OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE ф THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXVI.—LETO XXXVI.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), JANUARY 19, 1953
ŠTEVILKA (NUMBER) 11/.У.

MARY BERUS
^*0 dolgotrajni bolezni je umr-^ У petek zvečer Mary Berus, ^jena Knaus, stanujoča na 720 ' 155 St. Doma je bila iz Draga Vas, odkoder je prišla v Ameri-0 pred 50 leti. Bila je članica ^Itarnega društva Marije Vne-ovzete in podružnice št. 49 SŽZ. Tukaj zapušča tri sinove; Jo-^Pha, Johna in Franka, hčeri Paje Poje in Miss Mary Ве-tri vnuke in druge sorod-Soprog Joseph je umrl le-a 1942. Pogreb se vrši v torek Zjutraj ob 9. uri iz pogrebnega Zavoda Mary A. Svetek, 478 E. ^52 St., v cerkev Marije Vnebo-vzete ob 9.30 uri ter nato na pokopališče Calvary.
RUSS
Nenadoma je umrl v soboto v
ockwood Clinic bolnišnici v To-
^onto, Ontario, Canada, kjer se
Je zdravil po prestani operaciji,
ouis Russ, po domače Bučar.
Ontario je bival zadnjih 24 let
^ je delal po zlatih rudnikih za
Paymaster Gold Mines Ltd.
ružbo. Bil je član ondotnega
ruštva Bled, katerega je bil
zadnjih osem let tudi predsednik.
• star* domovini zapušča ženlf ^агу, rojena Perpar, hčeri Ma-čebular in Juillette, sina Av-^ta, sestri Marijo Urbich in •^По Jerlan in sedem vnukov, tu ^ Clevelandu pa zapušča brata •Joseph na 1400 E. 43 St., ki Oskrbuje pogreb, in mnogo dru-Sorodnikov. Pogreb vodi Gr-iftov pogrebni zavod, 1053 E. St. čas pogreba in drugo bo
Poročano prihodnjič.
*
^KTKR PERUŠEK
Snoči ob 9. uri je preminil v g ®yeland State bolnišnici, kjer ® je nahajal tri leta, Peter Pe-ek, star 75 let. Preje je živel Г'^čeri Mrs. Frances Kukič. p ^ikaj zapušča otroke: Mrs. p®-Wine Friedel, Mrs. Josephine ® lak, Mrs. Frances Kukič, Julia Zak, Peter Perušek in Albina Capek. Pogreb se iz Corrigan pogrebnega za-14750 Lorain Ave. čas po-sfeba še ni določen.
KOMUNISTIČNA DIKTATURA 2RE SVOJE LASTNE OTROKE
LONDON, 18. januarja—Po poročilih iz Vzhodne Nemčije se vršijo tam vehke osebne in politične spremembe. V nevarnosti da je položaj ministrskega predsednika Grotewohla, nekaj članov njegove vlade pa je že zaprtih.
radi pijače
P^tektivi so včeraj napravili C pogonov za kršilci zakonov gf i pijače. Mrs. Emma Miles, ohf22 let, je bila aretirana in ožena, da je nepostavnim po-2^^ prodala policistu Julian C.
žganje v svojem stanova-ЈЦ na 2543 E. 46 St. Iz njenega Snovanja je bilo izgnanih ^0 '''^gih gostov.
George Pritchard je nekemu policistu prodal pajnt vina v ^^iJ^atesni trgovini na v Central Ave. Policija je na-Ш zaplenila 14 pajntov vina, ''itcharda pa aretirala.
^^John McClennan je bil areti-Ijobtožen prodaje žganja ^zadovoljenja na svojemu do-,• 3823 Scovill Ave. Prodal pajnt žganja za $3.
^adušnica
zjutraj ob 7.45 uri se bo 8 f. zadušnica ob 10-letnici Vid ^ "^^ћпа Miklič, v cerkvi sv. ®oi^odniki in prijatelji so 3®ni, da se opravila udeleže.
V	zaporu se nahaja bivši zunanji minister Vzhodne Nemčije Dertinger. Enako je v zaporu Kari Hamann. Hamann je vodil ministrstvo za prehrano.
Poleg imenovanih je v ječi že večje število predstavnikov liberalnih in krščanskih demokratov.
Kari Hamann je bil tisti, ki je bil pri kanclerju Zapadne Nemčije Konradu Adenauerju in ki je nastopil pred zapadno nemškim parlamentom z idejo o potrebi enotne združene Nemčije, za katero se zavzemajo tudi komunisti.
Propagandni minister zapadno nemške vlade Jakob Kaiser je trdil, da so Sovjeti v Vzhodni Nemčiji na delu, da deželo popolnoma bolševizirajo. Meščanske stranke, ki so bile v koaliciji dosedanje vlade, naj gredo! Vlada naj bo čisto komunistična in se imenujejo kot bodoči voditelji te vlade policijski šef Zais-ser in glavni tajnik stranke Walter Ulbricht.
Za razmere v Vzhodni Nemčiji je značilno postopanje Helene Hamann, žene zaprtega Ha-manna, ki je s svojimi otroci po-fc^ignila v Zapadno Nemčijo, odtod pa po zavezniški radijski postaji zaprosila komunistične oblasti Vzhodne Nemčije, naj bodo usmiljeni in pravični do njenega zaprtega moža.
Protijudovstvo na Madžarskem
Po poročilih iz Budimpešte so policijske oblasti aretirale La-josa Stoecklerja, ki je bil voditelj judovske manjšine na Madžarskem. Poročilo o aretaciji pravi, da so našli na njegovem domu švicarske franke in ameriške dolarje in da je' Stoeckler bivši industrijalist.
V	Ameriki obstoja judovska podporna organizacija, ki skrbi za podporo Judom po svetu. Podružnici te organizacije je nače-Ijeval na Madžarskem Stockier, delovanje te organizacije pa je bilo na Madžarskem, tako trdi policija, že pred tremi leti prepovedano.
Stockier je bil izvoljen za predsednika judovske komunistične občine v Budimpešti in to s podporo uradnih komunistov. Stoeckler je bil tisti, ki je zagovarjal stališče, naj madžarski Judje sodelujejo s komunistično vlado. Zamorec je spolnil svojo dolžnost, zamorec sedaj lahko gre.
Najavija se, da aretacija La-josa Stocklerja ni sama zase, marveč le uvod v vrsto aretacij Judov na Maržarskem, ki bodo v kratkem sledile.
Tudi iz Bolgarije je najavljeno, dai je bolgarsko časopisje začelo s politično kampanjo zoper tamkajšnje Jude, ki da so v službi špijonaže, dolarskega in ameriškega imperializma, kakor se danes glasijo te najnovejše fraze.
Zaroka
Zaročila sta se Lillian M. Mlakar, hčerka Mr. in Mrs. Gasper Mlakar iz 915 E. 67 St., in John V. Pianecki, sin Mr. in Mrs. John Pianecki iz 18023 Nottingham Rd. Bilo srečno!
Na lovu za dezerterji
Vojaške oblasti države Ohio imajo na spisku 833 vojaških de-zerterjev, ki jih iščejo povsod. Prav iz Clevelanda je 51 vojaških dezerterjev. Za vojaškega dezerterja se smatra tisti vojak, ki je zapustil vojaške vrste brez dovoljenja za dobo 29 dni. Taki vojaki pridejo, če jih zalotijo, pred posebno vojaško sodišče.
Vojaška oblast ima na seznamu še tudi dezerterje prve in druge svetovne vojne, katerih do sedaj še nikdar ni dobila v roke.
Trdi se tudi, da se število vojaških dezerterjev veča v sorazmerju, kakor se veča število na novo rekrutiranih vojakov.
Vojaške oblasti niti ne skrivajo, da število teh dezerterjev v tem letu ni v razmerju z novimi naborniki, marveč nad tem sorazmerjem.
LOVEC SE JE SAM UJEL
SALEM, Ore., 18. januarja— Lovec na bobre Fredericks je imel na lovu smolo. Ko je čolna-ril proti otoku, ki se nahaja v sredi reke North Santian, so bobri, ki so spodjedali drevo, to drevo že ravnokar izpod jedli. Drevo je padlo na čoln in ga prevrnilo. Lovec Fredericks se je s težavo izmotal iz vode in pristal na drugem otoku, kjer je čakal polnih devet ur, da je prišla ponj policija in ga v rešilnem čolnu odvedla na varno.
"Ne bom šel več na lov na bobre, ker sem se v tej pasti sam vjel," je bilo edino poročilo policiji, kot ga je dal Fredericks.
Pevca žela uspeh
Včerajšnji koncert sopranisti-nje Josephine Modic-Petrovčič in tenorista Edward Kenik, je bil uspeh, kakršnega sta ta dva, tu rojena mlada Slovenca bila vredna vspričo svoje dovršenosti v petju in aktivnosti na našemu narodnemu polju.
Oba pevca sta se v proizvajanju lepe pesmi, tako v solospevih kot v duetih izborno odlikovala. Žela sta navdušeno aplavdiranje av-dijence, ki je do malega napolnila obširen avditorij in balkon Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
Poseben užitek je bilo slišati zbirko prekrasnih melodij našega odličnega pesnika in skladatelja Ivana Zormana, s katerim je presenetil posetnike na klavirju.
Celoten vspored včerajšnjega programa je bil skrbno sestavljen in kakor pevca Josephine Modic-Petrovčič in Edward Kenik je ž njima bil deležen priznanja in odlikovanja tudi njun pe-vovodja Tone šubelj.
SESTRELJENO AMERIŠKO LETALO
TOKIO, 18. januarja—Mornariške ameriške oblasti poročajo, da so ob južno-kitajski obali komunisti sestrelili ameriško letalo, ki je padlo v morje. Ameriška letala in ladje so začele z iskanjem posadke, ki je bila na krovu. Trdi se, da je 14 vojakov pogrešanih.
STALIN JE NAIVEN?
V ameriških listih se objavljajo razni rajtgovori zastopnikov tiska s predsednikom Trumanom. Ob eni takih prilikah naj bi bil Truman na konferenci v Pots-damu leta 1945 povedal Stalinu;
"Zedinjene države so ravnokar i z g o t o v i 1 e strašno orožje, ki ima večjo moč razdejanja, kakor kat(;roko-li eksplozivno sredstvo do sedaj v rabi. Moč najnovejšega eksplozivnega sredstva je deset do dvajsetkrat večja od dosedanjnih eksplozivnih sredstev. To sredstvo bom uporabljal, da se konča vojna."
Stalin je odgovoril:
"Zanimiva stvar. Pa kaj boste z njo napravili?" (Kot rečeno, je Truman dejal, da bo z njim končal vojno). ,
Truman, da je trdil temu dopisniku, da je prepričan, da Stalin takrat ni imel pojma, za kaj da gre, da gre namreč za atomsko bombo, in da sploh ni bil zainteresiran, kakšen učinek bo imelo to novo strašno eksplozivno sredstvo.
Eisenhower obdan od vlade milijonarjev;
hankir-ameriški poslanik v Parizu
WILSON SOLASTNIK GENERAL MOTORS NE MORE BITI V VLADI!
Revolucija v Egiptu še ni končana
CAIRO, 18. januarja — Vlada generala Naguiba je prišla na sled politični zaroti, da se pre-drugači sedanji sežim. V zaroto so zapleteni Wafdisti, stranka bivših egiptskih nacionalistov in politično najpomembnejša egipt-ska politična stranka. Poleg Wafdistov so bili pri zaroti komunisti in nekaj oficirjev.
General Naguib je razpustil vse egiptske politične stranke, odložil volitve in najavil, da bo sestavil posebno komisijo, ki naj sama od sebe sestavi besedilo bodoče egiptske ustave. Nova egiptska ustava bo stopila v veljavo šele po treh letih.
V tej dobi bo Naguib kot diktator Egipt, ki ima 20,000,000 prebivalstva, vladal. Naguib napoveduje, da bo v tem času tudi ozdravil politično življenje korupcije in podkupovanja.
Mornarji—jetniki
LONDON, 18. januarja—Prihodnjo sredo se bo vršila v Londonu seja izvršilnega odbora "Mednarodne zveze mornarjev." Seja je v zvezi z novim ameriškim vselitvenim zakonom, ki je znan pod imenom McCarran. Po tem zakonu so mornarji, ki pristanejo s svojimi ladjami v ameriških pristanišičh, podvrženi kazenskim spraševanjem o njihovem kazenskem listu in politični pripadnosti. Izvršilni odbor pripravlja mednarodni protest zoper ta določila. Norveška je že protestirala.
Listnica uredništva
Radi obilice dela, uredništvo prosi vse dopisnike, da skrbijo, da pošljejo svoje dopise in objave, posebno tiste objave, ki morajo biti objavljene ob gotovem času, vsaj štiri dni v naprej. Uredništvo skuša ustreči vsem dopisnikom in objavi prispevano gradivo čim preje, toda včasih je nemogoče ustreči, če pride dopis v uredništvo komaj en dan ali dva pred zahtevanim dnem objave. Dopisi so dobrodošli in naše dopisnike vabimo, da se po-gostoma oglasijo, toda prosimo, da upoštevate težkoče uredništva in pomagati olajšati breme b tem, da pošljete svoje objave dovolj zgodaj.'
WASHINGTON, 18. januarja—Charles Wilson, glavni ravnatelj družbe General Motors, naj bi bil v novi vladi Eisenhower j a tajnik za narodno obrambo. General Motors je kapitalistična družba, ki z obrambenim tajništvom sklepa velike dobavne pogodbe. Charles Wilson- je udeležen pri družbi kot delničar z akcijami v vrednosti dva in pol milijona dolarjev. Po ameriških zakonih je nemogoče, da bi Wilson mogel postati obrambeni tajnik in istočasno delničar družbe, s katero bi kot obrambeni tajnik sklepal dobavne pogodbe. Demokrati in republikanci so si edini, da je tako stanje nevzdržljivo. Eisenhower pa hoče Wilsona obdržati za vsako ceno.
Eisenhower je nameraval predstaviti kongresu celotno dolarji ne bodo njegovi. Wilson je do sedaj ta predlog odklanjal,
prisežena na dan inavguracije svojo vlado, ki naj bi bila že za-pili zoper Wilsona in so zahtevali imenovanje druge osebe na po-20. januarja. Senatorji so nasto-lijona dolarji, s katerimi je udeležen pri General Motors, tako da ti ložaj obrambenega tajnika mesto Wilsona.
Pogajanja, izpraševanja in intervencije so imele končno le ta uspeh, da bo Wilson podal svojo končno odločitev prihodnjo sredo, dan po inavguraciji.
Gre za to: Wilson mora kaj napraviti s svojimi dva in pol mi-odklonil pa tudi, da bi odstopil kot bodoči ameriški obrambeni tajnik. Eisenhower se je izjavil,
da hoče imeti Wilsona v svoji vladi.
Pri tej priliki je prišlo na dan,
da je Charles Wilson kot generalni ravnatelj družbe General Motors prejemal $600,000 letne plače.
Bankir—ameriški poslanik v Parizu
General Eisenhower je imenoval za novega ameriškega poslanika v Parizu C. Douglasa Dil-lona iz Far Hill, N. J. Dillon bo nadomestil dosedanjega ameriškega poslanika v Parizu Jamesa Clementa Dunna, ki je diplomat po poklicu. Pred svojim prihodom v Pariz je bil Dunn ameriški poslanik v Rimu.
Novi poslanik Dillon izhaja iz bankirske družine, je bil večkrat v Franciji, se je udeležil zadnje svetovne vojne in ima sedaj 43 let.
Industrijski krogi trdijo, da je to imenovanje bankirja za ameriškega. diplomata, ki je spodri-nil poklicnega diplomata Dunna,
dokaz, da hoče Eisenhower iti na roko ameriški težki industriji, da se začne po svetu s trgovsko politiko, ne pa z dajanjem pomoči, torej z uveljavljanjem znanega principa—"trgovina, ne pa pomoč."
Kleonora Roosevelt ima naslednico
General Eisenhower je imenoval za naslednico Eleonori Roosevelt, ki je bila ameriška članica komisije za človečanske pravice pri Združenih narodih,
Oswald Lordovo, ki izhaja iz industrijske družine. V krogih Združenih narodov Lordova ni neznana, ker se je že udejstvo-vala v odboru za otroško varstvo. V zadnji volilni kampanji se je Lordova aktivno udeleževala v agitaciji za Eisenhowerja.
Eleonora Roosevelt je podala ostavko na svoje položaje pri Združenih narodih, ker misli,
"da ji z republikansko vlado ne bo možno uspešno sodelovati."
Novoimenovani tajnik za delo Martin Durkin se sprijaznil s
Taftom in z republikanci in dobil njihovo odobritev za svoj položaj. Durkin je zatrdil, da ni za odpravo, marveč le za spremembo Taft-Hartleyevega zakona. Tajniki, pod tajniki,
svetovalci . . .
Eisenhower je do sedaj imenoval štab svojih bodočih sodelavcev in si^etovalcev kar 59 po številu. Od teh je devet pravih članov vlade z imeni tajniki, drugi so podtajniki in razne vrste svetovalci. To je štab, kakor ga do sedaj ni imenoval še noben ameriški predsednik!
Trumanovi tajniki odstopili
Dosedanji predsednik Truman je sprejel ostavko vseh članov svoje vlade in vsakega od tajnikov primerno nagovoril.
O državnemu tajniku, voditelju ameriške zunanje politike Deanu Achesonu je trdil, da je "med največjimi ameriškimi državnimi tajniki v ameriški zgodovini."
O delavskem tajniku Tobinu pa je Truman dejal: "Ponosem sem na vaše korajžne napore, da se je dosegla in obdržala pravična zakonodaja za pravice ameriškega delavstva, da se lahko organizira in se pogaja po zastopnikih svoje unije."
Danes je novi predsednik Eisenhower zapustil New York in "Ве za stalno preselil v Washington, kjer bo v torek dne 20. januarja, slovesno zaprisežen po predsedniku vrhovnega sodišča, uradno nastopil svojo službo.
ZOPET UPOR KAZNJENCEV
PITTSBURGH, Pa., 18. januarja—V kaznilnici Wester State se je uprlo tisoč kaznjencev, ki so zahtevali razne upravne reforme. Kaznjenci so poslopje zažgali in so pograbili pet straž za talce. Eden od njih je bil kasneje izpuščen in je trdil, da se z drugimi stražami ni ničesar zgodilo.
Več kakor 300 policajev je obkrožilo poslopje in so tudi trdili, da ogenj ne bo napravil posebne škode, ker je pod kontrolo.
Ropi v naselbini
Pred malo več kot tednom dni so roparji vstopili v Dolinarjevo gostilno na St. Clair Ave. in odnesli večjo vsoto denarja iz blagajne kakor tudi od lastnika in nekaj gostov, ki so se istočasno nahajali v gostilni. Prošli petek zvečer pa so se neki lopovi pojavili okrog pol enajstih zvečer v gostilni Merrymakers Cafe, katero vodita Mr. in Mrs. Frank Sodnikar na 4814 Superior Ave. Prisilili so natakarja Louis Skrajnarja, starega .42 let, iz 1392 E. 47 St., da jim je odprl blagajno, iz katere -so vzeli $400, nato pa so pobegnili. Sedmim gostom, ki so se tedaj nahajali v gostilni, niso vzeli ničesar.
Morilca šerifa prijeta
WOODSFIELD, O., 18. januarja—Smrt šerifa Bena Perrya je pojasnjena. Umorila sta ga dva kaznjenca, ki sta dne 29. decembra pobegnila iz kaznilnice London Prison Farm. Gre za Charlesa Eikleberya, starega 24 let in Williama Vandale, starega 27 let. šerif Perry je očividno naletel na dvojico in ju začel iz-praševati po osebnih podatkih, pa je Eikleberry potegnil revolver in ubil Perrya. Oba priznata, da sta nato pobegnila v avtomobilu, ki je bil last ubitega šerifa.
Avtomobil sta nato pustila na cesti in se skrivala v goratem ozemlju v Adams County, dokler nista prišla v roke pravici.
NESREČA NA NESREČO
WASHINGTON, 18. januarja —V verigi ameriških letalskih nesreč se je pripetila na Novi Fundlandiji nova nesreča. Ameriško transportno letalo "C-54" je strmoglavilo in zgorelo. Vseh 12 ameriških vojakov in en Kanadčan, ki so bili na krovu, je prišlo ob življenje. To je že enajsta letalska nesreča od novembra lanskega leta, v katerem času je 350 vojakov pri teh nesrečah našlo svojo smrt.
Tatovi se zbirajo v Londonu
LONDON, 18. januarja — Na svečanosti kronanja britanske kraljice Elizabete se ne pripravljajo samo pravi posetniki, ampak tudi mednarodni lopovi. Tudi ženske.
Policija je prijela en tak ženski tip, ki je ogoljufal londonske trgovine in hotele že za vsoto med $5,600 in $8,400.
Ta ženska je vstopila v trgovino, kjer se je predstavila kot zastopnica organizacije ameriških turistov na tej svečanosti. Nakupila je neko drobnarijo in hotela plačati z bankovcem $100. Bankovec je bil ponarejen, ženska pa aretirana.
Londonska policija je izdala nujen poziv javnosti in londonskemu poslovnemu svetu, da jc prišel čas, ko je treba imeti— pozor pred žeparji.
STAVKA V
PHILADELPHIJI
KONČANA
PHILADELPHIA, 18. januarja—Stavka voznikov avtobusnih podjetij je končana. Unija voznikov, ki šteje 10,000 članov, je glasovala s tričetrtinsko večino, naj se stavka konča. Stavka je bila svojevrstna. Vodstvo unije se je pogodilo z delodajalci o novi mezdni pogodbi, članstvo unije pa pogodbe ni odobrilo in šlo na stavko. V trajanju stavke je bilo več voznikov pretepenih od občinstva.
AMERIŠKE CIGARETE SO DOBRE
ANCONA, Italija, 18. januarja— Italijanska obalna policija je imela srečen dan. Na ribiški ladji, ki se je na videz ukvarjala z ribolovom, je zasegla veČ kakor tono ameriških cigaret, katere so tihotapci vtihotapili v Italijo. Policija je izvršila v tej gvezi osem aretacij.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
ii
19. januarja 1953
ENAKOPRAVNOST
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Ex'cept Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)_____
For Six Months—(Za šest mesecev)____.
For Three Months—(Za tri mesece) _______
-$10.00 - 6.00 _ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za Sest mesecev) _
For Three Months—(Za tri mesece)__
-$12.00 _ 7.00 _ 4.50
Entered as Second Class Matter AprU 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
ZLOČIN IN KAZEN Ш SOVJETI
(1)
Kot člana okrožnega sodišča v Mariboru me je v bivši Jugoslaviji zadela dolžnost, da sem se udeležil kazenske razprave zoper dva znana slovenska zločinca Zlahtiča in Ciča. Zlahtič in čič sta v slovenski kriminalni zgodovini dva najbolj znana zločinca. Ropala in pobijala sta po ptujskem polju in v okolici Maribora. Verigo svojih zločinstev sta zaključila z iztrebljenjem cele družine nekega trgovca s čevlji v Studencih pri Mariboru. Najprvo sta izvabila trgovca iz hiše, ga oropala in pobila, truplo pa zanesla ven na polje in ga zakopala v nekem gnoju. Da bi ne bilo pričevanja domačih, sta se vrnila na trgovčev dom, pobila zverinsko ženo in dva otroka, ki sta že spala v postelji. Govorilo je kladivo, ki je na zverinski način raz-mesarilo glave teh žrtey.
Jugoslavija, ki je vstala na razvalinah pokojne av-stroogrske monarhije v svojem novem kazenskemu zakonu oziroma v kazenskem postopniku ni pripoznala ter s tem tudi ni uvedla sistema porote. Porota je slovenski izraz za angleško besedo jury. Namesto porote je bil sestavljen v slučajih, ko je šlo za takoimenovana težka kriminalna dejanja, veliki senat, ki je sestoj al iz petih sodnikov.^ Ta veliki senat je obsodil Zlahtiča in Ciča na smrt 7 obešenjem. Kazen je postala pravomočna in je bilo treba izvesti izvršitev kazni—obešen je.
Kdor je sodeloval pri sojenju in razglasitvi sodbe, isti senat je sodeloval po jugoslovanskih predpisih tudi pri izvršitvi kazni. Zato sem moral biti navzoč tudi v momentu, ko st^ bila Zlahtič in Cič obešena.
Obešenje se je imelo izvršiti na dvorišču maribor-. skega okrožnega sodišča. Jetniški celici, kjer sta čakala oba obsojenca na usmrtitev, ste bili na malo vzvišenem prostoru nad ravnino dvorišča tako, da se je iz celic moralo iti navzdol po stopnicah. Razumljivo je, da sta oba obsojenca odšla iz svojih celic v spremstvu močne straže, en stražnik na levi, drugi na desni strani. Gre za razpoloženje obsojenca, katerega čaka smrt. V tem momentu izginejo kakršnikoli idejni, nesebični, politični, družabni oziri vsake vrste. Obsojencu je pred očmi daleč daleč samo ena iskrica—ali bo na kak način še rešil svoje lastno življenje. Prizor ko je Zlahtič stopil iz celice in se nahajal na vrhu stopnic, da gre navzdol, je bil tale;
Na nepojasnjen način je bil mož sposoben, da se je z nogami odgnal navzgor, hoteč pasti z glavo, po stopnicah navzdol, prizadejati si rane na glavi, ali pa kakorkoli povzročiti, da bi ne bil duhovno uravnovešen, -da bi ne bil pri polni zavesti in bi se ne mogla nad njim izvršiti smrtna kazen. Močne roke stražnikov so ta zadnji poskus. Zlahtiča obrezuspešile in Zlahtič je bil s Cičem vred tistega zgodnjega jutra obešen.
Razumljivo je, da ima človek v svoji sodniški advokatski praksi dolgo dolgo vrsto slučajev, ko se je bavil z obtoženci. Niso vsi slučaji tako težkega kalibra. Ena rdeča nit pa gre in je šla skozi namene in možgane teh ljudi— da se izognejo kazni in če jo že morajo sprejeti, so jo sprejeli z nejevoljo. To je duhovno stanje vseh obsojencev. Gre pač za ljudi, ki naturno odvračajo odvzem svobode in ne vidijo in nočejo razumeti, da mora biti, če naj si družba ohrani neki red, katerega urejuje zakon in če je ta zakon kršen, mora biti končno tudi zakonu zadoščeno.
Obtoženci—obsojenci redoma niso kakih visokih moralnih kvalitet. Za evropski sistem pa je veljala in še velja druga rdeča nit, ki se vleče skozi' vse kazensko postopanje in ki je bistveno različna od anglosaksonskega pravila, kadar gre za kazenski slučaj. Evropsko načelo je in je bilo: Ti si kriv, torej je na tebi ležeče, da zbereš in ponudiš take dokaze, take priče, da se tako zagovarjaš, da boš dokazal svojo nedolžnost. Breme dokazovanja ne-krivde je torej na tvoji strani.
Anglosaksonsko načelo je in je bilo: Ti si nedolžen. Stvar tistega, ki te toži in obtožuje pa je, da ti dokaže po pričah in drugem dokaznem materialu, da si kriv, česar si obtožen. Breme dokazovanja tvoje krivde je torej na strani raznih prosekutorjev, državnih tožilcev in sploh zastopnikov javnih oblasti. Vloga evropskega obtoženca je že na podlagi tega principa precej jasna.	L.Č.
UREDNIKOVA POŠTA
Poročilo blagajnika Centralnega odbora turneje slovenskih pevcev
CLEVELAND, Ohio—V skl<|i za turnejo pevcev okteta je poslal Vic Marinich, tajnik društva št. 12 SNPJ iz Murray, Utah, vsoto $29. Darovali so: Helen Okoren $5. Po $2: Vick Marinich in Mike Dragos. Po $1: Dorothy Cristensen, John Cvar, Mary Branisel, Mike Snoj, John Ve-har, Margaret Hill, Joseph Sho-ber, John Wiltner, Joseph De-vich, Andy Vercimak, Peter Butkovich, Martin Arko, Peter Blatnik, Vencel Truden, Anton Težak, Matt Simonich, Emil Zi-gich, John Petrovich.
Iz Barbertona, Ohio, je poslal Alois Ocepek, tajnik društva št. 48 SNPJ $23. Iz društvene blagajne darovano $10, na seji nabrano $13.
Joseph Pasarich, Elizabeth, N. J., poslal vsoto $20, nabrano na seji društva št. 540 SNPJ.
Iz urada Big Toney-ja, Oakland, Calif., prejeli sledeče vsote: $4.50 nabrano na društveni seji društva št. 304 SNPJ v San Franciscu, Calif. Darovali po $1: Andrew Leksan, Joe Fabian, John Barich, Anthony Kastelic, 50 centov pa Ludvik Sever.
Pri družtvu št. 594 SNPJ v Oakland, Calif., pa $14.50; iz društvene blagajne $10, po $1 prispevali: Bab Minarich, Dan Walace, Peter Franks in Anton Tomšič. Josie Tomšič 50 centov. Skupaj $19.
Mrs. Albert Kertel iz Carroll-ton, Ohio, poslala vsoto $17. Darovala sta Mr. in Mrs. Albert Kertel $10; po $2: Viktor Hri bar, Josephine Smodic in Marija Kubic. Mrs. Anna Kertel pa $1.
Miss Louisa Ann Mankoch poslala vsoto $12. Darovali so: Društvo št. 475 SNPJ, Mt. Clare, W. Va., $3; po $2: Louis Mankoch, Frank Egart, John Žnidar-šič; po $1: Ivana Hustie, Frank Bombic in Frances Miklich.
Julia Modetz, tajnica društva st. 111 SNPJ, Aurora, Minn., poslala vsoto $15. Prispevali so: Agnes Lesar $5; po $2: Antonia Bernik in Agnes Ogrinc; po $1: Mary Baitol, Agnes Žagar, Katie Drašler, Angela Yerich, Katie Alich in Mary Krasovetz.
Po $25 so prispevali: Društvo Vodnikov venec, št. 147 SNPJ, Cleveland, Ohio; društvo Prostost, št. 106 SNPJ, Imperial, Pa., in trožek št. 2 Progresivnih Slovenk, Cleveland, 6hio.
Po $10: Frank Sile, Joseph Jauh, Frances Pole, Jack Obed, Leo in Viki Poljšak vsi iž Cleve-landa, Ohio; Frank Klun iz Chisholm, Minn., Jacob Cuznar iz Los Angeles, Calif., Vincent S. Pink, Hollywood, Calif., krožek št. 13 Progresivnih Slovenk, Aliquippa, Pa., društvo Slavija, št. 1 SNPJ, Chicago, 111., društvo France Prešeren, št. 34 SNPJ, Indianapolis, Ind., društvo Narodni vitezi, št. 39 SNPJ, Chicago, 111., društvo Slovenske Soko-lice, št. 442 SNPJ, Cleveland, Ohio.
Društvo št. 65 SNPJ Breezy Hill, Kans., društvo št. 91 SNPJ, Johnston City, 111.; društvo št. 238 SNPJ, Mansfield, Ohio; društvo št. . 259 SNPJ, Meadow Lands, Pa.; društvo št. 284 SNPJ, Philadelphia, Pa.; društvo št. 300 SNPJ, Braddock, Pa.; društvo št. 319 SNPJ, Cuddy, Pa.; društvo št. 335 SNPJ, Fairport Harbor, Ohio; društvo št. 388 SNPJ, Pursglove, W.' Va.; društvo št. 473 SNPJ, Saginaw, Mich.; društvo št. 502 SNPJ, Oak Creek, Colo.; društvo št. 560 SNPJ, Aberdeen, Wash.; društvo št. 569 SNPJ, Fontana, Calif.; društvo št. 586 SNPJ, Cheswick, Pa.; društvo Svoboda, št. 748 SNPJ, Cleveland, Ohio, in društvo sv. Roka, št. 94 ABZ, Waukegan, 111.
Po $5: društvo št. 61 SNPJ,
Gilbert, Minn.; društvo Sloga, št. 224 SNPJ, Fayette City, Pa.; društvo št. 290 SNPJ, Homer City, Pa.; društvo št. 434 SNPJ, Centerville, Iowa; društvo št. 600 SNPJ, Johnstown, Pa.; društvo Trojans, št. 749 SNPJ, Johnstown, Pa.; Mr. in Mrs. Martin Vogrin, Frank Gustinčič (izročila Mrs. Vogrin), Edward Branisel (izročila Mrs. Tratnik), Andrew Melle (izročil Joseph F. Durn), Frank Kovačič iz E. 167 St., Frank Klemenčič iz E. 141 St., v spomin pokojnega Erazem Gorshe, ustanovnika dramatičnega društva Ivan Cankar.
Frank Kobal $3 (izročil Joseph F. Durn). Društvo št. 125 SNPj, Hibbing, Minn., poslalo vsoto $2.
V imenu odbora društvom in posameznikom najiskrenejša zahvala !
John Pollock, blagajnik.
Iz Collinwooda
CLEVELAND, Ohio — Žcleč srečno in uspešno leto 1953 uredništvu tega lista, kot vsem cenjenim čitateljem, prosim obenem pozornosti vseh članic Slovenske ženske zveze, da omogočijo pomembni dan otvoritve sedanjega novega glavnega urada z njih prisotnostjo, če le količkaj dano!
Slovestnost omenjenega dne se vrši v nedeljo, 25. januarja v Chicagi, 111., kamor je bil od zadnje konvencije v juniju premeščen glavni urad. Sedanja glavna tajnica, Mrs. Albina Novak, sporoča, da je obljubilo posetiti več Clevelandčanov kot tudi iz drugih krajev naseljenih rojakov to pomembno proslavo, katera vnaprej bil ježi odobravanje nakupa lastnega poslopja organizacije Slovenske ženske zveze.
"Open House" slavnost so obljubili posetiti tudi naši odlični pevci: Mr. Anton šubelj, Mrs. Josephine Petrovčič in Mr. Edward Kcnik, kateri bodo nastopili tudi na koncertu omenjeno nedeljo, ki se vrši v novi dvorani cerkve sv. Štefana na 23. uhci.
Vlak iz clevelandskega terminala odide med drugimi v soboto tudi ob 10.50 uri zvečer, ali mogoče še prikladnejši zatem ob 12.30 (ponoči). Ta slednji dospe v Chicago v nedeljo zjutraj ob 7.10, kar daje dovolj časa vsem posetnikom do popoldanskega koncerta.
Vabi se na tojpomembno slavnost glavnega urada vse naše clevelandskih podružnic članstvo, ker bilo bi nadvse razveseljivo v družabnem krogu proslaviti napredek naše Slovenske ženske zveze.
V blagohotno pojasnilo glede vožnje je: cena za posamezno osebo (Coach round trip) $24.96, če pa potuje skupina treh oseb skupno tja in nazaj kot grupa, je vožnja le: $18.75 (in davek je vključen). Iskreno je želeti, da bi se oglasilo več oseb za to potovanje in da bi v veselem razpoloženju ohranih dogodek proslave naše "ženske" organizacije. S pozdravom
Josephine Praust.
Za pojasnila sem na uslugo. Moj naslov je 1281 E. 169 St., Cleveland 10, Ohio.
YOU
can be the woman of the year
rtlTAlU rOR NURSING-« Ik# nect	profauton far
w#m#m k • Nation«! &n*rg*iwv

Talk to CXractor •( Nutw at yew local hoipttol, or appfy tm • •ollaglat* ar bowM l*nl Nvntne,
Poročilo z letne seje Slov. nar. doma
CLEVELAND, Ohio—V četrtek, 8. januarja se je vršilo letno zborovanje lastnikov izdanih članskih certifikatov Slovenskega narodnega doma.
Udeležba je bila lepa od strani društvenih zastopnikov kot tudi posameznih lastnikov Slovenskega narodnega doma.
Zborovanje je odprl predsednik SND Charles Vertovšnik ob 8.15 uri zvečer, nakar je pozdravil vse navzoče s željo, da se to zborovanje vrši v lepem redu, kar bo v ponos in napredek našega Slovenskega narodnega doma.
Predsednikom tega zborovanja je bil izvoljen brat Joseph Trebeč, za podpredsednika pa Joseph Skuk in John Centa, za-pisnikarica Josephine Petrič.
Brat Trebeč pozdravi navzoče ter apelira, da naj sledijo pazno vsem razpravam in sklepom, katere bo ta zbornica naredila.
Nato so prišla poročila odbora. Prvi je poročal predsednik Doma Vertovšnik, ki je imel spisano poročilo, v katerem je orisal poslovanje in napredek za preteklo leto. Zbornica je njegovo poročilo sprejela z navdušenjem. Sledilo je poročilo tajnika Tavčarja, kateri je podal finančno poročilo o dohodkih in izdatkih za preteklo leto. Isto je bilo podano poročilo Gospodarskega odseka, kateri servira ribjo večerjo ob petkih. Poročilo tajnika je zbornica z navdušenjem sprejela.
Nato so sledila poročila predsednika nadzornega odbora in predsednika Gospodarskega od-boi'a. Vsa poročila so bila sprejeta in po poročilih je bil stavljen, podpiran in sprejet predlog, da se da skupnemu direkto-riju zaupnico za njegovo dobro poslovanje.
Sledila je volitev sedem direktorjev, in sicer ponovno so bili izvoljeni: Joseph Okorn, John Centa, Leon Poljšak, Frank Wirant, John Pollock in Stanley Dolenc, na novo izvoljen Max F. Traven, namestniki: John Lekan in Frank Mack. Ker so volitve trajale delj časa, je bilo zborovanje zaključeno ob 11.15 uri zvečer.
V torek, 13. januarja se je vršila prva seja novega in starega direktorija, na kateri se je konstituiralo odbore, in sicer: Predsednik Charles Vertovšnik, podpredsednik Frank Plut, tajnik John Tavčar, blagajnik John Centa, zapisnikarica Josephine Petrič; nadzorni odbor: John Pollock, Josephine Zakrajšek, Leon Poljšak, Anton Wapotich in Frank Elersic; Gospodarski odbor: Frank Česnik, Janko N. Rogelj, Joseph Okorn, Frank Wirant, Joseph Fifolt, Stanley Dolenc in Josephine Stwan, namestniki : Podpredsednik Mak F. Traven, tajnik Andy Turkman, blagajnik Andrej Tekauc, zapisnikar John Lekan.
Osvoji se sklep, da se plača članarino Norwood Community Council $10 za 1953 in za zastopnike so izvoljeni Frank česnik, John Tavčar, Joseph Okorn in Frank Wirant. Za Federacijo narodnih domov so izvoljeni Charles Vertovšnik, John Tavčar, Josie Zakrajšek in Frank Česnik.
Direktorske seje so vršijo vsak drugi torek v mesecu v
dvorani št. 4, staro poslopje. ---/-—-
авкшвшаввввввввА
Oglažajte v - - -Ei^akopravnosti
Vabilo Delničarjem North American banke
CLEVELAND, Ohio—Zadnjo sredo tega meseca, 28. januarja se vi'ši delničarska letna seja slovenske The North American banke. Letos se bo vršila prvič dva tedna pozneje, kakor je bilo poprej običajno, namreč vedno druga sreda, od sedaj naprej bo pa vedno četrto sredo imenovanega meseca.
Seja se vedno vrši v spodnji dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clairju, kjer se prav prijazno lahko med seboj poraz-govorimo. Kakor je to običajno, bo tudi nekaj prijetnega prigrizka. Kdor še do sedaj ni obiskal take glavne seje, naj poskuša se iste udeležiti. Vsak delničar bi bil dolžan to storiti kot delničar svojega podjetja, ki take rapid-no napreduje in prinaša investiciji dobre obresti.
Vsekakor pa je nujno potrebno, da kdor se le ne more udeležiti seje, naj pošlje svojo "Proxy" banki, da se glavna se-
ja zamore vršiti. Brez zadostnf "Proxy," se tudi postavno ne k mogla vršiti. Vsak naj ve, da j banka strogo pod državnim za' koni, ki se morajo natančno i^' vrševati.
Na seji boste prejeli tudi vs* pojasnila v tiskovinah in v raZ' lagi na vprašanja; dobili bost£ tudi še večje zaupanje in pono^ v svoje lastno podjetje, ko bO" ste o vsem poučeni, kako prinaš« banka korist svojim ljudem, pf samezno, kakor tudi v splošnetf. naselbini.
Iz zgodovine vemo, da so bil' delničarske seje silno burne ^ dvorane za seje premajhne, M ni bilo vse v I'azvoju in napred' ku. Sedaj, ko banka rapidno ^ dobičkanosno napreduje, se del' ničarji toliko ne. zanimajo. S# pač ljudje, vedno pripravljeni z* udar. Pridite na sejo in imel" bostn prav prijeten kratek čas!
Anton Grdina, predsednik
Uradniki lovskega kluba
Pri lovskemu klubu St. Clair Rifle and Hunting Club smo izvolili za tekoče leto sledeče uradnike : Predsednik Frank Zietz podpredsednik Louis Pike, tajnik in blagajnik Albert Peterca, zapisnikar Fred A. Kochevar, oskrbnik pušk Ed. Petrick, gospodarski odbor: Frank Kramer, Frank Spenko, Ed. Petrick, Frank Kosec, Mike Telich in Frank Kramer, predsednik; nadzorni odbor: Leo Lukič, Louis Pike in Mike Telich.
Seje kluba se vršijo vsak prvi petek v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave., ob 8. uri zvečer. V soboto, 21. februarja prire-
'-----—A t*, V i IICIJIHIICJ-'
di klub srnjakovo in kokošjo boljše - plače.-Industrijeki-
čerjo v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Vstopnice na ta slavnostni banket se že dobijo pri vseh članih kluba. Vse naše stare prijatelje vabimo že danes, da si naj zapomnijo ta datum. Pa tudi naše nove prijatelje prosimo, da pridejo in pomagajo napolniti dvorano kakor je bilo še vednd na takem banketu.
Več o tem se bo že še pozneje poročalo. Za sedaj—preskrbite £i vstopnico za banket lovcev v soboto, 21. februarja 1953.
Član
SLABE PLAČE
Črni delavci v afriških kolf nijah imajo neprimerno slabs' plače od belcev.
Severna Rodezija je anglešk* kolonija v osrčju Afrike. Iio' skoraj 2 milijona prebivalcev, # tega pa je samo 23,000 belce\' Upravljajo jo guverner in zakf nodajni svet, v katerem sta s»' mo dva domačina.
Rodezijski rudar—Evropejec ki dela na površinskem kopu im^ 75 funtov plače na mesec, a Čri*^ rudar dobiva za isto delo samo funte.
Tudi v francoski Zahodni riki (16 milijonov prebivalce^' od tega 52,000 belcev) imajo ef ropejski delavci neprimerP"
Poročilo podružnice št. 39 SANSa
CLEVELAND,' Ohio — V decembru so prispevali v upravni sklad pri podružnici št. 39 sledeči: Po $5: Društvo Novi dom, št. 7 SDZ, društvo Jugoslav Camp, št. 293 WOW in Leonard Poljšak.
Po $10: Felix Strumbelj, krožek št. 2 Progresivne Slovenke, pevski zbor Zarja, prijatelj SANSa in Svobodomiselne Slovenke, št. 2 SDZ.
Po $12: Društvo Vodnikov venec, št. 147 SNPJ in društvo Naprej, št. 5 SNPJ.
Društvo Slovan, št. 3 SDZ $25.
Podružnica št. 39 SANS je po tajniku izročila v glavni urad SANSa $132.43.
Vsem topla zahvala, društvom in posameznikom pa srečno in zadovoljivo leto 1953!
V imenu odbora podružnice št. 39:
John Pollock, tajnik
vec-črnec dobiva mesečno od ^ do 19 tisoč frankov, ko dobivaj' belci za isto delo od 12 do 40 t'' soč frankov. Francoski državni' ki pa se na vseh zasedanjih me<3' narodnih organizacij hvalijo, k)' ko so uspeli zagotoviti enake pravnost v deželah Zahodne Af' rike.
Ni čudno, da prav te dni sta^' ka v Severni Rodeziji okrog 30,' 000 črnih rudarjev.
KLJUČ BELE HIŠE
Ko se je predsednik Trumai" pred meseci preselil iz začasne' ga bivališča Blair House v Bel" hišo, mu je bil izročen zlat klju& Toda tisti ključ ne odpre nob®' ne ključavnice in predsednik bo shranil za spomin. Značiln"; je, da prednja vrata Bele his^ v Washingtonu niso nikdar г^'-klen jena. Sicer imajo vrata kljU' čavnico, kot se za vsaka pošten) vra^ spodobi, toda niso nikol' zaklenjena.
Kljub temu se stanovalceP'. Bele hiše ni treba bati tatov i" roparjev, ker vse vhode straži noč in dan oboroženi vojaki. P" leta 1901, ko je pod roko ateH' tatorja padel predsednik Williaf McKinley, je bila Bela hiša n® široko odprta tako rekoč vsake" mu. Od takrat naprej so vhod' г zastraženi. Toda glavna vrata; Bele hiše niso nikdar zaklenjena-—NOVA DOBA
NAJSTAREJŠA LEKARNA V JUGOSLAVIJI
Menda je najstarejša lekarna v Jugoslaviji lekarna samostana "Male brace" v Dubrovniku, ki je bila osnovana leta 1317. Ima ohranjenih še precej posod za shranjevanje in pridobivanje zdravil. Tudi nekaj literature se je ohranilo iz starejših časov, tako na primer najstarejša apo-tekarska knjiga, ki je bila tiskana leta 1491.
» Д F # T V eOUNO
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Belo zlato Makedonije
Bombaž so gojili v Makedoniji ze v davnih dneh, ko so še vladali Turki na Balkanu, toda le iia neznatnih površinah., Z leti pa zavzema ta, za našo tekstilno industrijo kultura čedalje Večji obseg. V primerjavi z letom 1939 so sedaj zasejali z bombažem za 70 odstotkov večje površine, vendar so možnosti še Večje, posebno ko bo meliorirano Struminško polje in pa Povar-^iarje. Bombaž je rastlina, ki zahteva precej vode. Z razširitvijo namakalnega sistema bo Oiogoče gojiti bombaž na 35 tisoč hektarih. Zadnji dve leti se Je hektarski donos bombaža posebno. povečal v nekaterih za-•^fugah struminškega okraja, kjer je dosegel celo do 1000 kg '^a hektar. Letos je bila dobra letina tudi v tikveškem in dje-vdjelijskem okraju. Zadnje čase se pridelovalci bombaža zelo za-nimajo za nove agrotehnične Ukrepe, ki zagotavljajo večji donos.
Lepa je Makedonija, ko zori bombaž. Zdi se, kakor da je po vardarski dolini do naših južnih nieja, pod pobočji Belasice in po dolini reke Strumice zapadel sneg. Bombažni kosmi se belijo na dolgih steblih. Ne veš, kaj je PHjetneje za oči: ali lepi cvetovi ali napeti zeleni popki, ki sramežljivo silijo v cvet, ali bombažni kosmi, polni pajčevinasto nežnih niti.
Bombaž ne dozori ves hkrati. Zadružnice po cele tedne nabirajo v predpasnike to svoje "belo zlato," kajti to je delo, ki iga opravljajo dekleta. Vesele obirajo bombaž in pojo . . . Kadar je letina dobra, ga je dovolj za državo in zanje. Pozimi bodo skladale v dekliške skrinje balo, flevestino opremo: ženinu bodo stkale svatovsko srajco, ki jo bodo bogato izvezle. V vsak vbodljaj z iglo, v vskladanje barv bodo vložile vse svoje hrepenenje, misli in želje . . .
Neizčrpna je ljudska domišljija. Tudi v zvezi z bombažem je Ustvarila čudovite zgodbe, med drugimi tudi pravljico o kraljici bombaža, ki je živela v davnih časih na prekrasnem, snežno-belem bombažnem polju, kjer se tisoči popkov odpirajo v bele cvetove. Njen glas je bil kakor pesem ptic, kakor žuborenje gorskega potoka, kot šelestenje listja. Ob zori se je umivala s kapljicami rose, nežna kot pena je počivala na mehkih, belih bombažnih cvetovih . . .
Je pa še druga, resnična povest, povest o dekletu, ki so ji roke hitre, močne in neutrudne, ^ite las ji obkrožajo čelo kakor aureola, njen smeh je radosten klic na delo. Med odmorom ji je socn| trava bogato pregrinjalo.
je povest o zadružnici Lenki Kotevi, ki nabere dnevno nad 70 % bombaža. Krožijo tudi zgodbe o mladih dekletih Murtinkah,
ki so napolnile cele sobe z dragocenim plodom, katerega so brale nežno, kakor da bi pletle kito cvetja za ljubega.
Bombaž je tem krajem kar nekakšna sveta rastlina — njihov kruh in obstoj. Od bombaža je odvisno, ali bodo pozimi bogate svatbe; če bombaž dobro obrodi, bo dovolj zabav.
Vedno pa ni tako. Če pride zgodnja slana, se zdi, kakor da je zamrlo v teh naseljih vse življenje. Če pade slana, kadar cvete ali zori bombaž, potem je bil ves trud zaman. Tega se boje že, ko se jejo bombažno seme, ko ga plevejo prvič in drugič . . . O tem se pogovarjajo na vasi ob nedeljah, ko plešejo "oro" sredi vasi.
Veseli so bili ti ljudje, ko so zvedeli, da v znanstvenem institutu za bombaž v Skoplju raziskujejo nove sorte. Zadružiki v Gradašorcih so dolgo prebirali časopise, ki so pisali o prvih uspehih instituta. Prebirali so vrstice in kar verjeti niso mogli: "Glej no, glej! Tule piše: bombaž z dolgimi svilenimi vlakni," se je čudil starček.
"Čudeže delajo . . . Prav zares," so dejali drugi.
Tisti, ki je imel časnik v rokah, je razlagal. Povedal je, da bodo prav oni dobili to novo seme, ki so ga vzgojili v znanstvenem institutu. Dobre letine bodo prišle . . . Ljudstvo je poslalo zahvalna pisma ljudem, ki si prizadevajo za napredek njihovega bombaža.
Medtem ko so ljudje razpravljali in pričakovali novih poročil o znanstvenih rezultatih, je dr. Ružica Glavinic ogledovala svoja ppskusna polja, svoje nove rastline. Z njo je bila skupina mladih agronomov. Ko bodo iz belih niti izvlekli seme, bodo dali svojemu ljudstvu prvi dar, bogato darilo, uspeh svojih dolgoletnih znanstvenih raziskav. Delo je dalo sadove. Bombaž nove sorte bo dajal dva- do trikrat več kakor dosedanji. Mlada znanstvenica dr. Ružica Glavinic je bila v Sovjetski zvezi sodelavka akademika Lisenka. Že so je pripravila, da bi predložila doktorsko disertacijo, ko je slišala za resolucijo Informbiro-ja. Zvedela j%! zanjo iz njihovih ust. Prepričevali so jo, naj se ne vrača v domovino, ker ne bo imela pogojev za delo. Opustila je doktorsko disertacijo in se povrnila k svojemu ljudstvu, v Beograd, svoj rojstni kraj. Tam je dejala, da želi delati, raziskovati po novih znanstvenih metodah.
"V Makedoniji boste imeli dovolj dela. Makedonške sorte bombaža niso plemenite, zemlja pa je za bombaž primerna. Makedonija naj postane naša bombažna plantaža . . ."
.S temi besedami so jo poslali v Makedonijo. Postala je znan-
^ It's a Lafk to Park This Way ^
Since many motorists find parking is their biggest driving difficulty, the Orange Disc, Gulf Oil house magazine, recently conducted street tests to find the most practical method. As a result, the editors recommend the steps, below, claiming they will put even new drivers safely in to the curb in "one pass."
.pull up parallel 10 the car snead of the parking space, prefera-»»d NOT MORE THAN 0 FEET away from it (check dis-ance through your right door win-ow). Stop when rear bumpers of about even. Make sure foad IS clear to rear.
Back up slowly, turning steer, ing wheel as. far right as possible. This swings car into parking space at aboul a 45° angle. When from seal is even with the other car*s rear bumper (position above), straighten front wheels, still backing slowjy.

TT,»Sp^OUR RIGHT FRONT car'« ri	opposite the other
ins wkTt	start turning steer-
< ar'n r 'u When clear of other torn bumper, quickly complete
Twin In	M far as
fn	slowly as far as neces-
car "in" without hit.
- ^ car to rear.
, THIS SHOULD ALIGN YOU with curb in parking position. If not, straighten wheels and pull forward until aligned. Stop in center of space. Any difficulty with the method can usually be cleared up by a few minutes trial on a quiet street where the motorist can dismount and check hia position against these diagrams. ,
stveni sodelavec instituta za bombaž v Skoplju, kjer se je zbrala skupina mladih znanstvenikov. Začeli so se poskusi. Gojili so nove sorte, izboljševali dosedanje, raziskovali agrotehnične ukrepe in bolezni bombaža. Zastavili so si nalogo, pridobiti nov, rodovitnejši bombaž, ki bo dozorel pred prvo jesensko slano. Novo seme mora biti primerno za naše podnebne in geološke razmere.
' Med sodelavci, ki si jih je izbrala mlada znanstvenica, sta se posebno izkazala Josif Mane v in Galaba Maneva. Začeli so iz majhnega. Sprva so delali poskuse v 250 cvetličnih lončkih, ki so jih razpostavili v selekcijskih in hibridnih vrtovih. Posejali so seme in nestrpno čakali klice mlade rasti. Od kali vse do dorasle rastline so laboranti nekaj mesecev opazovali nove rastline, ki so zrasle iz ameriškega in egiptovskega bombažnega semena, najboljšega na svetu. Nove sorte je bilo treba prilagoditi domačemu podnebju, to delo pa je zahtevalo raziskovanje, opazovanje in predvsem mnogo potrpežljivosti.
Ko je bombaž cvetel, so po sončnem zahodu mladi znanstveniki kastirali cvetove. Ob prvem svitu so bili že spet na svojih poskusnih poljih. Niso smeli počakati sončnega vzhoda, kajti sonce bi jim zaprlo cvetove m bi ta dan ne mogli nič več opraviti. Morali so delati hitro in pazljivo. Cvetni prah z moške rastline so prenašali na žensko. Hiteli so od cveta do cveta in umetno oplojevali . . .
Takšni so bili začetki. Danes pa — na poskusnih postajah v Strumici, Kavadaru, na Ovčjem polju in v Kočanih rastejo poleg ki-mežljavih starih jastlin nove sorte bombaža. Zadružniki postajajo ob njih, otipavajo listje in — kar ne verjamejo lastnim očem. Samo da bi čimprej dozorel, da bi videli njegovo plodnost potem pa bodo sejali na svojih poljih samo to sorto.
To je četrta žetev nove vrste bombaža na teh poskusnih postajah, letošnje seme pa bodo dobile tiste zadruge, ki bodo v bodoče sejali samo bombaž.
JSevena 'leohareva
Cement pro+i plesnobi
Ameriškim tehnikom je uspelo sestaviti tak cement, ki onemogoča plesnobo na betonskih zgradbah, katere so izpostavljene vlažnemu zraku. Ta material so napravili tako, da so cementu dodali baker ali pa njegove soli. Pri poskusih so uporabili več kot 20 snovi in celo radioaktivni baker.
Kaže, da je doslej najbolje uspel oni cement, ki ima do 10 odstotkov neke arzenske bakrove spojine. Dodatek te snovi sicer nekoliko oslabi mehanske lastnosti cementa, toda to neprijetnost je mogoče ublaižti s tem, da sc prevleče navadni cement s plastijo pobakrenega cementa.
Bakreni cement j euporabcn kot gradbeni material za zidove in strope sanitarnih naprav, za kabine v kopališčih za stene tušev in velikih kuhinj ter sploh vseh prostorov v katerih je vlaga nesorazmerno velika.
Zanimivo je, da je tak cement z več kot 10 odstotki bakrene spojine pobaravan in činkuje dekorativno, kar včasih omogoča, da barvanje zidov ni potrebno.
(Po "Ljudski pravici")
40\JR iivof
.i
RAZNE VESTI IZ STARE DOMOVINE
Največja jelka v Evropi se je podrla
Trnovski gozd na Primorskem se je do nedavnega ponašal z tako imenovano "debelo jelko," ki je imela za evropske pojme ogromne dimenzije in so jo smatrali za največjo jelko v Evropi. Ta jelka je bila res pravi velikan med svojimi sovrst-nicami. Za celih dvanajst metrov je bila višja od drugih ter je bila že od daleč vidna. Visoka je bila 46 metrov, obseg pri zemlji je znašal 7.63 m, v prsni višini pa 5.85 m premera. Ta jelka, ki je bila ponos vseh domačinov, je žal, začela leta 1946 naglo hirati. Napadli so jo lu-badarji in razni rastlinski paraziti, posebno lesne gobe in tako je začela gniti tudi v notranjosti.
Burja, kakršne v Slov. Pri-morju ne pomnijo že mnogo let, je v začetku decembra zapela svojo smrtonosno pesem tudi nad trnovskim gozdom. Njena silovitost ze je stopnjevala iz dneva v dan. Mnogo dreves je izruvala s koreninami vred. Debela majala ter končno po nekaj dneh, v nedeljo 7. decembra podlegla. Ogromno drevo je zgrme-lo na tla. Z njo je Trnovski gozd izgubil eno svojih največjih znamenitosti.
Nad milijon dolarjev bodo prihranili
Franc Šali, strojni ključavničar v Mariborski livarni in tovarni kovinskih izdelkov je konstruiral nov stroj za izdelovanje železnih in medeninastih spiralnih cevi, ki se uporabljajo v elektroindustriji in pri sanitarnih napravah. Dosedaj je morala Jugoslavija za te cevi v inozemstvu plačevati velike devize, tako da bo z izdelovanjem doma prihranila letno nad en milijon dolarjev.
Uprava tovarne se je na zagrebškem velesejmu zanimala pri neki angleški tvrdki, ki izdeluje takšne cevi, da bi ji prodala tudi stroj. Kar pa je trgo-
ivec zavrnil, češ, da na ta način ne bi radi ustvarili konkurence na našem trgu.
Ključavničar šali ni bil nikjer v inozemstvu, da bi kopiral stroj, ampak ga je izdelal popolnoma po lastni zamisli skupaj z domačimi strugarji. Svoj izum, ki je izdelan ves iz domačega materiala, je dal na razpolago svojemu podjetju, kjer je zaposlen že vsa leta po osvoboditvi.
Trenutno izdelujejo na ta stroj cevi od 8 do 55 premera. V kratkem pa bo podjetje te cevi po konkurenčnih cenah lahko ponudilo tudi v inozemstvo.
Ф	'
Ana Zupan zahteva svojega otroka
Na zahtevo Slovenke Ane Zupan se je pred ameriškim sodiščem v Nurnbefgu 16. decembra pričel sodni proces. Podobno kakor nedavno Pirečnikova, zahteva Zupanova, da ji vrnejo otroka, ki so ga nacisti med okupacijo odvzeli in ga odpeljali v Nemčijo. Vsi so prepričani, da bo Zupanovi ugodeno. Tako se morajo slovenske matere po svetu tožariti za svojo lastno kri, dočim je Jugoslavija vrnila staršem, ki se nahajajo v inozemstvu, že ne tisoče otrok in to brez vsakršnih sodniR procesov.
Umrl je ustanovitelj lovskega društva
3. decembra so slovenski lovci spremili na zadnji poti zaslužnega slovenskega lovca in ustanovitelja slovenskega lovskega društva dr. Ivana Lavren-čiča. Ž ljubljanskih Žal je peljala njegova zadnja pot skozi Vrhniko, Cerknico in čez Bloke v Sadražico, kjer se je rodil in kjer si je pod Travno goro izbral svoj grob. Slovenski lovci so se poslovili od njega s smrekovimi vejicami, s častno salvo iz pušk, nato pa je lovski rog pretresljivo "štirikrat oznanil "konec lova."
Tako je legel v grob res zaslužen in spoštovan slovenski mož, ki je v teških razmerah v borbi z nemškimi bogataši leta 1907 ustanovil Slovensko lovsko društvo, ki se je potem vse-
stransko udejstvovalo in bilo deležno lovskih trofej, • ustanovil 1. 1910 lovski časopis "Lovca," ustanovil Jugoslovansko kinološko zvezo, ki je postala članica Mednarodne kinološke federacije ter napisal dolgo vrsto odličnih lovskih in kinoloških člankov in razprav.
z leti vid pesa
v večini primerov opeša ljudem
vid v starosti okrog 40 let
V Franciji so lani pregledali oči več deset tisočem ljudi različnih poklicev. Ugotovili so, da opeša vid ljudem v večini primerov v starosti okrog 40 let. Pri odraslem človeku posreduje očesno zrklo možganom vsak dan nad milijon slik. Samo po eni predstavi v kinu registrira človeško oko kakih 250,000 slik. Tolikšen napor dan za dnem povzroči seveda pešanje vida. Zato je priporočljivo, da vsak prileten človek vsaj enkrat na leto gre k zdravniku za očdsne bolezni.
Že v dvajsetem letu kakih 23ljudi slabo vidi. Med 20. in 30. letoin se ta odstotek poveča na 39 % med 30 in 40 letom pa na 48%. Med 40. in 50. letom slabo vidi 71 '/o ljudi, od 60. leta naprej pa 95%. Razni poklici različno vplivajo na vid. Med šoferji, strojevodji in drugimi prometnimi uslužbenci je samo 16% takih, ki slabo vidijo, v tekstilni industriji jih je 22, v lahki industriji 25, v težki 35, v industriji pohištva pa 50%. Znatno Večji je odstotek ljudi s slabim vidom po pisarnah.
Raziskave so tudi pokazale, da se ljudje večinoma premalo zanimajo za svoj vid, da mnogi nočejo nositi naočnikov in s tem še bolj škodujejo očem. Tako na primer človek, ki bi moral nositi naočnike samo dveh dipote-rov, dela, če jih ne nosi, z 20% manjšo delovno storilnostjo in sc mnogo hitreje utrudi. Ljudje ki so jim potrebni naočniki 5 diopterov, so brez njih malone povsem nesposobni za delo.
Don't gambU with fire— the odds are against you!














Rewarding in so many ways... your Career in Nursing!
How would you like to share in the brightest future that professional nursing has ever faced? How would you like the advantages of an assured income, a secure future—and almost unlimited opportunities to further your career?
All this is now made possible for you—because today there is an ever-increasing demand for more health care. But these are just a share of your rewards in nursing.
There are rewarding associations, too! You belong to a courageous team—working together with some of the finest people in the community —our physicians, surgeons, our nurses.
АИ this—ptm the assured income this growing profes^ oiTersI And the rewards of your fme education in nursing go on even after you marry and have a family. For the knowledge you have gained makes you a wise, capable wife.
Enroll Now OS a Student Nurse
Today more and more young women want to make nursing their profession, ia preference to any other career. Act now to enter the Nursing School of your choice.
Ask your school adviser or the Director of Nurses ai your local hospital for information on liow you can cotei « collegiate or hospital School of Nursing.
Like other American business firms we believe that busitutt has a responsibility to contribute to the public welfare.
This advertisement is therefore sponsored by
ENAKOPRAVNOST
Društveni koledar
JANUARJA 1953 24. januarja, sobota—Veselica društva Ložka dolina v SND. 31. januarja, sobota—Veselica krožka št. 2 Prog. Slov. v SND.
FEBRUARJA 1. februarja, nedelja—Koncert zbora Slovan v avditoriju Slov. nar. doma, St. Clair Ave.
7. februarja, sobota—Veselica društva France Prešeren št. 17 SDZ v SND.
14. februarja, sobota—Veselica društva Cleveland št. 126 SNPJ v SND.
PRODA SE
Ford Dump Truck
1 tone, v najboljšem stanju. Cena zmerna.
Zglasite se na 1078 E. 64 ST. ali pokličite HE 1-9231
SPALNO SOBO SE ODDA V NAJEM
pošteni ženski srednje starosti. Za naslov se poizve v uradu tega lista.
HIŠA NAPRODAJ
PRODA SE GOSTILNO
z D3 in D2 licencami
Dober promet v tovarniški okolici v Akronu. Se proda radi bolezni. Poleg je stanovanje s 3 sobami. Najemnina $75. Dobi se najemninsko pogodbo,—Cena $17,000.
Obrnite se na CLIFTON REALTY BO 2-0911
IŠČEJO STANOVANJE
MLAD PAR
išče stanovanje s 3 do 5 sobami. Oba zaposlena, želita do 18. n%arca. Kdor ima za oddati, naj blagovoli sporoči na EN 1-1473
DELO DOBIJO MOŠKI

PRIDRUŽITE SE TAPCO SKUPINI
TAPCO
potrebuje TOOLMAKERS
za eksperimentalno delo pri izdelavi jigs in fixtures
VERTICAL TURRET LATHE . OPERATORJE
PRESS OPERATOR VAJENCE
Morate biti pripravljeni delati katerikoli šift. Dobra plača od ure. Idealne delovne razmere. Prosimo, prinesite izkaz državljanstva.
Urad odprt dnevno od 8. zj. do 5. pop.; ob sobotah in nedeljah od 8. zj. do 4. pop.
THOMPSON PRODUCTS, INC. 23555 Euclid Ave.
C.T.S. Bus št. 28
MARCH OF DIMES
March
POLIO
■7-8 P:M.
STRAN i
ENAKOPRAVNOST
WARWICK DEEPING
USODOVEC
ROMAN
(Nadaljevanje)
Blato in solze? Blatu ni bilo moči uiti, a solze so bile še neizlite, čeprav bi ji bil jok nemara dobro del. Jokati je hotela šele tedaj, če bi jima mogle solze pomagati. Mislila ali bolje čutila je, da se nič velikega ne zgodi brez globokega čuvstva — in nič tako, da ne bi visela nad izpolnitvijo senca grozeče tragedije. Njena tragedija bi utegnila biti v tem, da bi ji Furze odrekel svojo vero.
Treba je bilo kljubovati slučajnosti in predsodkom. Časih je čutila, da sta s Furzeom podobna dvojici, ki stoji ob robu prepada, ona pripravljena, da se vrže vanj, on pa zmožen, da jo potegne nazaj. "Ne bodi nespametna, ljuba — samo ubiješ se na čereh." Treba ga je bilo prepričati, da se ne bo ubila; a tu se ji je odkrila nova težava. Ali naj tvega skok sama, njega pa pusti zgoraj, da jo bo gledal?
Potem bi mu morala zaklicati: "Glej, živa sem. Nisem se ubila. Zaupaj vame in skoči za menoj!" A kaj, če bi se branil skočiti za njo? Da, tedaj bi bila res ubita in osramočena.
Toda nad takimi prepadi stoji pogum in vihti plamenico. V ognju, ki je sama sedela pred njim, so se ji prikazovale slike. Videla je žensko roko, iztezajočo se, da bi potegnila živ ogel iz žerjavice. Le naj jo opeče; to je bila stara ognjena preizkušnja, ki jo tvegajo in sveto prenašajo od začetka vekov. Ljubezen in veliko sočutje ljubezni delata take preizkušnje mogoče.
In tako se je čez tri mesece s pripravljenim duhom vzdignila na pot. On je še vedno molčal; na njej je bilo, da ga izzove. Če bo terjal, naj gola jezdi skozi Coventry — prav, tedaj bo tvegala tudi to. Velikodušno tveganje ni sramota.
Izbrala si'je dan, ko njegove stare postrežnice ni bilo na Uso-dovcu, in vzela s seboj, kar je potrebovala. Na žlindrasti poti je srečala ubogega Coodea, ki je potiskal samokolnico z dvema kurnikoma. Njegovo edino oko je žalostno ošinilo košarico na njenem komolcu.
v BLAG SPOMIN
ob 10-letnici odkar je umri v cvetoči mladosti stor 16 let, naš nepozabni sin in brat
LOUIS MOŽE
Zatisnil je svoje mile oči dne 19. januarja 1943
Sinko, bratec zlati, kje si zdaj Ti, Tvoja ljubezen, mile oCi? V grobu zdaj Tvoje truplo trohni, v rajskih višavah se duh, veseli. Ti nepozabni šel si od nas, vsi Te pogrešamo vedno vsak čas.
Žalujoči:
Anton in Helena, oče in mati Anton ml., brat
Cleveland, O., dne 19. jan. 1953.
"Greste nakupovat?"
Nak, nakupovati očividno ni šla. Vsak je lahko videl, da je bila košarica polna.
"Dobro delo grem opravit," je rekla in se nasmehnila.
Obstal je in bolestno gledal za njo. Celo dotorej se je izpozabil, da je pustil samokolnico pred svojimi vrati, odklobuštral na konec vrta in vdano oprezal za njo. Skozi golo seč jo je videl, kako je šla po cesti in pri Šestih jelkah zavila na usodovsko pot. "Na Usodovec!" Vraga — kaj je neki mislil ta človek? Namesto da bi se poročil z njo, je trpel, da si je takole ugonabljala dobri sloves! To ni bilo spodobno.
Dve blatni kolotečini, na pol zaliti od rumene vode, sta jo privedli na dvorišče in k ribniku. Videti ni bilo nikogar, a slišala je ropot rezalnika na skednju, kjer je Will stresal peso v stroj. Furze pa vrtil ročico. Krma za ovce in goveda! Tačas bi morale druge roke pripravljati jed za moža.
Nobeden je ni videl, ko je stopila v hišo. S košarico na komolcu je krenila naravnost v kuhinjo in našla štedilnik brez ognja.
"Spet ima 'mrzel' dan," je pomislila.
Podnos, poln nepomite posode od zajtrka, je stal na kuhinjski mizi. Odložila je klobuk in plašč si privezala predpasnik, poiskala drv, papirja in premoga in zakurila. Njene gospodinjske misli so spremljale delo rok. "Dober kuhalnik na petrolej bi mu prihranil časa in denarja." Ko je ogenj gorel, je pregledala jedilno shrambo. Na pobeljenih policah je našla ostanek jarčjega stegna, skledo z včerajšnjim krompirjem in zeljem, pol hlebca holandskega sira, nekaj paradižnikov in polovico jabolčne te-stehice s skorjo, zateglo kakor steklarski lep. Siromak! Kuharska umetnost njegove stare pomočnice je bila neutajljivo angleška: zelje, kuhan krompir in jabolka z neiztrebljenim pešči-ščem. Mary se je polastila mrzle bravine; nekaj glavic čebule in nekaj krompirja je bila prinesla s. seboj, takisto tudi lonček mezge, škatlico pecivnega praška, nekaj moke in pest rozin. A preden se je z notranjim zadovoljstvom lotila kuhe, je pomila, kar je bilo umazanega, ter spravila posodo, nože in vilice v kraj. Pečica se ji je zdela vredna zaupanja; poiskala je valjalnico, valjar, torila za kolače in testenice, sipalo za moko, nože in nekaj žlic. Uro s steklenimi vratci si je prinesla v kuhinjo in jo postavila na mizo. Nato se je z zavihanimi rokavi lotila dela — vsa ženska, blaženo zaverovana v svoje kuhinjske posle. Kadar je hotela, je bila dobra kuharica, in tega decembrskega jutra je hotela iz vsega srca. Kolač in teste-nica sta se pekla v pečici; iz bravine, čebule in drobno zreza-nega krompirja je pripravila okusno jed. Med tem se je spet ozirala na uro; Furze je obedoval o poli eni, in vedela je, da se vrne nekoliko prej, pogledat, kaj dobrega mu hrani siromašna jedilnica.
Njena vznemirjenost je rasla in rasla. Lica so ji rdela in oči so se ji bleščale, ne da bi se bila zavedala ali se menila za to. Ob četrt na eno je bila že pogrnila mizo, si odvezala predpasnik in spet dela nase klobuk in plašč. Torta z mezgo in sirovi prepeč-enci so bili pripravljeni, in skleda z duševno bravino je čakala, da jo v zadnjem trenutku, kakor hitro se pokaže B\irze pri lesi ob koncu steze, jadrno vzame z ognjišča. Tako bo ravno še uteg-
nila postaviti skledo na mizo in smukniti skozi zadnja vrata, odtod pa skozi zelenjavnik in me-cesnovje na poljsko pot. Klečala je na zofi in oprezala.
Ura, ki je stala spet na kaminu, je kazala pet in dvajset minut čez poldne. Maryjine oči so bile uprte v konec tisove meje, kjer se je stikala opečnata pot s sivozeleno barvo hrastove lese. Videla je, kako sta prišla Will in njegov sin mimo in krenila po poljski poti navkreber. Furze je moral zdaj vsak čas priti. Napetost njenega čakanja je bila tolikšna, da ni mislila na nobeno drugo možnost. Pozabila je, da je skozi zadnja vrata prav tako lahko priti v hišo kakor uiti iz nje, kakor tudi, da je moški zmožen spoštovati celo pod v svoji hiši. Klečala je vsa gluha od samega gledanja, in zamišljeno strmela skozi okno.
Toda Furze je bil odšel v hišo skozi sadovnjak in pri vratih sezul blatne čevlje. V samih nogavicah je prišel skozi kuhinjo in obstal med vrati, ko je zagledal pri oknu klečečo postavo.
2 ■
Bila je ujeta, čeprav ta mah še ni vedela, da je. V njenem napetem, pazljivem držanju, ko je klečala na zofi in se z rokami držala za naslon, podplate dveh precej blatnih čeveljčkov pa obračala proti njemu, je bilo nekaj skrivnostnega, milega in otroško vnetega. Furze je imel kmečko preudaren pogled na reči in je po svoje čutil njihov pomen. Videl je skrbno pogrnjeno mizo, svetlo, gladko belino prta in kosilo, ki ga je bila skuhala. Očividno je nekoga pričakovala— koga drugega kakor njega!
"Ti__I"
Ustrašila se je. Obrnila se je, hitro, kakor da bi ji bil dojem njegove nevidne navzočnosti iha-homa presunil zavest; v svoji zmedenosti in svojem hlastnem prizadevanju, da bi jo potlačila, se mu je zdela kakor luč in senca hkratu. Skočila je z zofe, si jela zapenjati plašč in si zavihala ovratnik, trudeč se, da bi bila videti neprisiljena in zaposlena.
"V pečici imaš na toplem skledo dušene bravine."
Toda hladnokrvnost jo je kmalu pustila na cedilu, čeprav je krzneni ovratnik skrival rdečico njenih lic. Zganila se je, kakor da bi hotela smukniti proti vratom, a kakorkoli je gledala — med njo in med begom je stal on. Silno resen je bil videti; njegove oči so bile ves čas uprte vanjo, kakor da bi jo z njeno pustolovščino vred pribijale na križ.
"Koliko časa, da sem ti spe-kla kolač!" A čutila je, da je vse pretvarjanje zaman, dokler jo gledajo njegove oči. Njena notranjost je kakor gola stala pred njim. Malce ganljivo je dvignila oči proti Furzeu, toda v njeni ganljivosti je bil pogum.
"Ali mar ne bi smela--?
Saj rada storim. In lahko."
Negibno je stal in gledal za mizo: njegov obraz se ji je zdel svetal in obenem temen. In zdajci je stopil k njej; njegova laket jo je tesno objela. Trepetala je — on je pa še vedno strmel na mizo.
"Dete," je rekel, "to ni bilo prav--"
Njen rjavi klobuček mu je slonel na ramenu.
"A zakaj ne--? Oh — ti
ljubi človek--"
Čutila je, kako so se mu mišice v lakti skrčile, in obvisela na robu odločitve. Trenutek ali kaj je molčal, in Mary je čakala; zdel se ji je kakor oblak v človeški podobi, poln neznanih sil. Ura je tiktakala. Čutil je njeno srce, ki mu je utripalo pod komolcem — in zdajci je ta komolec omahnil.
"Ne — draga'--"
Nežno jo je porinil od sebe, a prav ta nežnost jo je zabolela v dno duše. Zdaj je stala zase, in njen obraz je bil osramočen.
"Ne," je rekel. "Smilim se ti. Pa nisem več tako hudo sebičen, kakor sem bil."
Stopil je h kaminu in ji nekaj trenotkov obračal hrbet.
"Ne maram, da bi me pomilo-vala. Zdaj mi je kar dobro. Vrag je izgnan."
Široko se je obrnil; celo smehljal se je. Ta mah ni mogla spraviti besede iz sebe; same oči so je bile — zavrnjene, vendar ne očitajoče.
' "Si ti že obedovala?"
"Ne," je priznala.
"Kar si skuhala, boš tudi delila z menoj. Hvaležen ti bom."
Primaknil ji je stol. Nato je obul copate, stopil venkaj, prinesel je dva krožnika in pribor ter postavil skledo z bravino na mizo. S sklonjeno glavo in z rokami na naslonu je obstal za svojim stolom. "Hvala ti za vse, kar mi da ješ," je izrekel molitvene besede in se ji je mahoma a počasi nasmehnil. "Vonj tvoje daritve sprejmem," so odgovorile njene oči, "ne sprejmem pa tvoje žrtve."
Sedla sta.
"Tako ne moreš; prevroče ti bo v plašču."
Morala je vstati, da ji je sle-kel plašč in ga previdno položil na zofo.
"Ti boš delila, jeli?"
"Da."
Obupano, skoraj tragično se je sklanjala nad svojimi rokami. Naložila mu je na krožnik, mu ga podala in se hote spogledala z njim, pripravljena na veliko odločitev.
"Vidim, Arnold, da ne veruješ vame."
(Dalje DrmođnjiO
ga vremena z dežjem in snegom. Marsikatero inavguracij-sko slavnost je kazilo slabo vreme še pred letom 1933, ko so se inavguracije vršile 4. marca. Z 20. amendmentom, ki je stopil v veljavo 15. oktobra 1933, je bil datum inavguracije premeščen od 4. marca na 20. januarja. Predsednik Franklin D. Roosevelt je bil prvič ustoličen 4. marca 1933, drugič pa 20. januarja 1937.
Ko je bil ustoličen predsednik William Howard Taft, so inav-guracijo kazili sneg, burja in poledica. Ko je bil leta 1889 ustoličen predsednik Benjamin Har^ rison, je lilo kot iz škafa, še slabše vreme pa je bilo, ko je bil ustoličen predsednik William Henry Harrison. Korajžni predsednik je svoj 8,000 besedni inav-guracijski govor bral na prostem, brez klobuka in površnika, in se je pri tem tako prehladil, da je čez en mesec umrl.
Ko je bil leta 1865 ustoličen predsednik Abraham Lincoln, je bil z njim vred ustoličen podpredsednik Andrew Johnson, ki je bil malo prej prebolel hudo bolezen tifusa. Da bi se nekoliko podkrepil za mrzlo vreme, si je privoščil nekaj čašic brandya, in to ga je tako okorajžilo, da je nastopil z dolgim, ognjevitim govorom, in se je pri tem sumljivo "guncal." Po mnenju takratnih diplomatov "ga" je bil precej "polomil," toda inavguracija se je izvršila brez večje nesreče.
Thomas Jefferson je bil prvi predsednik, ki je bil inavjguriran v Washingtonu leta 1801; Warren G. Harding je bil prvi predsednik, ki se je v inavguracijski paradi vozil v avtomobilu in je rabil mikrofon pri govoru; Calvin Coolidge je bil prvi predsednik, katerega inavguracijski govor je bU oddajan po radiju.
—NOVA DOBA
Inqvguracijq bo velika reč
v torek 20. januarja bo inav-guriran ali ustoličen novi predsednik Zedinjenih držav Dwight D. Eisenhower. V več milj dolgi paradi, ki se bo pomikala po sloveči Pennsylvania Avenue do kapitola, kjer bo novi predsednik prisegel, da bo čuval ustavo 'Zedinjenih držav, se bosta v skupnem avtomobilu vozila odhajajoči predsednik Truman in in nastopajoči predsednik Eisenhower.
V povorki bo korakalo okrog 25,000 oseb, ki todo predstavljale najrazličnejše skupine. Posamezne države bodo zastopane s svojimi "floats." Alaska bo imela svojo pasjo vprego in Florida "Miss Americo" za leto 1952. Lepe njene družice bodo obmetavale gledalce z drobnimi oranžami, ki so znane pod ime nom tangerine. Razume se, da bodo v povorki igrale najbolj znamenite godbe dežele.
Novi predsednik bo prisegel, držeč eno roko na bibliji, ki se je v to svrho rabila pri vsaki inav-guraciji od leta 1789 naprej. Prvi jo je rabil naš prvi predsednik George Washington 30. aprila 1789, ko je bila inavguracija v New Yorku. Zanimivo je zgodovinsko dejstvb, da so morali takrat tisto biblijo na hitro roko poiskati in da so jo dobili v zborovalnih porstorih prostozidarske lože. Prostozidarji so še danes ponosni na to dejstvo.
Inavguracijski tridnevni program vključuje posebni sprejem governerjev, simfonični koncert, festival najbolj slovečih holly-woodskih in broadwayskih zvezd in zvezdnikov in "inavguracijski ples," ki se bo vršil v dveh velikih dvoranah istočasno. Predsednik Eisenhower in njegova soproga bosta posetila oba plesa.
K inavguracijskim slavnostim v Washingtonu bo dospelo toliko posetnikov iz vseh delov naše dežele in tudi iz inozemstva, da so že v naprej rezervirane vse hotelske sobe v Washingtonu in okolici in tudi tisočere sobe v privatnih stanovanjih. Tisoči posetnikov, ki bodo prispeli z vlaki, bodo v času inavguracijskih slavnosti stanovali kar v spalnih vozovih vlakov, kateri bodo stali na stranskih tirih.
Mesto Washington ima sicer nekoliko južno podnebje, vendar dovolj neprijetnega zimske-
ZAVAROVALNINO
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
19461 SO. LAKE SHORE BLVD.
Pokličite:
IVanhoe 1-9382
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno č+ivo priljubljene povesti






I	.-X'-:' " . •. ,:.-4 "V,.,. , •	> •■	,	.
JOIN THE MARCH OF DIMES
THt t)4TIOMAl,;OONPAT|ON РОЦ JNr^NTl« WALYSIS • PRANKIIN p.ROOSEVElT, FOUNDER
ALI KASLJATE?
Pri nas imamo izborno idiarilOi da vam ustavi kašelj in prehlad. Lodi Mandel. Ph. G., Ph. C.
MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd__KE 1-0034
REVMATIZEM ARTRITIS
hrbtobol in boleče mišičevje vam olajša
Dr. A. J. Sylvester, D.M.M.
v SLOV. DEL. DOMU. 15335 Waterloo Rd.. IV 1-5555 na domu: Hlllcrest 2-1837 Urad odprt: v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 9. zvečer v soboto od 2.30 do 5. pop. Obiščemo bolnike na domu in masiramo.
Dva pogrebna zavoda
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebnisko postrežbo
po
CENAH, KI JIH
VI
DOLOČITE pokliči!*
A-GRDINAVSON^ MINERAL Directors
CmCAGO, ILL. FOR BEST RESULTS Ш ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
BUSINESS OPPORTUNITY
BEAUTY SALON — Exclusive clientele in large Hotel on near North side all modern. Many years in operation. 6 operator shop, 3 will stay. Excellent opportunity for right party. Must be seen to appreciate. Sacrifice $3,500 for immediate sale due to other interests. Call owner
WHitehall 3-1161
FEMALE HELP WANTED
NICE CATHOLIC CHURCH RECTORY needs competent maid. Living quarters provided. References.
LAkeview 5-0453
NICE SUBURBAN HOME needs competent woman. General housework. Assist with 3 little children. Stay. Own room. Top salary. References.
Glencoe 2082
GOOD DAY JOB. 5 days through dinner for competent woman. General housework. Šome cooking. Personal laundry: Good wages. References.
Call WHitehall 3-0008 after 10 a. m. or evenings
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Couple, 2 well behaved children, need 4-5 room unfurnished apartment. North or Northwest. Moderate rental.
ROdney 3-4352
RESPONSIBLE Couple (husband employed with railroad 25 years), 16 year old son, 2VŽ year old girl, need 3 bedroom unfurnished apartment. Heat optional-N. or N.W. Call anytime.
AVenue 3-4923
RESPONSIBLE Couple (newly weds to be) need 3VŽ-5 room unfurnished apartment. Prefer So. Shore vicinity.
HYde Park 3-3648
RESPONSIBLE Couple needs 4 room unfurnished apartment-Prefer 1st or 2nd floor. Good lo* cation West. Moderate rental-Call evenings.
NEvada 8-6241