0 pridclovanin liža Res je, da se tudi naš slovenski kmet veliko poti ter trudi z obdelovanjem I^mlje in raznimi poljskimi pridelki. Vendar pa nista njegov trud ter delo niti ena stotinka tega, kolikor se mora kmetski narod pehati pri pridelovanju riža. Riž je danes razširjen po celem Bvetu. Vse ga uživa, ali malokomu je Enano, kako težavna je pridelava te litne vrste. Domovina ter zibelka rlža Bta Kitajska in Japonska. Na celem Bvetu najboljši riž pridelujejo Japonci. Kakor znano, ne uspevajo rižna polja kje na suhem, ampak morajo biti tla premočena, nekaka redka brozga, ki sega odraslemu človeku do kolen. Na Japonskem najdemo rižno kulturo v hribčkastih pokrajinah, kjer se dvigujejo polja v terasah. Za riž je treLa vode in sicer veliko. Večkrat jo napeljejo iz kake reke po več kilometrov daleč. Potem jo pa iztakajo po žlebih s pomočjo široko-lopatih koles. Začetkom aprila riževa polja še potivajo. Od začetka aprila do sredino traja obdelava, V teh dneh vidimo ubotfi japonski kmetski narod, kako čofo- 4a od zore do mraka po blatu in ga prcbrača. Redki so oni, ki imajo za ora- nje mlakužaste zemlje vola, konja ter lesen phig. Preobračanje rodnega blata se vrši po pretežni večini z Iesenim orodjem ter z roko. V sredini aprila poseje Japonec riž, ki začne kliti v 5—6 dneh. Posamezne bilke pustijo rasti do konca maja ali do začetka junija. V tem času zopet oživijo blatna polja. Poljedelec mora do kolena v blato in. presaja posamezvna riževa stebelca v natančno preračunani razdalji eno od drugega in za ravno potegnjenim motvozom. To delo je posebno težavno, ker ravno v teh dneh solnce neznosno pripeka. Oktobra je riž zrel, požanjejo vsako rastlino posebej ter povežejo v majhne snope. Požeto zmlatijo ter očistijo plevela. Vejanje je za sedanje čase strojev še čisto priprosto. Eden Japonec siplje neočiščeni riž iz višine na zemljo, drugi pa pahlja s pahljačo ter odpihava pleve. Očiščeno žito spravljajo v zaboje iz riževe slame in ga takoj prodajo. Zgoraj smo omenili, da je japonski rižev pridelek najboljši na celem svetu. Radi tega japonskl kmet pustl doma le toliko od svojega pridelka, kolikor se ga rabi za največje praznike ter za bolnike, vse drugo roma v svet. Ker se Japonci največ preživljajo z rižem, uvažajo najbolj cene sorte od drugod. Riževo slamo uporabljajo za pletenje vrvi, obuvala, preproge itd.