GDK: 907 Temelji ekosistemskega gozdarstva The Foundations of Ecosystem Forestry Dušan MLINŠEK. Izvleček. Mlinšek, D.: Temelji ekosistemskega gozdars- tva. Gozdarski vestnik, št. 9/1996. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 4. Avtor razlaga o nujnosti, da Slovenija pri svojem razvoju posveti varstvu gozda, narave in okolja osrednjo pozornost. Navedeno utemeljuje s prete- klimi izkušnjami pri ravnanju z gozdom in s stran- potmi sodobnega kmetijstva. Prikazane so potreb- ne usmeritve pri delu z gozdom in vso krajino. Ključne besede: vloge gozda, nega gozda, kra- jina Gozdarstvo Slovenije je tudi v zadnjih petdesetih letih doživlja/o kaotične motnje, in vendar je zapustilo za sabo zavidanja vredno sled. To sled je treba upoštevati kot vodilo in izziv, da bo zdajšnja nova (kaotič­ na) motnja pripomogla k vitalnosti stroke in nadaljnjemu izbo/jševanju slovenskega goz- da. EKOLOŠKA REFORMA SLOVENIJE KOT NAŠ KATEGORIČNIIMPERATIV- IZHO- DIŠČE IN VODILO SLOVENIAN ECOLOGICAL REFORM - A CA- TEGORICAL IMPERATIVE- A CONCEPT AND GUIDELINE V državi, kakršna je Slovenija, postaja kakovost življenja vse bolj sama po sebi razumljiva vrednota. Temeljna prvina odlič­ ne kakovosti življenja je neoporečno zdrav- je, življenjska zmogljivost; in tej šele sledijo druge dobrine. Prvi pogoj za neoporečno zdravje so različna okolja, ki so med sabo organsko neločljivo povezana. Mednje so- ·Prof. dr. D. M., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, Večna pot 83, 1000 Ljubljana, SLO 388 Gozd V 54, 1996 Synopsis Mlinšek, D.: The Foundations of Ecosystem Fo- restry. Gozdarski vestnik, No. 9/1996. ln Slovene with a summary in English, lit quot. 4. The author points out that it is necessary that the protection of forest, nature and environment become the most important issues in Slovenian development. This standpoint is based on the ex- periences gained in dealing with the forest and the mistakes of modern agriculture. Directions to be followed in dealing with forest and entire landsca- pe are presented. Key words: forest functions, forest tending, landscape dijo neoporečno naravno zunanje okolje, družbeno ali socialno, notranje, bivalno idr. Ni naključje, da je naravno okolje zapisano na prvem mestu. Od stopnje naravnosti okolja je odvisna zdravstvena raven vsega življenja in s tem tudi zdravje in kakovost življenja prebivalcev neke dežele. Za to po- trebujemo ekološko reformo Slovenije, ki bo ustavila dozdajšnje smeri denaturiranja na vseh območjih Slovenije. Izhodišče je vsekakor iskanje poti za vrnitev k naravi; k premostitvi vse večjega prepada med prebi- valci Slovenije in pristno naravo; v spreme- njenem dojemanju naravnih ekosistemov, kot so gozd, vodovja in druge naravne tvor- be. Pri tem prevzema gozdarstvo pomem- bno in zanimivo poslanstvo, kajti trajne ka- kovosti življenja ne more biti brez spoštova- nja okolja. ZA PRIHODNOST USPOSOBLJENO GO- ZDARSTVO - ZA PRIHODNOST USPO- SOBLJENA SLOVENIJA FORESTRY TRAINED FOR THE FUTURE- SLO- VENIA TRAINED FOR THE FUTURE Zdravo življenje bo mogoče le, če bomo ohranili zdravo Slovenijo. Okolje v Sloveniji '· Temelji ekosistemskega gozdarstva je mogoče ozdraviti le z uveljavitvijo načel bio-etike. Prihodnji rodovi ne bodo vpraša- vali, kaj vse smo odpravili (npr.: jedrske elektrarne), temveč kaj smo storili z narav- nim okoljem, še posebno z gozdom. S ti- stim gozdom, ki je še edini dokaj naraven in kot naravni laboratorij čedalje zanimivejši in pomembnejši za celostno dojemanje živ- ljenja. ln prav z gozdom bomo lahko pripo- mogli k drugačnemu razvoju, takšnemu, ki pospešuje uspešnejša, tj. varčnejšo rabo materije in energije. Povedano drugače: k zmanjševanju entropije. Tovrstna usmeritev je toliko pomembnej- ša zato, ker je Slovenija naraven koridor, poln nevarnosti, ki jih prinašajo novi izdelki neodgovorno vpeljanih tehnologij; le-ti so, prineseni na trg, v resnici nevaren poten- cialni odpadek, ki ga je treba onemogočiti z vsemi sredstvi. Prisiljeni bomo upoštevati življenjsko modrost, da bo človeštvo preži- velo čas katastrof in se z novim rojstvom uspešno uprla prirojenim, podzavestnim tež- njam po smrti. Ni namreč nujno, da propa- de ves svet, kadar se zruši kaka do smrti podivjana in vsemogočna tehnološka ideo- logija. Pri tem ne gre za nostalgijo po oživljanju neponovljivega načina življenja iz preteklo- sti, temveč predvsem za nostalgično "hla- stanje" za zdravim dihanjem. Pri tem ni toliko pomemben kruh temveč zdravo oko- lje z zdravim naravnim gozdom, ki edini zagotavlja zares kakovostno življenje v Slo- veniji: gozd kot "barometer' zdrave rasti; kajti samo zdrav, naraven gozd je resničen odsev visoke kulture kake dežele. Da bi to dosegli, ne smemo nasedati me- rilom zdajšnje družbe, niti se vdati njeni prisili, njenim smernicam in lažem, ki bolj kot kdaj koli doslej zasužnjujejo človeštvo v svetovnih razmerjih po lažidemokratični po- ti, prek racionalizacije kot sopomenke za siromašenje; prek ogabnih živalskih farm; potratne gmotne porabe vse do uničevanja vrednot itn. Dokaz, da se gozdarstvo ni pod redila tej usmeritvi, so dosežki stroke, ugotovitve v stroki sami in navsezadnje sami gozdovi Slovenije. Ti dokazi zagotavljajo, da stroka v Sloveniji tudi v prihodnje ne bo šla, kljub raznim poskusom nekaterih politikantskih analfabetov, po poti samomorilske neeko- loške politike. Prihaja čas, čas gozdarja gra- ditelja mostov med naravo in odtujenim člo­ vekom; gozdarja vzgojitelja in sooblikoval- ca ozaveščene javnosti in prebivalca Slo- venije. POUK IZ PRETEKLOSTI IN REKAPITULA- CIJA O POVOJNEM GOZDARSTVU SLO- VENIJE KOT OPOMIN IN SPODBUDA A LESSON FROM THE PAST AND THE RECA- PITULATING OF SLOVENIAN POST-WAR FO- RESTRY ASA LECTURE AND STIMULUS Za vsa obdobja človeškega razvoja je zna- čilno izrabljanje narave; in tako je bilo tudi v našem fitogeografskem prostoru. Zgolj veli- ka naravna diverznost in z njo povezan poli- centrični razvoj, z močjo lokalnega sta nas ohranila pri življenju; četudi na meji životar- jenja. Eden od dokazov za našo revščino in zaostalost v preteklosti je naša razdroblje- nost kmetijskih in gozdnih zemljišč. Droblje- nje se je pretirano nadaljevalo, zgolj zaradi preživetja. Manjkalo pa nam je moči, da bi izrabili svoje razumske zmožnosti in se raz- vili v meščansko družbo, se odlepili od ag- rarna proizvodnje in ubrali pot tehnološke- ga razvoja. Konzervativnim voditeljem je takšna usmeritev ustrezala, zato so jo tudi pospeševali. Slovenski narodni prostor- gozd in polja - je bil v prejšnjem stoletju in še v prvi polovici tega stoletja, povsem izčrpan. Slovenija je bila hudournik od Soče do Go- ričkega v Prekmurju, revščina pa tisto, kar je onemogočala, da bi si gozdovi opomogli -vse tja do sredine tega stoletja. To je bilo značilno za večji del Evrope. Gozd in na- ravno rodovitnost so uničili: fužinarstvo, ste- klarstvo, južna železnica in še posebno iz- sekavanje, paša in steljarjenje v večini kmečkih gozdov- pod pritiskom gospodar- skih kriz in izkoriščevalskega odnosa druž- be do primarnih pridelovalcev. Le eni deželi je uspelo spremeniti ta izkoriščevalski od- nos do narave in s tem zmanjševati narav- ne katastrofe - Švici, z zakonom o gozdo- vih leta 1902. Ta je prepovedal sečnjo goz- dov na golo in odpravil ropanje narave. V Sloveniji smo to dosegli šele slabih 50 let pozneje- z zakonom o gozdovih leta 1949. Zanimivo je vpraša~je, zakaj se je lahko toliko prej streznila Svica? Manjša zaosta- GozdV 54, 1996 389 Temelji ekosistemskega gozdarstva last, predvsem pa vse večji strah za življe- nje pred divjanjem narave. Hudourniki in Javine so bili tisto, kar je pripeljalo do vno- vičnega spoštovanja narave in okolja. Ana- tomija pretekle dobe v Sloveniji opozarja na podoben pojav. Izropani gozdovi, izčr­ pane, s pašo in plugom osiromašene kme- tijske površine s hudournimi vodami, še zmeraj ogoleli kras, agrarna miselnost obrestnoobrestnega računa pri delu z goz- dom, osiromašeno podeželsko kmečko pre- bivalstvo, ki so ga izžemali vaški lesni tr- govci in podobno, vse to je ustvarilo stanje, ki je pošastno uničevala slovensko narav- no okolje in pripravljalo tla za preobrat v delu z gozdom. Prepoved sečenj na golo in ekstenzivnih posegov v gozd ter uspešen razvoj nege gozda, ki se je v deželi začela že v prejšnjem stoletju z nosilci, kakršni so bili npr.: Ressel, Hufnagl, Schollmayer in pozneje Pipan ter drugi. Sloveniji kot drugi deželi na svetu je uspelo preusmeriti delo z gozdom in njegovo uspešno polstoletno ekološko pot 1949 - 1990 - kljub številnim političnim težavam in industrijskemu one- snaževanju. Kmetijstvo pa je svojo pogubno pot uni- čevanja narave nadaljevalo; toda ne več klasično, temveč s posnemanjem industrij- ske družbe, z uporabo kemije, in tako usod- no uničevala rodovitnost kmetijske zemlje ter ustvarjalo brezdušno krajino in ogrožaJo zdravje vsega, kar v njej živi. Čedalje jasneje postaja, da moramo na pot nove civilizacije. Škoda Je, da manjka pri nas zanjo zdrave politične domišljije, in še posebno svežih strokovnih zamisli. Ta primanjkljaj je med drugim posledica naših splošnih izobraževalnih programov, ki so zaradi neustreznosti veliko krivi, da se pre- puščama zelo dvomljivim tokovom sodob- ne informatike, pozabljamo pa na posebne značilnosti našega rastišča itn. Bojimo se "zaostalega napredka". Pouk iz preteklosti pa opozarja, da smo na nekaterih področjih prav zato, ker smo zaostali, v resnici na- predni in nas bo tako imenovani "napredni svet" v prihodnje moral še dohitevati. 390 Gozd V 54, 1996 PROJEKT 21. STOLETJA: GOZD (V KMETIJSTVU MANJ HRANE, A TISTA ZDRAVSTVENO IN EKOLOŠKO NEOPO- REČNA) A PROJECT OF THE 21TH CENTURY: FOREST (LESS FOOD IN AGRICULTURE, YET SOUND FROM THE POINT OF VIEW OF HEALTH AND ECOLOGY) Okolje bo tudi še v prihodnosti v kritič­ nem stanju. Jn nikdar ne bo zanj dovolj storjeno. Pri tem bo imel zdrav gozd čeda­ lje pomembnejša vlogo. Vse to je treba dojeti, da bi se lahko s povedano resnico tudi strinjali. Podoba gozdnate Slovenije je namreč taka: 1,1 mio. ha (= sedanje stanje gozda) + 0,2 mio. ha (= nov gozd, ki že prihaja) 1 ,3 mio. ha (- površina gozda v nasled- njih 30 letih). Ali: • gozdnatost Slovenije > 60% • gozdnata krajina v Sloveniji - do 90% (gozdnata krajina je krajina, kjer prevla- duje gozd). Prikazano stanje ali usmeritev je treba razumeti kot posledico večstoletnega uni- čevanja gozdov v naši deželi. Narava zah- teva svoje; največ od tega gozda se bo vrnilo na Krasu. Takoj za Krasom sledijo krajine, kot so Goričko, Suha krajina, Bela krajina, kozjanski in haloški svet, Kočev­ ska, Polhograjski Dolomiti. Le tem pa sledi slovenski gorski svet. "Naravno gospodars- tvo" (ekologija) potrebuje v naših krajinah veliko lesa za zdrav razvoj. To spoznanje je slovensko gozdarstvo v minulih petdeset letih upoštevalo. Grafični prikaz tega dejs- tva temelji na 3 do 4-kratni polni premeritvi vseh gozdov v Sloveniji in pove: 1. da se je lesna zaloga (lesna zaloga dreves s premerom, debelejšim od 1 O cm v prsni višini drevesa) kljub mnogim težavam, industrijski nesnagi in planskim pritiskom povečala od 140 mio. m' na 220 mio. m'; 2. da se je celotna gozdna biosubstanca (ocenjena po meritvah) povečala od 200 mio. ton na 320 mio. ton (na površini mili- jon hektarjev); 3. da bi bilo stanje vsaj delno zadovoljivo, bi morali imeti v Sloveniji okoli SOO milijo- nov ton gozdne biosubstance (okrog SOO Temelji ekosistemskega gozdarstva Graf 1: Milijoni ton biosubstance v Sloveniji (spremembe od leta 1950 do 1990) Gra ph 1: Mi/lions of ton es of bio-substance in Slovenia (a change from 1950 to 1990) 400 300 200 100 o gozdna biosubstanca forest 1950 1990 Ion/ha) na dobri polovici Slovenije - ta naš smoter mora biti dosežen v drugi polovici 21. stoletja; 4. da znaša vsa druga, predvsem agrar- na biosubstanca (travniki, njive, pašniki z agrarna živalsko-komponento vred) zgolj 5 - 7 milijonov ton. Tem podatkom je treba dodati še neka- tera dejstva: Ugodno preseneča, da se je količina gozdne biosubstance kljub umiranju goz- dov v preteklih desetletjih povečala v 40 letih za 120 milijonov ton, torej za 60%, in to predvsem v bolj ohranjenih gozdovih in ne na zaraščajočih se zemljiščih. Poglavit- no zasluga za to lahko pripišemo predvsem odlično organizirani strokovni gozdarski službi, sonaravni usmerjenosti ob strogem spoštovanju načela trajnosti. Načelo trajno- sti je sicer temeljno strokovno vodilo že 200 let, povsem pa se je lahko začelo uve- ljavljati šele po drugi svetovni vojni. Celotna gozdna biosubstanca je izredno ugodno porazdeljena v večini slovenskih krajin. Učinkovita je povsod, v vseh gozd- natih krajinah. Da je to res, potrjuje zdajš- njih 85% gozdnate krajine z zelo razgiba- nim gozdnim robom, ki meri po dolžini naj- manj 40.000 km, tj. toliko kot ekvator. Ta porazdelitev je še posebno pomembna, saj gozd s svojo naravnostjo ugodno vpliva na večidel Slovenije (vodni režim, ozračje itn.). Še posebno pa je ta gozdna biosubstanca pomembna kot nasprotna utež nekaj milijo- nom ton agrarne biosubstance, ki deluje v naši krajini kot nevarna, nepotrebna one- snaževalka okolja. Nepotrebna zato, ker jo "gojijo" sodobne tehnologije (strupi, težki stroji, osuševanje tal, neprimerna izbira in- dustrijskih rastlin, kot je npr.: koruza, ki pokriva tla le tretjino leta - v resnici pa bi morala biti le-ta pokrita z vegetacijo vse leto, itn.). Večidel gozdne biosubstance je bil de- setletja skrbno negovan in oblikovan po na- čelih entropijske skromnosti, torej energij- ske varčnosti. S tem se je gozdarstvo Slo- venije že v celoti usmerilo v prihodnost. Šele vpogled v celosten prikaz gozda od- krije razsežnosti tega osrednjega ekološ- kega elementa v Sloveniji in opozarja: • da je slovensko gozdarstvo v povojnih desetletjih, domala edino, največ pripomo- glo k revitalizaciji okolja, uničenega v prete- klih stoletjih; • da je bilo veliko denarja, dobljenega iz gozda, vanj v celoti zopet vrnjeno - vlože- no za njegovo sistematično izboljševanje; • da morata politika in gospodarstvo ta dejstva poznati in v prihodnje spoštovati ter omogočiti nadaljevanje začetega dela, si- cer bo večidel doslej vloženega denarja iz- gubljen. GozdV 54, 1996 391 Temelji ekosistemskega gozdarstva PRIHODNOST SLOVENIJE, NJENEGA GOZDA IN GOZDARSTVA JE TREBA ŠE- LE ODKRITI. THE FUTURE OF SLOVENIA, ITS FORESTS AND FORESTRY IS YET TO BE REVEALED. Za to trditev imamo doma neizpodbitne dokaze in zglede. Gozdarstvo, ki smo ga imeli do leta 1990, je nastalo na zanimiv način. lzsekan gozd prve Jugoslavije s po· sameznimi nemočnimi okrožnimi gozdarji je opozarjal in pripomogel k ugotovitvi, da se gozdarstvo v Sloveniji mora spremeniti. Iskanje nove poti je bilo v rokah nekaterih navdušencev, kakršen je bil npr. dr. Pipan. Vzorniki pa so bili tudi nekateri redki posa- mezniki na prehodu v 20. stoletje, takšna kot sta bila npr. Hufnagl in Schollmayer. Na izhodiščih neke vizije se je rodila zamisel o kontrolni metodi za vse gozdove in obrodila zanimive dosežke - še zdaj jih občudujejo in preučujejo mnogi obiskovalci iz tujine. Ta kapital je treba v prihodnje izrabiti. Odkriti moramo našo ekološko resničnost in se zavedati, da smo v resnici srečna dežela, ker imamo gore, in to v našem posebnem fitogeografskem položaju. Daje· ti moramo bistvo drugega zakona termodi· namike in z njim bistvo tako zelo razglaša· nega večnamenskega gozda. Potrebujemo občinstvo Oavnost), z drugačnimi pogledi, ki bo ustvarjalo in sooblikovalo: 1. večnamensko naravo gozda, 2. delo z gozdom. Vzgojiti je treba člove­ ka, ki bo porabljal veliko manj energije kot doslej, le-ta pa bo morala biti nekajkrat učinkovitejše izrabljena. Temu in podobne· mu je treba podrediti profil stroke, njene organizacije in njenega delovanja. Z drugi· mi besedami, kot pravi znanstvenik iz Wup- pertala (znanstvenega središča v Nemčiji): "Prihodnost je v čim večji človekovi ustvar- jalni zaposlenosti in v čim večjih brezposel· nih kilovatnih urah. Za to imamo v gozdars· tvu izjemne pripomočke - načela trajnosti, raznolikosti, ohranjevanja in podobno. V na- dalnjem oblikovanju lika slovenskega gaz· darja in gozda je skrit ključ k ekološko neo· porečnemu okolju, produkciji, zdravju v eko· loško neoporečni Sloveniji. 392 GozdV 54, 1996 SMOTRI OSTAJAJO (VENDAR DOPOL- NJENI NA PODLAGI IZKUŠENJ) - IZ DRUGE POLOVICE STOLETJA, PO DRU- GI SVETOVNI VOJNI THE GOALS REMAIN THE SAME (YET AMEN- DED ON THE BASIS OF EXPERIENCE)- FROM THE SECOND HALF OF THE CENTURY, AF- TER WORLD WAR Il čas je, da čimprej končamo podaljševa- nje t.i. prehodna obdobja. Merila sonarav- nega dela z gozdom so tako zelo dodela- na, da gozdarstvo Slovenije mora opustiti p'ridevnik "sonaraven", saj je vse preveč takšnih, ki sonaravnost spekulativno upo- rabljajo. Slovenija mora v prihodnje še moč­ neje kot doslej izrabljati le del "obresti od ustvaljenih vrednot" gozda, nikakor pa ne njihovega kapitala. Z drugimi besedami: drugače kaže razmišljati o tem, kaj si sme- mo privoščiti na račun funkcij gozda. Gozd je treba v prihodnje oblikovati tako, da bo večnamenskosti trajnostno zadoščeno. Pro- cesno stanje gozda mora biti takšno, da bomo tudi nove funkcije gozda, ki jih danes še ne poznamo, v takšnem gozdu uspešno izrabljali. Naše gozdno gospodarstvo postaja vse bolj opredmetena varstvo narave. V gozdu, v katerem delamo, je mogoče ta cilj doseči in obenem učiti druge. To je uresničljivo le, če obravnavamo sočasno, trajnostno obe komponenti gozdnega eko- sistema: biotično in abiotično. Abiotični komponenti našega okolja je bilo doslej, kar zadeva načelo trajnosti, namenjeno pre- malo pozornosti. Tovrstno teorijo in prakso pa je mogoče lepo uresničevati, če podre- dima vse naše ravnanje z gozdom - lokal- no in splošno - temu, da spoštujemo "na- ravnost vodnega režima". "Kakovost vseh vrednof', doseganje, zasledovanje, postaja s tem prednostna zahteva vsega našega ravnanja. Ob tem spoznamo, da moramo v prihodnje vse bolj spoštovati načelo lokal- nosti, le-temu dajati prednost, si prizade- vati za lokalizacijo transporta, tako kot to počenja večidel narava sama - to se kaže zmeraj in povsod vse tja do neprecenljive lokalne kulture. Temelji ekosistemskega gozdarstva MOČ USTVARJALNOSTI IN BEG V PRI- HODNOST. VEČNAMENSKI GOZD PO- TREBUJE VEČSTRANSKO OBLIKOVA- NEGA GOZDARSKEGA STROKOVNJA- KA. THE POWER OF CREATIVITY AND FLIGHT TO THE FUTURE. A MULTIPLE FOREST REQUI- RES A FORESTRY EXPERT OF MANY-SIDED SKILLS. Gozdarstvo je trenutno bolno: zbolelo je za prehodno slepoto, povzročeno z agros- prejem, ki megli pogled v prihodnost. V zdajšnjih razmerah pa bo izredno pomem- bno poživiti naše umske zmožnosti in dog- nati, kaj je nujno storiti za gozdnato polovi- co Slovenije. Koliko laže je bilo povečevati pridelavo čezmernih količin hrane (danes pa ne vemo, kam z njo - glej srednjo Evro- po), kot pa ohranjati kakovost vode, zraka, zemlje, zdravega prebivalca, zdravo social- no varnost, zdrave gradbene materiale, kot je les, itn. Prihodnost zahteva potemtakem reformo izobraževanja, od temeljev do univerze, da bi dojeli, kako pomembna je vpeljava dav- ka na količino ustvarjene entropije, in ne kot zdaj - na celotno količino uporabljene energije. Prihodnost torej ne bo odvisna le od pridobljenega znanja, temveč od tega, kako bomo znali to znanje spopolnjevati in uporabiti. Izobrazba prihodnjega gozdarja mora temeljiti še bolj kot doslej na prizade- vanjih, da ne bi uničevali življenja in njego- vega okolja, usmerjena mora biti proti razdi- ralnosti človekovega početja. Prihodnji goz- dar mora biti predvsem splošno razgledan človek, ki bo obravnaval okolje in naravo - ekosistemsko. Le v mejah takšnega ravna- nja prideloval les kot temeljni pripomoček za uveljavljanje večnamenskega gozda. Pri tem ne gre zgolj za dolžnost, temveč pred- vsem za odgovornost, ki ne bo temeljila na dvomljivi informatiki porabniške družbe, tem- več predvsem na nenehnih lastnih opazova- njih v trikotniku: raziskovanje - izobraževa- nje - prenos v prakso. Ampak zdaj grozijo drugorazredne usmeritve: vnovično vrača­ nje gozdarja med uradnike, tako kot pred letom 1 941. ln vendar je bil gozdar po letu 1 950 že ustvarjalec, vpet v omenjeni trikot- nik ustvarjalnosti. Le še izrazitejše interdis- ciplinarna izobrazba bo omogočila, da bo- mo gozd in njegove celostne funkcije v spe- cifični Sloveniji povsem uveljavili in z nau- kom o gozdu potrdili staro resnico: Za zmer- nega človeka ostaja dovolj, za pohlepnega je vsega premalo. To pa je ugotovitev, ki sodi na prvo stran kodeksa človeške druž- be, uravnotežene z naravo. V nasprotnem primeru bomo šli po poti evropskega kme- tijstva, ki je svojega bika do smrti izničilo in osramotila znanost. To pa je tudi v nasprotju z usmeritvami v Evropski zvezi, kjer že izlo- čajo okoli tretjino agrarnih površin iz agrarna obdelave in jih predajajo naravi, da bi jih ozdravila. DRUGI ZAKON TERMODINAMIKE NA ZGLEDU GOZDA - PRENESEN V GOS- PODARSTVO IN NA ČLOVEKA THE SECOND LAW OF THERMODYNAMICS ON THE EXAMPLE OF FOREST- TRANSFERRED TO ECONOMY AND MAN Gozdarstvo bo povsem zaživelo šele, ko se bomo potrudili zakonitosti, ki jih upošte- vamo pri ravnanju z gozdom, prevesti in prenesti na druga področja človekovega de- lovanja. Naj naštejem nekatera od teh na- čel: kognitivna pot ravnanja z naravo; razvi- janje entropijsko revne tehnologije; pospe- ševanje samodejnosti; odkrivanje stvaritev narave za naravo ali celostno posnemanje njenih stvaritev; spoštovanje naravnih po- pulacij; upoštevanje individualnosti; nega kot osrednje področje posegov v naravo (skratka vsak poseg v naravo mora biti ne- govalen); spoštovanje jeklenega zakona ra- stišča; načelo minucioznih trajnih količin; spoštovanje naravne rodovitnosti; dajanje prednosti raznovrstnosti; načelo trajnostne- ga delovanja gozdnega ekosistema; nače­ lo recikliranja in ne prekinjanja naravnih ob- tokov; načelo ekološke higiene; storilnost, merjena s količino proizvoda na enoto en- tropije. Potrebujemo novega tehnologa z izvirni- mi zamislimi, ki ne bo posnemal ravnanja v industriji in kmetijstvu. Doslej je bilo posne- manja preveč. Tehnolog v gozdarstvu mo- ra po napotke v pristno naravo gozda. Od tam prinaša izvirne rešitve, takšne, ki bodo ekološko sprejemljive in hkrati gospodar- sko privlačne. Načela, večidel uveljavljena v gozdarstvu, pa bi morala biti zakon na Gozd V 54, 1996 393 Temelji ekosistemskega gozdarstva vseh področjih človekovega delovanja. Za vse to potrebujemo novega znanstvenika, ki bo deloval kot sestavina celote in si ne bo le celote podrejal. Znanstvenika z vsak- danjimi izkušnjami, ki bo hkrati znal naravo umetniško doživljati s stvarnimi in ne abR straktnimi hotenji; z življensko širino in ne z ekspresno ozkostjo; ki bo prav dojemal živ- ljenje v svojem okolju za omizjem življenja; z znanostjo za javnost; ki se bo znal upreti izrabljanju, sovražnemu okolju; z alternativ- nim razmišljanjem; z zmožnostjo prevred- notenja vrednot; ki bo sprejemljiv tudi za druge znanosti, ne le za tiste, ki prihajajo z Zahoda, in podobno. Le tako bomo izplavali iz slepe ulice zdaj- šnjega "modernega" gospodarskega raz- voja in se preusmerili v ekonomijo življenja - za prihodnost. Ekonomija t.i. "dolgih prog", ki jo slovensko gospodarstvo uspešno razvi- ja in se pri tem nenehno ubada z nerazume- vanjem najrazličnejših roparjev energije in naravnega okolja - ekonomistov na kratke proge. VIZIJA CELOSTNE NEGE V SLOVENIJI A VISION OF INTEGRAL TENDING IN SLOVE- NIA V pojmu nega je zajeto celostno kulturno razmerje med naravo (njenim gozdom) in človekom kot organsko sestavino življenja. Nega gozda ni tehnologija, temveč življenj- ski (gozdnogojitveni) nazor, uveljavljan ob uporabi različnih negovalnih tehnologij. Tak- šno razvojno pot doživlja nega gozda v Sloveniji ob nenehnem "poskušanju" organ- skega povezovanja ekologije z ekonomijo v gozdnem ekosistemu in krajini, katere se- stavina je gozd. Spremembe, ki jih danes doživlja nega gozda in ki bodo v prihodnje čedalje očit­ nejše, so predvsem: Splošne spremembe Da bi v prihodnje strukturo gozdarskih znanosti bolje dojeli in oblikovali, je treba upoštevati tale izhodišča: • Ekološko gledano je vsak gozd varova- len, torej gozd, ki varuje življenje. ln takšen mora biti tudi naš odnos do njega, odnos javnosti do gozda. 394 Gozd V 54, 1996 • Gozdarstvo Slovenije mora do konca izpeljati drugi kopernikovski zasuk- v teori- ji in v praksi. To pa pomeni spoštovati živ- ljenje, oziroma "sookolje" tega življenja. S tem pa dobiva nega gozda celostne raz- sežnosti. • Narava razvija in ohranja življenje v na- šem fitogeografskem prostoru z gozdom. Zato se je gozd nekoč razprostiral skoraj po vsem zemljinem površju, kjer klima to dopušča - to pa pove, da gozd ni zgolj razkošje narave. • Zdajšnja negozdna pokrajina je delo člo­ vekovih rok: izoblikovana umetno kot po- skusni poligon za preživljanje. Umetna sa- vana, ki jo je mogoče vzdrževati le z doda- janjem velikih količin energije - prinesene od drugod. • Takšna tvorba, gledano ekološko, je v naravi tujek - v njej povzroča motnje, zato jo skuša narava na vse načine uničiti. Umet- ni ekosistemi ogrožajo gozd, in ta razvija obrambne mehanizme, npr. gozdni rob z vsemi posebnostmi. • Vsaka antropomorfna tvorba ali poseg v gozd je tujek, ki se ga želi gozd znebiti; "posvoji" ga le izjemoma. Zato je osrednja gozdarjeva skrb, da vlaga tujke v gozd čim bolj organsko (sonaravne), saj bo le tako ravnanje učinkovito, vzdrževanje pa nezah- tevno. • Celotno nego gozda in vse, kar je z njo povezano, je treba podrediti negovalnemu odnosu do vode kot usodne življenjske se- stavine. S takšnim stališčem bomo še naj- lažje zagotovili celosten razvoj in uveljavlja- nje nege gozda. • K celostni negi sodi tudi negovalni od- nos do odmirajoče in "mrtve" gozdne bio- substance. V prihodnje bo treba pri tem marsikaj spremeniti. "Mrtva" gozdna bio- substanca zahteva poseben negovalni re- žim gledano na gozd kot ekosistem. To substanco je treba načrtno, trajno ohranja- ti. Razlikovati je treba tisto, kar je posledica malomarnosti (nepravočasno pospravljeni bolj kakovostni sortimenti, npr. lubadarke) od sistematičnega puščanja odmrlih dre- ves. • Se večjo pozornost je treba nameniti točR kovnemu (punkcijskemu) poseganju v sesto- je in s tem pospeševanju samodejnosti v negi gozda. Temelji ekosistemskega gozdarstva • Podreditev obnove gozda negi; skratka, včlenjevanje obnove v nego gozda kot nje- no organsko sestavino. Preusmeritev je raw zumljiva, če upoštevamo pravilo, da je pri- merno "nosilce funkcij" v nekem sestoju odstraniti šele, ko ugotovimo, da so se le-ti izčrpali. Zato jih nadomestimo (obnovimo) z osebki iz pomladka ali iz drugih členov gozdnega sestaja. Ta preusmeritev je eko- loško in hkrati ekonomsko preudarjena, saj se bomo tako tudi ognili mnogim dozdajš- njim napakam, ko smo npr. pomladitvena (obnovitvena) jedra prenaglo širili in s tem izključevali posredno nego in znova preu- smerjali sestoje v vzorec gozda starostnih razredov. • Posebej je treba opozoriti na kmečko prebiranje, ki je pojem za nestrokovno delo z gozdom. Ugotavljamo, da se tovrstno izrabljanje v praksi znova pojavlja in nika- kor ne more povsem zamreti. Stroka se mora temu vandalizmu v gozdu v prihodnje odločno upreti. PREMEŠČENA TEŽIŠČA MOVED EMPHASES Težišča nege gozda se bodo v prihodnje nekoliko premestila, odvisno od spreme- njenega stanja gozdne biosubstance v Slo- veniji. Po petih desetletjih prepovedi sečenj na golo se je v slovenskih gozdovih veliko spremenilo. Stanje gozda delež mlajšega gozda (z izsekanim vred) delež odraslega gozda 1950 -40% :::::60% 1990 :::::15% :::::85% Ugotavljamo, da se je stanje močno iz- boljšalo v korist "optimalne" življenjske fa- ze. Vendar je mladega gozda še zmeraj preveč, predvsem na prevelikih sklenjenih površinah, namesto da bi bil "točkovno" po- razdeljen in organsko včlenjen po odraslih sestojih. Gozdnatost res ni majhna. Njen učinek na površje je nenadomestljiv in izredno pri- pomore h kakovosti dežele. Gozd je glavni naravni regenerator energije v krajini, zato je tako zelo pomembna struktura, ekološka in ekonomska, gozdne biosubstance za zdrav utrip krajin v Sloveniji. Ena osrednjih nalog stroke je spopolnjevati strukturo gozd- ne biosubstance v skladu z nalogami: ki jih ima gozd. Pri negi gozda kaže v prihodnje vse moč­ neje spoštovati naravne strukture gozda in le v naravnih mejah dopustnosti preusmer- jati energijske tokove v gozdnem sestoju ali njegovih strukturnih celicah; to pa pomeni, da je treba zasnovo nege na različnih stop- njah sestaja nekoliko dopolniti. Spremenjeno stanje gozdne biosubstan- ce prinaša predvsem spremembe v nego- valnih ukrepih, ki zadevajo v same gozdno- gojitvene sisteme. Pri gojenju gozda bo tre- ba razločevati predvsem tele kategorije goz- da in temu primerno nego: 1. Povečan obseg odraščajočih sestojev z izbira/nim redčenjem. To so sestoji, ki so prešli iz mlade faze v fazo odraščanja. So bujne rasti, z razmeroma močno razviti- mi krošnjami in s slabo razvitim korenin- skim sistemom; to se je pokazalo v zimi 1995/96, ko je sneg prav v teh sestojih podiral šope in posamezna drevesa s kore- ninami vred. Teorija in izkušnje z nego opo- zarjajo, kako odločilno vlogo ima v tej kate- goriji gozda sprotno izbiral no redčenje. Zah- teva po sprotnem redčenju se povečuje za- to, ker se sestava drevesnih vrst v gozdovih Slovenije močno spreminja v korist različ­ nih listavcev. Na to opozarjamo, ker z izbi- ralnim redčenjem zadnje čase močno za- mujamo. Če se bo tako nadaljevalo, bo kakovost prihodnjega večnamenskega goz- da v Sloveniji zelo prizadeta. 2. Razred gozdnih sestojev, primernih za prebira/no redčenje, kjer je po desetletja dolgi poti mogoče spremeniti sestoje v pre- biralno strukturo in tako povečati delež pre- biralnega gozda v deželi. Te ·~ransformaci­ je" v gojenju gozda doslej namenoma ni- smo pospeševali. Edini razlog za to je bil in še ostaja strah pred kmečkim prebiranjem. Kajti med obema je velikanska strokovna razlika in zelo majhen korak v praksi. V prvem odstranjujemo intermedialne oseb- ke z majhnim prirastkom in pripomoremo k nastajanju združbenih plasti (položajev), ki so prvi pogoj za prebiralni gozd, pri drugem (kmečkem prebiranju) pa posegamo po naj- vitalnejših drevesih in uničujemo sestoj. 3. Prebiralni gozd (prebira/na nega goz- da). Tovrstni negi naj bi v prihodnje name- nili več pozornosti. Gre za izredno privlaw Gozd V 54, 1996 395 Temelji ekosistemskega gozdarstva čen gozdnogojitveni sistem; škoda le, da se v njem lahko za bujnim zelenim vertikal- nim profilom skrije nestrokovno opravljeno delo, ki ga nepoznavalec zagotovo spre- gleda. Delež prebiralnega gozda v Sloveniji moramo povečati. 4. Premeni/no redčenje v različnih de- gradiranih in pionirskih gozdovih mora do- biti veliko večjo vlogo kot doslej. Vse preveč je bila v praksi v ospredju neposredna pre- mena s tako imenovanimi "smrekovimi zmo- tami". Naravno, nanovo nastajajoči gozd (s pionirsko vegetacijo) na izčrpanih kmetij- skih površinah bomo v prihodnje spremi- njali s postopnim premenilnim redčenjem v kapitalne naravne gozdove, pri tem pa po- gozdovanje uporabljali le kot nujen dodatni pripomoček. 5. Klasična nega umladega gozda na večjih površinah", tam, kjer smo se v pre- teklosti spozabili in na zastorni način ob- navljali po skrajšanem postopku odrasle se- stoje na večjih površinah. Tovrstno obnovo gozda je treba opustiti. 6. Neposredna nega mladega gozda v jedrih odraslih sestojev kot dopolnilo po- sredni negi po vseh načelih nege mladja, gošče in letvenjaka, kadar vidimo, da nam gozdnogojitvenega namena ne uspe ure- sničiti z vplivom odraslega sestaja (s po- sredno nego). To je negovalni ukrep, ki ga moramo izpeljati takoj po sečnji, in če je potrebno tudi ponavljati. 7. Nega gozdnih robov: takšni robovi so na meji med gozdom in agrarnimi površina- mi, v gozdnem pasu ob vodnih ekosistemih in v "grebenskih gozdnih pasovih", poteka- jo po obeh straneh grebena, in so poseben prehod med dvema različnima gozdnima ekosistemoma, hkrati pa pomembni poto- valni koridorji za živalski svet. Vse te ekosi- steme v pasovih je treba posebno skrbno negovati ob upoštevanju pomena strukture in s tem vloge teh gozdnih pod-ekosiste- mov. 8. Posebno nego, kaže v prihodnje na- meniti degradiranim delom krajine v Slove- niji: Krasu, urbaniziranemu podeželju in kra- jinam, kot so: Suha krajina, vzhodna Slove- nija in podobno. ln še posebno opozorilo, povezano s prihodnjo podobo Slovenije: Prispevek k ekološki reformi Slovenije po- meni povečano gozdarjevo skrb: • v prihodnji 60 odstotni gozdnatosti in do 396 Gozd V 54, 1996 90 odstotni gozdnati krajini Slovenije, • v intenzivnem zdravljenju degradiranih gozdov z največjo podeželsko naseljenost- jo v ravninski in v gričevni Sloveniji, • v izločanju nezdravih vplivov mestnega prebivalstva pri uničevanju slovenskega alp- skega, torej gozdnega prostora. 9. "Gozdna" nega vodovja. Gozdne po- toke, izvire vode in različna mokrišča je treba zavarovati, tako da bodo nedotakljivi. Vse naravne pregrade, padlo drevje v stru- go itn., mora ostati in pripomoči k nastaja- nju lokalnih delnih vodnih ekosistemov. Zno- va je treba oživiti uničena mokrišča. Prepu- sti s cevmi pri cestah čez gozdne potoke so nedopusten tujek. Zamenjati jih je treba z mostički. To opozorilo je toliko pomem- bnejše ob ugotovitvi, da je večina vodnih izvirov Slovenije v gozdu. 1 O. Vsak gozd je varovalen. Tudi v pri- hodnje kaže razlikovati še kategorijo pose- ben varovalni gozd, ki zahteva poseben režim nege zaradi skrajnostnih razmer, v katerih živi. V njem kot labilni zgradbi je potrebna posebna oblika nege, ki pomaga utrjevati njegovo stojnost in delovanje; za to potrebujemo posebne napotke, kako kre- piti zadrževalne mehanizme gozda, npr. s podiranjem odmrl ih dreves vzporedno s plast- nicami in podobno. Ta kategorija varovalne- ga gozda zahteva v prihodnje našo aktivno nego. 1 1 . Nega ostankov gozda. Posebna zvrst krajine so ostanki gozda: posamezna dre- vesa, skupine, gozdnati pasovi in podobno. Le-te je treba skrbno negovati, saj pome- nijo zatočišče različnim živalskim vrstam, ki so se morale umakniti umetni savani. V bistvu so to svetišča, dandanes pa so ti kraji marsikje spremenjeni v odlagališča. Zanje je treba pripraviti poseben negovalni red, v katerem bo upoštevano njihovo na- ravno strukturiranje kot odpor in samovaro- vanje pred umetnimi tvorbami v njihovi oko- lici. Pojem divjina je treba vpeljati kot na- ravno kategorijo s posebnimi vrednota- mi; večji kompleksi v naravi, obvodni paso- vi gozda, vsaka vas ali šola naj ima košček divjine. Prikazano poglavje potrebuje na- drobnejšo analizo. ln še o nečem bo treba razmišljati v pri- hodnje ob ravnanju z gozdom - o redakciji terminološkega slovarja. Iz njega bi bilo tre- Temelji ekosistemskega gozdarstva ba izločiti različne psevdostrokovne in pre~ živele izraze, ki zavajajo in hkrati škoduje- jo. Takšni so npr. izrazi: obhodnja, starost- ni razred, pomlajenec in podobna navlaka. Strogo je treba razločevati pomlajevanje kot ekološko kategorijo in obnovo kot ekonom- sko kategorijo itn. Dokončno se moramo dokopati do te- meljnega spoznanja, da sta posek in spra- vilo (transport) le negovalni kategoriji pose- gov v gozdni ekosistem. Posledica tega je med drugim tudi razmišljanje, da bi v gozdu spet uporabili konje kot sodobni pripomo- ček; ob tem pa upoštevali zahteve energij- ske politike: zmanjšajmo število brezpo- selnih ljudi in povečajmo število brezposel- nih kilovatnih ur. NEGA GOZDA- V NARAVI ISKANA IN NAJDENA "STVARITEV" Z MOČNIM PO- ZITIVNIM PREDZNAKOM FOREST TENDING - A "CREATION" SOUGHT FOR AND FOUND IN NATURE, WITH A STRONG POSITIVE SIGN Ugotavljamo: s celostno dojeto in izvaja- no nego je ustvarjeno zagotovilo za celost- ni trajnostni razvoj večnamenskega gozda in njegovih funkcij. Če ni tako, potem je napak to, da nega gozda ni pravilno ra- zumljena. Nego gozda smo odkrili v sami n_aravi, tako kot vse njene druge "patente". Clove- kovo odkrivanje in kraja patentov v naravi pa je izredno občutljivo početje (glej Mlin- šek, D., študijski dnevi 1996, Kakovost v gozdarstvu - poizkus celostnega prikaza). Medtem ko skuša narava nenehno vpeljati svoje novosti, le-te nenehno preskuša in morda po dolgem času še vedno le s pri- držki uporabi, človek počenja drugače. Po navadi odkriva iznajdbe narave in jih po čim krajšem postopku vnovči na trgu. Posle- dica takšnega početja je uničevanje okolja in narave. Vzroke je treba iskati v neprever- janju in v pomanjkanju odgovornosti. Stvari- tev narave - odkrita in naravi odvzeta pa je manj nevarna, če iz nje ni iztrgana, temveč je vzeta celostno in tako tudi uporabljena. Prav te lastnosti pa ima tudi sodobno poj- movana (celostna) nega in le takšna je eko- loško sprejemljiva in gospodarsko dopust- na. Zdajšnje katastrofalno stanje glede uni- čevanja življenskega okolja je prav posledi- ca nekritične in neodgovorne kraje tega, kar je ustvarila narava, in uporaba teh nje- nih iznajdb pri uničevanju narave same. Celostno nego je treba dojeti kot mutanta, ki ga je sprejela narava. Ta pa bo učinkovit le, če ga bomo uporabljali zelo odgovorno. V povedanem tiči skrivnost o učinkovitosti celostne nege, ki ima vsesplošno vrednost in je torej ekološki, filozofski in gospodarski temelj pri ravnanju z gozdnim ekosistemom (beri sonaravnim) in celotno krajino. Ob tak- šnem razmišljanju počasi dojamemo dve~ stoletno zgodovino načela trajnosti v goz- darstvu: bilo je kot iztrganina in je zato tudi odpovedovalo; dojeto celostno, iz zornega kota nege, pa je uspešno. Celostna nega, razumljena gozdarsko, je osrednji pripomo- ček za preusmeritev človekovega vedenja, kadar se le-ta začenja zavedati, da je odvi- sen od celotnega življenskega okolja oz. sookolja. LES IZ GOZDA - NASPROTNA UTEŽ UMETNIM SNOVEM IN GOZDNA 810- SUBSTANCA KOT NASPROTNA UTEŽ VSE NEVARNEJŠI AGROSUBSTANCI WOOD FROM FOREST-A COUNTERBALAN- CE TO ARTIFICIAL SUBSTANC ES AND FOREST BIOMASS AS A COUNTERPOISE TO INCREA- SINGLY DANGEROUS AGRQ-SUBSTANCE Vse večja potreba po celostni usmerje- nosti gozdarstva v vseh njegovih sestavi- nah pripelje do spoznanja, da je les kot naravna snov nepogrešljiv. Brez lesne sub- stance ni gozda. Gozdna poseka z odstra- njeno lesno substanco in poznejša mlada kultura brez omembe vredne nefunkcional- ne lesne substance prav tako ne more biti gozd. Gozd je lahko, odvisno od rastiščnih posebnosti, le naravna tvorba z naravno strukturirano lesno ali gozdno substanco v popolnem naravnem delovanju. Gozdarske znanosti in znanosti nasploh, ki ne upošte- vajo takšnih in podobnih naravoslovnih dej- stev, so zgolj fiktivne znanosti. S postop- nim celostnim dojemanjem gozda kot na- ravne tvorbe se bo spremenil tudi odnos do lesa. Prihajajoče stoletje bo znova odkrilo les kot nepogrešljivo "iznajdba" narave in človekove uporabe v njegovih različnih oko- ljih. Nepogrešljiv in koristen pa je le pod Gozd V 54, 1996 397 Temelji ekosistemskega gozdarstva pogojem, če ga bomo znali celostno dojeti in temu primerno tudi uporabljati. Les je nepogrešljiv kot ogrodje gozda, kot habitat za življenje, kot prehranska substanca - skratka je celostno - oskrbovalni substrat za človeka. Ne škoduje in ni tujek v nobe- nem okolju, deluje prikupna in prijetno v bivalnem okolju, je energijsko varčen, en- tropijsko skromen, torej ne onesnažuje, itn. Z dooblikovanjem lesa v gozdu, z nego postaja njegova tehnična vrednost čedalje pomembnejša. Vse bolj je tržno zanimiv in prav zaradi tega tudi v pridobitniškem gos- podarstvu zlorabljen. Les pa je tudi zrcalo rastišča in njegovih "življenjskih silnic". To je sicer posebno vprašanje, ki še nerazi~ skano čedalje bolj vznemirja raziskovalca, ker vidi v tem nove skrivnosti narave. Pospeševati vrednote gozdnega ekosiste- ma ob specifični proizvodnji lesa pa ni do- volj. Gospodarjenje z večnamenskim goz- dom, zahteva obvladovanje, torej tudi us- merjanje lesnega trga in obvladovanje "trga vrednot gozda" nasploh. Če tega stroka ne dojame in ne uvrsti ponovno v svoje po- dročje dela, lahko pričakujemo, da bo to prevzel lesni izkoriščevalec predvojnega ti- pa in bo spet ropal slovenske gozdove. Les (z g~zdom) v svoji celosti (zdravosti) je za človekovo nesmotrna početje močna nasprotna utež v naravi proti čedalje nevar- nejši pomehkuženi agro-biosubstanci, ki vse bolj ogroža človekovo okolje in zdravje. Razmišljati v sozvočju z naravo pomeni med drugim, čim bolj lokalno predelovati les in proizvode iz njega in s tem krepiti lokalno gospodarsko moč. Ta ekološka mi- sel narekuje, da tako kot v naravi gozda, to, kar ustvari narava, tudi čim bolj lokalno uporabimo in predelamo. Prihodnost zah- teva drugačno razmišljanje; le to mora upo- števati tudi lokalno kakovost (in kakovostni znak) kot produkt izžarevanja pomembnih lokalnih energijskih tokov. Narava in človek, njen privrženec, zaradi vsega tega slavita na les. ln zakaj tudi ne? Saj je vendar le nekaj manj kot 1 OO% vse biosubstance na vseh celinah - gozdna, in predvsem lesna biosubstanca, osrednji pri- pomoček za "neprekosljivo gospodarjenje narave z energijo" pri varovanju in razvoju življenja. 398 GozdV 54, 1996 GOSPODARJENJE Z GOZDOM UBIRA SPOZNAVALNE POTI, ZATO NIMA PRA- VICE USTVARJATI "GOZDA KOT ZELE- NE LAŽI" FOREST MANAGING GOES ALONG COGNITI- VE WAYS, THEREFORE IT HAS NO RIGHT TO CREATE" FOREST ASA GREEN LIE" Narava in s tem njen gozd se nenehno spreminjala in sta prav zaradi tega tudi obstojna. Vsa dogajanja v naravi so v bis- tvu neponovljiva, zmeraj nova. Človek, va- jen navezovati stike z naravo po nekem vzorcu, je prav zato v nenehni zadregi. De- lo z gozdom, trajnostni proces, zahteva za- to še posebej drugačna, izvirna pota. V slovenskem gozdarstvu razvijamo od spoz- nanja odvisne (kognitivne) načine dela z gozdom; ki so daleč od tega, da bi se rav- nali po različnih receptih. Prihodnost zahte- va čedalje več izvirnosti. Drugače grozi ne- varnost, da se bo slovenski gozd znova spremenil v zgolj navidezno, lažno dobrino; v to, kar je bil že stoletja. Zelene gozdne kulise ne morejo nadomeščati funkcij goz- da; lahko so le psihična pomiritev, ampak to je še posebno nevarno. Odgovornost prevzema stroka, ki pa je lahko uspešna le, če razvija z znanjem podprte poti in na tej podlagi energijsko varčne mehke tehnolo- gije. Z delitvijo enotne gozdarske službe v dva ločena dela nastajajo ugodne razmere za vnovično nastajanje le zelenih gozdnih kulis v Sloveniji. Povzročitelji razmer za tak- šen negativen zasuk v gozdarstvu, po pol stoletja uspešnega dela, bodo zagotovo pri- šli v zgodovino Slovenije -toda s poudarja- nim negativnim predznakom. Za vse to je potrebno pojasnilo. GOZD KOT NOSILEC INFORMACIJSKIH PROCESOV FOREST AS AN AGENT IN INFORMATION PRO- CESS ES Zdajšnji informacijski trendi narekujejo, ne le gozdarstvu, da se mora preusmeriti na- zaj k naravi po informacije. Kaj se doga- ja? Veliki menedžerji so v celoti dojeli, kak- šna velesila je informatika. Slabo ali narobe poučeni so zapisani propadu. Informatika je danes sila, ki je zlorabljena, zato povzro- ča upor, umiranje okolja, stavke, splošno Temelji ekosistemskega gozdarstva ropanje narave in podobno. Poplava infor- macij povzroča stres in neorientiranost, preo- bremenjuje človeka in mu odvzema prosti čas. Informatiki pa so na začetku obljubljali povsem nasprotno. Eden od številnih oče­ tov računalništva (Weizenbaum) je zapisal: "Bliža se informacijska katastrofa, ki bo huj- ša od atomske bombe. Toda za zdaj še ni načrta za celosten napad na bastijo mo- derne informatike. Za gozdarstvo Sloveni- je, ki skuša ubirati organske poti ravnanja z gozdom, pomeni takšna informatika kata- strofo - če ji bomo nasedli! Potrebujemo informacijo kot hrano za re- snično kakovost življenja. Resnična, popol- na informacija pa je Je izkušenjska informa- cija; tista, ki smo jo sami preskusili. Stroka mora biti torej organizirana tako, da nam omogoča le po kognitivni poti načrtovanja, povezanega z izvajanjem, spoznavanje na- rave gozda (zbiranje informacij) in na pod- lagi doživetih informacij izboljševanje kako- vosti našega dela. Tu velja preprosta stara resnica, da so dejanja zgovornejša od be- sed. Dojemanje le-tega pove vse in tudi to, da je organiziranost gozdarstva, v katerem je gozdar uradnik - poguba za slovenski gozd in tudi za večidel (gozdnate) Sloveni- je. Po spoznavni poti organsko povezanega načrtovanja, uresničevanja, preverjanja in iz- boljševanja dotekajo trajno nenehno majhne količine bistvenih in zato neprecenljivih in- formacij. Zdajšnja organiziranost gozdars- tva v Sloveniji takšno informiranost onemo- goča, čeprav smo to prakso opustili leta 1953 in ustavili neorgansko ravnanje z goz- dom. Ena od odločilnih, torej osrednjih na- log za usodo slovenskega gozda je nova organiziranost, ki bo spoštovala izkušnje in novejše dosežke znanosti in pionirsko delo gozdarstva v Sloveniji, doseženo v zadnjih desetletjih. Organiziranost stroke, kakršna je danes, pa je sramotna in hudo škodljiva. Tudi v gozdarstvo se skuša vpeljati pospe- ševalca, to pa je spet "iznajdba", iztrgana naravi in zato izrazito slaba. Da je to res, že kažejo dosežki v kmetijstvu. Ugotavljamo, da ima gozdarstvo Sloveni- je izredno bogate izkušnje načrtovanja z gozdom (z naravo kot kontinuumom). Naj- dragocenejše pa je spoznanje, da seda- njost ni več resničnost - temveč bo resnič­ nost tisto, kar bo šele prišlo. Popolnih infor- macij ni, ker je narava kontinuum. Temu primerno je treba razviti metode pridobiva- nja informacij in načrtovanja. Gozdarstvo čaka zato zanimiva in življenjska naloga: razviti mora kontrolno metodo dela z goz- dom, metodo, ki jo je stroka vpeljala po letu 1950 na celostno raven, in s tem opozoriti tudi na povsem nove metode načrtovanja z zamegljenimi (domnevnimi) informacijami. To je kontrolna metoda razvoja gozda vzajemno z javnostjo. Za primerno pred- videvanje in načrtovanje prihodnosti razvo- ja gozda in življenja potrebujemo takšno organiziranost, ki bo vsebovala in omogo- čala ustanavljanje in delovanje "duhovnih laboratorijev" z vizionarskim poslanstvom. Povedano vsebuje perspektive, pa tudi pa- sti gozdnogospodarskega načrtovanja- še posebno pa goznogojitvenega. VIZIJA GOZDARSKIH AKADEMIJ PRI- HODNOSTI; Z GOZDOM K PREOBRAZ- BI PREBIVALSTVA IN K SPREMINJANJU JAVNEGA MNENJA A VISION OF FORESTRY ACADEMIES OF THE FUTURE; FOREST'S PLACE IN THE TRANS- FORMATION OF POPULATION AND MODIFI- CATION OF PUBLIC OPINION Prepad med naravo in njenim otrokom - človekom, je čedalje večji. Človek je postal nevaren tujek naravi in s tem tudi samemu sebi. Prepad je nujno premostiti. Iščemo izvirne pripomočke. Pristna narava s še na- ravnim gozdom hrani prvine življenja in nas uči, kako naj se ji znova približamo. Treba bo prevzgojiti človeka in preobrazili lik de- lavca, ki se ohranja z gozdom - gozdarja. Po tej poti moramo vsi, če želimo rešiti gozd in s tem tudi same sebe. V bistvu je treba vpeljati samo - preobraževalne pro- cese. Naučiti se moramo ravnati tako, kot da gozd (beri narava) ni naša lastnina; v gozdu smo torej zgolj obiskovalci. Skratka, pustimo prosto pot naravnim razvojnim pro- cesom. Preučujmo reakcijske sposobnosti gozda in prilagajajmo le-temu naše vede- nje (želje, smotre, idr.). Potrebujemo po- vsem drugačno izobrazbo, kot smo jo poz- nali tri stoletja. Zato skušajmo opazovati naravo in njen gozd, ne kot vzvišeni opazo- valci, temveč kot sestavni del narave. Iz tega zornega kota razvijmo odnos do gaz- GozdV 54, 1996 399 Temelji ekosis!emskega gozdarstva da (narave): kulturno življenje z naravo. V takšni kulturi tiči kakovost sožitja z nara- vo, kot proizvod prvovrstnih informacij - neposredno iz narave kot njenega televizij- skega zaslona. Nasprotje tega pa so medij- ske družbe, ki proizvajajo zmedo in slabša- jo kakovost preštevilnih informacij, posledi- ca vsega tega pa je pospešeno uničevanje okolja. Z "gozdno akademijo" prihajajo novi in- formatorji - kot zeleni val z alternativnim načinom informiranja; z začetki za javnost razumljive stezosledniške znanosti in z na- kazovanjem poti v drugačno, naravi prijaz- no civilizacijo. Gre za organiziranje delav- nic prihodnosti za prihodnjo slovensko jav- nost, ki bo dojemala razvoj kot proces. Vse to ob pomoči univerze, imenovane "gozdna krajina", s še povsem nepoznanimi zeleni- mi globinami; vanje se je treba potopiti, potovati skoznje, dojemati resnico o življe- nju in pomagati ustvarjati novo družbo. Ta- ko moramo dojeti bistvo gozdnih akademij in gozdarja ter somislečih kot novih infor- matorjev. Skratka, odkriva se novo področ­ je delovanja, ki naj postane sestavina raz- širjeno pojmovane nege in stroke. PRAGOZD IN NJEGOVE SKRIVNOSTI; GOZDNI DUH, KI RAZSVETLJUJE VIRGIN FOREST AND ITS SECRETS; FOREST S ILLUMINATING GHOST V bližnji preteklosti je že uspelo zasnova- ti podlago za nastajanje naravnih gozdnih raziskovalnih laboratorijev v Sloveniji. Že manjše pragozdne raziskave so opozorile na bistvene napake v poskusih sožitja z naravo pri delu z gozdom. Poskus neantro- pocentričnega poizvedovanja v pragozdu in v "nastajajočih pragozdovih" postaja na- ša primarna obveznost. Pri tem ne gre zgolj za iskanje resnice o gozdu in naravi, temveč za veliko več. Raziskave pragozda opozar- jajo na problematičnost modernega znans- tvenoraziskovalnega dela in potrjujejo, da so vse pogostejša opozorila te vrste upra- vičena. Skratka, dojemanje pragozdnega življenja pomeni novo prerojeno univerzo ved, ki odkrivajo globine gozdnega oceana, prikazuje kaos (motnje v naravi) kot organ- sko sestavino življenja in opozarja na ne- doumljive skrivnosti življenja. Če smo pred 400 Gozd V 54, 1996 pol stoletja zmogli reči NE ekstenzivnemu ravnanju z gozdom (prepoved sečenj na golo) in znali poiskati in uveljaviti prehod na višjo raven gozdarjevega dialoga z naravo, prevzamimo odgovorost, da ohranimo to raven in nadaljujmo začeto pot ter pokaži- mo Evropi, kaj je sposobna majhna dežela Slovenija ob pomoči gozda prispevati v teo- riji in še posebej v praksi za varstvo okolja. Raziskave o pragozdu in laboratoriji v njem so v ta namen vse dragocenejši - bojim pa se, da se tega premalo zavedamo. SPROŠČENO GOJENJE GOZDOV - ZGOLJ ZA RAZMIŠLJAJOČEGA RELAX ED FOREST TENDING- EXCLUSIVELY FOR THOSE WHO CAN THINK Skicirana vizija novih nalog in razsrrjeno delovno področje gozdarstva opozarjata hkra- ti, kaj je bistvo sproščenega gojenja goz- dov. Nič skupnega nima z vse bolj agresiv- nim vulgarnim svobodnjaštvom. Sproščenost pomeni ustvarjalnost in hkrati odgovornost. Prav tako ne pomeni slepe poslušnosti, prev- zemanja receptov in dela brez razmišljanja, temveč pomeni delo z možgani. Gozdarstvo je dokazalo, da je zmožno odgovorno rav- nati - in v tem je tudi plemenita lepota poklica. Le tisti, ki odgovorno razmišljajo, bodo lahko pripomogli k nadaljnjemu uspe- šnemu razvoju sproščenega dela z naravo in z njenim gozdom. ln le po tej poti bomo razvili in uresničevali načelo trajnosti. S tem je ustvarjen eden od temeljnih pogojev, da postaja (sonaravne) gospodarjenje z goz- dovi organska sestavina kulture v Sloveniji. Pojem kultura pri našem razmišljanju ne pomeni "obdelovanje" temveč intelektualno razvito človekovo življenje v harmoniji z na- ravo. Takšno ravnanje pa se zrcali v uve- ljavljanju odgovornih energijsko varčnih in entropijsko revnih tehnologij. Kultura po- meni poosebljeno mehko (ohranjevalno) ra- bo narave. Še več: negovalno delo z goz- dom (gozdno delo) pomeni nego, naravi prijazno vzgojo prebivalstva, javnosti. Tako izraza "kultura" ne moremo več uporabljati za kulturno krajino, ki je nastala z izžema- njem tal z živalskim gobcem, z narobe za- stavljenim plugom in s kemijo. Resnična kultura ne ostaja le v trajnostnem ohranja- vanju narave- kot to pojmuje klasično gaz- Temelji ekosistemskega gozdarstva darstvo, temveč razširja razvoj gozdarstva s pojmom trajnosti tudi na človeka v so- zvočju z naravo. GOZDAR - ZDRAVILEC KRAJINE - Z LJUDMI ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE A FORESTER - LANDSCAPE'S CURER - IN HIS ENDEAVOURS FOR HEALTHY LIFE IN CLO- SE LINK WITH PEOPLE Gozdarstvo razmišlja celostno in razu- me, kaj pomeni tako ali drugače uničeno rastišče za razvoj življenja. Razmere so ka- tastrofalne. Narava in njene krajine se temu upirajo, posledice skrunjenja so očitne: vse več pohabljenih življenj. Gozdar kot ekološki zdravilec prihaja z vsemi diplomami in s pol- nomočjem narave. Prispevek gozdarstva Slovenije v zadnjih desetletjih k njenemu trajnostnemu razvoju je nadpovprečen in daje misliti javnosti in politiku. Uspehe je bilo mogoče doseči z usmerjenostjo, stro- kovno zazrto v prihodnost, spoštljivo do živ- ljenja, in ob odlično organizirani stroki. Prav zaradi tega je nastajal vtis nečesa, kar na- staja samo po sebi. Uspehi pa so dosežek izredno trdega in zavzetega dela stroke. ln kot vedno, stroka je bila zato kaznovana, s tem pa si je povzročitelj tega kaznovanja sam napisal črno karakteristike o svoji poli- tični nezmožnosti. Gozdarstvo bo nazadnje pridobilo. Dozdajšnji uspehi, znani v svetu o gozdu v Sloveniji, opogumljajo. Vendar pomenijo tudi veliko odgovornost in izziv za prihodnost. Zasnovane nove naloge ob na- daljnjem spopolnjevanju že uhojenega opo- zarjajo, kje je naše novo področje; za kate- ro pa so potrebna še razmišljanja in dopol- nitve. Ozaveščanje javnosti mora biti naš postulat, kajti to javnost bomo potrebovali, tako kot v planskih letih, ko so jo tedanji gozdarji poklicali na pomoč, da je pomaga- la zaustaviti divje "planske sečnje" v Slove- niji. Za naloge, ki čakajo gozdarstvo, je po- treben odlično izobražen gozdar (gozdni de- lavec) širokega strokovnega profila. Skrajni čas je, da odpravimo stereotip "holcer". Pri- haja gozdar mojster, ki ne bo znal le fizično delati, temveč bo znal sodelovati tudi v izo- braževalnih procesih gozdarja zdravilca pri preusmerjanju javne miselnosti. Prihodnje gozdarstvo bo moralo časom, ki prihajajo, ponuditi nova, privlačna delovna mesta. Mojster v delu z gozdom pa je tudi najbolj- še zagotovilo za rezcvet slovenskega goz- da. ln še misel za konec. Če bomo hoteli - bomo uspeli. Uspeti pa moramo, ker je to naša moralna obveznost in delati po pravi- lu: Vsak mora ravnati tako kot da bi bila prihodnost sveta odvisna od njega. POVZETEK Prihaja nov čas in zanj potrebna nova družba. lzvotljeno l}laterialistično paradigmo zamenjujejo vrednote. Ce ne bo tako, se nam tudi v Sloveniji ne obeta nič dobrega. Gozdarstvo na ekoloških izhodiščih prevzema s svojim gozdom tu eno od mentorskih vlog ob izkušnjah in ob opiranju na doseženo. Gozdarstvo Slovenije je žalostno končalo zlato obdobje gozda, ki je uspešno potekalo v zadnjih petdesetih letih. Kljub industrijski nesnagi je Slo- venija izboljševala gozdove in se kot domala edina uvrstila med vodnice v Evropi. Kot zmeraj doslej pa je gozd znova uničil pseudoagrarni primitivi- zem. Sledi novo obdobje dokončnega odcepa od agrarne kontaminacije slovenske zemlje. V Slove- niji mora nastati dokončno večnamenski gozd, ki ga družba odgovornih slovenskih gozdarjev zna ustvariti, za novo družbo, ki nastaja in prihaja. Gozdarstvo bo, drugače kot kmetijstvo in industri- ja, pokazalo vso kulturo prC!vega ravnanja z nara- vo in z njenimi ekosistemi. Stirideset let nege goz- da po stoletjih ropanja gozdov nastopa gozdar zdravilec krajine vzajemno z ljudmi, zavzetimi za zdravo življenje kot sestavino kakovosti življenja. Prihodnje gozdarstvo bo še naprej prispevalo k Sloveniji, usposobljeni za prihodnost. Gozdarstvo med drugim ostaja pri svojem osrednjem pridelku, lesu. Lesarstvo in gozdarstvo znova odkrivata les kot dragoceno naravno prvino, varno okolju, in z njo pospešujeta policentrični razvoj Slovenije. Za- vedati se moramo - da sedanjost ni več resnič­ nost, temveč bo resničnost tisto, kar bo šele prišlo in bomo samo ustvarjali. Dozdajšnji gozdnogospodarski .smotri ostajajo. Poti za dosego le-teh dopolnjujemo na podlagi izkušenj. Ustvarjeno gozdno biosubstanco z 320 milijoni ton je treba z nego nenehno še naprej oblikovati. Težišča pa so drugje: večja pozornost je namenjena gozdu in vodi kot celoti; močnejša je preusmeritev na samodejno nego; poudarjena je točkovna narava negovalnih posegov; nadaljnji razvoj s spoznavnostjo prežetega gozdarstva; na- črtno uveljavljanje odličnosti gozda; dokončna uvr- stitev gozdarstva kot pomembnega dela sloven- ske kulture. Nov, celosten profil gozdarskega štu- dija z usposobljenostjo za širšo paleto možnosti različne zaposlitve; nastajanje novih delovnih mest v gozdarstvu. Odmik od kompromitirane agrarne GozdV 54, 1996 401 Temelji ekosistemskega gozdarstva zadružne ustanove in ustanavljanje gozdnih in po~ dobnih združenj. Prihodnji profil gozdarja: varuh narave, pridelovalec, učitelj, kulturni delavec z goz: dom in z gozdnato krajino skupaj s Slovencem, k1 živi harmonično z naravo. Vse to v Sloveniji, ki prihaja. THE FUNDAMENTALS OF ECOLOGICAL FOR THE FUTURE OF SLOVENIA Summary The ecological reformation of Slovenia is a fact and a categorical imperative. This movement re~ presents a general orientation of all society, not only just forestry. A new era is on the horizon and for this time we will need a new society. The over-exploited, materialistic paradigm must be re~ placed by holistic values. lf we don't do this, the country of Slovenia hasa questionable future. Within the framework of change, forestry takes ona special role as mentor, based on experience gained working with nature over a long period of time. ln the past half--century Slovenia materially improved the status of its forests. This was a hi~ storically noteworthy achievement, carried out in spite of industrial and agricultural pollution. And now, in the new era, there will be a final separation of forestry from the agriculturally-oriented kind of thinking that limited forestry's potential asa positi~ ve force in the environment and to society. ln Slo~ venia our final aim is the multi-functional forest and it is the foresters duty to create this for the new society. Forestry must show, in contrast to the current actions of agriculture and industry, the real culture, that is how to treat land in an ecologi~ cally spirited way, working with nature in the forest ecosystem. ln the forty plus years since W.W.Il and the hundreds of years of over-exploitation of forests that preceded it, forester's are beginning to become landscape medics, tending forests, toget~ her with the people, for the peep le, and for the real quality of life. ln the future, forestry must continue producing its main product - wood. Forestry and the 402 GozdV 54, 1996 wood-processing industry are discovering anew that wood is a very valuable natural substance which must support the poly--centric development of the country and also replace different artificial materials currently in use. We will stay with these traditional goals of forestry but we must also add new aspects based on our experiences. There is a need to continue to increase the positive structu~ ring of bio-substance of 320 billion tons on a to~ re'st area of 1 million ha. Additionally, we have to continue some trends, for example: 1) increase the character of the forest as an entity, 2) stress stili more the so--called self-tending of the forest, 3) better organize punctual interventions, repla- cing the broad-scale approach which stilllingers in some areas, 4) continue to develop and influen- ce the cognitively-formed forestry, and 5) conti~ nue to develop and influence the hfgh quality of the forest. To do this we must recognize forestry asa very important part of the cultural life of our country. Recognizing this, an additional requirement for the future is the improved profile of forest science and forest studies. Foresters educated broadly (in an ecologically and economically joined way), to re~ ally understand multiple-use can easily find new jobs in forestry, and neighbouring fields. The futu~ re forester must be the man who protects nature yet produces useful commodities, a teacher, and a guarantor of culture, both with the forest and the forest landscape. VIRI 1. Stanje gozda v Sloveniji na podlagi Območ~ nih gozdnogospodarskih načrtov 1990 2. Mlinšek, D.: Predavanja iz gojen ja gozdov 3. in 4. letnik, skripta 3. Mlinšek, D.: 1990The Future of Forest Mana- gement Based on Research Results from Virgin Forests- Montreal XIX. IUFRO World Congress, Volume 1 4. Mlinšek, D.: 1994 Was ist naturnahe Wald~ wirtschaft; Okologische Waldwirtschaft, Stiftung 6kologie-Landbau, V. MOller