetila elektrika. Ko mu je žena umrla leto prej, še sveč niso imeli. "Smrdljivke" - petrolejke so kurili, se spominja Šuštarjeva mama. Ce se boste podali na Križno goro, z avtom ali peš -menda so z vseh vasi pod Križno goro speljane potke na njen vrh - stopite do Mežnarje-ve Lojzke. Ona ima ključ od cerkvice sv. Križa. Njena gradnja je poznogotska in v prezbi-teriju skriva znamenite freske iz legende o sv. Urhu in sv. Korbinijanu, ustanovitelju frei-sinške škofije. Oltarje baročni, na stropu ladje pa sta naslikani sliki Matije Bradaška iz leta 1900. Izberite si kakšen lep sončni dan. V soncu je Križna gora pravo doživetje, pa naj bo poleti ali pozimi. @mMms§mGLAS 16. stran / OBVESTILA, OGLASI /O ljubljanska banka O O > O z N i < > O o o «0 < > < (0 o o o. DOMA- Temeljna banka Gorenjske Torek, 21. novembra 1989 JELOVICA JELOVICA JELOVICA LESNA INDUSTRIJA p. o. 64220 ŠKOFJA LOKA KIDRIČEVA 58 Po sklepu delavskega sveta delovne organizacije Jelovica, lesna industrija, Škofja Loka, razpisna komisija ponovno razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. POMOČNIK PRI VODENJU DO ZA GOSPODARSKE ZADEVE 2. VODENJE TRŽNEGA PODROČJA 3. VODENJE FINANČNO GOSPODARSKEGA PODROČJA Kandidati za opravljanje razpisanih del in nalog morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Škofja Loka in drugimi predpisi, izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod 1: - visoka strokovna izobrazba lesarske, ekonomske, tehniške, pravne ali druge ustrezne smeri - 5 let delovnih izkušenj na področju vodenja proizvodnih, finančnih in drugih komercialnih opravil Pod 2: - visoka strokovna izobrazba ekonomske smeri - 5 let delovnih izkušenj na področju komercialnega poslovanja - aktivno znanje tujega jezika Pod 3: - visoka izobrazba ekonomske smeri - 60 mesecev delovnih izkušenj na področju finančnega poslovanja - aktivno znanje tujega jezika Mandat za razpisana dela in naloge traja 4 leta. Pisne ponudbe s priloženimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh od dneva objave razpisa na naslov: Jelovica, lesna industrija, Škofja Loka, Kidričeva 58, s pripisom področja, za katerega se prijavljajo. Kandidate bomo o imenovanju obvestili v 30 dneh po izteku razpisa. 21 VILA ŽIVILA KRANJ, n. sol. o. Naklo, Cesta na Okroglo 3 Delavski svet razpisuje delain naloge 1. DIREKTORJA PODJETJA 2. POMOČNIKA DIREKTORJA ZA EKONOMSKO PODROČJE 3. POMOČNIKA DIREKTORJA ZA KOMERCIALNO PODROČJE 4. POMOČNIKA DIREKTORJA ZA PODROČJE BLAGOVNEGA PROMETA IN STORITEV 5. POMOČNIKA DIREKTORJA ZA SPLOŠNO PODROČJE Poleg splošnih pogojev, ki jih določata zakon in družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: pod 1. — VII. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske, organizacijske ali pravne smeri — pet let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah — organizacijske sposobnosti za vodenje pod 2. — VII. ali VI. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske smeri — 3 leta delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah — organizacijske sposobnosti za vodenje pod 3. — VII. ali VI. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske smeri — 3 leta delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah — organizacijske sposobnosti za vodenje pod 4. — VII. ali VI. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske smeri — 3 leta delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah — organizacijske sposobnosti za vodenje pod 5. — VIL ali VI. stopnjo strokovne izobrazbe pravne ali organizacijske smeri — 3 leta delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah — organizacijske sposobnosti za vodenje Izbrani kandidati bodo imenovani za 4 leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih izkušenj pošljite v 8 dneh po razpisu na naslov: Živila Kranj, Naklo, Cesta na Okroglo 3. Kandidati za dela in naloge pod zaporedno številko 1 z oznako »za razpisno komisijo«, za ostala pa z oznako »za delavski svet«. Kandidate za razpisana dela in naloge bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po izbiri. INTEGRAL DO SAP LJUBLJANA TOZD Medkrajevni potniški promet Delavnice in turizem Jesenice Integral, DO SAP Ljubljana, TOZD Medkrajevni potniški promet, delavnice in turizem Jesenice objavlja prosta dela in naloge: AVTOKLEPARJA Pogoj: končana IV. stopnja strokovne izobrazbe avtokleparske smeri in VOZNIKA Pogoj: poklicni voznik »D« kategorije Izbrani kandidati bodo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih zaposlitev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: INTEGRAL, TOZD Medkrajevni potniški promet, delavnice in turizem Jesenice, Titova 67. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po poteku roka za zbiranje prijav. KRANJSKA GORA REKREACIJSKO TURISTIČNI CENTER ŽIČNICE KRANJSKA GORA Odbor za medsebojna delovna razmerja Rekreacijsko turističnega centra Žičnice Kranjska gora objavlja prosta dela in naloge za: STROJNIKA VLEČNICE (2 delavca) Pogoj je končana poklicna cena strojne oz. elektro smeri ter opravljen izpit iz varstva pri delu za žičničarje. Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas. STREŽNIKA (5 delavcev) Pogoj je opravljen izpit za strežnika ter opravljen izpit iz varstva pri delu za žičničarje. Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas. REDARJA (5 delavcev) Pogoj je opravljen izpit za redarja ter znanje smučanja. Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas. REŠEVALCA (2 delavca) Pogoj je opravljen izpit za reševalca ter znanje v smučanja Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas. Pisne prijave z dokazili naj kandidati v 8 dneh po objav;1 pošljejo na naslov: Odbor za medsebojna razmerja RTC Žičnice Kranjska gora, Borovška 107, 64280 Kranjska gora. Trije tatovi v priporu v eni noci "pregledal" pet hiš Kranj, 17. novembra - Delavci oddelka za zatiranje kriminalitete pri Upravi za notranje zadeve Kranj so v zadnjih mesecih razvozlali več primerov vlomov in tatvin na Gorenjskem. Kot so povedali na petko-vem pogovoru z novinarji, so se najbolj oddahnili prebivalci na območju med Kranjem, Cerkljami in Brnikom, kjer so se od marca pa vse do sredine oktobra kar vrstili vlomi v stanovanjske hiše in v avtomobile. Strah občanov je bil še toliko večji, ker je vlomilec "obiskoval" stanovanjske hiše tudi Ponoči in ker se je tudi sicer izkazal z učinkovitostjo: v eni noči je "pregledal" tudi po Pet hiš. V hiše je prišel v glavnem skozi garaže, lotil pa se je tudi avtomobilov, ki so bili Parkirani ob hiši. Ker naj bi bil na vlomilskih pohodih sam, je jemal le gotovino in vrednejše predmete (ure, pblačila...). V nekaterih hišah •n avtomobilih ni našel ničesar ali zelo malo, iz drugih se Je vračal s precej obilnim plenom gotovine, predvsem deviz. Ko so ga sredi oktobra v sodelovanju z UNZ Ljubljana • mesto odkrili po enem od vlomov v Ljubljani, seje klobčič začel odpletati. 28-letni ••'I. iz Ljubljane, ki je sicer že znanec miličnikov in kriminalistov, je osumljen kar 35 kaznivih dejanj, kar približno Ustreza številu vlomov v hiše In avtomobile. Od 15. oktobra 'alje je v priporu, kjer čaka na sojenje. V priporu je tudi 18-letni K.F. iz okolice Kranja. Od maja dalje je vlomil v najmanj deset avtomobilov na območju Kranja in Tržiča, preiskava pa še ni končana. V avtomobile je prišel tako, da je razbil ali z izvijačem odprl trikotno okence na sprednjih vratih, lotil pa se je tudi ključavnic. Kradel je predvsem avtoradio in kasetofone. Čeprav gre za osemnajstletnika, to ni bil njegov prvi "stik" z miličniki in kriminalisti. Stari znanec kranjske UNZ je tudi 37-letni Š.A., človek brez bivališča in zaposlitve. V radovljiškem priporu je zaradi klateštva pa tudi zato, ker je poskušal iz stanovanjske hiše v Benedikovi ulici v Kranju odpeljati osebni avtomobil. To bi mu bržčas tudi uspelo, če ga ne bi med poskusom zalotil lastnik. Š.A. je pobegnil, med begom pa je povzročil nekaj škode kar na dveh hišah. Miličniki PM Kranj so ga kmalu izsledili in tudi prijeli, čeprav se jim je upiral. Kasneje se je izkazalo, da je v isti noči poskušal ukrasti še en avtomobil, sicer pa ga v UNZ Kranj sumijo tudi dveh vlomov v stanovanjski hiši. Na kmečkem turizmu zbolelo 13 ljudi Bacil trihineloze je bil v suhih klobasah Žirovski vrh, novembra - V loški občini je prejšnji teden 13 ljudi zbolelo za trihinelozo, osem se jih zdravi na infekcijski kliniki v Ljubljani, vendar niso več v resni nevarnosti. Zastrupili so se s suhimi klobasami, ki so jih jedli pri Alojzu Erznožniku v Žirovskem vrhu, ki se ukvarja s kmečkim turizmom. Inšpekcija je pregledala vzorce mesa na turistični kmetiji in za nekaj časa prepovedala prodajo. V živinorejsko-veterinar-skem zavodu so že potrdili, da je vzorec odvzetega mesa okužen s trihinelo. Suhe klobase, v katerih je bil bacil trihineloze, so bile verjetno narejene iz mesa prašičev, pripeljanih iz drugega dela države, saj v Sloveniji letos niso zaznali niti enega primera te bolezni pri živalih, zaklanih v domačih klavnicah. Največ prijavljenih primerov te klanih živali, ki so jih kupili drugje. Ob okužbi gostov kmečkega turizma v Žirovskem vrhu je veterinarska uprava v bojazni, da bi se okužba s trihinelo pojavila tudi kje drugje, na vse občine naslovila navodilo za poostren nadzor pri zakolu živali in prodaji mesa, bodisi da gre za domače koline ali pa prodaji mesa prašičev, zakla- bolezni je bilo zadnjih nekaj nih kje drugje v državi, mesecev omenjenih v ožji Srbi- V zadnjih letih so v Sloveniji ji, Vojvodini in Bosni. Zato zaznali 11 primerov obolelosti domnevajo, da so bili tudi pra- za trihinelozo, in sicer od leta šiči iz Žirovskega vrha kupljeni v Srbiji, najbrž na območju Šabca. Prve pojave trihineloze so v državi zaznali že leta 1986, ko so na republiški veterinarski upravi izdali tudi posebno navodilo za preprečevanje in zati 1985 do 1987. Vsi oboleli so jedli meso ali mesne izdelke drugje v državi ali pa ga tam kupili. Sicer pa se s trihinelo lahko okuži izključno z mesom domačega in divjega prašiča, če je le-to slabo pečeno, in z iz- zagorele saje v dimniku ... Križe, 18. novembra - Popoldne je Lovro Česen iz Križev J.ICal domače in tržiške gasilce, ker so se v dimniku vžgale saje. ,.e°njj so ogenj zadušili, zvečer pa je Česen opazil tudi, da se ka- 1 s stropa kuhinje tik nad kmečko pečjo. Gasilci so vnovič prihi-,e.h in pogasili grozeče tlenje, dežurali pa so tudi ponoči, da se ne 1 Pojavilo novo žarišče. V požaru je nastalo za okoli 200 milijo-ncv škode. Izteklo kurilno olje Češnjevek, 18. novembra - Ribiški čuvaj iz ribiške družine Dom-ale- pododbor Cerklje, je v potoku Ušica v Češnjevku opazil oljne :- potoka iskati V cisterne izteklo Mopedist sekal ovinek Bašelj, 17. novembra - Na lokalni cesti med Bašljem in Tr-stenikom se je primerila prometna nesreča, v kateri je bil povzročitelj, 14-letni mopedist Gregor R. iz Bašlja, hudo ranjen. Na makadamski cesti blizu Babnega vrta je sekal ovinek, ko mu je nasproti pripeljal osebni avto z 22-letno voznico Dragico Markun iz Babnega vrta za krmilom. Slednja je zavirala, da z mopedistom ne bi trčila, vendar nesreče ni mogla preprečiti. Mopedista je trk odbil na rob ceste, kjer je obležal ranjen. iiaH P°d°dbor Cerklje, je v potoku Usica v cesnjevKu opažu oijuc Obrat ^8olov"i so' da je vzrok za onesnaženje potoka iskati v Pred'U 'zolirke v Češnjevku. Tam je iz 50.000-1 itrske cisterne iztekle cev' Vl^°ma okoli 200 litrov olja, ker niso zaprli varnostnega ventila *e n ^° •' '"špekcije pa še raziskujejo, kakšne so posledice onesnaženja. i cevi, ki so ztekalo v Poceniti neosvinčni bencin vse ^eč'na evropskih držav, kjer posvečajo varstvu okolja ng^.skrbi, prodaja neosvinčni motorni bencin ceneje kot je re u ?uper bencin. Pri nas je žal še vedno drugače. Zato Polef11 komite za energetiko SRS naslovil od letošnjega _ti 1 VODNIK IfK 64223 Poljane 'i GorenjaŽetina 11H^~*■ IS? (064) 65-174 V n SOZD PETROL LJUBLJANA DO TRGOVINA Z NAFTNIMI DERIVATI LJUBLJANA TOE KRANJ Cesta Staneta Žagarja 30 64000 Kranj Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. PRODAJALCA NAFTNIH DERIVATOV za b. s. Kranjska gora (1 delavec) 2. 3 PRODAJALCE na b. s. na področju Kranja 3. VZDRŽEVALCA - KURIRJA Pogoji: Pod 1. in 2. - SSI trgovske smeri ali KV delavec Pod 3. - SSI strojne ali elektro smeri - 2 leti delovnih izkušenj - vozniški izpit B kategorije Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom 42 ur tedensko. Poskusna doba traja 3 mesece. Rok za prijavo na gornji naslov je 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni po objavi. MALI OGLASI ^ 27-960 cesta JLA16 APARATI STROJI Prodam PEČ na olje, PEČ na plin in BO-htrski BOJLER. 39-376 17183 Prodam črno-bel »22-861 Prodam TV gorenje. 17186 '622-575 barvni TV iskra. 17191 Prodam pomivalno KORITO in CEDILNIK kiperbusch. <0> 22-113 _____17195 Prodam črno-bel TV, star 2 leti. gradeč, 45-301_17203 Prodam barvni TV gorenje, še zapakirana. Zlatka Hadžič, Mlakarje-Šenčur, g 21 -734 17215 pj.°dann novo termoakumulacijsko ptC, 3.5 kvV, 20 odstotkov ceneje. JM6-230_17235 Prodam termoakumulacijsko PEČ, * kW. Zevnik, Hrastje 123, Kranj _______17246 Poceni prodam 9 let star barvni TV ls.kra, daljinsko vodenje. Informacija ^ 620-858_17248 V|DEOREKORDER blaupunkt, kvanten, nov, ugodno prodam. $80-628_17253 gradbeni Material Ugodno prodam novo PEČ in BOJ- za centralno »632-051 kurjavo. 17184 Prodam 2.000 kosov sive strešne U,PEKE Dravograd. Koder, Sp. Du-Pjje45__ 17216 Prodam 80 kvad. m. OPAŽA, šir. 5 ^ Cena zelo ugodno. Miro Prod-l!l!l_Vodopivčeva 16, Kranj 17231 prodam gradbeni MATERIAL ali *8rnenjam za avto. Naslov v oglasim oddelku. 17270 Vozila ^odam WV hrošč, letnik 1974. ?M6-227_17044 ^12, letnik 1971, skoraj odltimer, °dlično ohranjen, 1. lastnik, registriran do junija 1990, samo 72.000 ArTt. prodam. Bernik, Sorska 4, Škofja Loka_17161 Vodarn CITROEN GS, letnik 1980. »28-647 17188 2°dam Z »45-478 750, letnik 1978. 17189 ^9odno prodam Z 101, letnik 1982, s_ižirana, zelo ohranjena in GA-^ZO na Jesenicah, na Plavžu, ko-lll^j^očiščena.gSI-lOg 17190 2 JUGO 1.1, letnik 1987,18.000 km, ^9'Striran do oktobra 1990, ugod- prodam. Informacije na _795,od 17. ure dalje 17192 r°dam"z 101, letnik 1978, registri-"na do marca 1990. «S« 82-371 -^_____17200 9odno prodam GOLF bencinar, r«}? barve- letr>ik 1987. Danica Go-t^jjelo 44, Bled_17201 secdam JETT0 diesel' stara 2 me" m a- rdeče barve, z dodatno oprejo. Turk, Cankarjeva 46, Had°^ OSTALO Jagodno prodam Z 101, letnik 1977, Bistrirana do julija 1990. -*>2-250 17205 Prodam GOLF diesel, letnik 87. Zg. Duplje 16 GOLF JGL diesel, S paket, bele barve, letnik november 1984, regi-stiriran do novembra 1990, prodam za 9.500 DEM. ® 622-209 _17222 Ugodno prodam JUGO 45, letnik 1981, prevoženih 75.000 km. Informacije na ® 24-217, ves dan _17224 Prodam Z 750, letnik 1975, registrirana do julija 1990. Informacije na ■»721-391, od 6. do 14. ure 17226 Prodam JUGO 45 AX, star 18 mesecev. 23-860 Prodam Z 101, letnik 1987. « 39-063 Oddam VRSTNI RED za Jugo ko-ral 45. Rok dobave decembra. Voglje 53, Šenčur, ® 49-234 17240 Prodam JUGO 45, letnik april 1989. Janez Kos, Javorje 40, Poljane, ■g? 65-111_17241 Prodam 126 P, letnik 1982, prevoženih 25.000 km. Sp. Brnik 55, Cerklje_17242 Prodam osebni avto Z 101, letnik 1974, v nevoznem stanju, celo ali po delih, flp 70-727, po 19. uri _17243 Prodam Z 750, letnik 1979, generalno obnovljena karoserija in motor. g 33-839_17250 Prodam GOLF diesel, S paket, letnik 1984. g 46-510 17256 Prodam Z 750, letnik 1981. Fister, Češnjica 10, Podnart_17258 Prodam ali zamenjam BMVV 320, 1. registracija 1978. Hozjan, Pre- doslje 133/b, Kranj_17260 Zelo dobro ohranjen R 4, letnik 1983, prodam za 4.500 DEM. Ko-renčan, Gregorčičeva 7, Kranj _17261 Prodam starejši letnik VW 1300. Atonič, Moše Pijade 15, Kranj, g 23-988_17264 Prodam fiat 126 P, letnik 1982. De- lavska 18, Kranj_17265 Prodam GOLF diesel, letnik 1984, prevoženih 59.000 km. Koroška 6, Lesce_17266 GOLF JL, letnik 1980, dobro ohra-njen, oranžne barve, 65.000 km, prodam za 5300 DEM.« 82-529 _17267 Prodam JUGO 45, letnik 1985, 34.000 km in zamrzovalno SKRINJO 250 litrov. Česen, Struževo 81, Kranj_17271 Prodam Z 101, po delih. «46-379, popoldan_17272 Prodam Z 101 GT 55, letnik 1984, registrirana do novembra 1990. Cena 4.900 DEM. «620-955, popoldne^_17275 BT 50 S, letnik 1988, ugodno prodam. 78-236_17279 Poceni prodam dve zimski GUMI za 126 P. «48-545 17280 rana nik 1973- voznai registri-Jp*l' ?rodam za 15 mio. Čopova 2, ^ce____ 17206 na°fe JUG0 45, letnik 1986. Ce-^jO_J_EM. g 50-336 17209 swm 2 850' "etnik 1984, 1. regi-dClJa marca 1985. fl> 79-093 17211 Za simbolično ceno oddam dekliška OBLAČILA, za starost od 10 let naprej. M. Pijade 17, stan. 9, Kranj_17043 Zaradi selitve nujno in poceni prodam KAMP PRIKOLICO adria 380. Anton Rodeš, Savska loka 5, Kranj 17193 ŠMARJETNA GORA četrtek, 23.11.1989, GREENTOVVN JAZZ BAND petek, 24.11.1989, ansambel VICTORY s solistom Stanetom Vidmarjem sobota, 25.11.1989, ansambel VICTORY. Vabljeni Prodam otroško POSTELJO z jogi- jem. g 33-054_17194 GARAŽO oddam v najem. Polica 15, Naklo _17212 Kotno SEDEŽNO GARNITURO, stara 4 leta (razteljiv kavč, kotni element in dva enoseda), prodam. Prevoz do 50 km. g 41-138 17249 Prodam dve otroški POSTELJI. Hrastje 76, Kranj, g 33-539 17262 Prodam 4 betonske STEBRE za kozolec. Jože Krmelj, Sv. Andrej 14, Škofja Loka 17276 KUPIM Kupim BIKCA simentalca, starega do 3 tedne.