Murska Sobota, 21. marca 1991 • Leto XLIII • ŠT. 11 • Cena 15 din
NAŠE CESTE
str. 4
/imela sem voljo jokati z vsemi, ki objokujejo pomursko ne-' razvitost, obrobnost, odmaknjenost od velikih centrov ter zapuščenost od velikih dogajanj. Podpirala sem jih ter skupaj z njimi udrihala po vladi in razvitih regijah, ki samo izkoriščajo manj razvite ter se kopajo v premoženju, kaj malo pa s svoje bogate mize dajo obrobnim koncem svoje domovine. Bila sem zoper njih, ker imajo mačehovski odnos do kmetijstva, ker pomurska gospodarska ladja strahovito tone, armada brezposelnih pa je vsak dan večja. Verjela sem tej resnici, ki je, če si na tej strani, tako prikladna in sprejemljiva, saj postavlja krivca za vse težave tja na drugo stran brega. A le do danes.
Ne da bi bili »bogatini« in vlada, ki so na drugi strani tako širokosrčni in pošteni do manj razvitih. Vendar, toliko krivde, kolikor jim je želimo naprtiti, pa le niso zagrešili.
SOLZE ZA POMURJEPred več kot štirinajstimi dnevi je vlada ponudila v svojih ukrepih aktivne politike zaposlovanja natečaj za pridobitev denarja za odpiranje novih delovnih mest. Pomurje pa kot da spi, brez velike volje ali zanimanja. V Ljubljano je odromalo le malo prošenj, za manj kot 150 delovnih mest. Vloge sicer še sprejemajo, ali vse skupaj je kaj medlo, zanimajo in prijavljajo pa se predvsem zasebniki. Tudi služba družbenega knjigovodstva ugotavlja, da pomursko gospodarstvo ne zna pritegniti niti tistega denarja, ki bi ga lahko.
Ne zna ga gospodarstvo, ne znajo ga niti v gospodarski zbornici, saj še vedno govorijo — treba bo ali potrebno bi bilo — večjega programa za nova delovna mesta pa še niso predstavili.
Republiški proračun predvideva precej denarja za manj razvite, tako da jim le ne moremo zabrusiti, da so jim manj razviti deveta skrb. Toda oni ponujajo, ne dajejo kar na lepe oči, znati si ga bo treba pridobiti. Kako, pomurskim vladam še ni povsem jasno.
Mnogo lepša je bila tista resnica, ki je krivdo za gospodarski zlom in armado brezposelnih naprtila drugim, grda pa je resnica nepodjetnosti, zaspanosti, nesposobnosti. In če se načelno strinjamo, da Pomurec ni nič manj pameten od ljudi, ki žive v velikih centrih, pa se le moramo vprašati, ali so pravi ljudje na pravih mestih. AH pa se lahko le razjokamo nad seboj?
Majda Horvat
POMURJE
Nekaj izgubili, nekaj pridobili
Tako, pa je tudi uradno znano, za katere poklice se bodo lahko pomurski osmošolci odločili v domačih srednjih šolah. V torek je namreč Republiški sekretariat za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo objavil razpis za šolsko leto 1991/92.
foto: Nataša Juhnov
UGODEN NAKUP
RAZNOVRSTNIH
NOGAVIC
M!.
od 19.do 30. marca v prodajalnah
blagovnica
blagovnica
Beltinci
Cene nižje
25-40%
i Prijatelju se ne moreš j i odpovedati str. 13'
ENERGIJA (Z PODZEMLJA ZA
TOPLOVODNO PODJETJE
Priprava informacije o geotermiji za razpravo v slovenskem parlamentu in ustanovitev podjetja za geotermijo sta bili nosilni točki dnevnega reda na petkovi seji komisije za izkoriščanje geotermalne energije pri Območni zbornici za Pomurje v Murski Soboti. Pri prvi so se zmenili, da bodo najprej zbrali podatke o dosedanjih izkušnjah pri izkoriščanju toplovodnega bogastva iz podzemlja v Moravskih Toplicah, Banovcih, pri Diani v Murski Soboti in hotelu Lipa v Lendavi ter v okviru soboške stanovanjske skupnosti. Na osnovi zbranih podatkov bodo pripravili strokovno poročilo za pristojna ministrstva pri vladi Republike Slovenije, nato pa se obrnili neposredno na republiški izvršni svet. Računajo namreč na finančno pomoč iz državne blagajne, kajti radi bi ustanovili podjetje za geotermijo. Pobuda za to je bila dana že na decembrski seji omenjene zbornične komisije, za kar je največ zanimanja pokazalo in pobudo pograbilo Turistično-gostin-sko podjetje (TGP) iz Murske Sobote z Danilom Oblakom na čelu. Nekaj bi vložili tudi sami, zbrali potrebno dokumentacijo, poskrbeli za ustrezne strokovnjake, vse drugo pa je že neznanka. B. Žunec
Vestnikov koledar
Marec
21. marca bo dolžina dneva 12 ur in 11 minut.
Sonce stopi v znamenje Ovna ob 4. uri in 2 minuti.
21.	marec, četrtek, BENEDIKT
22.	marec, petek, LEA
23.	marec, sobota, BELA
24.	marec, nedelja, GABRIELA
25.	marec, ponedeljek, MINKA
26.	marec, torek, EVGENIJA
27.	marec, sreda, ZORA
O namerah pomurskih srednjih šol glede razpisov smo že pisali in zdaj lahko ugotovimo, da je skoraj vse tako, kot so predlagali. Izpadel pa je program elek-trikar-elektronik, ki je bil doslej na Srednješolskem centru tehni-ško-pedagoške usmeritve Murska Sobota kot dislocirana enota mariborske šole. Prav gotovo je to škoda, ker so se s tem spet nekoliko zožile poklicne možnosti mladih v Pomurju. Resnici na ljubo je sicer treba omeniti, da so na Srednji kmetijski šoli v Rakičanu pridobili namesto programa kmetijski delavec nov program poljedelec-živinorejec (2 oddelka), na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Radencih namesto programa tehnik kuharstva program kuhar-natakar, na
Centru v Murski Soboti pa bodo odslej, če bo dovolj prijav, usposabljali avtokleparje kot izrazito obrtniški poklic. Nekaj je Pomurje torej izgubilo, nekaj pa tudi pridobilo. Ce pogledamo število razpisanih oddelkov, je to celo za 2 večje kot lani, tako da bo mesta v pomurskih srednjih šolah za okrog 1.400 novincev, torej za večino tistih, ki nameravajo nadaljevati šolanje po končani osemletki. Vsaj delno bo poskrbljeno tudi za učence, ki obiskujejo osnovno šolo s prilagojenim programom. Lahko se usposobijo za pomožne šivilje ali obdelovalce kovin. Večino čaka >solidarnostna< štipendija in možnost bivanja v dijaškem domu v Murski Soboti.
Jože Graj
GRADITELJI POZOR!
GREDIS d o. o.
Novo selo Rok, R. Končara 16 — Čakovec,
tel.: (042) 811 685, podjetje za proizvodnjo in prodajo:
• stropni nosilci
• stropna polnila
• in ostali gradbeni material
Delovni čas od 7. do 16. ure.
• zelo ugodne cene • dobava takoj • večje količine dostavimo na dom brezplačno
Pregovora
C e Gabrijela (24. marec) zmrzuje. slana več ne škoduje.
Kolikokral je y sušcu (marcu) slana, toliko dni stoji megla srpana.
Po prehodnem poslabšanju s petka na soboto se bo v nedeljo zjasnilo in ohladilo.
VREME
aktualno po svetu
Bližnjevzhodna diplomacija se po zalivski vojni zdaj pospešeno ukvarja s središčno točko sovražnosti na tem območju, to je z odnosi med Izraelci in Arabci. Tako je ameriški zunanji minister Baker v Moskvi končal svojo turnejo po biižnjevzhodnih državah, nemški zunanji minister Genscher pa je z listnico v rokah prepričeval Izrael k večji popustljivosti do Palestincev, Medtem pa v poraženem Iraku nastaja novo krizno žarišče. Tam namreč divja državljanska vojna in Sa-dam Husein pri obračunavanju z nasprotniki njegovega režima uporablja tudi bojne pline.
Vojaška politika ameriškega vodstva je bila pri izgonu Iraka iz Kuvajta vsekakor blesteča. V boju za pošteno stvar — kaznovanje okupatorja — so organizirali velik del sveta in hkrati obljubljali, da bo politika v prihodnosti malo manj sumljivega slove-
i POLITIČNI DIALOG JE SE BOLJ NUJEN i
V tem trenutku je še težko reči, ali bo po odsto- mi vojske, kar je gotovo nesprejemljivo. Kot je tudi । I pu jugoslovanskega predsednika dr. Borisava Jovi- nesprejemljivo vztrajanje armade v politični funkciji | ■ Ča proces sporazumevanja V Jugoslaviji potekal la- in nenrictaianie na nipnn donnlifiTariin torni Iimikn" | žje, ali pa bo kriza še hujša. Vsekakor pa velja prite-_ gniti ocenam najvišjih vodstev Hrvaške, Bosne in | Hercegovine in Slovenije, da s silo v Jugoslaviji ni
SVET NE BO DRUGAČEN
Neuspeli pogovor Gorbačov-Baker
Sovjetski predsednik Gorbačov in ameriški zunanji minister Baker se v Moskvi nista sporazumela o tem, kakšen naj bi bil načrt o zmanjšanju klasične oborožitve v Evropi. Prav tako ni bil dosežen dogovor o obisku ameriškega predsednika Busha v Moskvi. Zadnji dan obiska v SZ seje Baker sešel s predstavniki Litve, Letonije in Estonije.
Mirovne sile OZN v Iraku
Predstavniki petih držav, stalnih članic Varnostnega sveta OZN, so začeli pogovore o resoluciji, s katero naj bi postavili pogoje za vzpostavitev trajnega miru na območju Zaliva. Resolucija govori tudi o namestitvi mirovnih sil OZN na meji med Irakom in Kuvajtom. Ameriški, britanski in francoski predstavniki so izjavili, da se bodo zavezniške sile, če Irak ne bi izpolnil svojih obveznosti, znova zatekle k uporabi sile, ne glede na vsebino resolucije.
■ mogoče rešiti ničesar, še najmanj pa ohraniti skupnost jugoslovanskih narodov v dosedanji federati-Ivni obliki. Takoj je reagirala tudi zvezna vlada, ki je v skladu s svojimi ustavnimi pristojnostmi in odgo-■ vernostmi proučila položaj v državi in tudi položaj, ! ki bi utegnil nastati zaradi nekaterih poudarkov v | obrazložitvi odstopa dr. Borisava Joviča. Zvezna I vlada poudarja, da sedanjih težav niso povzročile gospodarske reforme, temveč je prav neuresniče-■ vanje teh reform povzročilo napetosti v državi in še ■ poglobilo krizo. Pri tem pa se zvezna vlada ne stri-I nja z ocenami v odstopni izjavi Borisava Joviča, češ Ida tisti, ki ne sprejemajo predlaganega načina reševanja spornih vprašanj v Jugoslaviji, izražajo ne-I zaupanje v armado, podpirajo razpad države in jo potiskajo v državljansko vojno.
I Vsekakor je z odstopom Borisava Joviča nastala ■taka sprememba v jugoslovanskih političnih odno-I sih, da je nadaljevanje razpleta jugoslovanske krize I težko napovedati. Nedvomno pa pomeni odstopna izjava jugoslovanskega predsednika novo zaostri-
in nepristajanje na njeno depolitizacijo, torej umiku ~ iz političnega življenja, kar.pa je eden temeljnih po-| gojev za pospešitev demokratizacije jugoslovanske ■ družbe in za demokratični razplet jugoslovanske I krize.	■
Znano je slovensko stališče, da so za razmere v _ republikah, za zakonitost, javni red in mir v prvi vr-1 sti odgovorne republiške oblasti jugoslovanskih su- ■ verenih republik. Te njihove odgovornosti ne more ■ nadomestiti nihče drug, najmanj pa oborožene sile, i V tej dramatični situaciji pa seveda ne gre zanemar-1 jati političnega dialoga med republikami, ki edini ■ lahko reši jugoslovansko krizo in odstrani stalne ■ grožnje oboženih sil. Tudi jasna stališča o sloven-I skem plebiscitu govorijo, da želimo sporazumno ! razplesti jugoslovansko krizo, predvsem pa po mir-1 ni in demokratični poti.
Kljub temu, da je politika trde roke doživela po-« raz, pa ni pričakovati, da bo odslej vse mirno in le-|
po. V takih razmerah mora zvezno predsedstvo na-B daljevati z delom, saj je država v težkem položaju, ■ ki ga je Jovičev odstop še poslabšal, vendar ni no-1 benih razlogov za posredovanje armade ali uvedbo! izrednega stanja. Nedvomno pa vlada velika nego-|
Itev in pritisk, ki odvrača od političnega dialoga in demokratičnega načina reševanja sporov. Presene-
I čenje je, da se je Borisav Jovič odločil za svoj od- strežna rešitev bi namreč še
! stop zato, ker se predsedstvo ni strinjalo z ocena- Jugoslaviji;- -
tovost glede osebnosti, ki bo namesto Joviča prev-« žela funkcijo predsednika predsedstva SFRJ. Neu-I
povečala napetost v j
Kaj se dogaja v Iraku?
sa'. Toda dogajanja v povojnem Iraku navajajo na misel, da svet’ po zalivski vojni ne bo drugačen. Sadamu Huseinu zveste sile okrutno obračunavajo z uporniki in na območju, kjer človeško življenje v očeh politikov ne velja veliko, niso nemogoča poročila o desettisočih mrtvih Kurdov in z napalmom ožganih Šiitih.
Ameriško vrhovno poveljstvo protiiraške koalicije, ki je še vedno v bližini, res nima mandata za urejevanje notranjepolitičnih sporov v Iraku, toda tišina ob pobojih v Iraku daje misliti, da jim je ljubši od morebitne islamske revolucije celo Sadam Husein, ki bo tudi primernejši za plačevanje vojnih odškodnin. Podobno gluhonemost smo že videli leta 1988 ob iraškem poboju Kurdov, ko je bil Sadam Husein še dober zahodni poslovni partner in ljubljenec industrije orožja iz vsega sveta. Isti človek je dve leti zatem sprožil vojno, v kateri so Američani zmagali s takšno lahkoto, predvsem zaradi neverjetne Sadamove prepotentnosti in nesposobnosti ocenjevanja realnosti. Če bi z napadom na Kuvajt počakal nekaj let, najbrž ne bi imeli tako lahkega dela. Sadam je sedaj morda res poražen, toda čez čas lahko znova povzroči težave, če mu bodo dovolili novo strahovlado. Poleg tega je v bližini še nekaj voditeljev, ki lahko kdaj poskusijo z vojaškim izvozom notranjih trenj.
Kar se diktatorjev tiče, je notranja politika še kako povezana z zunanjo. To bi lahko izučilo ravno tiste, ki križem rok opazujejo pokole Kurdov in Šiitov v Iraku. Morda se motimo in Američani kot edina resnična svetovna supersila skrivaj pripravljajo veliki načrt obljubljene nove svetovne ureditve. Najbrž pa se svet še vedno vrti v isto smer kot zadnja tisočletja in so velike besede o demokraciji tudi danes samo dobre krinke za prozaične, otopljive interese. Tega pa žal ne bo izkusil samo Irak, ampak vsi, ki ne sedimo v prvem razredu planeta, imenovanega Zemlja.
Milan JERŠE
Si ra o 2
2 milijona dolarjev za Rushidieja
Iranski muslimanski skrajneži so podvojili nagrado za glavo britanskega pisatelja Salmana Rushdieja. Njihov voditelj ajatola Hasan Sanei je vsakemu njegovemu sorodniku, sosedu, sodelavcu ali komu drugemu, ki bo ubil avtorja Satanskih stihov, obljubil dva milijona dolarjev nagrade.
Poljski »center« strmoglavlja parlament
Odločitev poljskega sejma o »samorazpustitvi« in sklicu predčasnih volitev (po vsej verjetnosti bodo oktobra) je še povečala razdor med poljskimi političnimi strankami, ki je nastal po frakcionaškem razpadu gibanja Solidarnost. Stranka Sporazuma centra, ki podpira predsednika Lecha Walenso, meni, da so s tem podaljšali veljavnost dogovora »okrogle mize«, ki poraže-
nim komunističnim in drugim silam omogoča, da še naprej ohranjajo svoje stolčke, hkrati pa z destruktivnimi akcijami zavirajo demokratizacijo sistema. Zaradi omenjenega sklepa sejma se je podaljšalo tudi življenje kabineta premiera Bieleckega. Položaj se je s tem še bolj zapletel, o čemer pričajo številne stavke in protestne akcije.
v žarišču dogodkov
Medtem ko južnoafriški predsednik De Klerk postopno,, vendar dosledno spreminja temeljne zakone apartheidskega sistema, ki naj bi pripomogel k medrasni spravi v državi, spopadi znotraj črnske skupnosti niso zamrli. V črnskem naselju Alexandra pri Johannesburgu je izgubilo življenje 25 ljudi. Prav boj za prevladujoči vpliv v črnski skupnosti ostaja zadnja ovira za začetek pogajanj o postapartheidski ureditvi Južne Afrike.
V skladu z De Klerkovo obljubo z začetkom februarja, da se bo Južna Afrika najkasneje do junija znebila še treh temeljnih zakonov apartheidskega sistema, bo pred parlamentom stekel formalni postopek za odpravo prvega med njimi — zakona o zemlji. Sprejeli so ga v Letu 1913 in dopolnili 1936. leta, v bistvu pa omejuje črnsko lastništvo zemlje na komaj 13 odstotkov Južne Afrike. Odslej naj bi črnski farmarji imeli pri nakupu zemlje enake pravice kot belci. Afriški nacionalni kongres seveda sodi, da je zgolj to premalo, in zahteva, da črncem vrnejo zemljo, ki so jim jo na silo odvzeli pod kolonialno nadvlado in kasneje pod apartheidskim sistemom. Vlada pa kot kompromis ponuja milijon in četrt hektarjev državne zemlje po izjemno ugodnih cenah, kar naj bi črnskim kmetom vsaj sprva olajšalo nakup, belce pa zaščitilo pred prisilnim razlaščanjem.
Z iraškega juga še naprej prihajajo različne informacije o uporu proti vladi predsednika Sadama Huseina. Kurdski uporniki na severu trdijo, da se predajajo številne enote redne iraške armade. Vojaški predstavniki zavezniških sil in Iraka pa so se v Riadu že drugič sestali, da bi se domenili o vrnitvi 60.000 zajetih iraških vojakov v domovino in o usodi več tisoč Kuvajtčanov.
V Iraku še vedno poteka upor proti predsedniku Sadamu Huseinu. Upor je zlasti dobro organiziran na jugu države, upornikom pa se množično pridružuje-
jo dezerterji Sadamove armade. Po vsem Iraku vladata splošna zmeda in anarhija, tako da je očitno, da v državi poteka pravi boj za oblast. Iz Iraka še naprej prihajajo novice o nadaljevanju
oboroženega upora proti predsedniku Huseinu. Kot poročajo, so boji srditi zlasti na severu države, kjer se spopadajo kurdski uporniki in čete, zveste predsedniku Huseinu.
Živkov — Maov ljubljenec!?
Na zasedanju sodnega senata v Sofiji, ki že skoraj mesec dni vodi proces proti nekdanjemu bolgarskemu predsedniku Todoru Živko-vu, je bilo slišati doslej še neznano podrobnost iz njegove biografije. Leta 1960 je na nekem sestanku v Moskvi Mao Zedong predlagal Živkova za »predsednika mednarodne socialistične republike«, saj je menil, da je Živkov izjemno bister in energičen politik.
| Zbogom, armada! i
Svetovne tiskovne agencije so objavile novico, da po sklepu slovenskega parlamenta naborniki iz Slovenije ne bodo več služili vojaškega roka v JLA. Agencija Reuter je ocenila, da bo to le še poslabšalo že tako napete odnose med Slovenijo in armado. Agencija je odločitev Slovenije označila za pogumno in izzivalno. Agencija France Press pa je zapisala, da sprejetje zakona v skupščini pomeni konec večletnega spora med Slovenijo in JLA zaradi želje Slovenije po osamosvojitvi in ustanovitvi slovenske voj-
SPREMEMBE V SENCI BOJEV
Sklep vlade, da ne namerava kazensko preganjati članov vojaškega krila ANC Umkhot we Sizwe, je naposled odprl pot množičnemu vračanju političnih izgnancev, s čimer naj bi odpadel še zadnji pogoj afriškega kongresa za začetek vsebinskih pogajanj. Zaradi zamudnega pregledovanja vsake prošnje se je od okrog 40.000 političnih izgnancev v Južno Afriko doslej vrnilo le nekaj več kot tisoč. Večja prožnost vlade pa je omogočila, da je v minulih dneh s posebnim letalom iz Lusake že prispela prva večja skupina 110 ljudi. Afriški nacionalni kongres bo poslej takšne posebne polete iz Zambije in tudi iz drugih držav skušal pripraviti vsaj enkrat na teden.
V Alexandri razgrete strasti spet pomirja okrepljena prisotnost južnoafriške policije in vojske. Svojevrstnega precedensa, ki zgovorno kaže smer južoafri-ških sprememb, pri tem vsekakor ne gre spregledati. Če je zlasti Afriški nacionalni kongres doslej očital policiji, da s svojo prisotnostjo medčrnske spopade še dodatno namerno spodbuja, sta lokalni vodstvi obeh organizacij tokrat odkrito priznali svojo nemoč in policijo družno sami poklicali na pomoč.
V senci teh dogodkov v Južni Afriki pa poteka proces proti VVinnie Mandela, ženi predsednika Afriškega nacionalnega kongresa ..(ANC). Nelsona Man-
dela, kjer presenetljivih obratov očitno še ni konec. Po večdnevni prekinitvi je zanj poskrbel javni tožilec Swanepoel, ko je pred jo-hannesburškim vrhovnim sodiščem potrdil, da policiji še ni uspelo najti ene od treh ključnih prič Gabriela Mekgweja, ki je tik pred začetkom procesa skrivnostno izginil. Njegova prijatelja, ki sta iz strahu, da se tudi njima ne bi kaj zgodilo, sodišče najprej zaprosila, naj ju oprosti pričanja.
sta si vendarle premislila.
Po pričevanju Kennetha Kga-sija je zasliševanje in pretepanje vodila prav Winnie Mandela.
Kot je dejal, jih je že pričakala zelo razjarjena in jim takoj zabrusila, da niso vredni, da bi živeli. Obsodila jih je vohunstva in tesnega prijateljstva z belci. Win-nie Mandela je obtožnico, ki jo bremeni ugrabitve in napada, že na začetku procesa zavrnila.
JUGOSLOVANSKI PREBLISKI
Novejša zgodovina nas na srečo uči, da tanki proti »kaosu in brezumju« na ulicah lastnih mest in proti lastnemu narodu ne predstavljajo nič drugegakot simbol popolnega zloma. Na žalost pogosto z velikimi žrtvami.
(Večernji list — Zagreb)
Podpiranja sovraštva, terorizma, kaosa in strahu Srbi nikoli niso odpuščali. Nikomur. Pridobljena demokracija se mora braniti. In dobro se ve. kako se brani. Povsod po svetu.
(Politika — Beograd)
Američani mislijo, da smo znoreli. Ves naš položaj jih spominja na Libanon. Za sedanji razkroj Jugoslavije so krivi Miloševič in njegova ekipa, pa tudi drugi narodi sodelujejo pri tem.
(Danas Zagreb)
globus
BEJRUT — Na tridnevni konferenci 17 iraških opozicijskih strank so ustanovili vodstvo, ki bo poveljevalo upornikom v Iraku. To je najpomembnejši sestanek v zgodovini iraške opozicije.
KAIRO — Ameriški državni sekretar Baker je obiskal Egipt, tretjo p°' stajo svoje turneje po nekaterih državah Bližnjega vzhoda. Gre za mirovno misijo, katere cilj je dogovor o varnosti v Zalivu ter o možnostih za vzpostavitev trajnega miru.
RIAD — Savdska Arabija bo igrala dejavno vlogo v iskanju mirne rešitve za Bližnji vzhod in pri ustanavljanju stalnih enot, ki bodo skrbele za varnost na tem območju.
MOSKVA — Sovjetski tisk je objavil predlog besedila novega zveznega dogovora, ki predvideva, da bo reformirana Sovjetska zveza postala zveza suverenih republik, ki bi se prostovoljno združevale v federativno državo.
TIRANA — Albanski predsednik Ramiz Alia je med srečanjem z delegacijo mednarodne Helsinške federacije izjavil, da v Albaniji človekove pravice spoštujejo tako, kot zahtevajo mednarodna merila.
DUNAJ — Na povabilo predsednika avstrijskega parlamenta Heinz3 Fischerja se je na dvodnevnem obisku v Avstriji mudil slovenski predsednik Milan Kučan. Sprejela sta g3 tudi kancler Franz Vranitzky in šef diplomacije Alois Mock.
MOSKVA — Na večdnevnem obesku v SZ je bil turški predsednik Tur-gut Ozal, ki se je pogovarjal s predsednikom Mihailom Gorbačovom-Obisk je občutno pripomogel k razvoju prijateljskega sodelovanja med državama.
BUKAREŠTA Romunija in Sovjetska zveza sta sklenili sporazum 0 vzajemni odpravi vizumov. ment je zelo pomemben zato, ker bo bistveno olajšal obiske romunskih d/' žavljanov v sovjetski Moldaviji |f1 obratno.
globus
vestnik;?!. marec h#1
aktualno doma
Ljutomer
NE po
15 letih
Zgodilo se je to, česar so se na tihem nekateri precej bali — na nedeljskem občinskem referendumu občani niso izglasovali samoprispevka za skupne naložbe v vzgoji in izobraževanju (dograditev OŠ Ivana Cankarja v Ljutomeru in zgraditev nove OŠ v Bučkovcih) ter za nove kilometre asfaltnih cest v vseh krajevnih skupnostih. Udeležba na referendumu je bila sicer dokaj dobra, saj se je glasovanja udeležilo 9920 ali 73,52 odstotkov volilcev, vendar jih je za uvedbo samoprispevka glasovalo samo 3909 ali 28,7 odtotka, proti pa 5935 ali 43, odstotka. Najvišje odstotke v prid samoprispevku so zabeležili v Precetincih (82,39%), Grabah (76,40%) in Spodnjem Krapju (72,48%), največ proti pa jih je bilo v Bučečovcih (86,29), Berkov-cih (77,19) in Bolehnečicih (76,47%). Zanimiva je tudi primerjava udeležbe na referendumu. Mnogi so pričakovali,da bo najboljša v Bučkovcih in precej dobra tudi v okoliških krajih, a ni bilo tako, razen v vasi Bodislavci, kjer soprišli glasovat vsi volil-ci. Tako je bilo tudi v Brano-slavcih. Spodnjem Krapju, Logarovcih in v Bunčanih. V Bučkovcih pa je bila udeležba 64, 25-odstotna, za samoprispevek pa jih je glasovalo 72,95%. Vendar je to še kar zadovoljivo v primerjavi z mestom Ljutomer, kjer na dveh voliščih ni prišla glasovat niti polovica upravičencev, več kot polovica tistih, ki so se referenduma udeležili, pa je bilo proti samoprispevku, čeprav je v programu tudi dograditev ljutomerske osemletke.
Solidarnost je torej tokrat padla na izpitu, in to po 15 letih,ko je bilo na vrsti najmanj razvito bučkovsko območje; program pa je sicer zagotavljal pridobitve vsem krajevnim skupnostim. Zakaj torej NE? Mogoče zato, ker so ljudje enostavno naveličani tako dolgo dajati iz lastnega žepa za širše družbene potrebe, ali pa zdaj, ko so pri njih v glavnem te potrebe že rešili, ne vidijo več interesa, da bi bili še naprej solidarni? Mogoče pa zato, ker je večina strank v svojih predvolilnih obljubah in programih opredeljevala samoprispevek kot preživel >socrealističen< način reševanja problemov? Mogoče pa zgolj zato, ker se jim godi slabo, kot le malokdaj?
Takšen izid referenduma v ljutomerski občini pa je prav gotovo tudi opozorilo drugim pomurskim občinam, da se bo potrebno res dobro pripraviti in stopiti domala do vsakega volilca.
Jože Graj
Prireditev ob dnevu
Romov
Organizator letošnjega srečanja slovenskih Romov ob mednarodnem dnevu Romov je No-vo mesto. Na prireditvi, ki bo še-stega aprila, bodo sodelovlai tu-di Romi iz Pomurja. Zveza Ro-^ov soboške občine, ki je prevala organizacijo odhoda v Novo mesto, se o sodelovanju na prireditvi dogovarja z Romi iz večjih romskih naselij. Tako se bodo sPortna tekmovanja udeležili strelska družina Alija Kardoša s pušče in Čaplja iz Domajinec ter nogometni klub Pušča, kulturni Program pa bodo pripravili mladi člani kulturnoumetniškega društva iz Pušče, potem iz Cankove, Domajinec in Beltinec. Na Prireditev ob dnevu Romov so vabljeni tudi Romi iz lendavske občine.
inli
NAŠ TRENUTEK S ŠOLSKIM MINISTROM DR. PETROM VENCLJEM
Skozi temo in luč do prenovljene sole
Poteza gornjeradgonskega občinskega odbora Slovenskih krščanskih demokratov, da na prvega iz načrtovane serije pogovorov pod skupnim naslovom Naš trenutek povabijo ministra za šolstvo Republike Slovenije dr. Petra Venclja, se je pokazala kot potrebna in koristna; končno se je v kongresni dvorani hotela Radin v Radencih minuli petek nabralo čez sto šolnikov, gospodarstvenikov in oblastnikov iz Pomurja, tako da najmanj triurno, dokaj izzivalno besedovanje o vlogi družine in šole pri uresničevanju kakovosti življenja ni moglo izzveneti zgolj kot strankarski shod.
Potrebno zavoljo pripravljajočega se »Vencljevega paketa« nove šolske zakonodaje, ki se pripravlja v vladi za parlamentarno presejavanje, koristno zaradi številnih odgovorov in pojasnil, ki se tičejo šolskih sobot, celotne ponudbe vpisnih možnosti za novince v srednjem šolstvu in na univerzi za šolsko leto 1991/92, delovanja obeh slovenskih univerz, posledic usmerjenega izobraževanja, verouka v šolah, položaja teološke fakultete, usposobljenosti učiteljev, usode poklicnih šol, nazadnje tudi učiteljskih plač, privatizacije v šolstvu, šolnin in štipendij.
Mož, ki je svoja nekdanja prizadevanja za omilitev posledic
Da bo zablod čim manj!
Val nezadovoljstva pomurskih delavcev v nekaterih podjetjih se je v minulih dneh, potem ko so jim izplačali sicer nadvse nizke osebne dohodke, nekoliko polegel. Marsikje pa se sprašujejo, kako bo v tem mesecu, saj bodo težave z izplačili enake, če ne celo večje. Mrzlično iskanje denarja za plače v minulem mesecu kaže, da je položaj pomurskega gospodarstva zdaj nadvse kritičen.
Vodstveni delavci pa se, namesto da bi se ukvarjali s poslovno politiko in razvojnimi možnostmi, pol meseca ali celo več ukvarjajo le z iskanjem denarja za plače. Nekateri so menili, da so likvidnostne težave pomurskega gospodarstva ob koncu lanskega leta dosegle vrh, kaže pa, da so se nekateri pošteno ušteli in tudi »opekli«, saj je praksa žal pokazala, da je že tako katastrofalen položaj tukajšnjega gospodarstva lahko še bolj*katastrofa-len. To kažejo med drugim podatki o blokiranih žiroračunih v številnih pomurskih podjetjih. Poleg tega pa se stečajni postopki nadaljujejo z nezmanjšano hitrostjo.
Na čase prave krize pa se bo potrebno dobro pripraviti. Dejstvo je, da v Pomurju doslej niso niti podjetja niti občine niti politične stranke namenile zadostne pozornosti socialnemu programu. V procesu politične, gospodarske in kdo bi vedel kakšne preobrazbe še, ko se podira staro in novo šele nastaja, ko se na novo postavljajo tudi temeljni tržni odnosi, ko vloge delodajalcev in delovne sile zaradi časovne bližine samoupravne doktrine še niso dokončno razdeljene, ko se je proces lastninjenja šele začel, je to seveda težje napraviti. A napraviti bo potrebno, cer bo kolaps za (pre)številne še bolj boleč.
V tem smislu so dosedanje izkušnje zelo dobrodošle. Predvsem zato, da bodo vodilni de-
TEHNIČNA KULTURA
Uresničujejo programske zasnove
Zveza organizacij za tehnično kulturo Murska Sobota, ki je nosilec razvoja tehnične kulture v Pomurju, si z nenehnim izpopolnjevanjem vsebine dela in načrtnejšim delom utrjuje družbeno vlogo. To potrjuje ocena dela za lansko leto, ki je bilo zelo pestro in uspešno na različnih področjih ter je prispevalo k popularizaciji tehnične kulture. Z veseljem lahko ugotovimo, da na vseh osnovnih šolah delujejo klubi mladih tehnikov. Prav tako so bile na vseh šolah ustanovljene zadruge, a povsod niso zaživele v pravem smislu. Z ustanovitvijo klubov mladih tehnikov so nastale tudi možnosti za razvoj tehnične kulture. Zveza organizacij za tehnično kulturo Murska Sobota ima že 40 strokovno usposobljenih mentorjev in je poskrbela, da so le-ti opravljali mentorsko delo na nekaterih osnovnih šolah predvsem na področjih logike, računalništva, elektrike, elektronike, elektrotehnike, kon-struktorstva in modelarstva. Na Srednji kmetijski šoli je bil usta-
nepremišljene reforme šolstva iz začetka 80-ih let, znane kot usmerjeno izobraževanje, opisal z besedami »bil je boj brez upa zmage« in se danes, ob siceršnjem poudarjanju nujnosti po korenitih spremembah, zoperstavlja skokovitim reformam, rekoč, »šola ne prenese hitrih obratov«, je večkrat brez dlake ne jeziku zbranemu občestvu posredoval misel, da se bo treba skozi temo in luč prebiti do prenovljene šole; take, ki se bo zgledovala po standardih in normativih najboljših evropskih vzgojno-izo-braževalnih sistemov. O tem seje dr. Vencelj tudi podrobneje razgovoril na srečanju z vodilnimi šolniki radgonske občine pred
lavci za zdaj še večine družbenih podjetij vedeli, da je treba dosledno spoštovati delovno zakonodajo. Hkrati pa naj bi bolj čutili pravo odgovornost ne le za golo poslovanje, temveč tudi do ljudi, ki jim zagotavljajo kruh.
Največ brezposelnih v Lendavi
Lendavska občina v Pomurju močno prednjači po številu brezposelnih. Konec februarja je bilo na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih 1630 delavcev, tako da relativna stopnja brezposelnosti znaša 25,6 odstotka. Ob predvidenih stečajih še bo ta delež povečal skorajda na 50 odstotkov. V občini predvidevajo, da bodo podjetja v stečaju s svojimi novimi programi ponovno zaposlila vsaj 40 odstotkov stečajnih delavcev, tako da bi potem sredi leta delež relativne stopnje brezposelnosti znašal 33 odstotkov.
V Lendavi tudi ugotavljajo, da je ospodarstvo na tleh, da je konec leta imelo izgube kar 12 podjetij in da so tri — Tovarna logistične opreme, Gorenje Varstroj, Indip in IMO — v stečajnem postopku. Po novih programih bi IMO lahko ponovno zaposlil polovico odpuščenih delavcev, Indip celo več, kot jih je delalo do sedaj, najtežje pa bo v TLO-ju, ki bo z novim programom od prej 400 zaposlenih dal delo 150. delavcem.
Tudi lendavskemu gospodarstvu pripadajo tako imenovana re-fundacijska sredstva, ki jih bodo iz republike nakazovali po določenem vrstnem redu. Vrnjenih bi morali dobiti 11,7 milijona dinarjev, doplačati pa še tri milijone. Ta denar bi lahko veliko prispeval k likvidnosti lendavskega gospodarstva.
Nov način plačevanja prispevkov in davkov pa se v Lendavi kaže v naslednjih podatkih. Decembra lani je v gospodarstvo za neto osebne dohodke izplačalo 24,9 milijona dinarjev, za prispevke pa 23,9 milijona. V januarju pa so za čiste plače dali 27,5 milijona, za davke in prispevke pa 32,9 milijona, kar pomeni 10,2-odstotni porast v primerjavi z lanskim decembrom.	mh
novljen mladinsko tehnični klub, v ustanavljanju pa je na srednješolskem centru v Murski Soboti.
Sicer pa so razvite nekatere tehnične dejavnosti tudi na drugih srednjih šolah. Da je bil v Pomurju dosežen viden napredek pri kakovosti in množičnosti tehnične kulture, so pokazala srečanja mladih tehnikov ter republiška in državna tekmovanja, kjer so mladi tehniki dosegli številna prva mesta. Sicer pa je bila Zveza organizacij za tehnično kulturo Murska Sobota v preteklem letu organizator številnih akcij in prireditev, ki so gotovo prispevala k polularizaciji tehnične kulture. Med drugim so organizirali pomursko srečanje mladih tehnikov, pomursko in zvezno tekmovanje oračev, tekmovanje mladih iz računalništva in kemije ter zvezno srečanje šolskih zadrug. Poleg tega so pripravili predstavitve sodobnih tehničnih sredstev za spomladansko pripravo zemlje za setev ob uporabi sodobnih tehničnih sredstev in teh-
večerno okroglo mizo za širšo javnost. Tudi ploskali so šolskemu ministru — ko je recimo pribil, da morajo imeti učitelji spo-dobnejše plače in ustreznejše razmere za delo, da je proti šolskim mastodontom (kot je na primer Srednješolski center teh-niško-pedagoške usmeritve v Murski Soboti, ob katerem so se tudi tokrat vznemirili duhovi) in da je izpovedovanje vere svoboda in pravica vsakega posameznika.
Pravzaprav je bilo v okviru teme Vloga družine in šole pri uresničevanju kakovosti življenja bolj malo govora o družini in življenjski kakovosti, verjetno pa bo več na prihodnjih tovrstnih pogovorih, saj nameravajo gor-njeradgonski krščanski demokrati po dr. Petru Venclju gostiti še nekatere znamenite Slovence in Slovenke: Spomenko Hribar, dr. Toneta Stresa, akademika prof, dr. Antona Trstenjaka, Alojza Rebulo in druge.
Branko Žunec
to pa pomeni, da bodo skupaj z oblastjo in sindikati znali poskrbeti za tiste, ki bodo ostali na cesti, da bodo intenzivneje razmišljali o novih programih itn. Nedvomno pa bodo del bremena, če
prav težko, morali na svoje pleča vzeti tudi delavci sami. Dejstvo je namreč, da zasedanje krizo niso krivi le zdajšnji direktorji. S krizo namreč plačujemo dolga leta političnih in gospodarskih zablod!
Milan Jerše
noloških postopkov. Pripravili so tudi dve predstavitvi računalniške opreme ter sodelovali pri izvedbi dveh raziskovalnih tabor-jev. Omeniti velja tudi sodelovanje in uspešen nastop oračev iz soboške občine na svetovnem prvenstvu na Nizozemskem.
F. Maučec
POMURSKEMU ZDRAV
STVU NOV PLASC
Vodstvo Pomurskega zdravstvenega centra je pripravilo predlog nove organiziranosti zdravstva v Pomurju in ga predstavilo pomurskim občinskim vladam. O drugačni organiziranosti so se tozdi pogovarjali še v času sisov, vendar z drugačnimi zahtevami in vsebino. Sedanji predlog pa namreč določa pripravljena nova zakonodaja, predvsem zakon o zavodih ter napovedi o novi vsebini zakona o zdravstvenem varstvu.
Predlog nove organiziranosti pomurskega zdravstva je res prilagoditev zakonskim novostim, je pa tudi obračun z dosedanjim samoupravnim odločanjem ter tozdovstvom. Nekateri skupni interesi in cilji so bili do sedaj močno tozdovsko ter občinsko obremenjeni. Zato v novem predlogu organiziranosti predlagajo, da osnovno zdravstvo ter bolnišnica ostanejo povezani, enotni ob sodelovanju Zavoda za socialno medicino in higieno, ki želi iti po samostojni poti. Sedanje temeljne organizacije bi postale organizacijske enote, imeli bi skupni žirora-čun, vendar enote še vedno lastno evidenco.
To naj bi bila zunanja, fasadna sprememba, spremeniti pa se mora tudi vsebina ali notranjost, tako da bi dosegli zastavljene cilje. Ob padcu tozdovskih meja bi se morala vzpostaviti strokovna povezava in sodelovanje, tako osnovnega kot specialističnega zdravstva v zdravstvenih domovih ter bolnišnici. Medicinske dejavnosti in specialnosti bi se morale skladneje razvijati ter biti dostopne vsem. Prav tako bi morali odpraviti podvajanje nekaterih dejavnosti ter izboljšati medsebojno zaupanje, strokovno sodelovanje ter vzpostaviti boljše medčloveške odnose. Nekateri od teh ciljev, naj bi jih dosegli z novo organiziranostjo zdravstva, pa bi morali pomeniti tudi to, da bi lahko obiskali katero koli zdravstveno ustanovo v Pomurju, ne da bi nas zavrnili, češ, da smo iz sosednje občine, da nam več ne bi bilo treba ponavljati iste preiskave na primer v bolnišnici, če sojih opravili že v zdravstvenem domu, da nam ne bodo ob naši bolezni v eni zdravstveni ustanovi govorili o nestrokovnem delu, ki so ga opravili zdravstveni delavci iz druge zdravstvene hiše in tako naprej. Pomurci od nove organiziranosti pomurskega zdravstva želijo to ter čim boljše in strokovno delo zdravstvenih delavcev.
Lendavske etnološke vzporednice
Prek 40 etnologov iz Slovenije, Hrvaške in tudi Madžarske seje pred dnevi mudilo v Lendavi na tridnevnem znanstvenem srečanju. Govorili so o vzporednicah med slovensko in hrvaško etnologijo in predstavili sklop predavanj o interetničnih odnosih, ki se nanašajo na lokalno, regionalno in nacionalno raven.
To je bilo že sedmo tovrstno srečanje etnogov iz sosednih republik. Začelo se je leta 1981 v Ormožu. Prva srečanja so bila namenjena zgodovini slovenske in hrvaške etnologije, pozneje pa so bile teme usmerjene v problematiko načina življenja in ljudske kulture na posameznih območjih ob slovensko-hrva-ški meji. Letos je bilo to območje Prekmurja, Medžimur-ja in tudi kraji v sosednji Madžarski, predvsem območja, ki so naseljena s slovenskim in hrvaškim življem. Etnologi so ugotovili, da je bila slovenskemu delu tega območja v zadnjih letih namenjena kar velika pozornost, saj je bila opravljena in v javnosti tudi predstavljena etnološka topografska raziskava obeh prekmurskih občin in slovenskega Porabja. Objavljena je bila tudi monografija Gornjega Senika, lani je bil na lendavskem območju tudi mladinski raziskovalni tabor, na katerem je bilo zbrano gradivo za več prispevkov, nekatere so predstavili tudi tokrat.
In kako bi ocenili položaj, v katerem je etnologija kot znanost trenutno? Na to vprašanje sta odgovarjala dr. Slavko Kremenšek in dr. Du-
Montaža, centriranje in prodaja gum
LEONIDA LETONJA-HORVAT,
Matije Gubca 13, M. Sobota, tel. 22 338
Obveščamo cenjene stranke, da imamo v zalogi nove in obnovljene avtoplašče za osebna vozila po konkurenčnih cenah.
Majda Horvat
nja Rihtman-Augoštin. »Ocene in predstave o vedi so pri nas zelo različne. Nekateri govorijo o krizi, jaz pa bi rekel, da kakšne posebne krize ne vidim, gre pa za določena nihanja, ki so povezana z različnimi dejavniki. Danes imamo opravka s pluralizacijo v metodološkem pomenu.
Med mlajšimi kolegi je veliko teženj po antropologizaci-ji etnologije, vendar pa so to stvari, ki so običajne in smo imeli z njimi opravka že prej.« Tako Slavko Kremenš-ček, eden začetnikov znanstvenih srečanj etnologov iz Slovenije in Hrvaške. Gostja iz Zagreba pa dodaja: »Po mojem mora biti ta znanost, pa naj se ukvarja s preteklostjo etničnih ali socialnih skupin, ali pa z etnologijo sedanjosti, kritična znanost, saj bo samo na ta način opravičila svoj obstoj. Ce rečemo, da preteklo obdobje ni dovoljevalo te kritičnosti, upajmo, da bomo zdaj etnologijo lahko bolje razvijali.«
Silva Eory
Naravno zdravilišče Lendava, p.o., objavlja prosto delovno mesto
VODJE STREŽBE
v hotelu Lipa
Pogoji:
— srednja izobrazba (V. stopnja) gostinske smeri — strežba
— 3 leta delovnih izkušenj pri podobnih opravilih
— pogovorno znanje dveh tujih jezikov
— smisel za delo z ljudmi Kandidati naj pisne prijave skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov: NARAVNO ZDRAVILIŠČE LENDAVA, p.o., Partizanska 14, 69220 Lendava, v roku 15 dni od objave.
O svoji odločitvi vas bomo obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.
^J^STNIK; 21. MAREC .1991
- Stran 3
Štefan Smej
aktualna tema
Prvi znanilci pomladi tudi
CESTE
RASE
Draškovičeva žena bi morala delovati kot prizadeta soproga, obnašala pa se je kakor slaba televizijska novinarka. Ni se vedla naravno in ni bila prepričljiva kot izpraševalka. Stari Isakovič — akademik, avtor znanega memoranduma srbske akademije in tako naprej — izgleda kakor kak debeloglavi in debeloriti zapečkarski gumpec. To se pravi, kakor srbski Švejk. In prav toliko je zvit in pronicljiv.
Ona je begala po Beogradu, televizijci pa za njo. Nekako je ^naletela na Isakoviča in ga je vsa visoka in užaloščena, vedoč, da jo snemajo, vprašala, zakaj se ne postavi za moža Vuka Draškoviča. Zakaj še ni zahteval, saj je poslanec, naj ga izpustijo.
Izgledalo je. kakor da Isakovič ne bi vedel, kaj naj odgovori. Rekel je: »Pa čekajte, on je ipak . ..« Nekako v tem smislu. Toda to je govoril kar tako. ker je žensko s tem izzival, da je postajala manj tragična in bolj zaletava. Potem pa je rekel: »Da, vidim, vi ste violen-tni, vi ste dinaridni tip.«
Tako premerjajoče in analitično lahko govori samo poznavalec pasje pasme, stoječ za žično ograjo, o vanj zaganjajočem se primerku. Pred takšno politiko se lahko samo odkriješ ali pa zbežiš, kajti tukaj politični dialog ni možen. Če seje to dogajalo sponatno na ulici, potem je jasno, da ni pogajalskega trenutka na jugoslovanski politični sceni, ko srbski politiki ne bi ravnali po načelih pastirja jugoslovanske črede. S srbskimi politiki se lahko pogovarjaš samo, če si zunaj črede, ker so sicer za nas prepametni in predominantni. Potem šele bo pogovor prav zanimiv in ploden. Vendar nas morajo zastopati v etnologiji in antropologiji bolj verzirani pogajalci. Kajti Srbi najprej ugotovijo, kateremu rasnemu tipu v veliki srbski in parasrb-ski čredi pripadate.
Isakovič je najprej konstati-ral, da je Draškovičeva žena iz. dinaridne rase. Ta rasa živi v hribovju srednje in južne Evrope. v vzhodnih Alpah, Karpatih in zahodni Ukrajini: pripadniki so vitke, visoke rasti (akademik Isakovič je gospo Draškovičeva s svojimi drobnimi bistrimi očmi gledal kvišku). rjavih oči, rjavih las, podolgovate glave (v resnici ima Draškovička od Isakovičeve povsem različno glavo!), nekoliko splošnega zatilja, gornja tretjina nosu je zakrivljena.
To, kar se dinaridnosti tiče. Violentnost pa je srbska diagnoza: nasilni so med drugimi tudi Hrvati, torej dinaridi. ena izmed ras v srbski čredi. Isakovič je torej pravzaprav rekel: nasilna si, ženska, ne zaganjaj se vame, ker ne veš. za kaj gre v našem medsrbskem sporu! (Kdo ve. za kaj gre?)
Slovenci pa so kakor tisti, ki bi radi koitirali, ne morejo pa se odločiti za penetracijo. So kakor tisti Žid. ki je hodil dan za dnem molit v sinagogo. Prosil. nadlegoval in moledoval je Jahveta. naj mu bo naklonjen in mu omogoči, da dobi glavni loterijski dobitek. Vse dneve je klečal v sinagogi. Dokler potem Jahvetu nekega dne ni bilo dovolj in je zagrmel nadenj: »Ja. zaboga. kupi že enkrat srečko!«
Z nami je enako. Srbska diplomacija nas upra vičeno obravnava kot pripadnike meč-kaške rase. Mi bi radi bili samostojni in hodimo po Evropi spraševat, ali nas bodo priznali. Ko bi se kateri diplomat že enkrat odločil in zavpil: »Ja zaboga. odcepite se vendar že enkrat, saj vas drugače ne moremo priznati!«
Tudi za ceste pravimo, da cvetijo, in to običajno v času, ko se bliža pomlad, ko se začne zamrznjena zemlja odtajati, dvigati in pokati in ... Prav tedaj se ljudje marsikje podajo tudi v gozdove sekat les in ga vozijo domov. Vreme je namreč kot nalašč za takšna dela. >Cvetoče< ceste pa kar ječijo pod težkimi kolesi traktorjev in druge mehanizacije ter se spreminjajo v razdrapane kolovoze. Marsikje se na teh cestah vozijo tudi avtobusi, »mlečarji«, živinski in drugi tovornjaki ter vse mogoča druga vozila. Nihče se ne bi rad odpovedal vožnji, četudi bi to lahko storil, oziroma je preložil in s tem prispeval k boljšemu stanju na cestah v dneh, ko so le-te najbolj izpostavljene poškodbam. Kritizirati druge pa seveda vemo vsi.
V današnji Aktualni temi nameravamo zaokrožiti podobo stanja na pomurskih cestah, dodati možnosti oziroma letošnja predvidevanja za njihovo posodabljanje pa še kanček cestne politike.
NEKOČ KOLOVOZI, SEDAJ OBČINSKE CESTE
Najhuje je bilo te dni v občini Murska Sobota, kjer so morali zaradi nevzdržnega stanja zapreti kar 6 cestnih odsekov. Še sreča, da je bilo toplo in suho vreme, kajti sicer bi bile razmere še bolj kritične. Delavci cestnega podjetja so imeli dela čez glavo," a premalo sredstev.za popravila in vzdrževanje. Zato so dali prednost tistim cestam, po katerih vozijo avtobusi, da so se lahko vozili otroci v šolo, delavci pa v službo. Vsem pa niso mogli ustreči. V soboški občini je kar 480 kilometrov lokalnih (občinskih) cest in le polovica jih ima asfaltno prevleko. Tiste, ki so jih asfaltirali pred 10 in več leti, bi morali zdaj že ponovno >preo-bleči<, toda — spet ta denar. Ni ga bilo dovolj tudi takrat, ko so jih gradili in pripravljali za asfaltiranje, zato jih marsikje niso na
Te dni so ceste marsikje ,cvetele’ in tako jih lahko uvrstimo tudi med prve znanilce pomladi.
redili tako, kot bi morali. To se seveda vedno maščuje.
»Program za redno vzdrževanje vseh lokalnih cest je pripravljen, in če ga bomo hoteli uresničiti, bo treba zagotoviti najmanj 8 milijonov dinarjev. Lani smo prejeli v ta namen iz republiškega proračuna okrog 4,2 milijona dinarjev, letos pa še ni znano, kako bo z bencinskim dinarjem in pristojbinami od motornih vozil, ker to naj ne bi bila več strogo namenska sredstva za ceste, kot je veljalo doslej. »Mislim, da to ni prav,« med drugim ugotavlja občinski >cestni mini-ster< Štefan Šeruga.
Čeprav še ni znano, koliko bodo dobili iz republiškega proračuna za vzdrževanje in posodabljanje lokalnih cest, so v ta namen predvideli v občinskem proračunu nekaj čez 12 milijonov dinarjev, potrebovali pa bi še najmanj 3-krat toliko denarja. V teku so že dela pri posodobitvi cestnih odsekov Zenkovci—Bez-novci — Domajinci, Ivanjci—do križišča ceste Bogojina —Gančani in Krog—Bakovci. Predvideno je, da bodo povsod do junija te odseke tudi asfaltirali. Nadaljnji program pa bo v precejšnji meri odvisen od odločitve na bližnjem občinskem referendumu o občinskem samoprispevku. Če bo referendum uspel, potem naj bi letos posodobili cestne odseke Vidon-ci —križarka, križarka—Boreča (do regionalne), Ivanovci —Križevci, Grad (serpentine), Markovci— Budinci —Dolenci, Poznanov-ci —Kovačevci —Vidonci, Moščan-ci—Košarovci, Adrijanci—Šalov-ci, Sebeborci (do regionalke) in Pečarovci (okrog 800 m).
Lahko bi rekli, da je soboška občina na najslabšem s cestami v Pomurju, ker je mreža, predvsem na Goričkem, tako razpredena kot malokje. Pred leti je bila marsikatera cesta še dovozna pot, ko so jo domačini v glavnem z lastnimi sredstvi nekoliko popravili in razširili, pa so zahtevali prekategorizacijo, da bi nadalj
nje vzdrževanje preložili na bremena občine, saj sami tega niti ne bi zmogli. V večini primerov jim je to tudi uspelo. Zdaj pa se seveda borijo, da bi prišli tudi v program za asfaltiranje.
PREJ ZNANO ŽE DECEMBRA, ZDAJ ŠE NE
V radgonski občini je (bilo) najbolj kritično stanje na cesti Sovjak—Terbegovci, ki je bila nekaj časa neprevozna, zato so morali opraviti najnujnejša vzdrževalna dela (navoz gramoza, kopanje jarkov), ker denarja za temeljitejše popravilo ni bilo. Neprevoznost je grozila tudi na cestah Ihova—Negova in Hrastje Mota —Biserjane. Povsod potekajo avtobusne proge.
In kaj si obetajo v prihodnje? Jože Ščavničar, ki je pri izvršnem svetu zadolžen tudi za cestno problematiko v občini, nam ni mogel postreči s konkretnimi podatki.

»V minulih obdobjih smo sprejemali srednjeročne načrte in posebej tudi letne načrte, in to že konec decembra. Tako smo točno vedeli, kaj bo uresničeno. Letno smo posodobili od 4 do 5 kilometrov lokalnih cest. Zdaj se o tem še nismo dokončno dogovorili, ker niso znani tudi viri. Iz republiškega proračuna naj bi dobili okrog milijon dinarjev za vzdrževanje in obnovo lokalnih
Polemika brez razloga?
Kmalu potem ko je Izvršni svet Republike Slovenije sprejel osnutek proračuna za letos, se je v javnosti razplamtela dokaj vroča polemika zaradi cestnega dinarja, ki je bil doslej strogo namenski. Z Republiškega sekretariata za informiranje pa so poslali v javnost sporočilo, da gre v tem primeru za predprora-čunska izigravanja in zavajanje javnega mnenja.
»To kaže, da je še močno prisoten SIS-ovski koncept ureditve vrtičkov porabniških lobijev,« je dobesedno zapisano v tem sporočilu, ki smo ga prejeli tudi na uredništvo Vestnika s prošnjo, naj z njegovo vsebino seznanimo širši krog občanov.
Med drugim je navedeno, da smo z Zakonom o financiranju javne porabe (št 48/90) uvedli proračun kot inštrument države za tekoče in razvojne potrebe. V proračunu ni možno enačiti virov sredstev s porabo; so le viri in odhodki proračuna. Davkoplačevalci pa lahko v parlamentu s pomočjo poslancev odločijo optimalno sestavo porabe, pa tudi virov. 20. februarja je bil opravljen pregled projektne dokumentacije in pridobljenih upravnih soglasij za ceste. Na podlagi tega je bilo ugotovljeno, da so zahteve Republiškega sekretariata za promet in zveze prevelike (preopti-mistične) in da jih ne bo mogoče uresničiti v predlaganem obsegu. Za pretežno število novih odsekov avtomobilskih cest ali rekonstrukcij le-teh namreč še ni lokacijskih dovoljenj, kar praktično pomeni, da letos ne bo možno začeti z intenzivno gradnjo. Se prej je treba izvesti tudi mednarodne licitacijske postopke (zaradi tujih posojil in vlaganj), ki trajajo običajno nekaj mesecev. Zato bo možno na novih odsekih avtocest pričeti letos samo s pripravljalnimi deli in deloma-z odkupi zemljišč.
Ugotovili so tudi, da je tako imenovani relativni nivo cen pri gradnji avtocest (podobno je tudi v drugih primerih) za okrog 50 odstotkov nad splošnim nivojem cen industrijskih izdelkov. To pomeni, da poleg gradnje cest financiramo tudi vso neracionalnost in prezaposlenost gradbene operative.
Kot večja rekonstrukcijska dela na cestah v Pomurju pa so v tem sporočilu navedeni odseki magistralne ceste Murska Sobota—Bratonci, Črenšovci,—Lendava, Lenart—Gornja Radgona, Bratonci—Beltinci in Lendava. Žal pa še ni znano, ali se bodo dela letos tudi zares začela. Občinska organizacija Socialistične stranke Slovenije, Murska Sobota je zato že lani in letos ponovno zagrozila z zaporo magistralne ceste, in to pri Trojanah, da bo učinek večji.
Zapora regionalne ceste Blaguš—Kraljevci je očitno zalegla. Zdaj jo temeljito obnavljajo in potem jo bodo še asfaltirali.
ž
cest. Imamo jih okrog 90 kilometrov in ta denar bo daleč preskromen. Spomniti pa velja na obljube, da ne bomo dajali več toliko.denarja za orožje in federacijo, temveč za naš lasten razvoj. Na nedavnem posvetu v Murski Soboti je bilo med drugim rečeno, da bi si občine lahko zagotovile dodatne lastne vire z večjimi taksami pri registracijah osebnih avtomobilov. To bi res pomenilo nekaj boljše možnosti za vzdrževanje cest. Vendar bi nam do potrebne vsote okrog 4 milijone dinarjev (brez zimske službe) še vseeno precej manjkalo. Pri posodabljanju pa bo marsikaj odvisno od izida referenduma za občinski samoprispevek.«
Nekoliko jasnejša slika pa je v radgonski občini glede posodabljanja in obnove regionalnih cest. Pravkar potekajo dela na odseku Blaguš—-Kraljevci —Cerkvenjak, v izdelavi pa je projekt za obnovo ceste Podgrad — Se-govci. V kratkem bodo sklicali večje število lastnikov zemlje ob tej cesti, da bi se dogovorili o soglasjih. Ce bodo to rešili, potem lahko pričakujejo, da se bo še letos obnova tudi začela. Gre za preplastitev asfalta in tudi razširitev na 6,6 m z metrom bankine na vsaki strani.
ODSLEJ DRUGAČNA SKRB
V občini Ljutomer je neasfaltiranih še okrog. 36 kilometrov lokalnih cest. Te dni je (bilo) stanje skoraj povsod zelo slabo. Odsek Bučkovci —Moravski Vrh so morali celo zapreti za ves pro-

Dokončnih programov za posodobitev občinskih cest v Pomurju še niso nikjer sprejeli. V občini Gornja Radgona tako govorijo le še o smernicah za plan. Predvideno pa je, da bodo posodobili cestne odseke Negova—pokopališče, Stavešinci— Ivanjševci, Spodnja Ščavnica—Police, Negova—Ihova, Ivanjševci —
Lastomerci
in Zbigovci —
Rodmošci. Poleg tega pa nameravajo preplastiti cesto Radgona —Spodnji Ivanjci in priskrbeti prometno študijo za ureditev cest v mestu Gornja Radgona. Vrstni red del še ni sprejet, kajti to bo odvisno predvsem od razpoložljivih finančnih sredstev.
met, Kotnikov Breg pri Rado-merju. kjer se je sesul zemeljski plaz, pa so uspeli dokaj hitro usposobiti tudi za avtobusni promet. Posebej kritični so tudi odseki Veržej — Krapje—Razkrižje in Radoslavci —Moravci (mimo
Tudi asfaltne ceste so marsikje pokazale, da prihaja pomlad, saj so polne lukenj, razpok in drugih ,cvetk’.
kopališča). Kot so nam povedali na enoti Čestnega podjetja v Ljutomeru, bi potrebovali oziroma bi morali na ceste navoziti okrog 6000 kubičnih metrov gramoza, denarja pa je na voljo le za okrog 1200 kubičnih metrov. Precej so poškodovane tudi nekatere asfaltirane lokalne ceste, še zlasti	Ljutomer—Kamenš-
čak— Branoslavci —Bučkovci.
Kot je bilo sprejeto na občini, pa so s 15. marcem začeli z novim načinom vzdrževanja lokalnih cest. Za makadamske ceste sta zadolžena 2 cestarja, ki jih morata vsak teden vsaj enkrat pregledati in sproti izvajati manjša popravila. Podobno velja tudi za asfaltne ceste, za katere je zadolžen cestni preglednik, ki mora prav tako tedensko enkrat opraviti kontrolo in poskrbeti za manjša popravila, kjer je to potrebno. Brez večjih posegov pa se stanje na makadamskih cestah ne bo bistveno izboljšalo, kajti marsikje so ceste nižje od njiv, in kadar dežuje, se spreminjajo v potoke in hudournike. Uspešen izid referenduma o občinskem samoprispevku pa daje precejšnje možnosti, da bo čez pet let stanje na cestah veliko boljše in da jih bo ostalo neasfaltiranih le še nekaj odsekov. Asfaltne ceste

pa je veliko lažje vzdrževati.
Te dni, ko smo zbirali podatke za temo, v občini Ljutomer še niso uskladili proračunskih postavk in tako tudi ni bilo določeno, koliko naj bi šlo za ceste. Za pokritje vseh izdatkov jim je manjkalo okrog 35 milijonov dinarjev. Lani so imeli za ceste skoraj milijon dinarjev izvirnih prihodkov.
DOBRE POTEZE ŽE PRED 20 LETI
Lahko bi rekli, da je lendavska občina še najmanj ogrožena zaradi stanja lokalnih cest. Skoraj vse so že asfaltirane. V ta namen so že pred 20 leti sprejeli 10-letni program, za katerega so zbirali denar s samoprispevkom; kasneje pa so organizirali še eno posebno akcijo za ceste, in sicer so zbirali republiške obveznice ter prispevke. Tako so ostali neas-
faltirani le odseki na —Kapca, kjer so ku, in podaljšek iz proti Gomilicam,
Mala Pola-dela že v te-Male Polane Brezovica—
Velika Polana in Odranci —Lipa. To so tudi skoraj najmanj prometne lokalne ceste v občini. Po
leg dokončanja posodobitve že omenjene ceste letos nameravajo obnoviti tudi asfaltno prevleko na mostovih pri Nedelici in Trim-linih ter urediti cestni prehod čez železniške tire pri Petišovcih.
Brez problemov pa vseeno niso tudi v lendavski občini. Te dni in tudi sicer je v dokaj slabem stanju cesta po hribu Dolac (Dolga vas—Dolgovaške gorice), pa tudi odsek proti Bukovniškemu jezeru bi bilo treba popraviti.
Kot nam je povedal član Izvršnega sveta SO Lendava, Miran Lovrin, je predvideno, da bodo v občinskem proračunu letos zagotovili okrog 3 milijone dinarjev za vzdrževanje lokalnih cest in tudi za nekatere naložbe, ki smo jih že omenili. Republiški upravi za ceste pa so poslali tudi predlog za prekategorizacijo cestnih odsekov Pince Marof—Pince, Dolga vas—Dolgovaške gorice, Trimlini —Lendava (mimo Var-stroja) in Trnje —priključek na regionalno cesto Turnišče— Črenšovci.
Po vsem tem lahko ob koncu zapišemo, da je Pomurje zelo bogato s cestami, vendar pa je na njih velika revščina. To pa je tudi eden od razlogov za zaostanek v
razvoju.
JOŽE GRAJ
Stran 4
VESTNIK, 21. MAREC 1991
komentarji, članki
Vzvratno pomikanje k čistoči
Da bi besede spremenili v dejanja, je potrebno tudi kaj žrtvovati in tvegati. To pa je toliko lažje, če smo trdno prepričani v pravilnost in pravičnost cilja, ki ga hočemo doseči; če je to zares naše osebno prepričanje in naš osebni boj.
Očitno pa ekološka zavest ljudi še ni »dozorela«. Vsi smo močni, ko je treba kritizirati divja odlagališča odpadkov, slabo komunalno organiziranost in odmetavanje koristnih odpadkov ali pomanjkljive predpise. Ko pa je potrebno ukreniti kaj konkretnega, sprejeti odlok ali mogoče celo odpreti lastno denarnico, se še tako goreči besedni bojevniki za čisto okolje začnejo pomikati vzvratno.
Na zadnjem skupščinskem zasedanju v Gornji Radgoni je bil na dnevnem redu tudi osnutek Odloka o obveznem zbiranju, odstranjevanju, odlaganju komunalnih odpadkov in ravnanju z odpadki na območju občine Gornja Radgona. Ne le, da točno določa način zbiranja, določa tudi višje kazni za vse kršilce, skratka: odlok, kakršnega so v minulih letih zahtevali mnogi. Poslanci ga niso sprejeli!
Kje so vzroki? Mogoče jih je prestrašil 7. člen, kjer je zapisano, da so sredstva za prvi nakup posod smetnjakov dolžni zagotoviti uporabniki, za odvoz usedline iz kanalizacije ali fekalij in gospodinjskih odplak pa so dolžni z izvajal-, cem podpisati pogodbo. Eden od vzrokov je prav gotovo osmi člen: »Ostanke in embalažo nevarnih snovi (kot so sredstva za varstvo rastlin, barve, olja, baterije ...) so dolžna podjetja, katera prodajajo in imajo PE v občini Gornja Radgona, sprejemati. Pomurske lekarne pa so dolžne sprejemati neuporabljena zdravila.« Nekoliko dvomljiv je bil verjetno tudi 14. člen: »Lokacija centralne deponije komunalnih odpadkov se določi v prostorskem delu družbenega plana . ..« Lokacije namreč še vedno nimajo.
Navedenih je tudi deset razlogov za kaznovanje (23. člen), pravne osebe bi lahko »olajšali« za vrednost od 50 din do 15 tisoč dinarjev, posameznik pa od 12,50 do 2500 dinarjev. Zanimiv in hkrati sppren pa je verjetno tudi 17. člen odloka: »Kdor odlaga komunalne odpadke izven odlagališča, jih je dolžan na svoje stroške odstraniti ter prepeljati na odlagališče oz. naročiti odvoz izvajalcu. Ce tega ne stori, jih odstrani na njegove stroške izvajalec. Ce storilca ni mogoče ugotoviti, odstrani komunalne odpadke izvajalec na stroške krajevne skupnosti, kjer je odlagališče nastalo . . . »Krajevne skupnosti so obremenjene tudi z naslednjim členom, ki govori, da morajo lete v roku 6 mesecev evidentirati divja odlagališča in jih urediti v enem letu. Zunanjim vasem verjetno tudi ni Prav, da bi bil odvoz organiziran na celotnem območju občine.
Odlok ni toliko pomanjkljiv (kakor so mu očitali poslanci), kolikor je (skoraj preveč) pogumen. Njegova šibka stran je tudi to, da je osamljen. Slediti bi mu morale vse Pomurske občine, najbolj Prav pa bi bilo, da bi te stvari Urejal republiški zakon. Enkrat se bo treba sprijazniti, da odvoz smeti, kanalizacija 'n odlagališča odpadkov niso Pomembni le za mesta in večje kraje. Prav vsako gospodinjstvo v mestu ali na vasi Prispeva k onesnaženosti ali čistosti okolja.
Bernarda B. Peček
; KAJ PRINESE ZDRUŽEVANJE? |
V šolskih zbornicah se še vedno dviga prah. Prinašajo pa ga zdaj te zdaj one novosti, ki si utirajo pot čez prage učenosti za osem-letkarje. Tokrat imamo v mislih predvsem zbornice v občini Murska Sobota; seveda gre v pravem pomenu besede predvsem za ravnatelje, učitelje in druge šolske delavce, ki morajo te novosti sprejemati in jih uresničevati. Tako je bila ena od večjih >prašnih< zadev spremem-
ba njihovih plač.
Do novega leta so bile le-te od šole do šole precej različne — kakor so pač kje znali manevrirati z denarjem, ki so ga prejeli na svoj žiroračun. Imeli (in še imajo) pa so seveda enake obveznosti. Nova občinska vlada je pri tem naredila pomemben rez, sprejela je sklep o reorganizaciji računovodskih služb v osnovnem šolstvu (za vodenje materialnega knjigovodstva in za osebne dohodke). Vse šole so morale izprazniti svoje žiroračune in združile sredstva na računu Osnovnošolskega vzgojno-izobraževal-nega zavoda mesta Murska Sobota. Zaradi proračunskega financiranja te dejavnosti so se tudi osebni dohodki prenesli na občinsko raven in se poenotili. Določena je namreč enaka vrednost točk za učiteljske plače na vseh šolah. Nekateri so bili zaradi tega pač prizadeti, ko pa je prišel konec manevriranju. To je bilo seveda čisto prav!
Zdaj je na prepihu druga novost, ki obeta bistvene organizacijske spremembe. Vse šole bodo namreč s 1. aprilom na-
Zakaj enostavno, ko pa je lahko komplicirano?
Zdaj že nekdanja ZSMS je pred dvema letoma pripeljala v tedaj enostrankarsko skupščino osnutek zakona o osebnem delu, katerega namen je bil poleg gospodarskih zakonsko urediti še področja družbenih dejavnosti. To pomeni, da bi v enem zakonu uredili tudi vprašanja zasebnega dela, na primer, pri zdravnikih, izumiteljih, učiteljih, svobodnih novinarjih, duhovnikih in tako naprej. Osnutek zakona je bil hvaljen, kritiziran, nanj so delegati, pozneje pa poslanci dali pripombe, prejšnji teden pa naj bi ga večstrankarska skupščina sprejela. Pa ni bilo tako, kajti na skupnem zasedanju je bilo za sprejetje zakona 79 poslancev, 85 jih je bilo proti, 35 pa se jih je vzdržalo. Tako imenovani »zakon Janeza Kopača« (le-ta je bil eden izmed avtorjev in velik zagovornik) je tako padel. To naj bi se zgodilo predvsem zato, ker je prevladal obrtniški lobi (interesna skupnost). V zakonu o osebnem delu naj bi namreč bilo določilo, da zasebnik lahko opravlja dejavnost tudi postransko, in sicer pod pogoji in na način, kot jih določa zakon. Postransko pa ne sme opravljati enakega dela kot ga opravlja
SKUPNA SEJA STRANK OBČINE GOR. RADGONA
PRED REFERENDUMOM
Spoštovane občanke in občani!
Občinski samoprispevek je način zbiranja sredstev, ki počasi a vztrajno polnijo lonec s pomočjo katerega smo sofinancirali uresničitev načrtov skupnih vsem prebivalcem naše občine. Z zaključkom meseca februarja, je ugasnilo zbirarfje tega dragocenega denarja, s tem pa je usahnil tudi vir, ki je predstavljal osnovo za nadaljevanje uresničevanja naših skupnih želja na področju izgradnje cest, komunalne infrastrukture, šol, kulturnih in telesno-kulturnih objektov.
V zadnjem letu je bilo mnogo govora o tem, da bomo samoprispevek, kot pomemben vir razvoja nadomestili z viri, ki jih bo sistemsko vpeljala Republika Slovenija, a žal podedovani dolgovi ter boj za priznanje v svetu in za ohranitev miru doma terjajo prevelik davek. Zato je nujno, da enotno podpremo nadaljevanje programa občinskega samoprispevka, saj je to pogoj, da lahko zahtevamo materialno sodelovanje Republike Slovenije pri nadaljni izgradnji cest, šol in drugih objektov pomembnih za naše življenje.
Vsem političnim strankam občine je ob vsej različnosti skupna želja po razvoju občine, krajevne skupnosti, vasi, družine in samega človeka, kar nas vodi tudi v razviti svet. To smo dolžni narediti za naše otroke, ki jim moramo zagotoviti boljši jutri.
Zato spoštovane občanke in občani izjavljamo, da vse stranke skupaj in enotno podpiramo podaljšanje občinskega samoprispevka, tako stališče podpirajo tudi vsi zbori skupščine občine, želimo pa, da postane to skupno stališče celotnega prebivalstva občine Gornja Radgona.
V zvezi s tem Vas pozivamo, da se vključite v javno obravnavo o referendumskem programu in ga na referendumu tudi podpor. Radgona, 18. 3. 1991 Stranke občine Gor Radgona: 6	Slovenski krščanski demokrati
Slovenska kmečka zveza — LS Slovenska demokratična zveza Stranka demokratične prenove Socialistična stranka Slovenije Liberalno demokratska stranka
daljevale delo kot javni zavodi, oziroma bodo takšen status nekako avtomatsko pridobile osemletke zunaj mesta Murska Sobota, skupaj jih je 13, v občinskem središču pa en zavod za 4 osnovne šole, ki so tudi sedaj združene v Osnovnošolski vzgojno-izobraževalni zavod. Te spremembe narekuje 62. člen Zakona o zavodih. Veliko vprašanje pa je, ali vse prepustiti avtomatizaciji ali pa storiti še kaj več. In občinska vlada ima namen iti precej dlje. Zato se je spet začel dvigovati prah. Po eni od treh različic naj bi vse šole namreč izgubile status pravne osebe (samostojnost) in postale organizacijske enote v okviru občinskega vzgojno-izo-braževalnega zavoda. Ime tega zavoda pravzaprav še ni določeno. In če bo ta zavod nova pravna oseba za vse skupaj (okrog 700 pedagoških delavcev in 7.000 učencev), potem bo moral imeti seveda direktorja in druge organe upravljanja, ravnatelji osnovnih šol, ki so imeli doslej tudi funkcijo individualnih poslovodnih organov, pa bodo postali le pedagoški vodje osemletk oziroma or-
v rednem delovnem razmerju, če za to nima soglasja delodajalca. Postransko oziroma popoldansko delo pa je že dolgo trn v peti rednih obrtnikov, ki so zdaj tudi močni poslanci (vodi jih Gros iz Kranja). Popoldanski obrtniki naj bi bili huda konkurenca rednim obrtnikom, ker so pač cehejši, saj od dejavnosti ne plačujejo prispevkov za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje, ker jih plačujejo že v rednem delovnem razmerju.
Generalni zakon o osebnem delu torej ni šel »skozi«. Že nekaj časa pripravljajo zakon o obrti, ki naj bi delno nadomestil sedanji obrtni zakon. V pripravi so še drugi zakoni, ki bodo urejali posamezne dejavnosti. In ker je teh veliko, bo tudi veliko zakonov. Potemtakem se zdi, da tudi nova oblast dela napake, ki smo jih sicer očitali prejšnji: veliko (ne)po-trebne birokracije. Ta greh je zdaj še toliko hujši, ker so stranke obljubljale, da bodo kar najbolj spodbujale zasebno pobudo. Nekateri (do)sedanji ukrepi pa napeljujejo na misel da ne bo tako, ker je slabo tako za tiste, ki ne prenesejo boja z birokracijo (vsi mogoči papirji, spričevala, sogla
ganizacijskih enot. Bili bi brez ■ pooblastil v pravnem prometu, ■ imenoval in razreševal pa jih I direktor skupnega javnega za- -voda. Tako bi bilo upravljanje | možno še bolj poenotiti, kar bi ■ lahko prineslo določene pred- ■ nosti. Vprašanje pa je, če tak- a šna centralizacija upravljanja I ne skriva v sebi tudi več slabo- ■ sti. Organ upravljanja bi sesta- ■ vljali predstavniki ustanovite- J Ija, delavcev vseh organizacij- _ skih enot (šol) in staršev s ce- | lotnega šolskega okoliša v ob- ■ čini. Tu bi že prihajalo do pre- ■ več različnih interesov. Dobra B izkušnja za to bojazen je Sred- ! nješolski center tehniško-peda- | goške usmeritve Murska Sobo- ■ ta, ki ga prav zaradi teh razlo- I gov razdružujejo, čeprav pri- ■ merjava ni povsem realna. Tu- ■ di ta proces pa usmerja občin- j ska vlada. Kljub dobri nameri _ je treba biti pri (raz)druževanju | zelo tankočuten. Verjetno bi ■ kazalo pripraviti tudi primerja- ■ vo, kakšno racionalizacijo v fi- B nančnem pogledu bi prinesla Z ustanovitev skupnega javnega | zavoda, da ne bi bilo vse sku- ■ paj občutno dražje. Lahko pa 1 to seveda odtehta bistveno več- I ja kakovost. Sicer pa še ni nič _ sklenjeno dokončno, tako da | imajo vse različice povezova- ■ nja (združevanja) in sodelova- I nja osnovnih šol enako veljavo. I
Jože Graj I
sja . . .), kakor za one, ki bi radi zapustili delo v podjetju in šli v zasebno obrt ali podjetje, vendar tega ne upajo storiti na vrat na nos, ampak šele po nekajmesečnem (-letnem) opravljanju popoldanske dejavnosti. Proti tej obliki dela pa ne bi smeli biti tudi zato, ker so nekatere dejavnosti, ki ne vržejo toliko cvenka, da bi občan postal redni obrtnik, saj ne bi zbral denarja za plačo, davke in prispevke. Še bi lahko nizali dokaze, da je »miniranje« zakona o osebnem delu korak nazaj v naših toliko opevanih stremljenjih za liberalizacijo. Nazadnje: na obrtniškem lobiju ostaja madež, kajti boril se je predvsem za lastne interese, ki jih lahko označimo tudi za ohranjanje monopola.
Pa še to! Kdo ve, koliko besedi je bilo izrečenih v uradnih in neuradnih postopkih ob osnutku, nato predlogu zakona o osebnem delu. Šlo je za en zakon. Le koliko časa (čas je denar!) bo porabljenega za posamične zakone, ki naj bi jih sprejemali za dejavnosti s področja osebnega dela. Sicer pa: zakaj enostavno, ko pa je lahko komplicirano, dražje in — nemoralno! Š. Sobočan
MURSKA SOBOTA
LOVCI NARAZEN
V Lovski družini Murska Sobota je končno počilo. Po 27 letih združitve, ki naj bi bila prisilna, je bila naposled sprejeta (sporazumna) odločitev, da gredo sektorji Bakovci, Rakičan, Krog in Lipovci narazen, oziroma da se dosedanja LD Murska Sobota razdruži v 4 lovske družine, kot je bilo to tudi pred letom 1964. Delovale bodo v okviru nekdanjih meja oziroma lovišč in imele vsaka zase svoje organe upravljanja ter samostojno gospodarile na podlagi lovsko-go-spodarskega načrta. Pravzaprav so sektorji tudi doslej ves čas delovali več ali manj ločeno, ker je bilo med 130 člani LD Murska Sobota težko usklajevati dokaj različne interese.
LD Rakičan bo gospodarila na skupni površini 2.050 hektarjev, LD Lipovci na 1.260 ha, LD Krog na 1.310 in LD Bakovci — Dokležovje na I j600 hektarjih skupnih površin. Njihova prva skrb bi morala biti skrb za divjad in njihovo ravnovesje ter strokovno gospodarjenje z lovišči.
JOG
Dražje zdravstvo, ker trdnjava še stoji
Da bi slovensko zdravstvo lahko preživelo z znižanimi proračunskimi sredstvi, pripravlja ministrstvo varčevalne ukrepe ki bi v prvi vrsti prizadeli uporabnike zdravstvenih storitev, bolnike, delno pa tudi zdravstvene delavce. Napovedujejo zvišanje soudeležbe pri plačilu zdravstvenih storitev, in to za 30 ali celo 50 odstotkov, prav tako bi se krog plačnikov zdravstvenih storitev razširil, opustili bi zdraviliško zdravljenje in drugo.
Če odgovorni za zdravstvo spet računajo na to, da bodo del finančnih težav prevalili na ramena bolnih, potem morajo dati na mizo obračun: kaj so uspeli v zdravstvu spremeniti, poceniti in racionalneje organizirati, koliko so torej opravili svojega dela, da lahko sedaj pričakujejo še podporo ali prispevek bolnih z večjim plačilom zdravstvenih storitev?
Ampak, kot vemo, se kaj velikega v zdravstvu še ni pripetilo, sistem še vedno dela po starem (res da z velikimi težavami), še vedno ni pripravljenih že toliko časa obljubljanih standardov in normativov za Slovenijo, po katerih bi se delil tudi denar za zdravstvo,! eze zakona o zdravstvenem varstvu spet niso dovolj dobre za osnutek, kaj šele za predlog. Sedanja organiziranost zdravstva deluje kot nepremagljiva trdnjava, v kateri ima močno pozicijo zdravstveni center (centri). Pa vendar bi jo morali vodstveni ljudje zdravstvene politike zavzeti, saj vendar sedijo na vladnem tronu. Dokler pa tega ne bodo sposobni in dokler ne bodo pripravili potrebne zakonodaje, ki bi na široko odprla vrata zasebnemu delu tudi v zdravstvu, toliko časa ne morejo od bolnikov pričakovati, da le ti nosijo tudi breme njihovega počasnega dela ter nemoči obračuna z močnimi silnicami, strujami, ki vladajo v zdravstvu.
Majda Horvat
Invalidskim društvom iz proračuna drobiž
Ne morem sestaviti podobe: invalid, član društva, v katerega seje vključil zaradi določene prizadetosti oziroma invalidnosti, se zavzema za ustrezen položaj invalidov v družbi, pri tem pa nosi zaznamek sponzorja društva, tistega, torej, ki naj bi prispeval za delo društva. Dvomim, da se bodo za invalidska društva tisti, v katerih nekateri vidijo možne zaščitnike društev, močno potegovali pa čeprav jim bo država za to nudila določeno davčno olajšavo.
Pripravljale! osnutka soboškega občinskega proračuna pa gotovo razmišljajo drugače, saj skromna sredstva v osnutku proračuna za humanitarna društva pojasnjujejo prav s filozofijo sponzorstva in mnenjem, da bi del nalog, ki jih opravljajo društva za svoje člane, lahko opravile uradne socialne institucije. Morda so po takem tolmačenju iz proračunske postavke izpustili tudi štiri invalidska društva, — za multiplo sklerozo, cerebralno paralizo, za boj proti sladkorni bolezni in društvo civilnih vojnih invalidov. V skupnem košu pa sta se znašla aeroklub in Rdeči križ.
Smo za to, da si bomo, če škriplje pač breme delili, bodisi pra
Letos brez izgub
V delovni organizaciji Nafta Lendava načrtujejo, da bodo letošnje leto poslovali brez izgub. To bodo dosegli le, če ne bo bistvenih sprememb na tržišču. V delovno organizacijo se vračajo tudi delavci, ki so bili na začasnem dopustu; upajo, da bodo delo zagotovili za vse. V rafineriji naj bi letos predelali 520 000 ton surove nafte in plinskega kondenzata. Letos bo morala pasti tudi odločitev o razširitvi in modernizaciji rafinerije, od katere si obetajo možnost hitrejšega razvoja. Nadaljevali bodo tudi raziskave nafte in plina ter ponudili vrtalne in raziskovalne storitve drugim interesentom. V lendavski Nafti naj bi do julija tudi reorganizirali podjetje.
JD
V skladu z odlokom o priznanjih občine (Uradne objave, št. 16/78) in Pravilnika o postopku in merilih za podeljevanje priznanj (Uradne objave, št. 6/79) Skupščina občine Lendava razpisuje
PRIZNANJA
OBČINE LENDAVA ZA LETO 1991
3 PLAKETE in
5 PISNIH PRIZNANJ.
ki jih bo podelila posameznikom, organizacijam združenega dela in drugim organizacijam ter skupnostim za njihove zasluge za razvoj gospodarstva, družbenih dejavnosti, društvenega delovanja, splošne ljudske obrambe in drugih družbeno pomembnih dejavnosti. Predlog za podelitev priznanj mora poleg podatkov o kandidatu vsebovati opis dela, zaradi katerega je predlagan, in podrobne podatke, ki so potrebni za vsestransko in objektivno presojo ter oceno uspešnosti kandidatovega dela.
Predloge za priznanja predložite Komisiji za odlikovanja in občinska priznanja pri Skupščini občine Lendava najpozneje do 30, aprila 1991. Vse dodatne informacije dobite v strokovni službi Skupščine občine Lendava.
Komisija za odlikovanja in občinska priznanja
vično za vse ali pa tudi drugače, toda težko se je strinjati s tem, da naj večje breme nosijo invalidska društva. Ta si bodo sicer la-ko našla sponzorje, še posebej za določene prireditve, a še vedno jih za to v občini ne moremo odsloviti le s skromnimi prispevki, ker gre vendar za društva, v katera se vključujejo ljudje ne po ljubiteljskem interesu, ampak zaradi določene prizadetosti. Zato jim njihova društva pomenijo nekaj več, ker ve vsakdo, ki njihovo življenje in delo društev vsaj malo pozna.
Ce so v osnutku soboškega proračuna društvom namenili skromna sredstva, pa po starem razmišljajo v ostalih pomurskih občinah. Pravijo, da društva s skromnim denarjem za svoje člane veliko naredijo, kar bi družbo drugače lahko dosti več stalo, dodajajo tudi, da je treba društvom dati primerno mesto ali vsaj tako, kot so ga imela lansko leto. Pa tudi v Ljubljani ni zaznati takšnega vetra, kot je zavel prav v soboški občini. V Ljubljani na primer društva z občinami sklepajo pogodbe.
Sicer pa so občinski proračuni le še osnutki in morda se bo ob financiranje humanitarnih društev spotaknil še kdo.
Majda Horvat
V^STNIK, 21. MARtC 1991
Stran 5
gospodarstvo
Celo stečaji niso od muh
Da lahko stečaji nekaterim prinašajo celo dobiček, dokazujejo tudi primeri iz pokrajine ob Muri. Če stečajni upravitelj neke propadle tovarne »zasluži« mesečno kar štirideset tisočakov, pri čemer ga delavci le redkokdaj vidijo v »potapljajočem« se podjetju, mora biti nekaj hudo narobe.
In takih primerov niti ni žal malo, kot je na nedavnem zasedanju občinskega družbenopolitičnega zbora v Murski Soboti povedal direktor murskosoboške enote Zavoda za zaposlovanje Alojz Drvarič, v teh razmerah, ko se gospodarstvo ukvarja z velikimi težavami, ne bi smeli pristajati na filozofijo programiranih stečajev podjetij. Izrazil je občutek, da skušajo poslovodne strukture, ki so bile dolgo na vodstvenih položajih, ubrati najlažjo pot. Navaja, da stečajni postopki trajajo predolgo in da v teh podjetjih prihaja celo do kraj družbenega premoženja.
Mar nikogar od odgovornih ne boli glava, če iz tovarn naenkrat izginejo stroji, orodje, načrti in še kaj?! In ker gotpvo ne gre za majhne zneske, se kaže nad takim ravnanjem resno zamisliti. V soboški občini, kjer je nezaposlenih že 3700 ljudi, 900 pa jih bo letos končalo šolanje na srednjih in visokih šolah, bi morali biti plat zvona in preprečiti vsakršne nepravilnosti. Tako pa se žal dogaja, da ob spremembi naziva podjetja marsikje ostanejo na vodilnih položajih stari direktorji. In tr potem krojijo takšno kadrovsko politiko, ki prinaša največ koristi njihovim družinskim članom in prijateljem.
Seveda se zastavlja vprašanje, ali je staro vodstvo sploh še sposobno voditi novo podjetje. Tistemu, ki je zapravil podjetje, bi bilo treba odvzeti licenco za opravljanje vsakršnih menedžerskih poslov, kot to delajo na Zahodu. To pomeni, da bi tisti, ki so privedli delavce na rob propada, delili njihovo usodo, torej brezposelnost.
Takrat bi se v marsikaterem kolektivu še pravočasno spametovali in vodstvenim delavcem ne bi bilo vseeno, kam pluje »njihovo« podjetje. Tako pa si zdajšnji stečajni upravitelji zadovoljno ma-nejo roke in molijo očenaš, da bi stečajni postopek tekel čim dlje, saj je to zanje še kako donosen posel.
Zdaj, ko ima Zavod za zaposlovanje vedno manj denarja za »financiranje« podjetij v stečaju, bodo nujne korenite spremembe tudi na tem področju. Kajti sicer se bodo stečajni upravitelji in njim naklonjeni kadri še nadalje okoriščali z nezasluženim bogastvom, programiranih stečajev pa bo iz dneva v dan več. Le kdo neki bi namreč pljuval v lastno skledo?!
Milan Jerše
Gradbenik Lendava
Gradbišče ob Črnem morju
Vrednost gradbenih del v Odesi v ZSSR 3,300 000 dolarjev. Iščejo nove gradbene delavce. Za dobro delo primerno plačilo. Nikjer se ne cedita med in mleko.
Glede na to, da je lendavsko gradbeno podjetje Gradbenik dobilo preko firme 1NA Commerce Zagreb posel, vreden 3 300 000 dolarjev, in s tem zaposlilo svoje delavce, sem pričakoval, da bo direktor, dipl, ekonomist Anton Bensa, pripovedoval v samih presežnikih. Nasprotno! Ugotavljal je, da je v gradbeništvu iz dneva v dan vse več težav in da je med njimi sila težko krmariti. Po eni strani ni vselej dovolj dela, po drugi pa, četudi delo imaš oziroma ga opraviš, lahko zaideš v težave, ker pač ku-pec-naročnik nima denarja, da bi ti plačal v dogovorjenem roku. Kaže pa, da v Gradbeniku še nekako vozijo, saj žiroračuna še niso imeli blokiranega, ta čas pa so tudi polno zaposleni.
»Največ naših delavcev, in sicer 110, je na gradbišču bolnišničnega kompleksa v Odesi pri Črnem morju v Sovjetski zvezi. Z deli smo začeli 15. decembra in v 300 000 delovnih urah oziroma v 7 mesecih naj bi opravili svoj del posla. Gre za klasična zidarska dela: betoniranje, zidanje, omete in ureditev tlakov, medtem ko bodo druga dela opravili drugi izvajalci. Za dela v Sovjetski zvezi smo izbrali najboljše delavce, saj gre za resen posel, na katerega se bomo lahko sklicevali (reference), ko bomo skušali pridobiti gradbena dela na drugih območjih. Naši delavci delajo v Odesi mesečno po 260 ur, za to pa dobijo najmanj 16 000 dinarjev. Poleg take plače — če normo presežejo, je višja — imajo brezplačno stanovanje, hrano in
AR BUS — Kutsenits
Trdneje povezana
Minuli teden, 13. marca, so v Gornji Radgoni podpisali pogodbo o skupnem vlaganju. Podpisnika sta sicer sodelovala že dolga leta, vendar je ta pogodba začetek še tesnejšega sodelovanja.
Stefan Kutsenits je gradiščanski Hrvat in govori tudi srbohrvaški jezik, toda Hornstein je v Avstriji, zato je avstrijski in ne balkanski podjetnik. To pa pomeni, da mora biti pri vsakem poslu tudi kaj dobička, da morajo avtobus izdelati v točno določenem času in da mora biti za določeno število naročenih avtobusov točno določeno število zaposlenih in nič več.
Sedež njegovega podjetja je 40 kilometrov oddaljen od Dunaja, z avtobusi pa se ukvarja že 25 let. Avtobusna prevozna dejavnost je le ena od mnogih, poleg tega se ukvarja še s prodajo avtobusov in prevozništvom s tovornimi vozili. Za to ima namenjenih 40 tovornjakov. Na vzhodni trg in preko morja izvozi letno od 100 do 140 omnibusov. V iskanju »tržne luknje«, ki bi nastala poleg velike nemške industrije, ^o ugotovili, da bi lahko prodajali male avtobuse, še posebej, ker je Mercedes prenehal izdelovati te tipe avtobusov. Tako so že pred petimi leti začeli sodelovati z Avtoradgono v okviru kooperacijske pogodbe. Letno so tako izdelali od 30 do 40 kosov, v Avtoradgoni pa so začeli montirati še nadgradnje na šasi-
prevoze. Prva skupina delavcev bo te dni prišla na 12-dnevni dopust, tja pa bo odšla nova skupina. Svojih delavcev za to gradbišče imamo premalo, zato bi potrebovali najmanj 50 zidarjev za pogodbeno delo za določen čas. Veseli bi bili, če bi jih lahko dobili doma, da nam jih ne bi bilo treba iskati zunaj Pomurja. Moram pa povedati, da za delo v tujini potrebujemo dejansko dobre in zdrave sodelavce.«
Začudil sem se nad pomanjkanjem gradbenih delavcev, ko pa tolikokrat slišim, da mnogi gradbinci nimajo dela. Nekatere firme so šle celo v stečaj. Ali to (nezanimanje za delo) pomeni, da je nekomu ljubše čakanje na delo (le redkokdo se bo še zaposlil v svoji propadli firmi), kot pa, da bi se podvizal in začel — delati! Četudi za določen čas! Morda pa je posredi tudi nemobilnost? Trmasto upanje, da delo moram dobiti doma? Tega je in najbrž še nekaj časa vse manj. Tega se zavedajo tudi v Gradbeniku, zato niso veliko pomišljali, ko se jim je ponudila priložnost za delo v Sovjetski zvezi, četudi se zavedajo, da finančni učinek ne bo bogvekaj. Noben gradbinec z deli v tujini še ni obogatel. Tja, v tujino, pa je treba iti, če hočeš preživeti, saj doma ni dela ali pa vsaj ne v tolikšnem obsegu, kot v dobrih starih časih. Gradbenik Lendava si zdaj prizadeva, pa ne prvič. Dobiti še delo na Madžarskem. Dokončujejo 115-stano-vanjski blok v Zagrebu, h kraju gredo dela pri Leku v Lendavi (le-ta je tudi najažurnejši pla-
Stefan Kutsenits iz Hornsteina na Gradiščanskem v sosednji Avstriji je prepričan, da bodo morali vsi zaposleni najprej spremeniti način razmišljanja in odnos do dela.
jah in omnibuse, ki so namenjeni posebnim terenom. Izvažajo jih na Kubo, v Islandijo in druge vzhodne države, kjer potrebujejo močna in enostavna vozila.
Kakor je dejal Stefan Kutsenits, je trdno prepričan v uspeh sodelovanja,
čnik), potem bodo počasi zaključili dela pri hotelu Lipa ... Na vidiku pa so tudi novi posli. Tako je zdaj že skoraj gotovo, da bodo gradili dva niza po 6 hiš za tržišče (178 oziroma 204 kvadratne metre velika poslopja) v Naselju Prekmurske brigade v Lendavi, morda bo oživelo tudi gradbišče na Lošinju, kjer so sicer gradili že vrsto let. Za čim višji prihodek si prizadevajo tudi z »vzporednimi« dejavnostmi: prodajajo gramoz različnih frakcij (debelin), pri njih je mogoče kupiti različne vrste betona, ponujajo železokrivne storitve in strokovne nasvete za gradnjo (imajo 16 gradbenih inženirjev), izdelujejo betonsko opeko in, če imate denar, vam sezidajo hišo, ne da bi se morali sami potiti, torej »na ključ«. To pomeni, da so se precej priladili, saj so v prejšnjih letih pretežno gradili le večje objekte. Iz Gradbenika, ki je lansko leto sicer sklenil z izgubo, vendar je bila veliko manjša kot ob polletju, morda še to: posodobili so ne le gradbeno operati-vo, ampak tudi tehnične službe (računalniška oprema), zato gredo v korak s časom tudi na tem področju. Verjamem pa direktorju Antonu Bensi tudi to, da se dobro razumejo v vodstveni skupini, saj vsi vedo, kaj hočejo, zato uspeh ne sme izostati, četudi časi za tako napoved niso ravno spodbudni. V Gradbeniku Lendava je ta čas zaposlenih 380 delavcev, kar je nekaj deset manj kot pred letom.
Š. Sobočan
saj v nasprotnem primeru pogodbe o skupnem vlaganju ne bi podpisal. Partnerja bosta vložila vsak po milijon šilingov, vendar je takšno urejevanje odnosov začasno. Aprila se bo tudi za AR BUS začel stečajni postopek. Propad stare družbe z omejeno odgovornostjo pa bo povzročil ustanovitev nove mešane družbe, katere solastnik z 49-odstotnim deležem bo tudi Stefan Kutsenits. Njegovi pogoji glede podjetja so že dolgo znani: zmanjšati število zaposlenih za več kot polovico, spremeniti način razmišljanja in odnos do dela!
Podpis pogodbe o skupnem vlaganju tudi pomeni, je dejal Kutsenits, da verjame v skorajšnjo zanesljivo gospodarsko rešitev, ko ne bo več težav z nabavo materiala, deviz, predvsem pa ne bo problematičnih in birokratskih formalnosti na carini, pa tudi v podjetju in med podjetji.
In cilj: izdelovati — od načrta do končne izvedbe — takšna vozila, ki bodo visoko kakovostna, njihova cena pa bo mednarodno sprejemljiva in konkurenčna.
Bernarda B. Peček
GALLIJEVA ŽAGA
Nekdanji Marlesov obrat z žago v Radencih je bil med prvimi v Sloveniji, ki se je podal na tvegano, negotovo in težko pot preobrazbe. Med prvimi v Pomurju so ustanovili mešano podjetje, pred nekaj dnevi pa je Giuseppe Galli iz Cogliateja v Italiji postal lastnik Gale-sa, žagarske industrije v Radencih.
Ali je bila ta odločitev pravilna ali ne, o tem sedaj ne moremo razsojati. Dejstvo pa je, da bi v nasprotnem primeru mali obrat z 42 zaposlenimi propadel tako kot mnogi drugi, uveden bi bil stečajni postopek, delavci pa bi ostali brez dela. In še nekaj — Galli je želel dobiti primernega družabnika, toda kaj, ko ga ni našel. In v ponedeljek, 11. marca 1991, je tudi Marlesov predstavnik izjavil, da Marles nima nobenega interesa za solastništvo. Še istega popoldneva so podpisali pogodbo in Galli je dotedanjim 60 odstotkom dodal še 40 odstotkov vrednosti žage.
Galli je tipičen italijanski podjetnik: posel je posel, od njega morate imeti vsaj nekaj dobička. Prav tako se mora podjetje nenehno razvijati; ko stagnira, je gotovo. Približno tako je njegovo zasebno poslovno pravilo. V Italiji je lastnik
Zaloge hlodovine in drugega lesa na odprtem Galesovem skladišču so tolikšne, kot še nikoli. Preden ga lahko posušijo v sušilnici in obdelujejo naprej, se mora vsaj pet mesecev sušiti na prostem.
dveh tovarn, v eni izdelujejo sedežno pohištvo, v drugi pohištvo za sobe in dnevne sobe, predvsem pa oblazinjeno pohištvo. Boračevska žaga je že prej sodelovala z Gallijem, saj so mu preko Slovenijalesa prodajali žagan les. Galli jih je tudi rešil pred propadom, ko je šel Marles v stečaj, saj so z njegovo naročilnico (preko Slovenijalesa) lahko kupili hlode in delali naprej. Potem seje Galli čez čas odločil, da bo v Jugoslaviji kupil žago. In odločil se je prav za boračevsko! Zares, kot v pravljici. Toda vse le ni bilo kot v pravljici. Najlaže bi bilo ta mali obrat odpisati, napovedati stečajni postopek, delavcem pa vročiti odločbe o prenehanju delovnega razmerja. Jože Jug, direktor Galesa, je povedal: »Ko je šel Marles 9. februarja v stečaj, smo se mi istega dne registrirali. Ko smo dobili zeleno luč, smo registrirali novo podjetje. Za vse delavce žage sem imel že napisano odpoved, vendar sem odločbe dal nazaj v blagajno. Vse
delavce sem sprejel v novo pod ujetje. Čez nekaj mesecev smo sklicali zbor delavcev in takrat je predsednik sindikata vprašal, kako da nismo šli v stečaj in da nimajo odpovedi. Nisem jih hotel s tem obremenjevati, vendar so mi kasneje tudi drugi povedali, da bi naredil najbolj prav, če bi vse odpustil in vzel nazaj le tiste, ki bi jih potreboval.« Delavci Galli-ja spoštujejo, saj jim je obljubil, da bodo imeli dovolj dela, da ne bo nihče ostal brez njega, ker imajo trg in možnost razvoja. Včasih tudi po več ur preživi med delavci. Ker delajo sedaj le s 85-odstotno zmogljivostjo, bodo v kratkem zaposlili nekaj delavcev lesarske in mizarske stroke. Zgradili bodo tudi novo halo in jo opremili z uvoženimi stroji, prva naloga pa je postaviti sušilnico. Poleg žaganja in sušenja hrastovega, bukovega in jesenovega lesa
bodo izdelovali še posamezne dele za sedežno pohištvo, karnise, obročke, okvirje . . ., predvsem pa bo moralo biti dovolj lesa za italijanskega lastnika in njegove tovarne. Hlode dobivajo iz gozdnih gospodarstev Maribor, Podvelka, Lovrenc, Ruše, Ptuj, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice in iz KK Gornja Radgona. Ker je zaradi prepovedi sečnje v slovenskih gozdovih hlodovine vse bolj primanjkovalo, so si organizirali dobavo lesa iz Bjelovarja, Daruvarja in Virovitice na Hrvaškem.
Lani so v boračevskem obratu izdelali le 3 kubične metre lesenih delov na dan, ta čas jih dnevno izdelajo že 20. mesečno pa 400, za kar porabijo 900 kubičnih metrov hlodov. Plača zaposlenih bo odvisna od rezultatov, že sedaj pa so s povprečnimi sedmimi tisočaki na vrhu žagarskih plač v Sloveniji. In še nekaj: organiziran imajo tečaj italijanščine.
Bernarda B. Peček
Tudi v Lendavi: kioski za obrtnike Na najbolj željenem mestu (pri cerkvi) ne bo mogoče postaviti kioskov, ampak bodo tam klopi za počitek.
RAZSTAVNI PROGRAM: * prostorsko planiranje in projektiranje * gradbeni ma-
teriali * gradbena mehanizacija, orodja, oprema * visoka gradnja - izgradnja konstrukcij * finalna dela - montažno instalacijska dela * nizka gradnja * vodogradnja * varstvo okolja...
Več občanov nam je postavilo vprašanje, le zakaj se ne zganejo še v lendavski občini in dovolijo postavljanja kioskov za prodajo raznega blaga in nudenje storitev, kot jih imajo v Murski Soboti, Mariboru in drugod. Povprašali smo na obrtnem združenju, kjer so nam povedali, da se z enakim vprašanjem dnevno oglašajo posamezniki tudi pri njih, žal pa jim kaj prida ne morejo svetovati, saj naj bi bila zadeva v rokah občine in krajevne skupnosti. Vrtali smo dalje. Na občini so nam povedali, da niso proti postavljanju kioskov, ne morejo pa dovoliti, da bi stali kjerkoli in — kakršnikoli. Z ustreznim aktom so že določili mesta, kjer jih bo dovoljeno postaviti, in sicer na avtobusni postaji, na prostoru med zdravstvenim domom in osnovno šolo Drago Lugarič, potem pri »suhi« Termi in na Tržnici. Za slednjo se pravzaprav še niso odločili, ali bodo podrli za-
nemarjene zidane prostore in na njihovem mestu dovolili postavljanje kioskov ali pa bodo prodajna mesta uredili v teh prostorih, vendar preurejenih. Menda bi se prostor za postavitev kioska našel še v bližini thenične srednje šole.
Kakšni bodo lendavski kioski? Zdaj je že bolj ali manj potrjeno, da plastični, kot jih recimo izdelujejo v ljutomerski tovarni, ne bodo. Tudi soboški leseni kioski jim niso všeč. Mnogi (lokaipa-trioti) prisegajo na idejni predlog kioska, kot ga je izdelal domači avtor Goran Dominko. Ena izmed možnih mer kioska je 4,5 krat 2,25 metra. Te dni naj bi bil projekt nared, potem bo krajevna skupnost poskrbela za izdelavo vzorčnega kioska. Če ga bodo ljudje sprejeli, potem bi se utegnil zgoditi čudež: že v mesecu aprilu naj bi tudi v Lendavi na omenjenih lokacijah zainteresirani smeli postaviti kioske in v
njih nuditi ustrezne storitve. Ta čas pa še ni jasno, ali bo krajevna skupnost mesta Lendava poskrbela le za lokacijska dovoljenja oziroma za mesta, kjer bodo kioski smeli stati, ali pa tudi za same kioske, ki bi jih dajala v najem. Najbrž ne bo tako in bo vsak, ki si bo hotel umisliti tako prodajno mesto, moral kupiti kiosk sam. Najemnina za prostor pa bo odvisna od mesta, kjer bo posamezni kiosk stal. Marsikdo -bi plačal, pa naj stane kolikor hoče, samo da bi kiosk smel postaviti na nekdanjem cerkvenem trgu (slišati je, da bo spet uradno dobil »staro« ime), ko bi mu le dovolili. V krajevni skupnosti so sklenili, da na tem prostoru ne sme dišati po pleskavicah, hamburgerjih, krompirčkih .. ., ampak naj bo mesto za počitek. Postavili bodo torej primerne klopi.
Š. Sobočan
STROKOVNA PREDAVANJA IN PREDSTAVITVE NOVIH PROIZVODOV
SODELUJE 250 DOMAČIH IN TUJIH RAZSTAVLJALCEV
PRODAJA DOMAČIH IN TUJIH GRADBENIH MATERIALOV, KERAMIKE idr.
GR7 Bf
P.E. POMURSKI SEJEM GORNJA RADGONA
Delovni čas sejma: od 9.00 - 18.00 ure
VSE ZA GRADNJO OD TEMELJEV DO STREHE
Stran 6
VESTNIK-, 2k MAREC 1991’
kmetijska panorama
Strokovnjaki svetujejo
Janez Lebar, dipl. inž.
KLIMA V HLEVU
Pod pojmom klima razumemo temperaturo, vlago, svetlobo, gibanje zraka (veter oz. prepih njegova sestava itd. Klima je pomemben dejavnik v rasti, razvoju in proizvodnji živali.
V hlevu kot proizvodnem objektu se ustvari tako imenovana mikroklima. Ta je zelo specifična in se praktično razlikuje od hleva do hleva. Noben hlev ni izpostavljen istim zunanjim klimatskim vplivom (smer gibanja zračnih mas, vetrovi, osvetlitev sestava zraka . ..). Zato je pri samem načrtovanju zelo pomembno, kje bomo postavili hlev, da bo čim manj izpostavljen zunanjim vplivom, hkrati pa se bo čim bolj usklajeno vključeval v celoto objektov na kmečkem dvorišču.
Reagiranje živali na mikroklimo v hlevu se kaže v njihovem počutju, zdravstvenem stanju, prirastu, izkoriščanju krme, proizvodni sposobnosti . . .
Za boljšo kakovost
Kakovost mleka je v veliki meri odvisna od čistoče v hlevu in pri sami molži, zato je uporaba ustreznih dezinfekcijskih in čistilnih sredstev še toliko bolj pomembna. Potrebam živinorejcev so že pred leti prisluhnili v mariborskem Zlatorogu, z izdelavo tovrstnih sredstev pa se ukvarja firma Henkel Zlatorog. V sodelovanju s KZ Panonka, strokovno službo ŽVZ in Pomurskimi mlekarnami so v začetku prejšnjega tedna pripravili predstavitev teh sredstev pri kmetu Ernestu An-drejču v Sodišincih, nanjo pa so povabili tudi večje pridelovalce mleka, z uporabo sredstev pa so seznanili tudi maturante kmetijske šole v Rakičanu.
Po besedah Matjaža Korena, vodja razvoja Z-4, so vsa sredstva za dezinfekcijo vimena pred in po molži kakor tudi sredstva za čiščenje opreme (ročno in obtočno čiščenje) ter sredstva za občasno čiščenje in odstranjevanje mlečnega in vodnega kamna razvili sami, izdelava teh sredstev pa teče že 6 let. Vsa ta sredstva bo poslej moč dobiti v blagovni hiši KZ Panonka v Murski Soboti, že v juniju pa se bo Zla-torog-Henkel predstavil pomurskim prašičerejcem s podobnim proizvodnim programom.
L. Kovač
Foto: Nataša Juhnov
Izkušnje kmetovalcev
V NEMČIJO PO KMETIJO
Življenje je lepo in — kruto. To spoznanje me je spremljalo na poti od Mlinaričevih iz vasi Ihova, ki je na meji med radgonsko in lenarško občino, uradno pa spada v zadnjo. Pri njih sem se ustavil, ne da bi mi kdo obisk priporočil, ko sem se vozil skozi ta kraj: postal sem pozoren na lepo urejeno stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje. Oboje je novo, pa tudi stari del gospodarskega dela je negovan.
»Zelo sva se z možem Stankom gnala, da sva vse to spravila skupaj,« mi je pripovedovala gospodinja Marija. »Zdaj, ko pa bi nama lahko bilo dobro, je mož zbolel na živcih. Prišlo je nenadoma.«
Gospodarja Stanka, ki je v spalnici počival, nisem šel vzne-mirjat z vprašanji, pač pa sem ta zastavljal Mariji in njunemu sinu Stanku, ki se je pred kratkim vr-nil od vojakov. Služil je v Srbiji jn zdel se mi je nekam prestrašen. Ni veliko govoril. Besedo je Povzela mama:
»Sest otrok se nama je rodilo. Stanko je najmlajši. Po svoje sva z možem srečna, saj so bili vsi °troci pridni in si pridobili poklic: Stanko je avtomehanik, Bri-Sda končuje višjo agronomsko solo, Milan je strojni ključavničar, Amanda se je izšolala za Zobno asistentko, Vojko je strojni ključavničar, Sonja pa medicinska sestra. Štirje otroci so zdoma, doma pa sta Stanko in Milan, ki je zaposlen. Včasih si zastavljam vprašanje, od kod oloveku toliko moči, da je vsemu
kos. Z možem sva namreč imela zelo slabo gmotno podlago, z leti pa sva pridobila vse to, kar vidite, in poskrbela za šolanje otrok.«
Marijo sem pohvalil, a se za to ni preveč menila, kajti z mislimi je bila najbrž daleč vstran. Mor-
MATI IN SIN — Marija in Stanko sta predstavila stanje na kmetiji. Mož oziroma oče Stanko je 10 let garal v Nemčiji in vlagal v hišo in go-SP°darStv0-	Foto: š. S.
Dejavniki, ki vplivajo na mikroklimo, so:
1.	toplotno stanje hleva,
2.	relativna vlažnost v hlevu.
3.	svetloba — osvetlitev hleva,
4.	gibanje zraka skozi hlev — prepih,
5.	sestava zraka v hlevu.
Na vse te dejavnike se da vplivati s primerno lokacijo in orientacijo hleva, z izbiro gradbenega materiala, izolacije, ventilacije . . .
Toplotno stanje hleva
V zimskem času želimo v hlevu imeti višjo temperaturo od zunanje. Zaradi tega moramo razpolagati z večjo količino toplote, ker se toplota troši za segrevanje hladnega zraka, ki prehaja skozi hlev, za izgubo toplote skozi stene, strop. V naših hlevih običajno razpolagamo le s tisto toploto, ki jo oddajajo živali. Malo hlevov je ogrevanih predvsem so to hlevi za občutljivejše vrste in posamezne kategorije živali (piščanci, pujski .. .). Tam, kjer segrevamo, lahko sistem gretja reguliramo in vzdržujemo ustrezno temperaturo objekta v odvisnosti od zunanje temperature.
Tabela prikazuje vpliv okoliške temperature na rast in razvoj mladih prašičev.
_______temperatura v ° C
7° C 23° C 33° C
Začetna teža (kg)	9,5	9,3	9,1
Končna teža (kg)	35,2	33,5	30,9
Dnevni prirast (kg)	0,64	0,61	0,40
Dnevno zauživanje krme (kg)	1,61	1,33	0,91
Prirast na 1 kg krme	0,40	0,46	0,45
Debelina hrbtne slanine (cm)	1,7	2,0	1,5
Dolžina klavnih polovic (cm)	53,9	55,1	55,5
Pri visoki temperaturi (33° C) se zmanjša zauživanje krme in dnevni prirast. Pri nizki temepraturi (7° C) se krma najslabše izkorišča in se je največ porabi za 1 kg prirasta. Hrbtna slanina je tanka, saj prašički porabijo veliko energije za segrevanje telesa in je zato ne kopičijo v obliki maščobe.
S toploto, ki jo oddajajo živali, moramo ravnati zelo gospodarno. Te toplote mora biti dovolj, da segreje hladen zunanji zrak na hlevno temperaturo in nadomesti izgubo toplote skozi stene in strop. V slabo izolirane hleve je potrebno dovesti več toplote kot v dobro izolirane, da obdržimo ustrezno temperaturo v hlevu. V hlevu razpolagamo z določeno količino toplote, ki pa je odvisna od vrste, kategorije in števila živali. S spremembo prehrane sicer prihaja do manjših sprememb količine toplote, vendar pa gre nesmotrna potrošnja krme izključno na račun tvorbe toplote. V procesu prebave in izmenjave snovi normalnega obroka žival sprošča velike količine toplote, ki v primerno urejenem hlevu lahko zadovolji potrebo po gretju in ventilaciji hleva.
Hlev mora biti zgrajen tako, da se za gretje samega objekta ne troši preveč toplote, kajti v tem primeru razpolagamo s premajhno količino toplote za ventilacijo. Zato odsvetujemo gradnjo hlevov iz neustreznega materiala (beton, tesani kamen, betonski bloki), ker ti gradbeni materiali odvajajo preveč toplote.
(se nadaljuje)
da v času, ko je iz bližnje Drva-nje prišla na Mlinaričev grunt, kjer je bila stara hiša. Potem se je Stanko podal v svet, v Nemčijo, kjer je delal najmanj 10 let; opravljal je težka dela v gozdu, izpostavljen nesrečam pri delu, a se jih je ubranil in veliko zaslužil. Skoraj vsako leto so bili pri hiši zidarji, mnogo sta z možem naredila tudi sama, pomagali so otroci.
»Prišel je čas, ko je bilo treba dati tujini slovo. Kako naprej?
Odločila sva se za gradnjo govejega hleva 16 krat 12 metrov. Zdaj je v njem 22 glav živine, od teh 10 molznic. Za zdaj se še ne moremo pohvaliti z večjo molz-nostjo krav, kajti ni nam še uspelo vzrediti ustrezne plemenske črede. Prav gotovo bi bilo drugače, ko bi se pri nas oglasili kmetijski pospeševalci. Ze prej, ko jih je bilo več, niso prišli, kaj šele zdaj, ko je menda samo eden. Pomoči nismo dobili niti pri gradnji hleva. Morda smo nekoliko krivi tudi sami, ker si ne za eno ne za drugo nismo preveč prizadevali.«
Tako mi je dejala — pripovedovala — Mlinaričeva Marija. Življenjskih izkušenj ima veliko, preizkušenj pa prav tako. Trenutno kmetija ni v neki ekspanziji, prav nič pa ne dvomim, da bo najmlajši sin kmalu poprijel, posebej še zato, ker slabo kaže s službo avtomehanika. Pa kaj bi se rinil tja, ko pa ima na kmetiji več kot dovolj dela, saj je treba obdelovati 5 hektarjev domače in prav toliko najete zemlje, krmiti molznice in pitance, popravljati kmetijske stroje ... Skratka, dela več kot preveč! Pa zaslužek? Zdaj, ko je kmetija na trdnih temeljih (nič kreditov), mora iti.
Š. Sobočan
Gnojenje travnikov in pašnikov
Trave, detelje in zeli potrebujejo za rast in uspevanje hranilne snovi, ki jih črpajo pretežno iz zemlje. Z izkoriščanjem travinja s pašo, košfijo odnašamo s travniških tal hkrati pridelku ustrezno velike količine hranilnih snovi. Hranilne snovi, ki smo jih s pridelkom odnesli s travniških tal, se najpogosteje ne vračajo na travinje in če želimo, da bodo pridelki krme s travinja stalno obilni, moramo hranilne snovi, ki jih z pridelki krme odnašamo, tudi redno nadomeščati z ustreznimi gnojili.
Posebnosti gnojenja
Travna ruša je polifitna združba, sestavljena iz večjega števila vrst rastlin, zato moramo pri gnojenju upoštevati in zadostiti različne potrebe več vrst rastlin.
Trave so na splošno velike porabnice dušika in kalija, fosforja ne potrebujejo veliko, vendar nujno toliko, da so glavna rastlinska hranila (dušik, fosfor, kalij) v določenem razmerju.
Detelje v travni ruši so nasprotno velike porabnice fosforja in kalija. Dušik si te vrste rastlin priskrbijo same iz zraka ob pomoči posebnih bakterij, ki živijo v sožitju z njimi na koreninah. Če travno rušo, v kateri je dosti stročnic, močno gnojimo z dušikovimi gnojili, jih kaj hitro preženemo iz ruše, zato moramo biti pri tem zelo previdni.
Gnojenje travinja za različne načine rabe
S kolikšnimi količinami gnojil bomo gnojili travinje, je odvisno predvsem od proizvodnosti travinja oz. količine pričakovanega pridelka krme in intenzivnosti ter načina koriščenja.
Iz rezultatov številnih večletnih gnojilnih poskusov v Sloveniji izhaja nekaj skupnih splošnih načel —
— Če kosimo dvakrat na leto, ima pri gnojenju v naših rastnih razmerah največjo vlogo fosfor, ki gaje v naših travniških tleh povsod zelo malo.
— Potreba po gnojenju z dušikom se pokaže šele, če kosimo tri- in večkrat na leto.
Tabela 1: Okvirne gnojilne norme za travinje pri različnih načinih rabe
intenzivne rabe	dušik (N) kg/ha	fosfor (P;Os) kg/ha	kalij (K:O) kg/ha
2 x košnja	0-40	50	60
3 x košnja	60 + 60 + 40	90	100-160
4 x košnja	40-60 + 60 + 60 + 40	100-110	160-200
pašno-košna raba	60 + 60 + 60 + 60 + 60	120-130	200-240
Večina travniških tal je siromašna s fosforjem, zato je potrebno z omejenim hranilom obvezno gnojiti. Vpliva na bujnejšo rast in obilnejši koreninski sistem rastlin, pospešuje razraščanje in formiranje večje količine listja, povečuje vsebnost beljakovin in fosforja v rastlinski masi. Pospešuje razvoj in delež stročnic v travni ruši, izriva pa trave, v manjši meri pa tudi zeli.
Trave porabljajo kalij v večjih količinah kot dušik in fosfor. Pospešujejo razraščanje rastlin, rast stebel in listja.
Pospešuje tvorbo in vsebnost ogljikovih hidratov in tudi beljakovin. Povečuje odpornost trav proti mrazu in suši.
Z fosforjem in kalijem lahko gnojimo v enem odmerku, in sicer v obliki osnovnega gnojenja zgodaj spomladi v obliki (NPK 8:26:26,8:16:24, 7:20:30) ali v enakomernih odmerkih čez vegetacijo (NPK 13:10:12,15:15:15 itn,). Nekoliko drugače pa je z dušikovimi gnojili. Ker v tleh niso obstojna, jih bomo uporabljali neposredno pred začetkom vegetacije in takoj po prvi košnji. Obroki pa smejo biti le tolikšni, da jih rastline lahko sproti porabijo (40 do 60 kg dušika (N)/ha oz. 150-200 kg/ha KAN 27 %).
Uporaba organskih gnojil na travinju
Gnojnico in gnojevko razvažamo po travinju pred začetkom rasti, pa tudi med rastjo. V tem primeru ju moramo razredčiti z vodo (1:1), poleg tega pa ju škropimo le ob oblačnem, vlažnem vremenu ali dežju. Tako razredčeni zelo pospešita rast, obenem pa ne zasmradita toliko trave, izkoristek dušika je boljši.
Pri uporabi omenjenih organskih gnojil moramo tudi upoštevati vsebnost hranil. Sta enostranski gnojili, ki vsebujeta veliko dušika (N) in kalija (K:O), zelo malo pa fosforja. Enkratni odmerek je lahko 15 — 20 m’/ha. Enostranska uporaba na travinju negativno vpliva na botanični sestav travne ruše,— pospešuje rast trav, razvoj detelj pa je upočasnjen, ponavljajoče se napake lahko popolnoma izrinejo detelje iz travne ruše.
Da to preprečimo, moramo ob uporabi organskih gnojil še uporabljati primerna gnojila NPK z večjo vsebnostjo fosforja (PjOs), npr. NPK 10:30:20. Zelo primerna je uporaba Thomasove žlindre, ki se z omenjenima gnojiloma odlično dopolnjuje. Na pašniku gnojimo z organskimi gnojili tiste čredinke, ki jih nameravamo kositi, namreč živina noče pasti trave, ki je bila neposredno gnojena z organskimi gnojili.
Gospodarnost pridelave kakovostne voluminozne krme in racionalna raba gnojil nas slilita v dosedaj še neuveljavljeno uporabo kemičnih analiz na travinju, kjer bomo na podlagi rezultatov lahko gnojili z tistimi hranili, ki bodo primanjkovali v tleh. Literatura: prof. dr. Korošec — Pridelovanje krme na njivah
Stanko Kapun, dipl. inž. agr.
OBVESTILO
Delovna organizacija GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO MURSKA SOBOTA obvešča gozdne posestnike, turiste in ostale občane, da je prepovedano kurjenje v gozdovih in v njihovi neposredni bližini zaradi nevarnosti pred gozdnimi požari.
OBZORJE, n_______________
Lendavska 39, Murska Sobota, tel. 31 126
Prodajamo semena, krmila vseh vrst, umetna gnojila, barve, lake, razredčila in zaščitno opremo.
OBZORJE MISLI NA VAS
VESTNIK, 21. MAREC 1991
Stran 7
Ob mednarodnem dnevu invalidov
Da bi imeli več možnosti za zaposlitev
»NE Z GORJAČO, AMPAK Z ARGUMENTI!«
Bolj redko se jih spomnimo in če se jih, jih pomilujemo ali pa v nas vzbudijo odpor in strah pred izgubo vrednosti — celosti telesa in duha. Čeprav živijo med nami, jih skorajda ne opazimo.
»Dobra stran mednarodnega dneva invalidov je vsaj to, da nas ljudje na ta dan opazijo, da vidijo, da smo tu tudi mi, invalidi. Na to jih ta dan spomni s svojimi prispevki televizija ali ostali mediji.« Tako pravi Tibor Kuronja, prizadet na vidu, edini v Sloveniji in Jugoslaviji zaposlen kot računalniški programer. Že šesto leto dela v računalniškem centru tovarne Mura.
»Prej sem delal kot avtomehanik, potem pa sem leta 1978 imel
okvaro oči. Takrat so me hoteli upokojiti, jaz pa se s tem nisem mogel strinjati, tako da so me po dolgem prerekanju le poslali na rehabilitacijo v Škofjo Loko. Štiri leta sem se izobraževal v tamn-kajšnjem Centru in v izobraževalnem centru IBM v Radovljici. Takrat službe še nisem imel zagotovljene, vendar pa sem v Muri opravljal prakso. Že med šolanjem sem zanje naredil nekaj prispevkov, tako da so imeli v Muri veliko razumevanja in me po končanem šolanju zaposlili. Delam namreč s pomočjo elektronskega povečevala, ki mi sliko z računalniškega ekrana poveča na posebni monitor. Solastnik tega je tudi Center iz Škofje Loke. Kako, da sem le jaz uspel? Upor
nost in trma, pa dosti odpovedovanja.«
Tibor Kuronja živi dejavno, kajti ». . . najslabše je, če se človek, invalid zapre sam vase. Cim večje treba delati, biti aktiven in živeti društveno in družabno življenje. Čeprav si postal invalid, imaš določene sposobnosti, ki jih lahko uveljavljaš, najsi bo na delovnem mestu, v krajevni skupnosti ali društvu. Moraš imeti voljo in potem uspeš. Toliko bolj te potem upošteva še okolica.
Sam veliko časa namenim delu v naši zvezi društev in v Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih za Pomurje. O našem delu in njegovi pestrosti javnost verjetno niti ne ve kaj dosti. Res je, da smo aktivni na športnem področju, vendar opravljamo tudi druge, pomembne stvari. Skrbimo za šolanje naših članov, iščemo primerna delovna mesta — pri tem smo že nekajkrat uspeli — nekaj naših članov je po stečaju podjetja ostalo brez zaposlitve in jim sedaj moramo pomagati. Obiskujemo ostarele člane in pripravljamo še razna potrdila oziroma prošnje. Naš društveni problem pa je še vedno to, da je tajnica zaposlena samo štiri ure. Veliko bi nam pomenilo, če bi
imeli denar za njeno osemurno delo.«
Pred gospodarsko krizo je tudi pri nas začela zoreti misel, da bi invalidom omogočili polno sodelovanje v družbi in aktivno vključevanje v delovni proces. Vendar je to zamrlo, ko so se začele gospodarske težave.
»Invalidi smo zakonsko imeli prednost pri zaposlitvi že prej, vendar vedno le ni bilo tako. V sedanjem gospodarskem položaju pa je težko pričakovati, da bi še kdo bil pripravljen dati denar za prilagoditev delovnega mesta invalidu. Podjetja sicer imajo določene ugodnosti, če zaposlijo invalidno osebo, na primer pri davku, pa vendar...
Za invalida je tudi hudo, če podjetje gre v stečaj. Ostali delavci si bodo še lahko našli kako delo, invalid, ki je bil ozko specializiran le za določeno delo, pa se bo težko kje zaposlil. Velik problem je tudi to, da pravice invalidov izhajajo le iz dela. Tisti, ki so bili zaposleni, so tako v ugodnejšem položaju od tistih, ki so prizadeti od rane mladosti ali rojstva. To bi naša družba morala urediti.
In moja želja za ta dan: da bi se gospodarski položaj uredil, da bi vsi skupaj, tudi invalidi, imeli večje možnosti za zaposlitev. To je moja želja, mislim pa, da tudi želja vseh ljudi.«
Majda Horvat
I BABIČ, I J D.O.O.
| Trgovsko-proizvodno podje-1
Itje
Podgradje 26 a,	I
■ tel. 069 82 132
■ Po ugodnih cenah imamo:
I — prehrambne izdelke in I
I pijače,
— moško, žensko in otro- ■
- ško konfekcijo.
| Možnost plačila na obro- I
Ike oziroma plačilo na _ odlog s tremi čeki.
Prejšnji mesec je postal poklicni funkcionar Socialistične stranke Slovenije, zadolžen za usklajevanje aktivnosti v Pomurju, GEZA FARKAŠ, poslanec v družbenopolitičnem zboru Skupščine občine Murska Sobota. Kot član republiškega predsedstva in republiškega odbora Socialistične stranke Slovenije ter predsednik občinske organizacije te stranke ima gotovo dober pregled nad širšim družbenopolitičnim dogajanjem v republiki in v Pomurju. Zanimalo nas je predvsem parlamentarno delovanje in z njim povezana problematika, ki je ne morejo obiti tudi v strankarskih vrstah.
— Zadnje čase se aktivno vključujete v parlamentarne razprave z vrsto pobud in predlogov, s katerimi skušate delovati pomirjujoče na nekatere razgrete delegate. Menite, da ste pri tem dovolj uspešni?
»Uspešnost v večstrankarskem sistemu najbolje kažejo volilni rezultati. Naslednje volitve bodo gotovo pokazale, kdo je bil v parlamentu v minulem obdobju uspešen. Menim, da bodo prihodnje volitve realnejše od prejšnjih, ki so bile nekakšen referendum proti staremu sistemu. Nove volitve bodo na vsak način bolj glasovanje o programih posameznih strank, kar bo treba seveda ocenjevati skozi konkretne rezultate, ne pa na podlagi besedičenja v parlamentu, ki ne prinaša uspehov. Glede pomirjevalne vloge pa tole: v stranki želimo biti konstruktivni, zato menimo, da razni prepirčki z različnimi predznaki ne prispevajo k reševanju problemov. To pa ne pomeni, da se ne zavzemamo za dialog. Osebno imam veliko izkušenj z delom med ljudmi, zato vem, da se politika ne dela s silo, z gorjačo, ampak z argumenti, kar mora veljati za vsakogar, ne glede na njegovo ideološko prepričanje. Dejansko smo v miru, čeprav nekateri volilci govorijo o t. i. črni revoluciji. V miru pa potrebujemo pragmatike in ne ju-rišnike. Če je Machiavelli trdil, daje politika umetnost vladanja, si bom prizadeval biti vsaj dober obrtnik na tem področju.«
— S kakšnimi težavami pa se srečujete socialistični poslanci pri uveljavljanju svojih pobud?
»Kakih posebnih težav pri uresničevanju svojih pobud v občinskih skupščinah nimamo, ker
poskušamo nastopati z argumenti in delovati produktivno, ne pa rušilno. Zato naše pobnude dobro sprejemajo tako izvršni svet kot druge stranke. Seveda pa prihaja do dialoga in kritične izmenjave mnenj, kar je povsem normalno v parlamentarnem sistemu. Ker pa stranka šele vzpostavlja svojo celovito mrežo delovanja navzdol, ne more zajeti vseh elementarnih problemov in pobud med ljudmi. Zato bomo skušali pritegniti čimveč ljudi, tudi strokovnjakov, ki ne bodo člani socialistične stranke, in simpatizerjev. Prav delovanja v določenih zaokroženih skupinah se za zdaj premalo lotevamo.«
— Kako si zamišljate, da bo socialistična stranka lahko v zdajšnjih razmerah bolj navzoča na političnem prizorišču?
»Ravno tu prihaja do največjih težav. Stranka se je resda umestila v slovenski politični prostor, čeprav morda z nekoliko manjšim zaupanjem volilcev, kot smo pričakovali, vendar je to realnost. V soboškem parlamentu smo sicer druga najmočnejša
stranka, kot v republiškem parlamentu pa je bistveno drugače. Zavedati se moramo, da ie beseda socializem v vzhodni Evropi kompromitirana, kar se odraža tudi pri nas. Nikakor pa nimamo povezav s socialistično stranko v jugoslovanskem merilu, ker se javno odrekamo njenim pozicijam in usmeritvam. Mi se zavzemamo za populariziranje programa med ljudmi, za boljšo razpoznavnost. Zato smo blizu socialistom v zahodni Evropi, ki so marsikje na oblasti ali pa so člani vladajočih koalicij. Zato je naš program socialističen v zahodnoevropskem smislu, ki se opira na socialno državo, soupravljanje delavcev in intelektua-lizacijo celotne družbe. Zato so nam tuja razmišljanja o šolninah in zapiranje možnosti za šolanje mlade generacije. Med strankami pa smo se kot prvi zavzeli tudi za uresničevanje delavskih interesov. Smo stranka vseh ljudi, ne glede na njihovo versko ali drugo prepričanje, ki sprejemajo naš program, kar pomeni, da smo izrazito laična stranka.«
— Pri tem ima stranka vlogo tudi pri uveljavljanju strategije socialne države in povezovanju z različnimi socialnimi skupinami in interesi vseh — od interesov kovinarjev do interesov upokojencev. Kaj menite o tem?
»Takšna je naša usmeritev, zato se povezujemo s sindikati in upokojenci, čeprav se posamezne stranke, zlasti opozicijske, o tem med seboj dogovarjajo. To se navsezadnje zrcali tudi v parlamentu. Menimo, da upokojenci ne smejo biti prikrajšani za svoje minulo delo, čeprav se zavedamo težavnega gospodarskega položaja. Za nas ni sprejemljivo tudi to, da so nekatere kategorije delavcev tako ogrožene, da jim ne zagotavljamo niti minimalne socialne varnosti. Kljub vsem težavam si ne moremo dovoliti potez, ki bi pomenile ekonomsko pogorišče. Ne pristajamo na teze, da je treba za vsako ceno iti v neoliberalizem, kar nekatere stranke žal zagovarjajo. Strinjam se, da je treba narediti korak k tržnemu gospodarjenju in lastninjenju, toda prehod mora biti čim manj boleč in čim bolj pravičen.«
Milan JERŠE
P
6
PODJETJE ZA PROIZVODNJO, MARKETING IN INŽENIRING, d.o.o. 69220 Lendava, Partizanska 46
tel.: 069/75 780, 36 156, 36 157
telefaks: 069/75 780
TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO
Dobrovnik, tel. (069) 79 290
GRADITELJI POZOR!
Velika izbira najrazličnejšega gradbenega materiala na enem mestu — in kar je najvažnejše: NAJUGODNEJŠE CENE!
V naši novi Trgovini na debelo in drobno imamo:
— cement
— apno
— modulno opeko različnih velikosti
— stropna polnila
— armaturne mreže (različnih dimenzij)
— betonsko železo (različnih dimenzij)
— strešne kritine
— fasadni material
— termoizolacijski material
— hidroizolacijski material
— gradbeni les (za ostrešja, opaže)
— stavbno pohištvo (okna, vrata...)
— lesne obloge vseh vrst
— elektroinštalacijski material
— po posebnem naročilu pa tudi druge materiale
OBIŠČITE NAS IN PREPRIČALI SE BOSTE, DA
KDOR VARČUJE, V TRGOVINI
KUPUJE!
Stran A,.
VESTNIK, 21 .MAREC 1991 -
kulturna, obzorja
DOČAKALI DVOJEZIČNO IZDAJO
Ne nekaj mesecev, kar nekaj let je bilo potrebnih, da so uspeli Porabci izdati dvojezično izdajo Slovenskih pravljic iz Porabja. Ze tam leta 1984 so namreč pri Založbi učbenikov v Budimpešti izdali knjigo, ki vsebuje 29 pravljic, ki jih je zbral in zapisal števanov-ski učitelj Karel Krajcar. Zbiral ji je v Števanovcih in okoliških krajih. Delo pa je bilo zelo dragoceno, saj so mnogi pripovedovalci kmalu po opravljenem delu umrli, in tako se je ohranil vsaj del bogate ljudske zakladnice Porabja in tamkajšnjih Slovencev.
Karel Krajcar je pravljice seveda zapisal v narečju. To pa je pomenilo, da so knjigo lahko prebirali le porabski Slovenci. In tako se je porodila ideja o dvojezični izdaji, ki bo vsebovala madžarski prevod in prevod v knjižno slovenščino. Ideja je stara že nekaj let. Najprej naj bi knjigo izdali Pomurska založba in založba Euro-pa iz Budimpešte, toda potem iz tega ni bilo nič, zdaj pa se je knjiga vendarle pojavila. Partner Pomurske založbe je bila Demokratična zveza južnih Slovanov, ki je zdaj praktično ni več.
Tudi v tej izdaji je 29 pravljic. V knjižno slovenščino je besedilo preuredil Marko Murec (Jože Ter-nar), madžarski prevod je delo Karla Krajcarja in njegove žene. Dejstvo je, da pomeni ta dvojezična izdaja priložnost, da se s po-rabskimi pravljicami seznani večji krog ljudi, bralcev v Sloveniji in na Madžarskem.
se
FRANCI JUST
OB STOLETNICI SMRTI FRANCA MIKLOŠIČA
»KO ČLOVEK KONČA, TEDAJ ŠELE PRAV ZAČENJA.«
(Franc Miklošič v uvodu v Primerjalno besedotvorje slovanskih jezikov 1875)
V Miklošičevem času so pogosto izdajali stare jezikovne spomenike kot pomembne zgodovinske priče in zanimivo jezikovno gradivo. Tudi on je v duhu časa publiciral nekaj starih besedil, pri čemer je posebno pozornost namenjal razlagi besedil. Med najpomembnejšimi besedili, ki jih je izdal, so Supraseljski kodeks, Dušanov zakonik, Nestorjeva kronika in panonski legendi (Die Legende vom heiligen Cyrillus, Vita sancti Methodii. Russico-slovenice et latine, (1870). Za jezikoslovje in zgodovinopisje pa je nadvse pomembna zbirka spomenikov iz srbske, bosenske in dubrovniške preteklosti, ki je aktualna še danes in Jo je Miklošič zbral po dubrovniških in cetinjskih arhivih.
Plod njegovega primerjalnega Raziskovanja slovanskih jezikov Je izjemno delo Primerjalna gramatika slovanskih jezikov (Ver-gleichende Graminatik der sla-V|schen Sprachen). Nastajalo je Ocl leta 1852 do 1883. Štirje deli ,e slovnice predstavljajo tudi njegove jezikovnoravninske- usjneri-tve: lotil se je glasoslovja, bese-dotvorja, oblikoslovja in sklad-nJe- Jezikovno gradivo je obrav-n,aval tako, da je najprej predsta-V|1 staro cerkveno slovanščino, n?t° pa drug poleg drugega na-P12al posamezne slovanske jezi-*e in ob vsakem zgoščeno pred-stavil njegov zgodovinski razvoj.
. Za prvi del — Vergleichende bautlehre der slavischen Sprac-en (1852) je prejel razpisano nagrado 1000 goldinarjev in bil odlikovan s članstvom v dunaj-k> akademiji znanosti. V tem l’ePohalnem delu« (Rudolf Ko-,arič) je npr. dokazal, da je cer-Vena slovanščina imela nazalna । Soglasnika ? in p. Dokaze za 0 Je oprl tudi na izposojene slo-ar>ske besede v madžarščini, Jer se je cerkvenoslovanski no-n' samoglasnik spremenil v ,strezni samoglasnik in nosni so-°.?snik n ali m (p/p = e + n/m
' ° + n/m). Tako se npr. staro-
INSTITUT OSTAL SAM
Medetnični odnosi v urbanem okolju obmejne regije — Raziskava o Lendavi in Monoštru — Inštitut za narodnosti iz Ljubljane ostal brez madžarskega partnerja
Takole leto dni nazaj so se v Lendavi sestali raziskovalci iz Slovenije in Madžarske. Predstavniki Državne knjižnice Gorki iz Budimpešte in ljubljanskega Inštituta za narodnosti so se dogovorili, da bodo nadaljevali s sodelovanjem (pred nekaj leti skupna raziskava o Dobrovniku in Gornjem Seniku). Raziskavo z naslovom Medetnični odnosi v urbanem okolju obmejne regije naj bi opravili v Lendavi in Monoštru, toda kot kaže, si je madžarski partner premislil, zato se bodo slovenski raziskovalci sami lotili dela.
»Ta raziskava v vsakem primeru poteka po načrtu, ki smo si ga zadali. Mogoče se je časovni načrt nekoliko raztegnil, zaradi nedorečenosti pri partnerstvu kolegov iz Budimpešte, vendar pa so ne glede na to priprave že v polnem teku,« pripoveduje direktor Inštituta za narodnosti dr. Miran Komac. Tako so prva testiranja vprašalnika in pripravljanje anketarjev v Lendavi zdaj že končana, pa tudi v Monoštru je nekaj
RADIO MURSKA SOBOTA ORGANIZIRA
Šolo igranja na cimbale
Šola je brezplačna, pouk pa bo potekal pri Mišku Baranji v Nemčavcih 1 pri Murski Soboti ob sobotah. Ob koncu šole bo Radio Murska Sobota 21. julija 1991 v Krogu organiziral ljudsko prireditev. Namen le-te je ohranjanje domačega ljudskega izročila.
cerkvenoslovansko ppfokb (slovensko petek) v madžarščini glasi pentek. Drugi del primerjalne slovnice — Vergleichende
SLAVISCHEN ELEMENTE
MAGYAR1SCHBN.
Stammbildungslehre der slavischen Sprachen je izšel leta 1875, prinaša pa ogromno jezikovnega gradiva in podaja nauk o samo-stalniški in glagolski tvorbi, v posameznih odstavkih pa obravnava gradivo tudi po samoglasni-ških in soglasniških priponah. Tretji del Vergleichende Form-lehre der slavischen Sprachen (1856) je zasnoval podobno kot glasoslovje, torej je najpodrob-neje obdelal staro cerkveno slovanščino, nanjo pa je apliciral oblike ostalih slovanskih jezikov in jih prikazal v njihovem takratnem stanju. Podobno kot za ostale tri dele je tudi za četrtega — Vergleichende Syntax der slavischen Sprachen (1883) pripravil precejšnje število spremnih študij. Za najduhovitejšo med njimi velja lista (Subjectlose Satze), v kateri je Miklošič dokazoval, da v primerih grmi, dežuje ni subjekta in v ta namen navedel jezikovno gradivo iz vseh slovanskih jezikov. Izvirno je bilo tudi njegovo pojmovanje sintakse, saj jo je razumel kot nauk o pomenu besednih vrst in besednih oblik
stvari že pripravljenih, saj so predstavniki porabskih Slovencev veliko opravili sami, predvsem popis slovenskega prebivalstva v Monoštru. Pokazalo se je, da v Monoštru živi več kot 500 Slovencev. »Ta številka ni dokončna. Zanimive so prve ocene, ki smo jih napisali glede na te podatke. Mislim, da se bo prav ta element identitete, ki se kaže v sferi zavestnosti, zavestnega izražanja slovenstva, moral poglabljati tudi z ustreznimi prijemi na področju kulture, politike, informiranja in tudi našega raziskovanja, še posebej, če se bo le-to usmerilo tako, da bo v končni fazi prišlo do oblikovanja nekega raziskovalnega zametka, nekoč inštituta, kot je to v Trstu, Celovcu ali Ljubljani.«
Kako bo torej raziskava potekala naprej? Glavno anketiranje naj bi bilo končano do maja oziroma junija. Zbrane podatke bodo potem analizirali in nato jeseni raziskavo zaključili s pripravo ustreznega besedila.
Silva Ebry
in stavka kot takega sploh ni obravnaval.
Miklošičeva primerjalna slovnica še danes navdušuje s svojo natančnostjo in zanesljivostjo. Avtorjeva glasoslovna in deloma oblikoslovna dognanja so primerjalni jezikoslovci do danes že dopolnili, za njegovo primerjalno besedotvorje in skladnjo pa velja, da nista samo »najboljše, kar je Miklošič napisal, ampak tudi najboljše, kar imamo s teh področij do danes v slavistiki.« (France Bezlaj.)
Tudi leksikologiji (raziskovanju besedja) je namenjal Miklošič pozornost vse svoje življenje. Svoje raziskave besedja je usmerjal tako v razčlembo slovanske leksike v drugih jezikih kot tudi v razčlembo tujk v slovanskih jezikih. V prvem so pomembne njegove razprave o slovanskih izposojenkah v romunščini, novi grščini, albanščini in madžarščini. Za slednjo je npr. ugotovil, da je iz prvotnih kulturnih pojmov sprejela okoli tisoč slovanskih osnov, precej tudi iz slovenščine. V drugi raziskovalni smeri pa je nastalo temeljno delo Tujke v slovanskih jezikih (Die Fremdwdrter in den slavischen Sprachen, 1867). Zaradi takrat razširjenega in pretiranega eti-mologiziranja se je Miklošič v njej odločil za samosvojo pot in se lotil gradiva tako, da je skušal izločiti vse besedje, ki po izvoru ni bilo slovansko. To njegovo delo je postalo temelj njegovim drugim obsežnim delom o življe- „ nju tujk oz. prevzetih besed v novih jezikovnih okoljih. Takšno je npr. delo O tujkah (iiber die Fremdwdrter, 1888), v katerem je prikazal način razširjanja tujk ter spreminjanje njihove oblike in pomena v novem okolju. Miklošič je razlikoval med izposojenkami in tujkami. Prve so mu pomenile besede, ki so jih slovanski jeziki sprejeli zelo zgodaj in so se povsem prilagodile slovanskim glasoslovnim zakonitostim. Pod drugimi pa je razumel številnejše mlajše prevzete besede, ki pa so ostale kolikor toliko nespremenjene in so jih Slovani čutili kot tujke.
(dalje prihodnjič)
V Lendavi novi prostori
Da se tudi stare in na videz neuporabne stavbe lahko obnovijo in zelo koristno uporabljajo, so dokazali v Lendavi, kjer je v središču mesta samevalo in razpadalo kar nekaj hiš. Če v obnovljenih zgradbah dobijo prostore za kulturno dejavnost, ki je bila do sedaj tako rekoč na cesti, pa je to še posebno koristno za celotno skupnost.
Razpadali sta tudi stara občinska zgradba v lendavskem parku in stavba v Partizanski ulici 2, ki so ju nameravali že večkrat rušiti, vendar so nekateri temu nasprotovali, saj so se zavedali njune vrednosti in "uporabnosti, pa tudi denarja za rušenje na srečo ni bilo dovolj. Zgradbo v lendavskem parku je pred leti dobila v uporabo v Zveza kulturnih organizacij iz Lendave, katere poskusi delne obnove so bili premalo, saj je bila potrebna celovita, za to pa kulturniki niso imeli denarja. Prav tako je bila predvidena za rušenje zgradba v Partizanski ulici, vendar bi zaradi električnega vozla in nekaterih drugih tehničnih ovir rušenja preveč stalo. Zato so se kulturniki pred časom dogovorili z obrtniki za obnovo stavbe, v katerem ima prostore zdaj obrtna zadruga Lendave in obrtno zdru-
V prostorih hotela Ajda v Moravskih Toplicah so minuli petek odprli razstavo slikarja Geze Gibičarja iz Murske Sobote. Kot so nam povedali v hotelu, bodo pripravili več takih razstav in s tem popestrili kulturno dogajanje. Razstava bo na ogled tri tedne vsak dan od 9. do 20. ure.
foto: nj
MATERAM ŽENAM
Iskrene čestitke ob materinem prazniku
Slovenski krščanski demokrati Pomurja
kulturni koledar kulturni koledar kulturni koledar
PRIREDITVE
LJUTOMER: V petek, 22. marca, ob 19.30 bo v domu kulture dobrodelna kulturna prireditev ob materinskem dnevu. Prireditev pripravljajo krščanski demokrati občin G. Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota.
G. RADGONA: V Soboto, 23. marca, ob J 9.30 bo v kulturnem domu v Škofjeloško gledališče uprizorilo delo Slawomirja Mrožka — Tango.
G. RADGONA: V soboto, 23. marca, ob 15.00 bo v kulturnem domu prireditev v počastitev materinskega dneva. Nastopil bo ansambel s Ptuja^Slgvnostni govornik bo dr. Tone Kunstelj. Prireditev organizira SDK iz G. Radgone.
G. RADGONA: V četrtek in petek, 21. in 22. marca, bo območno srečanje lutkovnih skupin. Predstave bodo v G. Radgoni in Apačah.
C ENTIBA: V soboto, 23. marca, ob 17.00 bo v vaškem domu literarni kviz na temo: Življenje in delo kralja Matjaža. Sodelovalo bo šest ekip iz lendavske občine.
MURSKA SOBOTA: V pionirskem oddelku Pokrajinske in študijske knjižnice (v gradu) je
ženje, obrtniki pa so jim odstopili stavbo v Partizanski.
Prostore za kulturo so uredili v dogovoru s podjetjem Ingra, temu so odstopili prvo nadstropje, sami pa bodo za namene v kulturi uporabljali pritlične prostore, ki so jih privlačno uredili v živih, svetlih barvah, tako da niti malo ne spominjajo na mračnost in odtujenost prostorov, ki se marsikje uporabljajo za kulturne dejavnosti.
Lendavski kulturniki ugotavja-jo, da bi morali že prej v Lendavi delati na tak način, se dogovarjati in obnašati tržno. Vendar pa miselnost ljudi ni bila zrela za take dogovore in posege. Tako zdaj ugotavljajo, da je vrednost objektov nekajkrat večja kot pred obnovo. V Lendavi so končno dobili prostore za ljubiteljsko kulturno dejavnost in za razne aktivnosti
do 12. aprila odprta razstava Življenje in delo Manka Golarja.
RAZSTAVE
LENDAVA: V galeriji lendavskega gradu je odprta stalna razstava likovnih in kiparskih del udeležencev dosednajih mednarodnih likovnih kolonij.
LENDAVA: V prostorih lendavskega gradu je na ogled razstava o zgodovini Lendave in okolice. Razstavljeni so dokumenti in listine arhiva Žalske županije.
MURSKA SOBOTA: V Pokrajinskem muzeju je odprta razstava življenje na listih. Na ogled bo do 31. marca vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure ter v soboto in nedeljo od 9. do 12. ure.
MURSKA SOBOTA: V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec bo v petek, 22. marca, ob 18. uri odprtje 2. medregionalne likovne razstave. Razstavljena bodo likovna dela umetnikov s celjskega območja, iz Gorenjske, Dolenjske, Koroške, Pomurja in Primorske. Razstava bo odprta do 14. aprila.
LJUTOMER: V petek, 22. marca, ob 18. uri bodo v galeriji Anteja Trstenjaka odprli razstavo Oblikovanje v keramiki. Pripravlja ju Pokrajinski muzej iz
za kulturo
mladih. Vendar pa ugotavljajo, da še zdaleč niso dovolj za potrebe lendavske kulture, zato bi ob izgradnji kulturnega doma prostore lahko prodali in sredstva vložili v kulturni dom, katerega gradnja bi se lahko začela že jeseni.
Otvoritev novih prostorov, imenovanih Center za estetsko vzgojo, je bila 8. marca; pripravili so tudi kulturni program, v katerem so nastopili plesna skupina iz Lendave, Miki Roš s predstavo Slovenac, na harmoniko pa je zaigral tudi Robi Vorbš.
Načrtujejo že tudi prve kulturne aktivnosti: plesno delavnico, ki jo vodi Natalija Hozjan, glasbeni krožek ter filmsko in vi-deodelavnico. Prizadevajo si, da bi bil Center za estetsko vzgojo privlačen in da bi se ljudje v njem združevali po interesih. Še posebno pomembno je to za mlade, ki do sedaj niso imeli iti drugam kot v gostilne, ter za organizacijo kulturnih prireditev, ki so bile do sedaj na hodniku knjižnice, razmajani dvorani Nafte in podobno.
J. Gabor
Dobrodelna
akcija
Jutri zvečer ob 19.30 bo v Domu kulture v Ljutomeru dobrodelna kulturna prireditev ob Materinskem dnevu. Denar, zbran ob prireditvi, bo namenjen za dograditev Materinskega doma na Škofljici pri Ljubljani, ki ga vodi Slovenska Karitas oziroma zakonca Jerebic. Ta dom nudi zavetje in pomoč materam v stiski iz cele Slovenije. Prireditev pripravljajo krščanski demokrati občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota. Na prireditvi bodo nastopili pianistka Marjana Car, flavtistka Mira Panič, Martin Pereza, Marjana Zelko, tamburaši iz Črešnjevec, decet iz Razkrižja, banda Kociper—Baranja, gospa Julka iz Ljutomera, kot gosta pa bosta nastopila Vanja Kržan in Tone Kuntner, oba iz Ljubljane.
Smilja Baranja
Maribora, odprta bo do 20. aprila.
RADENCI: V razstavnem salonu hotela Radin je na ogled razstava likovnih del — grafik, akademskega slikarja Laszla Szi-lagyija iz Novega Sada. Odprta bo do konca marca.
KNJIŽNICE
MURSKA SOBOTA: Vsi oddelki Pokrajinske in študijske knjižnice so odprti od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
LENDAVA: Knjižnica je odprta (izposoja) v ponedeljek, sredo in petek od 10. do 18. ure, čitalnica pa vsak dan od 7. do 15. ure.
MURSKA SOBOTA: Vsak dan je odprt prodjani oddelek galerije Kulturnega centra Miško Kranjec. Ljubitelji umetnin, vabljeni.
USPEŠNICE TEDNA
V knjigarni dobra knjiga za ta teden priporočajo: SVET OKROG NAS - Metulji, Reke in ribniki. Pomurska založba.
Henryk Sienkiewicz — QUO VADIŠ — Mladinska knjiga.
Niko Grafenauer — ABESE-DA — Mladinska knjiga.
^STNIK. 2V M AR tC 1-901
Stran 9
ne zgodi se vsak dan
Kdo je prava zvezda?
Italijani norijo ob svoji novi televizijski nanizanki Skrivnosti črnega pragozda, kjer igra glavno vlogo Virna Lisi. Pravzaprav sta zvezdi dve, drugo vam na fotografiji predstavljamo. Gre za prelep primerek sibirskega tigra. Ime mu je Darhan, star je dve leti in tehta 300 kilogramov. Ze od malega ga kroti Bolgar Daniel Bergiiinj. Krušnemu očetu je mrcina povzročila že nič koliko nevšečnosti, a ker je očetu pri tigrastih igrah pogosto pomaga hrabri sin Daniel, sta bila zverini doslej vselej kos. Upajmo, da bo tako tudi vnaprej.
Nenavadna ambulanta
Takole, kot vidite na sliki, ordi-nira dr. Antonio Abreu, kadar ima nočno dežurstvo. Njegova ambulanta je v najnevarnejšem predmestju Ria de Janeira, kjer ponoči gospodujejo divje mladoletne tolpe. prostitucija in mamila in kjer zdravnik med svojimi pripomočki ni nikoli na varnem. Ko se znoči, si do jutra ne upa več odpreti vrat, pa si pomaga po svoje.
Debela Berta
Sedemintridesetletni francoski novinar Francois Forcadell s humorjem gleda na zalivsko vojno. Skupaj z ducatom istomišijenikov je 17. januarja, dva dni po izteku ultimata, izdal prvo številko satiričnega »vojnega časopisa«, ki se skoraj povsem ukvarja z vojno. Naslov- časopisa La Grosse Bertha (Debela Berta) je programski, kot zloglasni nemški topovi iz prve svetovne vojne naj bi tudi satirični časopis po Forcadellovih besedah »ostro sreljal in natančno zadel«. Pisci prispevkov in karikaturisti, med njimi so na primer Cabu, Plantu in Wolinski, se posmehujejo poročanju medijev iz Zaliva, se rogajo trgovcem z orožjem ali pa se norčujejo iz francoskega sodelovanja v zalivski vojni. Debela Berta izhaja vsak torek v nakladi 80.000 izvodov in ima tak uspeh, da namerava Forcadell časopis, izdajati tudi po končani vojni. Iz »vojnega časopisa« bo nastal »povojni časopis«, kajti »priložnosti za posmeh in satiro je tudi v mirnem času obilo.«

JEZERO, POLNO PRESENEČENJ
Sovjetsko-ameriška znanstvena odprava, ki jo delno financira svetovno znana revija National Geo-graphic, je v globinah Bajkalskega jezera odkrila prvi doslej znani globinski vroči podvodni vrelec v sladkih vodah. Podobne vrelce so pred več kot destletjem odkrili v oceanskih globinah in so takrat pomenili prvovrstno znanstveno presenečneje, saj so raziskovalci ob globokomorskih vrelcih odkrili svojevrstno rastlinje in živalstvo, tesno povezano in odvisno od teh mikroživljenjskih okolij. Danes znanost pozna 20 globokomorskih polj s hidrotermalnimi vrelci.
Bajkalski globoki vroči vrelec so odkrili, ko so analizirali geo-termične karte jezerskega dna, ki
Zgodilo se je na cesti sredi Munchna. »Kili him! (Ubij ga)« sta ukazala dva mladoletnika psici pasme pitbuli in jo naščuvala na 40-ietnega trgovca Karla Heinza B. Pasja zverina je podrla žrtev na tla in ji razmesarila roki in prsi. Trgovca so v bolnišnici komaj rešili. V Nurnbergu je pes iste pasme tako zdelal roke in noge neke deklice, da jo bodo brazgotine vse življenje spominjale na strašni dogodek.
Samo morilskih pitbullov je v Nemčiji več kot deset tisoč. Vedno več je primerov, da napadajo ljudi. Saj so za to zdresirani. Nežno navodilo »Pse na vrvico!« zanje prav gotovo ne velja. Le na debeli verigi jih lahko lastnik zadrži, če je seveda dovolj močan.
Je torej prepričanje, da je pes najboljši in najzvestejši človekov prijatelj, omajano? Zaradi morilskih pasjih pasem prav gotovo. Rejci jih pri dresuri tako mučijo, da postane-
cJ/L.	s T^-
. CvS.	rt\
r -
Spremljevalec filmske igralke Jane Fonda (52) je Ted Turner (52), ta hip eden najpopularnejših mož v ZDA. Turner je šef televizijske mreže CNN. ki priklepa k zaslonom gledalce širom po svetu. Neposredno lahko spremljajo dogajanje v zalivski vojni. Slava se druži s slavo. Jane Fonda tildi v politiki ni novinka; pogodu bi ji bilo, če bi se Ted Turner, s katerim se bo najbrž v kratkem poročila, res potegoval za vstop v Belo hišo.
Robert Edward Turner tretji je bil v mladosti neugnan in ni z ničemer kazal, da bo postal to, kar je danes. Na univerzi so ga klicali Ted. Študij ga ni preveč zanimal, rajši se je ukvarjal z jadranjem in lepimi dekleti. Vrgli so ga z ene najbolj modnih ameriških univerz — Brown University — ker so ga zasačili s pomanjkljivo oblečeno lepotičko. Več sreče je imel na jadralnih tekmovanjih — s svojo jadrnico je zmagal na ameriškem prvenstvu. Njegovi vrstniki trdijo, da jih je v študentovskih letih spominjal na Rhetta Butlerja
jih je poprej izdelal sovjetski strokovnjak Vladimir Golubev. Ugotovili so nenavadne tople tokove pri dnu jezera. Ameriškim raziskovalcem, ki imajo že veliko izkušenj z globokomorskimi toplovodnimi vrelci, so bili ti tokovi jasen namig, da se splača podrobneje pregledati tiste predele dna, kjer so tokove zabeležili. S posebnimi vodljivimi podvodnimi plovili so v globini 411 metrov zares odkrili vroč vrelec.
Podobnejše raziskave in fotografiranje s kamerami na raziskovalnih podvodnih plovilih, ki se lahko potope v velike globine, so pokazale, da se je tudi ob jezerskem vrelcu, podobno kot ob globokomorskih, razvilo pestro živ-
MORILCI NA UKAZ
BOJNE KOKOŠI
jo iz psov prave zveri. »Taka reja je zločin proti človeku in psu,« je dejal celo eden od neznanih tipov, ki se ukvarjajo s to nečedno dejavnostjo. Strokovnjak za pse Eberhard Trumler govori o »pervertirani reji« in misli pri tem na najstarejšega morilskega psa na svetu, na bandoga.
To je prava pošast. Tehta prek 60 kilogramov, same mišice so ga, v plečih je visok 60 centimetrov, ostre zobe ima dolge 4 centimetre. Prava »darvinistična mora«, zgroženo priznavajo angleški rejci. Bandog je rasna mešanica rotvajlerja, angleškega buldoga, pitbull-terierja in rodezijskega ridgebacka. Nemški zoolog Tim Wass pravi: »Če bi zaprli v sobo boksarskega šampiona in bandoga, bi prišel ven živ samo pes.«
Borilni psi so spremljali na bojne pohode že stare Perzijce, Grke in Rimljane. Za italijansko dogo pravijo, da izvira njen rod iz psa ljubljenca Aleksandra Velikega. Rimljani so uporabljali te pse za spopade proti levom in gladiatorjem v arenah.
MISTER CNN SE ŽENI
iz filma v Vrtincu, kakor ga je bil upodobil Clark Gable. Ni imel dlake na jeziku, sprenevedal se je, da ne ve, kaj govori, ker ga je preveč dal na zob, in potem stresal dovtipe o navzočih ženskah. Vse je kazalo, da bo mladenič iz Atlante, sin bogatega lastnika Turnerjeve oglasne agencije, posta! play-bov.
Ted Turner se je hitro naveličal žensk in jadranja. Sklenil je, da bo postal poslovnež. Z drznimi finančnimi manevri se mu je to v nekaj letih res posrečilo. Kupil je prvo televizijsko postajo in delež pri satelitu. To je bil najpomembnejši korak do CNN, naprej ga je neslo z razpetimi jadri. Po dveh ponesrečenih zakonih je sklenil urediti še svoje zasebno življenje. Ko je zvedel, da se je Jane Fonda ločila od Toma Havdena, se ni nič obotavljal. In se zaljubil v Jane Fonda. Srečala ta se prava človeka. Jane Fonda se že dolgo ukvarja z gibanjem za mir, zdaj se ji je z dušo in s telesom pridružil tudi Turner. Turner bi rad kandidiral za ameriškega predsednika in že sanja o tem,
ljenje. Kamere so fotografirale ribice, spužve in celo vodnega škorpijona ter druge žive organizme, ki jim vrelec omogoča življenje.
Odkritje vrelca na dnu Bajkalskega jezera je za geologe znamenje, da se območje, na katerem leži jezero, najbrž geološko razmika in počasi širi.
Bajkalsko jezero, ki že tako slovi kot nekaj posebnega, saj je najgloblje in najstarejše sladkovodno jezero na svetu, nastalo pred 25 milijoni let, je s tem odkritjem postalo za znanost še bolj zanimivo. K 2.600 živim orgniz-mom, ki jih ni mogoče najti nikjer drugje kot v Bajkalskem jezeru, pa bodo znanstveniki prišteli še kakšnega novega.
Še dve pasmi sta poleg bandoga najnevarnejši. Pitbuli ni tako velik kot bandog, tehta »le« 15 do 20 kg in je mešanec buldoga in terierja. Je krvoločen, neobčutljiv za bolečine in se bori do smrti. Moč ugriza izražajo pri psih v kilogramih. Pitbuli popade žrtev z močjo 500 kg.
Potem je tu še mastino na-poletano, 80 kg težak pes z 250-kilogramsko močjo ugriza. Smrtno nevarna zver, ki je nrtežko naščuvati na drugega psa ali na človeka.
Čeprav so v Nemčiji borbe psov z zakonom prepovedane, so ti morilski psi kot nalašč za to nizko zabavo primitivcev. Za doping uporabljajo kokain in alkohol in boja ni konec prej, dokler eden od psov ne izkrvavi.
Rejci takih psov sodijo v zapor, menijo nemški pravilniki, določene pasje pasme (pitbuli, bandog) pa bi sploh morale biti z zakonom prepovedane. Nekateri govorijo o »orožnih listih« za take pse. Toda kdo naj bi izdajal take orožne liste in sploh zakaj?
kako lepa bi bila Jane kot prva dama. Najlepša od vseh doslej. Z Jane se nameravata čimprej poročiti, ne nazadnje tudi zato, da bi dokazala, kako Jane ostala zvesta enemu svojih najpopularnejših gesel: »Ljubite se, namesto da se vojskujete!«

NI
4
ZGLEDI VLEČEJO

Skrivnostna težnja k samouničevanju, ki je pri nekaterih ljudeh tako močna, da jo prej ali slej v obliki samomora tudi udejanijo, je neznanka, ki jo poskuša današnja znanost analitično razvozlati.
Statistika kaže večjo samomorilsko nagnjenost ljudi z določenimi karakternimi ali fizičnimi lastnostmi, pa tudi celih narodov. Samomorilstvo je torej tako rekoč zapisano že skoraj v genih, so pa določeni vzvodi, ki vgrajeni mehanizem poženejo ali pa tudi ne.
Švedski raziskovalci so tako odkrili, da so otroci, ki so bili v mladosti žrtve seksualnih napadov ali so bili podvrženi spolnim abnormalnostim, precej bolj dovzetni za samomor kot pa drugi. Nemški znanstveniki pa so ugotavljali, kakšne učinke je imela poučna serija, naperjena proti samomoru, na mladostnike. Televizijsko serijo z naslovom »Smrt šolarja« so predvajali v letih 1981 in 1982. Govori o najstniku, ki si zaradi težav z okoljem vzame življenje tako, da se vrže pod vlak. In kaj so ugotovili statistiki? Prav v tem času, po predvajanju serije, si je največ najstnikov vzelo življenje tako, da je skočilo pod vlak. Ker število samomorov v tistem času ni bistveno poraslo, ne bi mogli kriviti serije, da je dosegla nasprotni učinek, kot naj bi ga sicer imela, ni pa vplivala pozitivno. Predvsem pa se je izkazalo, da je občutno vplivala na izbiro tehnike za končanje življenja.
Desetar prve ameriške mornariške divizije Prisco Corneo iz Long Islanda (New York) na fronti nekje ob kuvajtski meji hrani kokoši, ki so sestavni del njegove enote. Tako imenovane »bojne kokoši« naj bi vojake zadosti zgodaj opozarjale, da jim grozijo bojni strupi.
^^^SALON
•	NAJVECJA IZBIRA kuhinj najkvalitetnejših proiz VA.IAl CEV • TROKUT • SVE A • MARI ES •
•	KUHINJE PO MERI VAŠEGA PROSTORA PRIDEMO TUDI NA VAS DOM
•	BREZPLAČNA DOSTAVA • BREZPLAČNO SVETOVANJE IN IZDELAVA NAČRTOV'>
•	VELIKI POPUSTI ZA GOTOVINSKO PLAČILO
^^&iRNCiVAL&?000MJMill&3M
Rdeča armada
V Nemčiji so postale nadvse priljubljene originalne sovjetske oficirske ure. Po 198 DEM jih prodaja firma Bilcom, kupci pa lahko izbirajo med urami za različne rodove vojske, razlikujejo se po znaku na številčnici, ki je podmornica, tank, padalo ali rdeča zvezda.
Stran 10
VESTNIK, 21. MAREC 1991
za vsakogar nekaj
SKRIVNOSTI VAŠIH DLANI HIROMANTIJA
ČRTE GLAVE IN RAZUMA
Začenja se ob vznožju Jupitrovega hriba, potem gre nekaj časa vzporedno s črto življenja (z njo je lahko v začetku spletena), da bi se potem bolj ali manj blago spustila na Mesečev hrib. To je črta inteligence, optimizma, samozavesti, naivnosti, agresivnosti, bolezni glave in oči, težkih operacij in obdobij izolacije ...
Črto razuma morate imeti, če je le niste izgubili v kakšni nesrečni ljubezni. Na risbi so vidne nekatere njene možne modifikacije in njihova tolmačenja.
RISBA ČRTE GLAVE
L dolga, lepo oblikovana črta glave — visoka inteligenca, samozavest 2. kratka črta glave — dober intelektualni začetek, premalo vztrajnosti za končen uspeh
3.	črta glave se nagiba k črti srca — čustvenost, nagnjenje k astmi
4.	dolga črta glave s krakom na Mesečevem hribu — izredno bogata domišljija, nagnjenje k,okultizmu
5.	prekinjena črta glave — težja poškodba, izguba mišljenja
6.	otok na črti glave — obdobje izolacije
7.	črta glave v obliki verige — slabo
pomnenje, migrene, bolečine v glavi
8.	valovita črta glave — smisel za diplomacijo, premetenost, prilagodljivost
9.	globoka točka na črti glave — težka poškodba
10.	razcepljena črta glave — dvolična osebnost
ŠIFRA - 96873/C
V vaše življenje bo treba vnesti več reda v mišljenju in delovanju. Ker ste še mladi, to verjetno ne bo težko. Nenehno se boste borili za dosego svojih ciljev. Ti se vam bodo neprestano izmikali, če ne boste imeli dovolj znanja.
Nekatere pozitivne lastnosti vam bodo v prid, dobro zdravje, plemenitost, smisel za sintezo, intuicijo, smisel za pravila in zakone, smisel za lepo, resnost, zdrav razum. Druge bo treba krotiti. Znate biti leni, sebični, sramežljivi. Za svojo obrambo se boste po-služili tudi laži. Vaša slabost je tudi prevelika darežljivost in raz-trošnost.
Vaš interes bo segal na številna področja, ker ste radovedni; poskusite se osredotočiti na enega, ki ga boste tudi obvladali. Sicer težite k visokim idealom, toda ti so dosegljivi le ob veliki vztrajnosti in požrtvovalnosti. Znate biti trmasti, kar ni vedno dobro. Vaša narava je strastna, pazite, da zaradi nepremišljenosti ne boste preveč trpeli. Nagli ste in vaše odločitve niso vedno pravilne, poskusite se obvladati. Pokažite ljudem vaše prave lastnosti, ki jih tako vešče skrivate.
Radi se zatekate v samoto. Samota je sicer včasih pravšnja, pazite, da zaradi nje ne izgubite prave priložnosti v ljubezni in poklicu. V zakonu boste zvesti in vdani, dokler bo to vam ustrezalo.
Hitro se izčrpate, zato pazite na zdravje.
Nasvet: Zamislite se nad svojimi postopki, svojim značajem in prisluhnite predvsem svojim interesom in potrebam.
ŠIFRA — št. 6
Praktična, zdravorazumska, uravnovešena, zbrana, intuitivna, resna, varčna, poslovno uspešna, plemenita, pa tudi trmasta — to ste vi. Znate uživati v vseh radostih življenja, ne da bi zgrešili pot in mero.
Znate vzkipeti in tedaj je bolje ne biti v vaši bližini. Toda hitro se umirite in vam je skoraj žal, a
si ne morete kaj prida pomagati. Ste pač takšni. Radi imate red, odgovornost, ste ambiciozni. Radi ste neodvisni in ljubite resnico.
Vaša odlika je tudi inteligenca. V občevanju z ljudmi se poskusite včasih zadržati — tudi drugi so občutljivi in ranljivi. Vaša logika je zdrava in praktična. Sigurni ste v sebe, se spoštujete, kar vas bo ščitilo pred nezaželje-nimi posledicami napačnega ravnanja.
Lahko bi uspeli na več področjih, še zlasti, ker vam je usoda naklonjena. Vaša srčnost vam bo podarila nekaj dobrih prijateljev. Na poti k uspehu v življenju in poklicu veliko naključij.
Ta pravo ljubezen boste podarili enemu in to za večno. Požrtvovalno boste skrbeli za svoje otroke in to vam bo pomembna preokupacija celo življenje.
Nasvet: Skratka, veste, kaj bi radi. Zato samo tako naprej.
ša!
Marija Cipot 69000 M. Sobota
Kajuhova
17
YU
KAM? frizerski studio VENUS!
13. ure.
Velikonočne praznike preživite z novo pričesko!
MATIS

Pokličite nas po telefonu: 21 667
STUDIO ZA NEGO TELESA
Nobena žena ni toliko lepa, da z
urejeno pričesko ne bi bila še lep-
KJE?V Kajuhovi ul. 17 v M. Soboti.
ZAKAJ? Ker vam bodo tu uredili
moderno in najcenejšo pričesko.
KDAJ? Vsak dan razen ponedeljka od 10. do 19., ob sobotah od 7. do
Želimo vam prijetno praznovanje!
ZA LJUBITELJE CVETJA
OSKRBA LONČNIC
Upam, da ni ženske, ki v marcu ne bi dobila cvetja, bodisi rezanega ali lončnice. Opisala vam bom, drage bralke, kako morate ravnati s podarjenimi lončnicami.
Med najbolj razširjene sodi prav gotovo ciklama, ki v zimskem času nudi največje zadovoljstvo. Ciklama spada med zahtevne lončnice. Skrivnost gojenja lončnic je, da najdemo vsaki primerno mesto v stanovanju in jo aklimatiziramo na naše pogoje. Vemo, da ji odgovarja hladen prostor, podnevi od 7 do 15° C, ponoči pa ne sme pasti pod 5° C. Ustreza ji veliko svetlobe. Ker je posajena v kompostnico, mora biti vlažna, nikakor pa ne sme biti v podstavku voda. Zalivati jo moramo pod listi. Lahko pa lonček postavimo v vlažen mah ali pesek, da si rastlina jemlje vodo sama, ali pa ciklamo z lončkom postavimo v vedro vode, ki sega do roba lončka. Pustimo 15 minut, da se rastlina napije, nato jo vzamemo ven.
Pri ciklamah listnega loščila ne uporabljamo. Tudi cigaretni dim ji ne ustreza, prav tako je občutljiva na prepih. In kaj storimo, če listi rumenijo in nemijo?
Če imamo prevroč in teman prostor, jo moramo prestaviti na hladno in zračno mesto. Če pa sp listi zavihani in lepljivi, imajo gotovo listne uši. Škropiti moramo z ustreznim insekticidom. Večkrat nam gomolj gnije, ker je nanj prišla voda.
In kaj naredimo, ko odcvete? Rastlino postavimo na hladnejši prostor, zalivamo manj, vendar se
prst naj ne osuši. Čez poletje jo lahko posadimo ali postavimo z lončkom pod senčen grm. V jeseni jo prenesemo v notranje prostore in začnemo gnojiti. Ob skrbni negi jo lahko imamo več let.
Med najbolj izumetničene sobne rastline, ki cvetijo pozimi, spada azaleja. Doma je na Kitajskem. Ko jo prinesemo domov, je ne smemo izpostaviti prepihu. Ustreza ji hladen prostor do 13° C. Če je temperatura višja, hitro odcveti. Zahteva obilno zalivanje z mehko vodo vsaj dvakrat tedensko, prav tako jo lahko postavimo v vedro z mlačo vodo za toliko časa, da iz nje ne bodo izhajali mehurčki. Vsaj enkrat tedensko jo rosimo z mehko vodo. Če se listi sušijo in odpadajo, jo imamo v prostoru, kje je prevroče in presuho. Zato jo prestavimo v hladnejši prostor. Večkrat se cvetovi ne odpirajo, ker rastlino preveč zalivamo ali jo imamo na prepihu. V začetku junija jo postavimo pod senčen grm. Najbolje je, da izkopljemo jamico in jo postavimo z lončkom v zemljo. Kadar je zelo vroče, jo rosimo. V septembru jo prenesemo v notranje prostore, jo presadimo, odstranimo odmrle liste in vejice. Po štirih tednih jo začnemo gnojiti in izdatneje zalivati. Rastlina bo ponovno nastavila cvetne popke.
Želim vam veliko veselja ob skrbni vzgoji in negi lončnic. Spoznali boste, da je življenje ob cvetju še lepše.	Olga Varga
KRIŽ ČEZ KRIŽ
Da so obolenja hrbtenice tako rekoč že samoumevna tegoba modernega življenja, ni treba več praviti. Zal zdravniki ugotavljajo, da obolenja neprestano naraščajo, pač v sorazmerju z naraščanjem del, ki so vezana na sedeči poklic. Ljudem, ki pri delu veliko sedijo, oblikovalci sedežev ponujajo najrazličnejše opore, ki naj bi jim razbremenili napetosti v križu, fizioterapevti pa priporočajo celo vrsto vaj in gibov, ki naj bi jih opravljali, da bi se sprostili in okrepili.
Iz ZDA te dni prihaja novost, ki naj bi za 35 dolarjev, kolikor stane pripomoček, pomagala tistim, ki veliko sedijo, premagati spremljajoče nevšečnosti. Gre za neke vrste steznik, sestavljen iz v najlon oblečene blazine, ki si jo človek namesti na križni del hrbta, potem pa s posebnimi pasovi, opremljenimi s priročno sponko, poveže prek kolen. Na ta način je s svojimi koleni človek sam opora svoji hrbtenici. Seveda se da prek sponke regulirati tudi jakost pritiska, s katerim blazina podpira križ. Izdelovalec ima še en cenejši model, za vsega deset dolarjev, ki je posebno primeren za potovanja, saj ga po nekajkratni uporabi lahko kar odvržemo.
Ni verjetno, da se bo ta novost kaj kmalu pojavila na našem tržišču, zamisel pa je zanimiva in bo morda tistim, ki trpijo za tovrstnimi nevšečnostmi, dala idejo, kako si sami pomagati iz težav.
Simboli za nevarnost
Veliko kemičnih sredstev je treba uporabljati previdno, saj so učinkovita ravno zaradi nevarnih snovi, ki jih vsebujejo. Veliko teh sredstev uporabljamo tudi doma v gospodinjstvu. Simbole na embalaži, ki opozarjajo na nevarnost, je treba jemati resno, sredstva, na katerih so takšni simboli, pa shranjevati dobro zaprta tam, kjer jih ne dosežejo otroške roke. Pomembno je tudi, da takšna sredstva hranimo pri predpisani temperaturi, sicer se pokvarijo. Če se to zgodi, jih morate previdno odstraniti na primerno mesto.
Kuhajte z nami
NADEVANE TELEČJE
PRSI (za 6 oseb)
Potrebujemo: 1 kg telečjih prsi, sol, 2 žlici olja ali masti, I del vode.
Za nadev: 3 žemlje ali 15 dag belega, en dan starega kruha, žlico olja, žlico drobno sesekljane čebule, 6 žlic mleka (ali 3 žlice mleka in 3 žlice vode), 2 jajci, žlička sesekljanega zelenega peteršilja, ščepec popra.
Priprava: Kos telečjih prsi operemo, izločimo rebrne kosti in meso nasolimo. Na maščobi zarumenimo sesekljano čebulo in z njo prelijemo na manjše kocke narezan kruh ali žemljice. Jajca, mleko in sesekljan peteršilj stepemo in s to mešanico prelijemo kruh. Nadev rahlo premešamo in pokrijemo, da se ves prepoji. Prsi odpremo na debelejšem koncu in pretrgamo mrenico, da dobimo primerno odprtino »žep«. S pripravljenim nadevom jo enakomerno napolnimo, z roko od zunaj rahlo sploščimo in zašijemo, da nam nadev med peko ne more uhajati.
V pekač vlijemo kozarec vode. Dno pekača obložimo z rebrnimi kostmi, ki smo jih vzeli iz mesa. Nanje položimo nadevane prsi, jih prelijemo z vročo maščobo in damo v razgreto pečico. Med pečenjem meso polivamo s sokom, ki se nabira. Po potrebi prilijemo večkrat malo skodelico vode. Pečenke ne obračamo. Ko je zgoraj dovolj pečena, jo pokrijemo z alu folijo in spečemo do kraja. Pečene prsi režemo z zelo ostrim nožem, da kosi ne razpadejo. Kosi naj bodo rezani nekoliko debeleje kot navadna pečenka.
Namesto telečjih lahko za nadevanje uporabimo tudi svinjska rebra. Izberemo manj mastna rebra od mlajše živali.
SESTAVIL MARKO NAPAST	REKA IN PROVINCA V KANADI	KOVČKI IN TORBE ZA POTOVANJE	REKA V ARMENIJI, PRITOK ARAKSA	ŠIRNA RAVNINA BREZ DREVES V ŠPANIJI	GLASBENI ZNAKI ZA ZNIŽANJE GLASU	MLADA KRAVICA	BARVA IGRALNIH KART
BESEDICA. KI OZNAČUJE SPOL							
SODOBNI HRVAŠKI PISATELJ (IVAN)							
OBOROŽEN ČUVAJ							
KRAJ SEVEROZAHODNO OD REKE						KISIK LIJAKAST IZLIV VE- LIKIH REK	
VZKLIK			PREDNJI DEL VOZA GRŠKA ČRKA				KRAJA
VOZNIK TAKSIJA							
L CENTIME-TERGRAM-SEKUNDA				ČISTA TEŽA BLAGA	TANTAL ŠPANSKI POLITIKI 1880-1940)		
ZGODOVINSKA POKRAJINA V BELGIJI							
AVTOMOBILSKA OZNAKA ŠPANUE		PORTUGALSKA POROČEVALSKA AGENCIJA	ŽIDOVSKO MOŠKO IME LIMITED				
FINSKI^ ' PISATELJ (»EGIPČAN SINUHE«)							
SKLADATELJ DVORAK							
REKA NA JUGU NORVEŠKE				VZDEVEK GOETHEJEVE MATERE			
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: Strauss, Tratnik, ravioli, Ava, Ac, žilavka, maper, Oti, Aco, Janaček, S, DU,RV, tribuna, ee, erar, rebrina.
Ustnik, 21. marec 1991
Stran 11
utrip življenja
KRAJEVNA SKUPNOST BAKOVCI
Telefonija najzahtevnejša naloga
V prejšnjem petletnem referendumskem programu, ko so zaposleni plačevali 2,5-odstot-no samoprispevek, so v krajevni skupnosti Bakovci največ sredstev vložili v asfaltiranje vaških ulic, ureditev fasade na vaškem domu in razširitev vodovodnega omrežja. Letos, ko se začenja novo referendumsko obdobje, samoprispevek pa zaposleni plačujejo v višini 2 odstotkov,bo po besedah novega predsednika sveta KS Leopolda Červeka najzahtevnejša naložba razširitev telefonije. »Pri tem nam morajo zagotoviti 30-odstotni delež, kar znaša 1.842.000 dinarjev.« V Bakovcih imajo trenutno 130 telefonov, z razširitvijo pa naj bi priključke dobilo 200 novih naročnikov. Telefonsko centralo že imajo in jo bodo v kratkem namestili v prizidku vaškega doma. Pri soboškem PTT-podjetju pa pripravljajo projekt razširitve telefonskega omrežja. V kratkem naj bi bil tudi izdelan. Doslej so no
vi naročniki plačali prispevek v višini 9.000 dinarjev, za omrežni projekt pa naj bi bil prispevek nekoliko nižji od prvega. Za razširitev telefonije so pri krajevni
Obnovljen vaški dom v Bakovcih
skupnosti Bakovci imenovali poseben odbor, ki pridno dela. Poleg telefonije v krajevni skupnosti Bakovci letos načrtujejo ureditev okolice mrliške vežice
Foto: F. M.
in dokončati prostor za telefonsko centralo. To sta neuresničeni nalogi iz lanskega leta. Sofinancirali bodo tudi modernizacijo ceste Bakovci—Krog. Na pokopališču nameravajo postaviti zvonik in urediti vhodna vrata, pri cerkvi pa urediti osvetlitev. Uredili bi radi tudi potok Mokoš. Del sredstev pa bi krajevna skupnost Bakovci morala zagotoviti tudi za gradnjo telovadnice pri osnovni šoli v Bakovcih, v kolikor bo sprejet novi občinski samoprispevek. Krajani Bakovec so se odločili tudi za ureditev kabelske televizije. V ta namen so že sklenili pogodbo z izvajalcem, pogodbe pa sklepajo tudi z naročniki. Vsak naročnik bo moral prispevati 800 nemških mark v dinarski protivrednosti. Dela naj bis tekla že v tem mesecu, končana pa naj bi bila v štirih mesecih. Dolgoročno pa v Bakovcih razmišljajo o ureditvi ulične razsvetljave in gradnji kanalizacije.
F. Maučec
Izbiramo Pomurca meseca
V izborih Pomurca meseca, ki smo jih opravili v sodelovanju z vami, spoštovani bralci domačega tednika Vestnika, ste v januarju in februarju namenili največ glasov našemu rojaku, predsedniku predsedstva Republike Slovenije Milanu Kučanu. Ali bo tudi tokrat na vrhu lestvice najpopularnejših Pomurcev, bo pokazalo glasovanje na posebnem kuponu v tej in drugi številki Vestnika. Ne pozabite, da bomo najzvestejše glasovalce tudi nagradili!
NAJ POMUREC (POMURKA) MESECA
GLASUJEM ZA
2
iz
ker je
Ime in priimek predlagatelja ter naslov)
Komisija za varstvo okolja pri RD Murska Sobota, ki jo vodi Janko Bezjak, uspešno uresničuje delovni program. Komisija je letos pregledala okrog 340 hektarjev ribolovnih voda in ugotovila zadovoljivo stanje, našla pa je divja smetišča ob vodah v Lipovcih, Beltincih, Odrancih, v okolici farme Nemščak in pri gostilni v Serdici. O tem je obvestila krajevne skupnosti in delovne organizacije. Ugotovljeno je bilo tudi, da v določeni meri onesnažujejo okolje ribiči sami z odmetavanjem plastičnih vrečk in drugih odpadkov. Zato je bilo organizacijskim enotam ribiške družine naročeno, naj izvedejo očiščevalne akcije. Predvidoma pa bodo k akciji pritegnili tudi šolsko mladino in najboljše spise na temo varstva okolja tudi nagradili. Komisija bo sodelovala tudi z in-špekcijskimislužbami, Zelenimi
SREČANJE Z RADIOAMATERJEM
Skrivnosti nevidnega sveta
RADOVEDNI OTROK • RADIOAMATER OD GLAVE DO PET • PODJETNIK S PUŠKO • DAN, DOLG 48 UR
Letos mineva petdeset let, odkar utripa srce Jožeta Bratine iz Križevec pri Ljutomeru. Je najmlajši otrok staršev Alojza in Marice, ki sta imela svojčas v Križevcih obratovalnico cementnih izdelkov. Zgodilo se je tako, kot se marsikje, kjer otroci ne gredo povsem po stopinjah staršev: noben ni nadaljeval z obrtjo! Janez se je dokopal do doktorata znanosti, Alojz je postal diplomirani inženir kemije, Darja in Vera sta se izšolali za učiteljici. Mira je farmacevtska tehni-ca, Anka bančna delavka, naš znanec Jože pa se je v Mariboru izšolal za obratnega elektrikarja.
»Skrivnosti nevidnega sveta so me zanimale že ko sem bil otrok. Tedaj sploh nisem mogel razumeti, kako je mogoče, da po žici »teče« elektrika. Sčasoma sem dognal tudi to in — čeprav še nisem hodil v osnovno šolo — izdelal sem radijski sprejemnik. No, priznati moram, da sem se pri tem zgledoval po radiu, ki smo ga imeli pri hiši že pred 1950. letom. Posameznih delov (Elektronk in podobno) ni bilo težko dobiti, saj si jih v povojnem času našel na več mestih. V osnovni šoli sem se seveda včlanil v radioamaterski krožek, pozneje pa v radioklub v Ljutomeru. Tam sem se tudi seznanil, kako aparature oddajajo radijske valove, spoznal sem Morzejevo abecedo ...«
Jože Bratina, ki ga je elektrika zanimala od malih nog, je po osnovni šoli končal 3-letno elektrogospodarsko šolo in postal obratni elektrikar. Delal je v mariborski Hidromontaži, predvsem »komandne« mize za hidroelektrarne, leta 1959 pa seje vrnil domov in se zaposlil v obratu mariborske tekstilne tovarne v Ljutomeru. Ker se je dobro razumel na električne aparate, mnoge je naredil tudi sam, so ga često kli-
Skrb ribičev za čisto okolje
in drugimi. Prav tako bo komisija obiskala onesnaževalce, kot so separacija v Puconcih, farma Nemščak in drugi, ter jih skušala pridobiti za zmanjševanje onesnaževanja voda in se pogovorila
Sobota želi biti urejen kraj
Murska Sobota, ki se ponaša kot eno najbolj urejenih turističnih mest v Sloveniji, bo tudi letos sodelovala v znani akciji Turistične zveze Slovenije. Tako so se nedavno odločili na seji upravnega odbora Turističnega društva Murska Sobota, ki si bo prizadevalo, da bo po svojih močeh vplivalo na urejenost poslovnih zgradb in okolice tovarn in podjetij, javnih parkov, zelenic in nasadov, balkonov in oken, šolskih poslopij, otroških vrtcev, kulturnozgodovinskih spomenikov in sploh človekovega okolja. V ta prizadevanja sodi tudi prometna urejenost kraja, javnih lokalov in njihove okolice ter krajevne infrastrukture. Pričakujejo, da se bodo tudi v akciji »Izbiramo najbolj.urejeni turistični kraj v Sloveniji v letu 1991« izkazali podobno kot prejšnja leta.
M. J.
cali na pomoč obrtniki-plastičar-ji. Ta dejavnost ga je navdušila, stroj za brizganje plastike za svoje obrtniške potrebe je izdelal kar sam in odprl obratovalnico elektroplastike. To se je zgodilo 1968. leta.
»Ne le delo, tudi gonja uprave za družbene prihodke so me silili, da sem se moral nekje sprostiti. To je bilo radioamaterstvo.
Zdi se mi, da sem 1968. leta kupil sprejemno-oddajno postajo kenwood, imam jo še zdaj, ob njej pa še nekaj drugih aparatur.«
Stopila sva .v sobico, ki najbrž ne meri več kot 6 kvadratnih metrov, vendar je v njej več radioamaterskih aparatov, množica kartic QSL o potrjenih zvezah z radioamaterji z vseh celin . . . Posebno pozoren pa sem postal na aparature, ki omogočajo vzpostavljanje radioamaterskih zvez brez prisotnosti človeka. To opravi računalnik. Novost je še posebno dobrodošla Jožetu Bratini. kajti zelo je zaposlen z delom in se zato ne more oglašati na vsakokratni pisk. Ko ima čas, na svojem ekranu preveri, ali ga je kateri od radioamaterjev klical. Sodobna tehnika tudi omogoča, da tako sporočilo pride prek tiskalnika na papir. Vse to je tako imenovani sistem packet
o povrnitvi škode. Zavedati bi se morali, da zdrave in čiste vode ne rabimo samo ribiči, temveč vsi.
Član komisije za varstvo okolja Karel Makovecki
radio, ki ga je kupil kot prvi v Pomurju, sicer pa je Jožetov radioamaterski znak YU3CH. Za radioamaterstvo je navdušil (ali pa sta se sama?) tudi sinova; Bojan je YZ3BBO, Jože pa YZ3BBJ. Odveč je poudarjati, da je Jože Bratina zdaj, ko je že stari radijski maček, sam naredil veliko aparatur, anten, dosegel izboljšave in tako naprej, saj smo
že na začetku zapisali, da je radio naredil, no, sestavil, ko je bil še deček.
Dotaknili smo se tudi zelene bratovščine. Zanimivo, da je postal lovec, vsaj tako smo zapisali v beležko, 1963. leta, ko se je oženil. Ker pa lovstvo še' zdaleč ni streljanje, vestno izpolnjuje obveznosti do gojitvenega lovišča, do gojitve divjadi, do lovske družine Križevci pri Ljutomeru. V svoji pisarni ima kar precej trofej, med njimi je tudi gams, ki ga je uplenil na pobočju Stola.
Nanizali smo le nekaj utrinkov iz življenja uglednega križevske-ga obrtnika, ki je tudi zasebni podjetnik, saj je ustanovil družbo z omejeno odgovornostjo. Kot zanimivo misel naj omenimo še to, da je dejal, da je 24-ur-ni dan prekratek in bi moral imeti najmanj 48 ur, šele tedaj bi lahko izpolnil vse obveznosti.
Š. Sobočan
SREČANJE Z JOŽETOM ŠANTAVCEM
Rici so njegovo bogastvo
Pravzaprav sva se spoznala že pred leti. Padel mi je v oči na eni izmed mnogih razstav soboškega društva za varstvo in vzgojo ptic. Čokat
in močan, kljub svojim triinsedemdesetim letom, pritegne pozornost tudi
danes, saj ima na svojem domu v Gregorčičevi ulici v Murski Soboti
pravcato zbirko najrazličnejših vrst
»Že 42 let se ukvarjam s ptiči, zanje pa sem se navdušil kar sam, ko sem pri kolegu v Zagrebu videl veliko teh pernatih živali, ki so mi dobesedno prirasle k srcu. Začel sem le s tremi pari ptičev, jih nekaj tudi kupil, zdaj pa imam v svojih kletkah, ki so razpostavljene v posebni sobi, 32 parov kanarčkov, večinoma barvastih, medtem ko sefm pred leti imel tudi papige. Vsega skupaj jih je bilo okrog petsto,« je z zadovoljstvom pripovedoval Jože Šantavec, ki se lahko ponaša tudi z vrsto priznanj, diplom in pokalov z najrazličnejših tekmovanj. Tako je lani na republiškem prvenstvu v Ljubljani osvojil kar štiri zlate medalje in več srebrnih in bronastih odličij. Teh je dobil tudi na zveznih tekmovanjih, pred dvema desetletjema pa je sodeloval tudi na mednarodnem tekmovanju na Češkem.
Sicer pa je Jože Šantavec, že nekaj let upokojeni mesar, znan po svoji izjemni ljubezni do živali. Do pred kratkim je imel psa, ki je v njegovi družbi preživel dolgih 20 let, zdaj pa mu družbo delata dve mački. Podobno kot ptiči, sta tudi oni močno navezani na gospodarja. Seveda pa ne smemo pozabiti na Jožetovo ženo, ki mu vedno stoji ob strani in
JUBILEJI
Franc
Saga j -
osemdesetletnik
Znani prleški kmetovalec in vinogradnik, častni občan ljutomerske občine Franc Sagaj, je te dni praznoval osemdesetletnico. Rodil se je 21. februarja 1911 v Ključarovcih. Po končani osnovni in dveletni kmetijski šoli se je v celoti posvetil kmetovanju, hkrati pa opravljal številne družbenopolitične funkcije. Med 2. svetovno vojno je bil leta 1943 bil poverjenik O F, pri njem doma pa je bila tudi partizanska postojanka. Vse do osvoboditve je bil predsednik OF
kanarčkov.
pomaga pri njegovem konjičku. Posebno takrat, ko je treba poskrbeti za žejne in lačne kljunčke. »Vse to me ohranja pri življenju, saj se zaradi bolezni težje premikam in se moram odreči marsikateremu daljšemu potovanju. Zato pa člani društva večkrat prihajajo k meni in izmenjamo izkušnje, hkrati pa tu in tam še poprimem za delo. Izdelujem namreč kletke za ptiče, zlasti iz lesa, ki so prekrite z žico. Ob vsa-
MED PERNATIMI PRIJATELJI — Jože Šantavec, ki se že več kot štiri desetletja ukvarja z vzrejo kanarčkov, se najbolje počuti v njihovi družbi.
za Lukavce in Ključarovce. Po osvoboditvi je do leta 1952 opravljal funkcijo poverjenika za kmetijstvo pri takratnem okrajnem ljudskem odboru ljutomer in bil član izvršilnega odbora OLO v Ljutomeru. Deloval pa je predvsem v kmetijstvu. Sagaj je bil predsednik kmetijske zadruge Lukavci-Ključarov-ci. njegove še danes vidne zasluge pa segajo v delovanje skupnosti za zdravstveno zavarovanje kmetov: Od 1952. do 1955 je bil predsednik takratne občine v Križevcih pri
ki večji akciji društva skušam pomagati po svojih močeh, kolikor
se le da. Prejšnja leta sem po cele
dneve bil na društvenih razsta
vah in užival ob petju malih prijateljev,« poudarja Jože Šantavec.
Člani soboškega društva so mu pred kratkim podelili posebno priznanje za njegov prispevek k vzgoji in vzreji ptic. Vedno je bil priden, vesten, pošten in zlata vreden, pravijo tisti, ki ga poznajo. Tudi ne pozabijo reči: po srcu je dober mož! To se mu pa vidi: v nasmehu, v očeh, v kretnjah in besedah.
MILAN JERŠE
Ljutomeru, vse do leta 1969 pa je Franc Sagaj predsedoval upravnemu odboru regionalne skupnosti za zdravstveno zavarovanje kmetov M. Sobota in bi! ob tem član HO republiške skupnosti in član UO republiške zadružne zveze ter predsednik medzadružnega sveta za Pomurje. Kot volonter je bil franc Sagaj v letih od 1969—74 republiški poslanec v socialno-zdravstvenem zboru območij Radgone in Ljutomera, od 1974. do 1980. pa delegat v zveznem zboru skupščine SFRJ.
Za posebne zasluge ter dolgoletno uspešno in družbeno pomembno delo, ki je prispevalo k napredku ljutomerske občine je Franc Sagaj leta 1978 prejel naziv častnega občana Ljutomera. Hkrati je dobitnik številnih priznanj in odlikovanj — leta 1959je prejel medaljo dela. 1962 medaljo zaslug za narod in 1975 red dela z zlatim vencem.
Ob visokem jubileju mu je pripravil slavnostni sprejem in izročil spominsko darilo ljutomerski župan Mirko Prelog.
Niko Šoštarič Foto: Davorin Topolinjak
Stran 12
VESTNIK^ 21.'MAREC 1991
utrip življenja.
SREČANJA Z BRALCI VESTNIKA
Prijatelju se ne moreš odpovedati
Naš tednik pridno prebira tudi 63-letna Rozika Klobasa iz Cerkvenjaka v lenarški občini. Pravzaprav imamo v tem kraju veliko naročnikov. K Roziki smo se podali na obisk po naključju in ni nam žal, saj smo prišli v zelo gostoljubno hišo. Prav tako dobrodošel pri njih pa je Vestnik, saj ga imajo naročenega že toliko časa, da se niti ne spomnijo, kdaj gaje poštar prinesel prvič.
»ja, rada prebiram ta časopis, saj je v njem veliko branja, ki me zanima. Najrajši prebiram .zgodbe' o življenju in delu ljudi. Tudi sama sem živela tako kot nemalo vaših bralcev. Rodila sem se v revni družini, ki je živela v viničarski hiši veleposestnika Toša. Leta 1950 sem se poročila z Ludvikom Klobaso, čez deset let pa sva si kupila hišico. Možje bil vseskozi v službi: 15 let je delal kot mizar v Mariboru, nato je 4 leta obnavljal grajska poslopja in opremo na Dunaju, nazadnje pa jo je mahnil še v Nemčijo, kjer je delal 18 let, od tega polovico časa kot mizar, nato pa, ker je zbolel, kot hišnik. Zdaj ima kar tri pokojnine, zato se nekako še prebijamo in tudi denar za naročnino Vestnika zmoremo.«
Rozika Klobasa, enako tudi njen mož in sinova, je bila obiska zelo vesela. Ni pripovedovala le o sebi, ampak je hotela zvedeti to in ono, o čemer še ni brala v časopisu. Radovednosti ji nismo kaj prida potešili, saj smo dejali, da vse novice lahko prebere v našem listu. Zdrznila se je: »Vse?« No, ja, morda nam kaka tudi uide, ampak če zanjo zvemo, na preži pa smo tako in tako vedno, jo vsekakor zapišemo.
Zgovoren kot le kaj — občutek smo imeli, da je prava dobričina — pa je bil tudi naročničin mož Ludvik. Predstavil se nam je kot »Rozikin ljubček«. Skoraj bi nas zmedel, a sta sinova potrdila, da je mož. Če pa na stara leta ljubezen (o)živi, ni nič narobe. Narobe je le to, da je praviloma drugače: dva, ki sta dolgo časa živela v dvoje, si postaneta tujca. Da pa se to pri zakoncih Klobasa ne bi zgodilo, čeprav sta bila v času, ko je Ludvik delal na tujem, narazen, sta se — obiskovala. Torej mož ni prihajal le domov, ampak je Rozika šla tudi k njemu Tako mu je bila blizu in spoznala dobršen del zahodnega sveta. Nazadnje pa je le ugotovila, da je doma najlepše.
Domov se rad vrača tudi njun sin Darko. Izučil se je za strugarja, toda mikala ga je plovba po širnih oceanih, bil je vztrajen in dobil službo pri Splošni plovbi Piran. Njegova domicilna prista-
ŠTEFAN REŽONJA, DIMNIKAR IZ TURNIŠČA, BI RAD POSTAL DIMNIKARSKI OBRTNIK
Razbijalec monopola
Pisma, na katera ni pisnega odgovora
Menda so v podjetju, kjer je Stefan Režonja zaposlen, ugota-vUali, da je s svojimi zamislimi o dimnikarski službi daleč pred njimi, zato so ga nagovarjali, naj bi zamisel o dimnikarski obrti °PustiL Na tako odločitev naj bi vPlivala nekoliko višja plača, ki s° mu jo obljubili. Niso ga odvrnili od njegove zamisli, ki je v Prid tudi gospodinjstvom. Na-ntreč, če bi v Pomurju dobili za-sebnega dimnikarskega mojstra, bi le-ta razbil monopol, ki ga ima zdaj družbeno dimnikarsko podjetje. Gotovo bi bil tudi konku-renčen, saj ne bi imel administra-bvnih uslužbencev, ampak bi ta-dela opravil potem, ko bi končal s čiščenjem dimnikov in kurilnih naprav. Njegove storitve bi °'le zato cenejše.
Stefan Režonja je svoje poglede na dimnikarsko službo obrazci! v več pismih, ki jih je poslal Vsem pomurskim občinskim skupščinam, posebej pa še lendavski,-kjer si želi izboriti ob-^očje krajevnih skupnosti Tur-nišče, Polana, Dobrovnik in 9enterovci. gre za 2400 gospodinjstev oziroma približno toliko dimniških in kurilnih naprav. Od Prvih dveh je že dobil pisni pristanek. Ni pa še dobil pisnega °dgovora ustreznega občinskega °rgana, ampak le ustne informa-O'je. Občinarji menda zahtevajo 1 izjav gospodinjstev, to pa se Mojstru Režonji upira, ko pa njegovo zamisel podpirajo cele kra-
nišča pa niso na Jadranskem morju, ampak v oddaljenih deželah Indije, Hong Konga. Japonske, afriški dežel. Dela v ladijski strojnici in kadar je morje nemirno, mu ni ravno prijetno. Veseli se pristanka ob kopnem, kjer najde tudi svoje prijateljice. Pokazal nam je slike kar nekaj črnih, rumenih ... in sploh eksotičnih lepotic, dodal, da se še ni odločil, katero bo pripeljal. Kar vse po vrsti bi rade šle, še posebej pa, če bi jim obljubil zakonski stan. Te dni bo znova z letalom odletel v matično pristanišče, potem pa ga čaka večmesečno delo na tovorni ladji, ki pluje pod liberijsko zastavo. Spet bo nekaj pustolovščin.
Pa naša naročnica Rozika? Še šest otrok ima. Vsi so pri kruhu, zato skorajda ne morejo verjeti, da njihova mama nekoč ni imela kruha in da je živela v neurejenih družinskih razmerah. Iz vsega tega jo je rešil mož Ludvik, zato mu je ostala večna dolžnica.
Š. Sobočan
Naša naročnica Rozika Klobasa iz Cerkvenjaka s svojim razigranim možem Ludvikom in hišnim ču-
vajem Lesijem.
Foto: Š.S.
Štefan Režonja, dimnikar iz Turnišča, želi postati zasebni dimnikarski mojster in tako konkurirati dimnikarskemu podjetju.
Foto: Š. S.
jevne skupnosti. Morda se komu zdi, da je trmast, ampak to je lahko tudi dobra lastnost: ne bo se dal pregovoriti in do zasebne dimnikarske obrti bo prav gotovo prišel, saj se s to dejavnostjo ukvarja vse več zasebnikov, seveda ne v Pomurju, ampak na drugih območjih. V svoji veliki hiši v Turnišču že ureja sanitarne prostore za svoje dimnikarje, ki ne bodo le klasični čistilci saj, ampak tudi svetovalci pri gradnji dimnikov. Le-te pa bodo tudi kemično zaščitili.
Š. Sobočan
Kot bele pikice so videti šampinjoni, ki jih goji Marko Slavič, ko pokukajo iz zemlje. Slavičevi imajo sicer okoli 10 hektarjev zemlje in kar čedno kmetijo, vendar se je sin Marko odločil, da se bo raje kot z živino in polji ukvarjal z gobami. Letos bosta minili dve leti, odkar Marko skrbi za rastlinjak, ki ga je uredil kar v delu gospodarskega poslopja.
Kompost kupuje Marko v Italiji oziroma ga od tod dobiva, saj je ta kakovostnejši od našega. Zaenkrat ima Marko le eno tako imenovano celico, v kateri lahko hkrati zloži 4 tone in pol komposta. Celoten ciklus pridelovanja šampinjonov traja 70 dni, na 52 kvadratnih metrih aktivne površine pridela Marko na leto okoli 5 ton gob. Da dobro in lepo rastejo, morajo imeti dovolj vlage, pa tudi temperatura mora biti konstantna. Sicer pa prikukajo iz komposta kar v temi. Nekoliko
Suzana poklicno za volanom
Navezanost ljudi na jeklenega konjička je postala bolezen našega stoletja. Mnogi si življenja brez avtomobila preprosto ne morejo več predstavljati. Z novitetami in posodabljanjem avtomobilov se razdalje nenehno krajšajo. Med ljudmi, ki imajo tudi avtomobile, je tudi Suzana Šneider iz Polane pri Murski Soboti, ki se je, kot trdi sama, kljub predsodkom okolja in zahtevnosti poklica, odločila, da bo postala poklicni voznik-inštruktor.
Na vprašanje, kako se je odločila na ta poklic, nam je povedala: »Vedno sem imela rada avtomobile. Odkar sem naredila šoferski izpit, rada vozim, saj sem
ZANIMIVOSTI IZ NAŠIH KRAJEV
GRANATA S SOŠKE FRONTE
Kdo ve, koliko kapelic, križev in drugih nabožnih znamenj so ljudje postavili, da bi tako izpolnili zaobljubo?
V Cogetincih v lenarški občini smo postali pozorni na zanemarjeno versko znamenje, nato pa še na granato oziroma artilerijski izstrelek pred njim. Deklica, ki je šla mimo in je na naši sliki, nam o tem ni vedela povedati ničesar, zato pa nas je radovednost pripeljala k bližnji hiši k Ivani Vrbančičevi.
»Tole kapelico je dal zgraditi nekdanji domačin, avstroogrski oficir Alojz Sernec. Zdi se mi, da jo je postavil zato, ker se je v vojni na soški fronti tako zaobljubil. Baje je granata padla tik ob njem, a ni eksplodirala: Vojaki so pozneje iz nje pobrali eksplozivno snov, Alojz pa jo je v nahrbtniku prinesel domov. Sezidati je dal kapelico in jo posvetiti sv. Družini, pred njo pa je postavil izstrelek. Zal se življenje tega moža ni srečno končalo: zašel je v dolgove, iz katerih se ni (z)mogel rešiti, pa se je ustrelil.«
Ivana Vrbančičeva je vrsto let skrbela za nenavadno kapelico, saj je ob njej gojila rože, vsako nedeljo pa je prižigala še sveče. Zdaj, ko je polna, pa kapelica sameva. Bolje rečeno: povsem je zanemarjena. To. da je pod okriljem zavoda za spomeniško varstvo, še nič ne pomeni. Skoda, da na tako prometni točki poslej za znamenje ne skrbe ne posvetne ne cerkvene institucije.
Š. Sobočan
Kapelica zaobljube in granata, ki jo je Alojz Sernec prinesel s soške fronte.
Foto: Š. S.
bolj zamudno je pobiranje, saj jih je treba pravi čas pospraviti.
Marko za zdaj prodaja samo sveže šampinjone. Predelovanje bi zahtevalo dodatno znanje, delo in tehnologijo. Je že res, da bi bile potem dražje, vendar bo treba na to še nekoliko počakati. Marko je še mlad, v kmetijski šoli, kamor je hodil, pa se o gobah tudi niso ničesar učili. »Škoda,« pravi Marko, »to bi lahko bila dodatna dejavnost na marsikateri kmetiji. Mlade namreč bolj zanimajo tovrstne stvari in ne toliko tradicionalno kmetovanje. Za službo pa je povsod težko.«
Sicer pa se je Marko znašel pred neredkimi vprašanji, predenje pridelava stekla. V Prlekiji je osamljen primer pridelovalca oziroma gojitelja gob, zato se ni imel na koga obrniti in povprašati za nasvet. Največ so mu pomagali strokovnjaki Droge iz Središča ob Dravi, ki tudi odkupi
vedno imela nekak poseben odnos do avtomobila in uživala v vožnji.
Izpit sem naredila v Nemčiji, kjer sem živela do leta 1989. Po
Suzana Šneider je inštruktor vožnje.
vrnitvi v domovino si sploh nisem mogla misliti, da bi bil povezan z avtomobilom, saj se mi je vse drugo zdelo v primerjavi s tem nezanimivo. Zato sem se kljub pomislekom odločila udeležiti se tečaja za voznike inštruktorje v Ljutomeru, ki sem ga uspešno opravila.«
V kriznih razmerah je težko priti do redne službe, še posebej če si ženska, ki opravlja poklic, ki je do sedaj bil nekako rezerviran za moške. O tem nam je sogovornica povedala: »Nekaj časa sem iskala službo na različnih mestih, vendar so bili mnogi nezaupljivi ob dejstvu, da sem ženska. Smo pač v okolju, kjer so ljudje nezaupljivi do vsega novega. Tudi med vožnjo, ko učim, so mnogi mimoidoči presenečeni, na kar pa sem se že nekako navadila.
Pri iskanju službe sem na nekoliko več zaupanja naletela v avtošoli Benjamin, kjer sem se
največji delež pridelanih gob. Okoli polovico pridelka pa proda Marko trgovinam in zasebnikom. Organizacija pridelovanja gob v občini je torej zelo slaba, kar seveda prav nič ne vzpodbuja morebitnih »gobarjev«. Tudi literatura je v glavnem tuja in Marko pravi, da moraš imeti trdno voljo, da ne odnehaš, še preden sploh začneš gojiti gobe. Sam se je prebil skozi začetniške težave in njegov rastlinjak je »shodil«. Pravi, da ga bo v bližnji prihodnosti povečal in pridelovanje razširil na predelovanje, vendar še ne tako kmalu. Verjame namreč, da bodo tudi naši ljudje »odkrili« gobe in bo iz lonec pogosteje zadišalo po njih. Tako kot je to v razvitem, sodobnem svetu, kjer so ljudje bolj osveščeni in naklonjeni hrani, ki je nekaj več kot le kos mesa.
Lidija Kosi Foto: Nataša Juhnov
najprej zaposlila honorarno, pozneje pa redno.«
In reakcija okolja ob tej poklicni odločitvi? »Moram poudariti, da mi je prav podpora domačih pri odločitvi za ta poklic pomenila največ. Popolnoma so me podprli, kljub temu, da so slišali kako pripombo sosedov.«
Suzana je v Nemčiji naredila izpit in trdi, da so določene razlike v načinu vožnje pri nas in v Nemčiji. Vendar pa pri učenju
kandidate seznanja tudi z znanjem, ki si ga je pridobila v Nemčiji, tako da bi tisti, ki jih uči ona, s pridobljenim znanjem lahko opravljali izpit tudi v Nemčiji in drugih evropskih državah. Torej vožnja v Evropo na evropski način.
Zanimal nas je tudi odnos inštruktorja do prihodnjih voznikov: »Slišala sem že trditve, da inštruktor ne sme biti živčen, da mora ohraniti mirno kri. Tudi to je pomembno, vendar je pomembneje voditi kandidata z občutkom, razumeti njegova dejanja, napake in jih popravljati. Mogoče je tudi to prednost žensk v tem poklicu, saj so bolj senzibilne.
Na začetku je kandidate seveda nekoliko strah, še posebej tiste, ki še niso vozili, vendar pa se običajno voznik hitro navadi na avto in se opogumi. Pravzaprav se ljudem vožnja zdi težja, kot dejansko je. Ko dobijo občutek za avtomobil, za volan, potem se delo nadaljuje z drugimi vajami.«
Sogovornico smo povprašali tudi, kaj se ji dejansko zdi tako privlačno v tem poklicu, da se je odločila zanj.
»Pomembna je ljubezen do avtomobilov in delo z ljudmi. Mnogi mislijo, da je težko delati z ljudmi, jaz pa mislim ravno obratno, daje lepo delati z njimi. To delo me dejansko tako veseli, da ne čutim napora, čeprav moram priznati, da je delo samo po sebi zelo naporno, saj je treba nenehno biti skrajno buden, paziti na ravnanje kandidata in ga obenem poučevati.«
Tako se nam je izpovedala Suzana, potem pa z nasmehom na obrazu pohitela na naslednjo vožnjo.
J. Gabor
^STNIK/ŽT. MATIEC 1901*
Stran 13’
šport
NAMIZNI TENIS
PO DRAMATIČNI ZMAGI OSTANEK V LIGI
Tekma za infarkt, velika pomoč s tribun — kot še nikoli v letošnji sezoni, štiri ure trajajoč dramatični dvoboj in na koncu veliko veselje igralcev, vodstva kluba in številnih gledalcev, vse to so značilnosti odločilnega srečanja Sobočanov za obstanek v prvi zvezni ligi s Prištino. Z odlično igro, bolje so igrali le v prvem srečanju jesenskega dela z Metalcem, z izredno borbenostjo in željo za uspehom ter pod velikim psihičnim pritiskom so uspeli zmagati v tem pomembnem srečanju in tako obdržati status edinega pomurskega zveznega li-gaša. Za Sobočane se je dvoboj začel spodbudno, ko je Benko v dramatični partiji, polni preobratov, premagal drugega igralca gostov Gitariča, s katerim je na prvem srečanju izgubil. Pričakovati je bilo vodstvo domačinov z 2:0, vendar je nervozni Unger nepričakovano izgubil s tretjim igralcem gostov Tahirovičem, in to kljub zmagi v prvem setu, v drugem je imel že prednost 14:3, vendar je tudi to prednost zapravil, in bi tako skoraj postal tragična osebnost dvoboja, saj je imel proti odličnemu romunskemu reprezentantu Reviszu tudi prednost v tretjem setu 11:3. Na srečo so imeli Sobočani v svojih vr-
stah odličnega in hladnokrvnega Benkoviča, ki je pometel Tahiroviča in rezultat izenačil na 3:3 ter po zanesljivi zmagi nad Gitari-čem na 4:4. Tako je Benko v odločilni partiji odločal o usodi Sobočanov in po dobljenem prvem setu je drugega izgubil ter se šele v tretjem razigral in dosegel veliko zmago. Čestitke vsem, tako tudi trenerju Močanu. Pričakovati je, da bodo zdaj edinega zveznega ligaša bolj materialno podprli tudi ustrezni forumi in združeno delo v občini, ker je klub v izredno težkem finančnem položaju.
Rezultati: SOBOTA-PRIŠTINA 5:3 (Benko—Gitarič 21:17,
23:25, 21:19, Unger—Tahirovič 21:10, 19:21, 20:22, Benkovič-Revisz 18:21, 19:21, Unger-Gi-tarič 25:23, 22:24, 21:17, Ben-ko-Revisz 14:21, 12:21, Benkovič—Tahirovič 21:12, 21:11, Unger— Revisz 21:19, 14:21, 18:21, Benkovič—Gitarič 21:18, 21:15, Benko—Tahirovič 21:16, 17:21, 21:13).
Radgončani so v prvi slovenski ligi zanesljivo zmagali, vendar še razplet ni znan, ker tretje-uvrščeni Melamin iz Kočevja ni dopotoval k Ingradu, in če dobi dvoboj Ingrad, bo prvak.
Rezultati: RADGONA—PE-TOVIA 7:2 (Rihtarič 3:0, Žitek 2:1, Fridrih 1:1, Kolbl 1:0).
M. U.
Razburljivo srečanje med Soboto in Prištino.	Foto: N. Juhnov
---STRELSTVO-------------------------------
Sobočani republiški prvaki
V Ljubljani je bilo republiško prvenstvo šolskih športnih društev v streljanju z zračno puško. Lep uspeh je dosegla ekipa pionirjev ŠŠD Murska Sobota (Vajda, Karo in Rengeo) in s 523 krogi zasedla prvo mesto in naslov republiškega prvaka. Med posamezniki je Sebastijan Vajda s 179 krogi zasedel drugo, Davorin Karo s 174 krogi šesto in Boštjan Novak (Tišina) s 174 krogi sedmo mesto. V tekmovanju pionirk je ekipa Tišine zasedla šesto mesto. Najboljša posameznica je bila Metka »Horvat, s 170 krogi je zasedla enajsto mesto.
Filip Matko
Pokal Planiki
V Turnišču je bilo finalno tekmovanje občine Lendava v streljanju z zračno puško. Zmagala je Planika iz Turnišča s 16 točkami pred Varstrojem II, 12, Graničarjem Kobilje, Varstrojem I in Dobrovnikom, po 10, Črenšovci, 8, Dolino, 4, Lendavo, 2 in Nafto, brez točke. Med posamezniki je bil najboljši Draškovič s 3265 krogi pred Maučecem (oba Planika), 3238, in Režonjo (Dobrovnik), 3204 krogov.
A. Zver
P“ — — — — —	— — — — — —«
| KOLESARSTVO
i OMAR DRUGI,	।
i	TORNAR TRETJI	■
IV Videm-Krškem je bilo republiško prvenstvo v ciklokrosu I za mladince in člane. Tekmovanja so se udeležili tudi predstavni- I
Iki KK Tropovci in dosegli doslej največji uspeh. Še posebno Ber- ! nard Omar, saj je pri starejših mladincih zasedel drugo mesto, in | | pa Simon Tbrner, ki je bil pri mlajših mladincih tretji. Vogrinčič .
- je bil četrti, Fujs šesti, Celec sedmi in Erjavec dvanajsti. V tek- | | movanju pionirjev za pokal Krškega je Erjavec zasedel drugo, ■
■ Jug četrto in Kramberger šesto mesto.
--KEGLJANJE---------------------------
Poraz Radenske
V zadnjem kolu tekmovanja v drugi republiški moški kegljaški ligi vzhod je Fužinar II v Radencih premagal Radensko z 5282:5027 podrtimi keglji. Najuspešnejši je bil Steržaj z 923 podrtimi keglji pred Kovačičem, 873, Drvaričem, 823, Smodišem, 821, Kučanom, 810, In Bavcem, 777 podrtih kegljev.
Lendavčani izgubili
V 15: kolu tekmovanja v varaždinski kegljaški ligi je Partizan iz Lepoglava premagal lendavsko Nafto z 4933:4813 podrtimi keglji. Najboljši pri Nafti: Žalik 847, Horvat 828 in Matko 821 podrtih kegljev. V prihodnjem kolu igra Nafta z Bobičem v Varaždinu.
M. Ž.
--ROKOMET---------------------—-------
Krog prvi na Madžarskem
Rokometaši Kroga so sodelovali na dvodnevnem rokometnem turnirju za pokal Kiralya na Madžarskem in dosegli lep uspeh, saj so premagali vse nasprotnike in osvojili prvo mesto. Rezultati — Krog:Monošter 28:22, Krog:K6rnye 22:20, Krog:Ensogyor 22:19, Krog:SombateI 19:17 in Krog:Gnaboplast 27:20.
--O D BOJ K A-------------------------
Prvi del Radencem
Sklenjen je bil prvi del tekmovanja v občinski rekreacijski ligi Gornje Radgone v odbojki. Prvo mesto so osvojili Radenci z 10 točkami pred Elradom, 8, Vidmom, 6, Kompasom, 4, Merkatorjem, 2, in Elektrarn, brez točke.
--Š a H-------------------------------
Turnir za kategorije
Šahovsko društvo Radenska Pomurje iz Murske Sobote organizira turnir za dosego druge in tretje kategorije. Bo v četrtek, 28. marca 1991, ob 18. uri.
--SNL---------------------------------------
Zmaga Mure in poraz Nafte
V sedemnajstem kolu prvenstva v slovenski nogometni ligi sta pomurska ligaša iztržila polovičen uspeh. Soboška Mura je doma premagala Steklarja iz Rogaške Slatine z 2:0. Strelca golov sta bila Buze-ti in Filipan. Sobočani, ki so sicer imeli ves čas tekme pobudo, so si zmago uspeli zagotoviti šele v drugem polčasu, ko so dosegli oba zadetka. Lendavska Nafta pa je z 1:2 izgubila tekmo z Naklim v gosteh. Gol za Nafto je dosegel Herceg. Lendavčani bi si po prikazani igri zaslužili točko. V prihodnjem kolu igra Nafta doma z vodilnim Slovanom, Mura pa gostuje v Novi Gorici, kjer bo igrala z Vozili. Moštvi sta igrali v postavah — MURA: Šiftar, Kardoš, Časar, Bencak, Papič, Lesjak, Buzeti. Filipan, Šarkezi (Cirkvenčič), Baranja (Cifer), Vori. NAFTA: Kusek, Graj, Ferletič (Varga, Drvarič), Pintarič, Horvat, Šabjan, Ratajac (Palatinuš), David, Herceg, Rob, Žalek.
--ONL - VZHOD-------------------------------
Stolpec urednika
Zmaga turnišča in točka Beltinki
V prvem spomladanskem kolu prvenstva v območni članski nogometni ligi vzhod je Turnišče doma premagalo Impol iz Slovenske Bistrice s 3:1. Vse tri gole za Turnišče je dosegel Dominko. Postava Turnišče: Maučec, Toplak, Jaklin, Koveš ml., Markoja st. (Lutar), Lebar (Prša) Dominko, Rous, Pucko, Markoja mL, Litrop (Koveš st.). Beltinka pa je v Središču igrala 1:1. Gol za Beltinko je dosegel Vbrbš. Postava Beltinke: Marič, Jona, Zver, Baša, Kosi, Čontala, Forjan, Do-gar, Kreslin (Godina), vbrbš in Hartman. V prihodnjem kolu igra Beltinka doma z Železničarjem iz Maribora, Turnišče pa gostuje v Brežicah.
SNL		
Slovan	17 12	2 3 35:12 26
Rudar(V)	17 10	4 3 35:20 24
Svoboda	17 10	3 4 35:21 23
Ljubljaoa	17 8	6 3 32:20 22
Naklo	17 8	4 5 37:18 20
Rudar (T)	17 5	8 4 21:18 18
Jadram Lama	17 5	7 5 20:20 17
Kladivar	17 6	4 7 33:27 16
Domžale	17 3	9 5 17:21 15
Elan (-2)	17 6	6 6 26:34 15
NAFTA	17 4	6 7 18:22 14
MURA	17 5	4 8 24:35 14
Vozila	17 5	4 8 16:32 14
Steklar	17 4	4 9 24:30 12
Hmezad	17 4	3 10 12:29 11
Medvode	17 3	2 12 11:35 8
SONL —		
vzhod		
BELTINKA	14 10	3 1 35:9 23
Dravinja	14 10	1 3 38:17 21
TURNIŠČE	14 8	3 3 25:18 19
Železničar	14 8	2 4 22:12 18
Impol	14 7	2 5 21:21 16
Središče	14 6	3 5 18:19 15
Pohorje	14 3	7 4 11:17 13
Kovinar	14 4	4 6 23:17 12
Partizan	14 5	2 7 15:18 12
Ojstrica ( — 1)	14 5	3 6 18:24 12
Rače	14 3	5 6 17:22 1 1
Pekre	14 4	2 8 12:20 10
Svoboda	14 3	1 10 14:31 7
Boč	14 2	2 10 7:31 6
1. SOL —		
moški		
Granit	17	16 1 49:7 32
Topolšica	17	13 4 43:20 26
EC. LJUTOMER	17	13 4 42:30 26
Tehno Mobil	17	12 5 41:28 24
Bled	17	10 7 38:28 20
T. 0. Brezovica	17	9 8 42:34 18
Šempeter	17	7 10 28:40 14
Izola	17	6 11 28:38 12
Celje	17	6 11 30:42 12
Mislinja	17	5 12 19:44 10
Mežica	17	3 14 18:45 6
POMURJE	17	2 15 24:46 4
SRL	1BMMH	
moški		
STT Rudar	17 15 1	1 450:347 31
P. BAKOVCI	17 12 3	2 441:352 27
Inles Riko	17 12 2	3 435:368 26
Preddvor	17 10 3	4 442:388 23
Jadrao	17 9 4	4 419:384 22
Drava	17 8 3	6 452:413 19
Grosuplje	17 7 3	7 380:365 17
Šešir (— 1)	17 8 1	8 363:346 16
Ferrotehna	17 8 0	9 397:466 16
Dobova	17 7 1	9 321:435 15
V. Nedelja	17 5 1	11 358:417 11
Ormož	17 3 1	13 318:366 7
Krško	17 3 1	13 383:446 7
Dol (-4)	17 0 0	17 296:461 0
--ODBOJKA------------------------------
Nova zmaga Ljutomerčanov
V sedemnajstem kolu prvenstva v prvi republiški moški odbojkarski ligi je ekipa Emone Commerca Ljutomera dosegla novo zmago. V gosteh je premagala Mislinjo s 3:1. Zanimivo je, da so povedli domačini, vendar so gostje v nadaljevanju zaigrali tako, kot znajo, in zasluženo zmagali. Pomurje pa je z 1:3 izgubilo v Topolšici. Tudi Sobočani so povedli 1:0, a v nadaljevanju popustili. V prihodnjem kolu igra Emona Commerce Ljutomer z Brezovico. Tekma bo v telovadnici Osnovne šole v Beltincih, Pomurje pa igra doma z ekipo z vodilnim Granitom.
--ROKOMET—------------------------—----
Točka Bakovčanov v Ilirski Bistrici
V sedemnajstem kolu prvenstva v prvi republiški moški rokometni ligi je ekipa Pomurke Bakovec igrala v Ilirski Bistrici z Jadranom neodločeno 21:21. Bakovčani so zlasti v drugem polčasu zaigrali dobro in zaslužili točkoLčeprav so nastopili oslabljeni. Gole za Pomurko Bakovce so dosegli: Želodec 5, Meolic, Okreša in Anton Lovenjak po 4, Buzeti 3 in Stefan Lovenjak 1. V prihodnjem kolu igra Pomurka Bakovci doma z zadnjim Dolom.
KARATE
Temarjeva prvakinja
Karate klub Radenci je pripravil regijsko tekmovanje za člane in članice ekipno in posamično v karateju. Sodelovalo je 54 tekmovalcev in tekmovalk iz severovzhodne Slovenije. Od pomurskih predstavnikov so imeli največ uspeha karateisti soboškega Partizana, saj so osvojili dve prvi mesti. Pri članicah je zmagala Tatjana Ternar in postala regijska prvakinja. Prvak v katah je postala tudi članska ekipa soboškega Partizana. V borbah pa so izkazali Baranja, Cener in Škaper iz Murske Sobote, Žinkovič in Skotnik iz Radenec ter Tivadar iz Lendave. Vsi so se uvrstili na republiško tekmovanje.
ŠAH
Sobota ostaja prvoligaš
Negotovosti je konec. Članska namiznoteniška ekipa Sobote, ki se je v sklepnem delu prvenstva v prvi zvezni namiznoteniški ligi znašla v nezavidljivem položaju, je v zadnjem kolu sama odločala o svoji usodi. V odločilni tekmi za obstanek med najboljšimi ekipami v državi je v Murski Soboti premagala Prištino. Gostje na čelu z odličnim romunskim reprezentantom Reviszom so prišli v Mursko Soboto z upanjem na uspeh. Zato so tudi zahtevali nevtralne sodnike, kar je prvi primer, odkar obstaja soboški namiznoteniški klub. Pomurska metropola ima sicer šest zveznih namiznoteniških sodnikov, vendar pa so le-ti brez licence. Prošnji Prištine, ko so zahtevali sodnike iz Vojvodine in Hrvaške, je Namiznoteniška zveza Jugoslavije najprej ugodila, vendar po ostrem protestu Namiznoteniškega kluba Sobota in Namiznoteniške zveze Slovenije svojo prvotno odločitev spremenila in določila sodnika iz Maribora in s Ptuja. Kljub vsem tem okoliščinam pa so igralci Sobote zaigrali dovolj zbrano in dobro ter. si tako zagotovili obstanek v prvi zvezni namiznoteniški ligi. Razveseljivo je, da so jih tokrat prišli bodrit številni privrženci bele žogice, ki imajo tudi pomemben delež za uspeh. Vprašanje pa je, če bo v novi tekmovalni sezoni še obstajala prva zvezna namiznoteniška liga. Naj bo kakor koli, za uspeh si mladi igralci Sobote zaslužijo vse priznanje.
Feri Maučec
—ODBOJKA
Radenci
TRETJIČ ZMAGAL ALEN KELEMEN
Šahovsko društvo Radenska Pomurje iz Murske Sobote je pripravilo hitropotezni turnir za mladince za marec. Med 22 šahisti je zmagal tretjič zapored Alen Kelemen pred Leo Štefanec, oba sta osvojila 5,5 točke. Sledijo: Tomaž Buzeti, Matej Forjan, Aleš.Zver in Marica Marič (po 5 točk).
LENDAVA ČETRTA
Na republiškem ekipnem prvenstvu v šahu, ki je bilo na Pohorju, je sodelovalo 11 ekip. Med njimi je bila tudi Lendava in s 14 točkami zasedla četrto mesto.
V Lendavi bo v soboto gostoval nekdanji mladinski svetovni šahovski prvak in dvakratni olimpijski zmagovalec Madl iz Madžarske.
J. G. ZMAGAL ŽGANEC
V Brezovcih je bil šahovski turnir, na katerem je sodelovalo rekordno število tekmovalcev 56. Zmagal je Žganec z 8,5 točke pred Režonjo in Glavačem, po 7, Kovačem, Kosom in B. Harijem, po 6 točk. RADOSAVLJEVIČ PREMAGAL VSE
Šahovsko društvo Radenska Pomurje iz Murske Sobote je organizirala hitropotezni turnir za marec. Med 17 šahisti je prepričljivo zmagal Robi Radosavljevič; premagal je vse nasprotnike in zbral 16 točk. Sledijo: Igor Kos 13, Štefan Režonja in Danilo Hari po 12, Boris Kovač I 1,5, Ciril Logar 10 in Jože Benko 9 točk.
drugi, Veržej tretji
Sklenjeno je bilo prvenstvo v drugi republiški moški odbojkarski ligi. Med šestimi ekipami sta sodelovali tudi pomurski moštvi — Radenci in Veržej ter se lepo odrezali, saj sta pristali v zgodnjem delu lestvice. Radenčani so namreč zasedli drugo, Veržej pa tretje mesto, obe moštvi sta dosegli po šest zmag in po štirikrat izgubili. Zanimivo je, da so Radenčani v zadnjem kolu premagali še neporaženo moštvo Turbine.
KONČNA LESTVICA
Turbina
RADENCI
VERŽEJ
Vuzenica Tehno Mobil III
Fužinar II
10	9	1	28:14	19
10	6	4	23:15	16
10	6	4	24:19	16
10	4	6	16:22	14
10	3	7	18:22	13
10	2	8	12:26	12
PZRL — člani
Radgona:Polet 13:22
Bakovci IFRazkrižje 15:23
Radgona:Bakovci II 26:13
Veterani lendavske Nafte, popularni old boysi, so še vedno dobri nogometaši. Z imenom Nafta B tekmujejo v prvi občinski nogometni ligi Lendava. Čeprav so njihovi nastopi rekreacijskega pomena, imajo pomembno vlogo v tekmovanju. Že večkrat so tudi prekrižali načrte vodilnim ekipam. Poleg rednega prvenstva pa lendavski veterani sodelujejo tudi na raznih turnirjih malega nogometa ter igrajo prijateljske tekme z veterani doma in onkraj meje.
F. Bobovec
KONČNA LESTVICA
Krog Polet Razkrižje Radgona Mladinec Bakovci II
5 5 0 0 108:63 16
5	4	0	1	92:68	8
5	2	0	3	77:75	4
5	2	0	3	80:91	*
5	2	0	3	77:95	*
5	0	0	5	62:104	0
M. S.
PZRL — veterani
Krog:Črenšovci 15:12
BakovciFolet 10:10
KONČNA LESTVICA
Krog
Bakovci Polet Črenšovci
3	3	0	0	57:39	b
3	1	1	1	46:49	3
3	1	1	1	45:54	3
3	0	0	3	53:59
M. S-
Stran 14
VESTNIK, 21. MAREC 1991
kronika
Smrt sredi noči
V četrtek, 14. marca, ob 23. uri se je zgodila huda prometna nesreča v Podgradju. Igor Korošec, 28 let, iz Ljutomera se je z osebnim avtom volkswagen (hrošč) peljal po lokalni cesti Ljutomer— Slamnjak. V Podgradnju je zaradi neprimerne hitrosti in domnevne vinjenosti zapeljal na levo bankino, izgubil oblast nad avtom in trčil v brežino potoka Kostanjevica. V naletu se je sopotnik 20-le-tni Iztok Tribnik s Spodnjega Kamenščaka tako hudo poškodoval, da je na kraju samem umrl. Laže pa so se poškodovali: voznik Korošec in sopotnika Marjan Kolenko, 23 let, in Dani Kovačič, 20 let, oba iz Ljutomera. Ob trčenju je nastala tudi materialna škoda v višini 7.000 dinarjev.
Firma Zagavec, avstrijska Radgona
ZAPOSLI
aktivnega organizatorja pospeševanja prodaje
Pogoji:
•	samostojno pisanje in oblikovanje besedil,
•	sposobnost komuniciranja s strankami in firmami,
•	motivacija prodaje pri zastopništvih,
•	aranžiranje izložb,
•	pasivno znanje nemščine.
Nastop dela takoj. Odlično plačilo! Telefon: 9943 3476 3232, fax: 9943 3476 3161
p n ■■ ia Ml srn m ■■ m m Bi ai k> BIIK ; OBDOLŽENI NEDOLŽNI? I I	I
Na enoti temeljnega sodišča v Murski Soboti se je v prejš- • ■ njem in začetku tega tedna nadaljeval postopek zoper obdolžene I I delavce Agroservisa: Marjana M., Vlasto Š. in Hedviko K. So- . _ dišče je zaslišalo nekaj deset prič, oziroma oškodovancev, ki naj | | bi jim obdolženi zaračunavali »okrogle« zneske za tehnične pre- ■ I glede traktorjev, v uradno dokumentacijo pa naj bi vpisovali I uradne, seveda nižje cene. Obdolženi zanikajo, da bi ravnali ta- ■ Iko, še več: v nekem goričkem kraju naj bi imeli celo primanj- ■ kljaj. Preiskovalna sodnica je medtem delno spremenila obtožni- I Ico: zdaj jim ne očita več 339, ampak 329 primerov goljufij, s tem _ pa se je za dobrih tisoč dinarjev znižala tudi vsota. Tako naj bi si ■ Izdaj prilastil le še 42 933 dinarjev. Obdolženci se tudi izgovarja- . jo, da jih vodstvo podjetja ni poučilo, kako naj vodijo blagajni- | I ško poslovanje. O izreku sodbe bomo poročali prihodnjič. ■ Š. S. I
NEVARNOST POŽARA
Začela so se spomladanska očiščevalna dela na njivah, travnikih, dvoriščih, gozdovih ..., s tem pa se je povečala tudi nevarnost požara, kajti ljudje to, kar nagrabljajo, naberejo ali česar se sploh hočejo znebiti, recimo koruzišča, zažgejo.
Na vse to pozarjamo tudi zaradi tega,ker je bilo lani na pomurskem območju 90 požarov, kar je 18 več kot 1989. leta. Gmotna škoda zaradi požarov znaša kar 8.872.000 dinarjev, od tega 7.266.000 dinarjev v zasebnem sektorju. Ugotovili so, da je največkrat (38-krat) zagorelo zaradi
Naravnost v steber
Stanko Kavaš iz Lipovec naj bi 17. marca nekoliko globlje pogledal v kozarec, zato je »spregledal« ovinek v Bratoncih in trčil v betonski steber ograje na dvorišču domačije številka 27. Škoda je kar velika: 30.000 dinarjev. Nastale pa so tudi telesne poškodbe: voznik je dobil odrgnine, sopotnik Branko Vereš iz Bratonec pa seje poškodoval hudo, zato so ga prepeljali na zdravljenje v bolnico.
odprtega ognja. Zaradi otroške igre z vžigalicami je nastalo 11 požarov, 12 požarov je bilo zaradi udara strele, 9-krat je zagorelo zavoljo kratkega stika na električnih instalacijah, 4-krat je prišlo do samovžiga, v prav toliko primerih je nastal požar zaradi odvrženega cigaretnega ogorka; in tako naprej.
Na premoženje pa ne preži nevarnost požara zgolj zaradi malomarnosti, ampak je posredi lahko tudi naklepno dejanje; podtaknitev ognja, da bi človeka prizadeli. Lahko pa se pojavi tudi piroman, to je požigalec iz strasti. Še, huje pa je, če je človek, ki po svoje uživa v ognju, med gasilci. Taki ne ravno lepi zgledi so bili tudi v Pomurju. V lanskem letu so miličniki in kriminalisti obravnavali 5 domnevno naklepnih požarov, kar samo potrjuje, da človek ne more vselej mirno spati. Nekoč so zlikovci najpogosteje zažigali kopice slame.
Š. S.
Mali gaj gori
Čeprav je od dne, ko je zagorelo v Malem gaju med Mačkovci in Kuštanovci, poteklo že nekaj dni, ne ustrezni organi ne oškodovanec še niso odkrili vzroka požara. Požarje izbruhnil 15. marca sredi dneva, gorela pa sta podrast in trava na površini 200 arov. Parcela je sicer v upravljanju Gozdnega gosp-doarstva izMurske Sobote. To je prvi uradno ugotovljeni letošnji gozdni požar na območju Pomurja. Poskrbimo, da jih ne bo več!
Huda poškodba pri Miloševiču
Kaže, da se v gostišču Zdenka Miloševiča v Kraščih ne držijo delovnega časa, kajti 17. marca ob 2. uri so še imeli goste. Med njimi je bil tudi 23-letni Franc Vagner iz Pertoče 136. Najbrž je bil dobre volje in je zgrešil vrata sanitarnih prostorov in odprl vrata kleti, nato pa padel po stopnicah v globino več kot 2 metrov in se hudo poškodoval po glavi. Pomagajo mu v soboški bolnišnici.
S cigareto v smrt
Pravijo, daje bil 62-letni Jožef Čuka iz Gornjega Lakoša strasten kadilec. Domnevajo, da je bila cigareta zanj usodna, saj je 15. marca ob 5. uri izbruhnil ogenj v njegovi postelji. Najbrž je kadil in s tlečo cigareto zaspal. Ker je bil mož nepokreten, si ni mogel pomagati in se je zaradi ogljikovega monoksida zadušil. Ogenj pa se ni razširil, saj so ga opazili sosedje in pogasili tako, da je materialne škode le za 10.000 dinarjev.
Odvzeli 1389 vozniških dovolenj
V letu 1990 so pomurski miličniki izrekli kar 18 848 udeležencem v prometu mandatne (denarne) kazni, kar je za 6 odstotkov več. Kaže pa, imajo ljudje s seboj vse manj denarja, saj so 1802. kršiteljema izpisali plačilne naloge, to pa je za 40 odstotkov več. Več, in sicer za 27 odstotkov, po številu pa kar 12 322, so izdali pisnih opozoril, v glavnem zaradi napačnega parkiranja. Zaradi določenih vzrokov so 1496 voznikom preprečili nadaljnjo vožnjo, to je za 17 odstotkov več. Drugih ukrepov je bilo tudi veliko, vendar v primerjavi z letom prej manj. Še nekaj številk: začasno so odvzeli 1389 vozniških dovoljenj (leto prej 1620), sodniku za prekrške so poslali 7979 predlogov za postopek,
Lani 33 mrtvih
V preteklem letu se je na območju Pomurja zgodilo 312 prometnih nesreč, v katerih je 33 ljudi izgubilo življenje, kar je enako kot leto prej; 133 ljudi je dobilo hude in 213 lahke telesne poškodbe. Vseh ponesrečencev pa je bilo žal veliko več. Največ nesreč se je zgodilo v naseljih, kajti v njih je promet najgostejši, manj jih je bilo na lokalnih cestah, zunaj naselij in na reginalni cesti, najmanj nesreč pa je bilo na magistralni cesti. Povzročitelji nesreč so najpogosteje avtomobilisti, nato vozniki koles z motorji, kolesarji, vozniki motornih koles, traktoristi, tovornjakarji, vozniki avtobusov in nazadnje še pešci. Kot najpogostejši vzrok za nesreče ugotavljajo neprimerno hitrost, potem izsiljevanje prednosti, neprimerno psihično stanje voznika in nepravilno prehitevanje. Od 312 nesreč se jih je največ (175) zgodilo v soboški, nato v radgonski (56), lendavski (46) in nazadnje še v ljutomerski (35) občini. Število nesreč je v primerjavi s predlanskim letom v vseh občinah nižje.
Delavci organov za notranje zadeve posebej opozarjajo na otroke in mladoletnike, ki jih je med žrtvami vse več. Lani je na cestah ugasnilo 5 mladih življenj, od teh 4 v soboški občini, 72 otrok oziroma mladostnikov pa se je v prometnih nesrečah poškodovalo. To zadnje število je sicer nižje kot v 1989. letu, kljub temu pa zaskrbljuje.
Na prometno varnost pa ne vpliva samo subjektivni faktor (zavestno (ne)upoštevanje prometnih predpisov), ampak tudi objektivne okoliščine: stanje cest in prevoznih sredstev. Prve so zdelane, druga pa v glavnem obrabljena.
v prometu so odkrili 1238 vinjenih voznikov, preizkus alkoholiziranosti jih je odklonilo 1163, v prometu so odkrili 1087 takih voznikov, ki niso imeli izpita, še več (1326) jih je bilo, ki so vozili kolesa z motorjem, ne da bi imeli potrdila o poznavanju predpisov o cestnem prometu. Kaže tudi, da se nekateri hočejo izogniti registracijskim prispevkom in se vozijo brez registrskih tablic ali pa z neveljavnimi (665). Izredno veliko pa so lani odkrili voznikov, ki niso bili pripeti z varnostnim pasom: bilo jih je 7096, kar je v primerjavi z letom prej za 52 odstotkov več. Kaže, da ljudje premalo dajo na to vrsto varnosti ali pa, da so kazni premile.
Š. S.
P
S
PODJETJE ZA PROIZVODNJO, MARKETING IN INŽENIRING, d 0.0. 69220 Lendava, Partizanska 46 tel.: 069/75 780, 36 156, 36 157 telefaks: 069/75 780
TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO
Dobrovnik tel. (069) 79 890
KMETOVALCI, GOSPODINJE, OBRTNIKI! VABIMO VAS V NAŠO NOVO TRGOVINO, V KATERI IMAMO POLEG GRADBENEGA MATERIALA ŠE:
— belo tehniko in male gospodinjske aparate	—. PVC izdelke za gospodinjstvo
— jedilni pribor in posodo	— čistila (za posodo, perilo, tla...)
— keramične izdelke in porcelan	— barve, lake (za kovino, les, zid)
— akustiko in videoaparate	— papirnate izdelke (brisače, WC papir...)
— kovinsko galanterijo	— kolesa
— ročno in strojno orodje (vrtalniki, ključi...) — avtomobilsko galanterijo — vrtno in poljsko orodje	— plin za gospodinjstvo
Poleg tega imamo velik izbor izdelkov iz programa TOMOS (kolesa z motorjem, motoma kolesa, motorne žage, agregati, škropilnice) z rezervnimi deli, z najugodnejšimi cenami ter z lastno servisno službo.
OBIŠČITE NAS IN PREPRIČALI SE BOSTE, DA
KDOR VARČUJE, V TRGOVINI KUPUJE!
___________________________________________;—: —    1 _ ^TNIK, 21. MAREC 1991 ‘________________________~	-	Stran 15
domače
Radio Murska Sobota in osnovna šola Beltinci organizirata jutri zvečer ob 19.30 v telovadnici Oš oddajo Zaigrajmo in zapojmo po domače.
Nastopili bodo ans. Nika Zajeti z Borisom Kopitarjem, zmagovalec radijske lestvice v mesecu Jebruarju, Magnet. Edvin Fli-ser. humorist Janez Hočevar-Rifle in Maja. Paktregarji. in mladi harmonikarji. Na prireditvi si boste lahko ogledali modno revijo Rašice, gotovo pa vas bodo pritegnile tudi družabne igre in žrebanje vstopnic.
Program povezuje Geza.
DAIHATSU
CHARADE, BENCINSKI, 835.000 JPY
CHARADE, T. DIESEL, 1.038.700 JPY
APPLAUSE X, 1.243.500 JPY
KAWASAKI
ZXR 750 R, 1.163.250 JPY
ZXR 750. 916.875 JPY
ZEP HYR 750, 640.125 JPY
CHOOPER EN 600, 518.625 JPY
KLE 500. 526.500 JPY
KLR 250, 738.000 JPY
KMX 200, 334.125 JPY
KMX 125. 301.500 JPY
PRODAJA TRGOVINA TIPO, naselje Prekmurske brigade 31, MURSKA SOBOTA, tel. 25 493
CENE SO TOVARNIŠKE IZ KONSIGNA-CIJE
• servis in rezervni deli zagotovljeni
I
8. aprila ob 19. uri v večnamenski dvorani osnovne šole Edvarda Kardelja v Murski Soboti. Predprodaja vstopnic pri Kompasu, Slovenijaturistu in v Dobri knjigi. Organizator: ZKO Murska Sobota.
OGLAŠUJTE V VESTNIKU!
ogromeckuf
proizvodnja perutninskega mesa p.o. Murska Sobota
Obveščamo cenjene kupce, da bomo vršili prodajo:
— živih kokoši povprečne teže pribl. 3,60 kg po ceni 60 din za kos,
— živih petelinov povprečne teže pribl. 5 kg po ceni 75 din za kos
vsak dan, razen nedelje, od 25. marca 1991 od 8. do 16. ure na dvorišču Agcomerkurja ter od 7. do 12. ure na farmi v Gornjih Petrov-cih.
Za nakup se priporočamo!
AGROMERKUR

0 KMETIJSKI KOMBINAT RADGONA
KMETIJSTVO ČRNCI
KEKEC
OTROŠKA TRGOVINA
MURSKA SOBOTA Lendavska 19 a, tel. 31 031
Prodaja na javni dražbi osnovna sredstva:
Izklicna cena
VSE ZA NAŠE MALČKE IN OTROKE DO 14. LETA STAROSTI
1.	1 samonakladalko Potinger
2.	1 bočno kosilnico IMT
3.	1 bočno kosilnico IMT
4.	1 bočno kosilnico IMT
5.	1 sejalnico EXAKTA, 12-vrstno (pesna)
6.	1 sejalnico MAXIKORN, 6-vrstno (koruzna)
7.	1 oseb, avto R 4, nekompleten, letnik 85
8.	1 avto R 4, vozen, registriran, letnik 81
9.	1 avto Z 101, vozen, letnik 85
10.000,00 din
7.000,00 din
7.000,00 din
7.000,00 din
12.000,00 din
6.000,00 din
3.000,00 din
10.000,00 din
10.000,00 din
• dude • stekleničke • žvečila • ropotuljice in male igrače italijanske firme _
• otroški vozički • stajice • stolčki • sedeži • avtosedeži •
cHcCO
Javna dražba bo v nedeljo, 24. marca 1991, ob 9.00 na dvorišču Mehanične delavnice Črnci, Ogled osnovnih sredstev je možen uro pred začetkom dražbe.
Interesenti morajo položiti varščino v višini 10% od izklicne cene, kupljeno osnovno sredstvo pa plačati takoj po izlicitirani ceni in odpeljati. Prodaja poteka po sistemu videno-kupljeno, zato je izključena vsaka možnost pritožbe zaradi kakovosti.
Informacije dobite po tel. (069) 69-018, 69-070 (KURBOS ali VRA-BELJ).
KMETIJSTVO ČRNCI 69253 APAČE
hojice italijanskega izdelovalca
• velika izbira uvoženih otroških oblačil in igrač
Obiščite nas ali nas pokličite po teiero-nu 31 031.
Odprto imamo od 8. do 18., ob sobotah od 8. do 12. ure.
CENE KONKURENČNE!
Čestitamo vsem mamicam oh/8. marcu!
elrad
Tovarna elektronike, elektromehanike, anten in kablov
Gornja Radgona, d. d-
Gornja Radgona, Ljutomerska 28
marles
marles hiše d.o.o.
GRADITELJI STANOVANJSKIH HIŠ IN POSLOVNIH OBJEKTOV, POZOR!
Po ugodnih cenah imamo:
• betonske strešnike (dvojni zareznik) v štirih barvah • sedem različnih tipov betonskih ograj • betonske tla-kovce-plošče raznih dimenzij • robnike, obloge za fasade in drugo betonsko galanterijo • poleg tega polagamo industrijske tlake za obrtne obratovalnice ter tovarniške hale
POSEBNA UGODNOST: brezplačna dostava izdelkov na gradbišče do oddaljenosti 100 km.
Cenjenim kupcem se priporoča: BETAPLAST, 42320 DO-NJI KRALJEVEC. ul. Palih boraca 72 a, tel./faks 042/87 492
S KOM RAS
DUTV FREE niop
Kompasove pomurske mejne brezcarinske prodajalne v G. Radgoni, Gederovcih, Kuzmi in Dolgi vasi za vas:
•	— vsak dan, tudi ob nedeljah od 8. do 19. ure
•	— čez 1.500 artiklov veliko ceneje kot doma in na tujem
•	— cene v DEM, plačate v DIN po tečaju 1 DEM = 9 DIN
Spoznajte svet na številnih potovanjih, počitnicah in izletih, ki jih organizira KOMPAS, in programe, ki so vam na voljo v
POTOVALNA AGENCIJA, G. Radgona
• — potovali boste iz Gornje Radgone, udobno in zanesljivo
• — plačali v 3 obrokih
• — informacije KOMPAS G. Radgona 74 741,74 265
SVET JE LEP, POTUJTE Z NAMI!
TEHNO IMPEKS, d.o.o.
Titova 26 (hotel Diana, vhod z dvorišča) MURSKA SOBOTA, tel.: (069) 25 049, odprto od 8. do 12. in od 13. do 16. ure
PRODAJA AVTOMOBILOV IN MOTORNIH KOLES
Posredujemo tudi prodajo za kupce iz Hrvaške.
Podjetje Marles hiše, d.o.o. se vam predstavlja na 6. mednarodnem sejmu gradbeništva in gradbenih materialov v Gornji Radgoni od 1. do 5. aprila 1991 na sejmišču v hali A, razstavni prostor št. 124:
Ob zastavljenem cilju, da na osnovi lastnega raziskovalnega, razvojnega ter tržnega dela osvojimo tehnološko zahtevnejše proizvode. ki zahtevajo nova znanja,
VABIMO K SODELOVANJU
sodelavce za delo v razvoju in komerciali, in sicer
• DIPLOMIRANE INŽENIRJE ELEKTROTEHNIKE oz. STROJNIŠTVA
•	INŽENIRJE ELEKTROTEHNIKE oz. STROJNIŠTVA
•	DIPLOMIRANE EKONOMISTE oz. EKONOMISTE
od katerih pričakujemo kreativnost in strokovnost
Če želiie spoznati naše delo in se nam pridružiti, pridite na razgovor k personalnemu direktorju ali nas pokličite po telefonu št. 069 74-731.
— z novim programom individualnih hiš Marles 2000
— novimi sistemi gradnje
— programom oken
— programom strešnih nosilcev in z računalniško demontracijo izračuna ostrešij
— predstavitvijo stanovanjskega naselja Čer-neiavci pri Murski Soboti
— z informacijo o že uveljavljenem programu hiš, kuhinjskega pohištva, notranje opreme
Pošljete lahko tudi pisne vloge na naslov: Elrad, Gornja Radgona, d.d, »za personalnega direktorja- 69250 GORNJA RADGONA, Partizanska 3
VABLJENI!
Za vse dodatne informacije nas lahko pokličete tudi v Marles, Limbuška c. 2, Maribor, tel. 062/39-441, ali nas obiščete in si ogledate vzorčno hišo MB 2000 ter salon pohištva.
DISKRETNOST ZAJAMČENA!
Stran 16
VESTNIK, 21. MAREC IflgJ
Radijski in televizijski spored od 22. do 29. marca
PETEK
SOBOTA
NEDELJA
PONEDELJEK TOREK
SREDA
ČETRTEK
RADIO	RADIO	RADIO	RADIO	RADIO	RADIO	RADIO
MURSKA SOBOTA	MURSKA SOBOTA	MURSKA SOBOTA	MURSKA SOBOTA	MURSKA SOBOTA	MURSKA SOBOTA	MURSKA SOBOTA
5.00 Prebujajte se z nami! (Do približno 7.30 vsakih nekaj minut točen čas, vreme in ceste, db 8.30 poročila in potem do 10.00 klepet z vami o določeni temi!) 10.00 Spored RS.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi — v živo po telefonih 069/21-232 in 21-579. 17.00 Poročila. 18.00 Oddaja 21-232 (kontaktna glasbena oddaja). 19.00 Spored RS.
TV SLOVENIJA
9.00 Klub Klobuk. 10.10 Si-menon, tv nanizanka. 15.30 Sova, ponovitev nanizank. 17.00 Tv dnevnik I. 17.05 Tednik. 18.10 Lutkovna igrica. 18.25 Mesečeva ura, angl, nadaljevanka. 18.55 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Zrcalo tedna. 20.20 Uganka kumranskih rokopisov, avstral. serija. 21.05 Popolni vohun, angl, nadaljevanka. 22.00 Tv dnevnik 3. 22.25 Sova: Dragi John, amer, nanizanka; Beg, ameriški film.
Drugi program:
16.00 Satelitski programi. 17.00 Smučarski poleti v Planici, reportaža. 17.30 Studio Maribor. 19.00 Videomeh. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Oči kritike. 21.10 Koncert simfonikov RTV Slovenija. 21.45 Satelitski programi. 23.05 Yu-tel.
HTV
9.15 Poročila. 9.30 Oddaja za mlade. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 13.50 Kronanje Popeje, opera. 16.45 Poročila. 17.00 Antologija sodobne hrvaške poezije: Slavko Mihalič. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Oddaja za mlade. 18.45 Polna hiša, amer, nanizanka. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik I. 20.00 Papirnate lutke, ameriški film. 21.35 Tv dnevnik 2. 21.55 Ekran brez okvira. 23.25 Duop-trija, talk shaw. 0.15 Poročila.
TV AVSTRIJA
9.00 Čas v sliki. 9.05 Pravica do ljubezni. 10.00 Šolska tv. 10.30 Modro nebo, komedija. 12.05 Nekoč. 12.10 Notranjepolitična reportaža. 13.00 Poročila. 13.I0 Mi. I3.40 To fly -privlačnost letenja. I4.05 Bratje Marx v cirkusu. 15.30 Otroški program. I5.35 Risanka. 16.00 Am, dam, des. 16.20 Kotiček za živali. I6.35 Jaz in ti. I6.55 Poročila. 17.05 Dusty. 17.30 Mini kviz. 17.55 V 80 dneh okrog sveta, risanka. 18.00 Mi. 18.30 Falcon Crest: Med frontami. 19.22 Znanje danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Stari: Ljubezen in smrt. 2I.25 Manekenka in vohljač, komedija. 22.15 Pogled s strani. 22.25 Trailer. 22.55 Zakon sem jaz, triler. 0.35 Čas v sliki.
TV MADŽARSI
8.55 Zlatokopi na Aljaski, 3. del. 9.50 Žrebanje lota. 9.55 Resna glasba. 10.25 Gradbene tehnike. 15.50 Video novice. 16.05 Z jasno besedo! 16.55 Vprašanja kristjanov. 17.00 Za upokojence. 17.30 Teka. 17.40 Reportaža. 18.00 Okno, uslužnostni program. 19.10 TV kino, najava filma. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Dallas, ameriška serija. 20.55 Panorama. 21.55 TV kino: Mi-ijenci lune, francoski film. 23.30 TV dnevnik. 23.45 Dnevnik BBC.
5.00 Prebujajte se z nami! (Sobotno prebujanje in kasnejše početje zna biti v znamenju izreka: Nikoli ni časa, da bi nekaj storil kot se spodobi, je pa vselej čas, da to ponovno storiš. ob 8.00 Družinska svetovalnica, ob 8.30 Poročila in ob 9.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi v živo po telefonu!) 10.00 Spored Radia Slovenija. Spored od 16.00 do 19.00 naj bo presenečenje!!!
TV SLOVENIJA
8.35 Angleščina. 9.00 Radovedni Taček, ZBIS, Lutkovna igrica. 9.45 Novinarske zgodbe, češka nanizanka. 9.55 Alf, amer, nanizanka. 10.20 Periskopov Raček. 10.30 Zgodbe iz školjke. 11.30 Večerni gost. 12.20 Oči kritike. 13.00 Kulturni dnevi koroških Slovencev. 15.15 Marlboro mušic show. 15.50 Žarišče. 16.20 Sova, ponovitev nanizanke. 17.00 Tv dnevnik 1. 17.05 Zajček Dol-gouhec, ameriški risani film. 18.35 Zdaj pa po slovensko. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Utrip. 20.20 Žrebanje 3 x3. 20.35 Titanic. 22.10 Tv dnevnik 3. 22.30 Sova: Na zdravje!, amer. nanizanka; Twin Peaks, amer, nadaljevanka; Besede in glasba, franc.-ka-nad. film.
Drugi program:
8.30 Satelitski programi. 9.20 Planica: SP v smučarskih poletih, prenos. 16.00 Satelitski programi. 19.00 Muppet show. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Filmske uspešnice: Boter I, ameriški film. 23.10 Smučarski poleti, posnetek. 0.40 YuteL
8.15 Poročila. 8.30 Vesela sobota, spored za otroke. 10.00 Šolski program. 11.30 Divji svet živali. 12.00 Danes skupaj. 13.00 Veličastni Tarzan, ameriški film. 14.30 Mikser M, zabavna oddaja. 15.25 Narodna glasba. 15.55 Prebujanje, do-kum. film. 16.25 Poročila. 16.30 Tv avkcija. 18.00 Berači in sinovi, nadaljevanka. 18.55 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 1. 20.00 Pogovor tedna. 20.15 Talent za umor, ameriški film. 21.50 Tv dnevnik 2. 22.10 Prisrčno vaši. 22.55 Športna sobota. 23.15 Fluid, zabavnoglasbena oddaja.
TV AVSTRIJA
13.66 Čas v sliki. 13.10 Skrivnosti Litve. 14.10 Sadovi zemlje: kakao. 15.55 Hiša v Jeruzalemu. 16.00 Otroški Wurlitzer. 16.55 Poročila. 17.30 Če mene vprašaš .. . 18.00 Kult in kultura. 18.24 Vprašanja kristjanov.
18.30 Nogomet. 19.00 Milijonsko kolo. 19.30 Čas v sliki.
20.00 Šport. 20.15 Darilo je še? predrago, komedija. 21.45’ Srček. 22.10 Čas v sliki. 22.15 Športna reportaža. 22.30 Nevarna prijateljica, film. 0.20 Hunter. 1.65 Čas v sliki.
TV MADŽARSKA
6.30 Vaška TV. 7.00 Sončnica. 9.05 Verske minute. 9.10 Za otroke. 19.15 Dallas, pon. 10.00 AS. 11.00 Panorama. 12:00 Naš ekran, v srbohrvaščini. 14.50 Burleska. 16.25 Videoklipi. 17.00 Barkochba. 17.45 Tele video. 18.00 Sosedje, pon. 18.35 Delta. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Klovni v maneži, francoski film. 20.05 Poslednji filmski ce-zar, ameriški film. 22.50 Svet videa. 23.30 TV dnevnik.
9.00 Nedeljska kuhinja (9.10 Misel in čas, 9.20 Horoskop, 9.30 Srečanje na pomurskem valu. 10.30 Končno spet KVIZ, ko boste mogli sprostiti ali pa obremeniti svoje male sive celice!) 12.00 Spored v madžarskem jeziku. 13.00 Panonski odmevi. 13.30 Minute za kmetovalce. 14.00 Poročila. 14.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
TV SLOVENIJA
8.55 Ziv žav. 9.45 Mesečeva ura, angl, nadaljevanka. 10.15 V znamenju zvezd, nemška serija. 10.45 Muppet show. 11.10 Domači ansambli. 11.40 Obzorja duha. 12.05 Nagrada Dannya Kaya, mednarodna otroška prireditev. 13.10 Križ kraž. 14.40 Saga o Forsytih, angl, nadaljevanka. 15.30 Sova, ponovitev nanizank. 17.00 Tv dnevnik I. 17.05 Cesta v Damask, kanadski film. 18.30 Otroška oddaja. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Dolgo življenje zakoncev Kos, drama. 21.10 Zdravo. 22.30 Tv dnevnik 3. 22.50: Sova: Kremplji in praske, amer, nanizanka; Kriminalna zgodba, amer, nanizanka.
Drugi program:
13.30 Športno popoldne. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Skandinavija, angl, serija. 20.50 Glasbena oddaja. 21.30 Posnetek smučarskih poletov. 23.00 Športni pregled. 23.30 Yutel.
9.45 Poročila. 10.00 Nedeljsko dopoldne za otroke. 11.00 Prenos liturgije Cvetne nedelje iz Eufrazijeve bazilike v Poreču. 12.10 Kmetijska oddaja. 13.10 Poročila. 13.15 Daktari, serijski film. 14.05 Družinski magazin. 14.35 Nedeljsko popoldne. 17.20 Farma prekletih, ameriški film. 18.45 Risanka.
20.00
19.30 Tv dnevnik
Dramski program. 21 15 Nafta, serija. 22.25 Tv dnevnik 2. 22.45 Športni pregled. 23.30 Glasbena oddaja. 0.30 Poročila.
TV AVSTRIJA
9.00 Čas v sliki. 9.05 Mali zmaji. 9.50 Druga Arabija. 10.35 Tednik. 11.00 Tiskovna konferenca. 12.00 Hello, Avstrija. 12.30 Orientacija. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Nekoč. 13.35 Pravica do ljubezni. 14.05 Film Walta Disneya. 15.35 Dogodivščine bremenskih muzikantov. 16.00 Poročila. 16.10 Daklari. 17.50 X-Large, oddaja za mlade. 18.00 Lokalni program. 18.25 Kristjan in čas. 18.30 Falcon Crest. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Film. 21.55 Verska oddaja o židovski veri. 22.00 II trovato-re, it. opera. 0.10 Čas v sliki.
TV MADŽARSKA
8.00 Biblijsko sporočilo. 8.05 Za otroke. 9.40 Glasbeni butik. 10.40 Burleske. 10.55 Odbojka. 14.00 Družinska nedelja. 15.I5 Zabavni program, za delavce MALEV. 16.25 Hišni prijatelj. 16.40 Program unitaristične cerkve. 17.00 Wall Disney vam predstavlja. 18.45 Naša dediščina. I9.00 Teden. 20.00 Dnevnik. 20.15 Detektiva Sadie in družabnik, TV film. 2I.50 Koncert ob 110-letnici rojstva B. Bartoka.
5.00 Prebujajte se z nami! (V imenu svobode občasno napraviti tudi kaj napačno vas bomo zbujali do pribl. 7.00, po drugi jutranji kroniki na Radiu Slovenija pa boste spet lahko slišali madžarsko zvočno pismo in Franceka Mukiča, ob 8.30 prisluhnili poročilom, nato pa kakšnemu iskrivemu prispevku, ki jih ponedeljkovemu prebujevalcu, našemu radijskemu očetu BOP-u, ne zmanjka!) 10.00 Spored RS.
16.00 Pomladno popoldne (16.15 Športna oddaja, 17.00 Poročila, 18.00 To sem jaz) 19.00 Vključujemo Radio Slovenija.
TV SLOVENIJA
9.00 Oddaja za otroke. 9.30 Slovenski ljudski plesi. 10.00 Utrip, Zrcalo, Mernik. 15.30 Sova, ponovitev nanizank. 17.00 Tv dnevnik 1. 17.05 Zdravo. 18.30 Radovedni Taček. 18.40 Alf, amer, nanizanka. 19.00 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Figarova svatba, predstava šentjakobskega gledališča. 22.30 Osmi dan. 23.20 Tv dnevnik 3. 23.40 Sova: Avtostopar, amer, nanizanka; Kriminalna zgodba, amer, nanizanka.
Drugi program:
16.00 Satelitski programi. 17.30 Studio Ljubljana. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Zelena ura, znanstvena oddaja. 21.00 Sedma steza, športna oddaja. 21.20 Rezervirano za šanson. 22.35 YuteL 23.35 Satelitski programi.
9.15 Poročila. 9.30 Oddaja za otroke. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.20 Satelitski program. 15.40 Budilka za mrtvece, dokum. oddaja. 16.45 Poročila. 17.00 Družinski album. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Otroška oddaja. 18.45 Dokumentarna oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 1. 20.00 Boljše življenje, nadaljevanka. 20,50 Zunanja politika. 21.20 Tv dnevnik 2. 21.40 Energija in razvoj. 22.25 Kinoteka Ho'ily-wooda: Spet te ljubim, ameriški film. 0.00 Poročila.
fTV AVSTRIJA
12.05 Primer za tožilca. 12.35 Tednik. 13.00 č^s v sliki. 13.10 Visoka hiša. 14.14 Let med zvezde. 15.30 Otroški program. 15.35 Barbar. 16.00 Am, dam, des. 16.20 Mini oder. 16.30 Mini srečanje. 16.55 Mini čas v sliki. 17.06 Mladinska oddaja. 17.55 V 80 dneh okrog sveta. 18.00 Mi. 18.30 Falcon Crest. 19.22 Znanstvena oddaja. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Šport v ponedeljek. 21.00 Kuharski mojstri. 21.08 Peter Strohni. 22.10 Pogledi s strani. 22.15 Stanje starih ljudi, film. 23.45 Hunter. 0.30 Čas v sliki.
9.05 Teden, ponovitev. 10.05 Zlatokopi na Aljaski, 4. d.el serije po Jacku Londonu. 11.15 Delta, ponovitev. 17.50 Katoliška kronika. 18.00 Koledar 1991, poljudnoznanstveni magazin. 19.00 Cimbora. 19.30 TV dnevnik. 20.05 V uniformi, 13. (zadnji) del serija z naslovom: Tank you. 21.10 Studio '91, kulturni TV tednik. 22.10 Usodna vprašanja, debatni spored. 22.55 TV dnevnik. 23.10 Dnevnik BBC.
5.00 Prebujajte se z nami! (7.30 Mali oglasi v živo po telefonu — prodajajte, kupujte, zamenjujte, samo varati ne, po telefonih 069/21-232 in 21-579. 8.30 Poročila in potem — do konca dopoldanskega sporeda — v znamenju svobode osvoboditi se pritiska na dušo!) 10.00 Spored RS.
16.00 Pomladno popoldne — Mali oglasi v živo po telefonu. 17.00 Poročila. 17.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 19.00 Spored Radia Slovenija.
TV SLOVENIJA
9.00 Zgodbe iz školjke. 10.00 Šolska tv: Zemljepisne posebnosti. 10.55 Angleščina. 11.20 Sedma steza, športna oddaja. 11.40 Osmi dan. 15.30 Angleščina. 16.00 Sova, ponovitev nanizank. 17.00 Tv dnevnik 1. 17.05 Šolska tv. 18.10 Periskopov Raček. 18.20 Studio je vaš. 19.00 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Včerajšnje sanje, angl, nadaljevanka. 21.10 Kavarna. 22.20 Tv dnevnik 3. 22.40 Sova: Haggard, angl, nanizanka: Kriminalna zgodba, amer, nanizanka.
Drugi program:
16.00 Satelitski programi. 17.30 Studio Koper. 19.00 Naša pesem. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Žrebanje lota. 20.35 Umetniški večer: Povečava. 22.35 Yutel.
9.15 Poročila. 9.30 Otroška
oddaja. 10.00 Šolski 12.00 Poročila. 12.20 program. 15.15 Staro 16.45 Poročila. 17.00 kompjutrski magazin.
program. Satelitski za novo. Pixel —
17.30 Hr-
vaška danes. 18.15 Otroška oddaja. 18.45 Preteklost v sedanjosti. I9.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik l. 20.00 Deset zapovedi, serijski film. 20.55 Žrebanje lota. 2I.00 V velikem planu, kontaktna oddaja. 22.30 Tv dnevnik 2. 22.50 Kino klub: Škrjančki na vrvici. 0.20 Po roči-
TV AVSTRIJA
9.00 Čas v sliki. 10.30 Darilo je še predrago, film. 11.55 Komična opera. 12.05 Šport v ponedeljek. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Pustolovščine živalskega sveta. 13.20 Romeo in Julija. 15.30 Otroški program. 15.35 Tudi pošaliti se je treba. 16.00 Am, dam, des. 16.30 Mini atelje. 16.55 Mini čas v sliki. 17.05 Kje je Speedi? 17.‘30 Mini reportaža. 17.55 V 80 dneh okrog sveta, film. 18.00 Mi. 18.30 Falcon Crest. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Druga Arabija. 21.07 Dallas. 21.50 Pogled z druge, strani. 22.00 Pozabljeni in prekleti, film. 23.30 Hunter. 0.15 Čas v sliki.
9.05 Resna glasba. 9.50 Bolha v ušesu, TV komedija. 10.55 -Telovadba za invalide. 16.35 Panonska kronika. 16.50 Naš ekran, narodnostni magazin v nemščini. 17.20 Četrt ure za gospodarstvo. I7.35 Magazin,cul-tural. 18.05 Varstvo okolja. 18.55 Za otroke. I9.30 TV dnevnik. 20.05 Klinika, nemška serija, I2. (zadnji) del: Carola stremi za višjim. 20.55 Podelitev nagrad Oscar. 22.55 TV dnevnik. 23.10 Dnevnik BBC.
5.00 Prebujajte se z nami (Točen čas, vreme, ceste in kakšna iskriva za priložnostno rabo, sploh če bo skrbel za vaše prebujanje Marjan Dora; do druge jutranje kronike na RS ob 7.00 boste slišali tudi pesem tedna; ob 8.30 bodo poročila in tako naprej!) 10.00 Spored RS.
16.00 Pomladno popoldne (začeli ga bomo s kakšno politično, gospodarsko ali drugo aktualno temo, nadaljevali z obvestili, ob 17.00 bomo prebrali poročila, zadnje tričetrt ure pa bomo poslušali vaše žulje po telefonih 21-232 in 21-579 in odgovarjali na prejšnje!) 19.00 Vključujemo se v program RS.
TV SLOVENIJA
9.00 Živ žav. 9.50 Figarova svatba, predstava. 12.10 Včerajšnje sanje, angl, nadaljevanka. 15.00 Žarišče. 15.30 Sova, ponovitev nanizank. 17.00 Tv dnevnik 1. 17.05 Slovenija: Poletje. 17.35 Risanke. 17.50 Klub Klobuk. 19.00 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Film tedna: Obramba države, angl. film. 21.35 Mali koncert. 21.45 Tv dnevnik 3. 22.10 Videogodba. 22.55 Sova: Alf, amer, nanizanka; Kriminalna zgodba, amer, nanizanka; V znamenju zvezd, nemška serija.
Drugi program:
16.00 Satelitski programi. 18.30 Alpe Jadran. 19.00 Studio Maribor: Poslovna borza, Tv ruleta. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Danes v skupščini. 20.30 Mednarodno delavsko gibanje. 21.45 SP v hokeju, reportaža. 22.15 Svet poroča. 23.00 Yutel.
9.15 Poročila. 9.35'Otroška serija. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.20 Satelitski program. 15.00 Staro za novo: V Nashvilleu. 16.45 Poročila. 17.00 Naši likovni ustvarjalci: Petar Salopek. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Vrnitev »Antilope«, otroška serija. 18.40 Risanka. 19.30 Tv dnevnik l. 20.00 Filmski večer: Besede, in glasba, francoski film. 22.45 Tv dnevnik 2. 23.05 Dokumentarna oddaja. 0.35 Poročila.
TV AVSTRIJA
12.10 Tuje reportaže. 13.10 Mi. 13.40 Pustolovščine živalskega sveta. I3.50 Charly, film. 15.30 Otroški prog'ram. 16.00 Lutke. 16.30 Glasbena delavnica. 16.55 Mini čas v sliki. 17.05 Torta je vsemu navkljub dobra. 17.30 Mini klub. I7.55 Potovanje okrog sveta v 80 dneh. 18,00 Mi. 18.30 Falcon Crest. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Črni čoln. 21.45 Pogled z druge strani. 21.55 Ko gondole iščejo sanje, film. 23.45 Ljubezen, lumpi in lažnivci, komedija. 1.15 Čas v sliki.
TV MADŽARSKA
9.10 Angleščina. 10.10 Klinika, pon. 10.55 Studio ’91, pon. I6.50 Video novice. I7.05 Magazin Alpe-Jadran. I7.35 Četrt ure za gospodarstvo. 17.55 Obdobje secesije, 4. del. 19.00 Za otroke. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Svetovni dan gledališča, sporočilo; Čehov: Galeb, trodejanka, predstava gledališča Kapošvar. 23.45 Novi svet, ilustrirana zunanjepolitična kronika. 0.30 TV dnevnik. 0.50 Dnevnik ZDF.
5.00 Prebujajte se z nami! (Svoboda je imeti drugačno mišljenje — tudi o našem jutranjem bujenju iz dneva v dan in kar naprej. 5.30 Prva jutranja kronika na RS. 6.30 Horoskop. 7.00 Druga jutranja kronika na RS. 8.30 Poročila in potem teme in dileme do konca dopoldanskega sporeda!) 10.00 Spored Radia Slovenija.
16.00 Pomladno popoldne (Dobro de pomladna toplota, vendar je lahko dokaj varljiva; saj veste: prehladi, trganje po kosteh in še kje. 17.00 Poročila. 18.00 Po domače z Gezo!) 19.00 Spored RS.
TV SLOVENIJA
9.00 Grizli Adams, amer, nanizanka. 9.25 Alpe Jadran. 9.55 Popolni vohun, angl, nadaljevanka. 15.30 Alpe Jadran. 16.00 Sova, ponovitev nanizank. 17.00 Tv dnevnik 1. 17.05 Žival-človek, amer, serija. 18.05 Spored za otroke in mlade: Koko -7- smučarski prvak, Moj kolaček, ZBIS, Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Danes v skupščini. 20.40 Simenon, tv nanizanka. 21.40 Tednik. 22.45 Tv dnevnik 3. 23.05 Sova: Ti in jaz, angl, nanizanka; Kriminalna zgodba, amer, nanizanka.
Drugi program:
16.00 Satelitski programi. 17.30 Studio Ljubljana. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Pokal evropskih prvakov v košarki, SP v hokeju. 23.00 Svet na zaslonu. 23.30 Yutel.
9.15 Poročila. 9.30 Jelenko, otroška serija. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.20 Satelitski program. 15.15 Staro za novo. 16.45 Poročila. 17.00 Umetna inteligenca, znanst. oddaja. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Jelenko, otroška serija. 18.45 Dokum. oddaja. 19.30 Tv dnevnik 1. 20.00 Spekter, politični magazin. 21.05 Kvizkoteka. 22.20 Tv dnevnik 2. 22.40 Glasbena oddaja. 23.45 Poročila.
TV AVSTRIJA
9.0X) Čas v sliki, nato Pravica do ljubezni. 9.30 Dežela in ljudje. 10.30 Črni čoln. I2.I5 Klub za starejše. 13.00 Čas v sliki.
13.10
13.45 gram.
16.20
16.55
Mi. 13.40 Njega dni.
Film. 15.30 Otroški pro-16.00 Am, dam, des. Uspešnice in napotki. Mini čas v sliki. 17.05
Mladinska serija. 17.30 Mini leksikon. I7.55 V 80 dneh okrog sveta. 18.00 Mi. 18.30 Pod streho. I9.20 Znanost. 20.05 Šport. 20.15 Pet let zveneče Avstrije, jubilejna oddaja. 21.45 Pogled s strani. 21.55 Triler. 22.25 Pozabljeni in prekleti, film. 23.55 Hunter. 0.40 Čas v sliki.
TV MADŽARSKA
8.00 Magazin za menežerje. 9.05 Walt Disney vam predstavlja, ponovitev. 10.50 Telovadba za invalide. 1’6.35 Panonska kronika. 16.55 Perpetuum mo-bile. 17.30 Utica javlja. 17.40 Tretji kanal. 18.25 Gospodinjski tečaj. 18.50 Za otroke. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Hannay, angleška serija. 21.00 Odprt prostor, besedo imajo parlamentarne stranke. 21.15 Veliki četrtek. 23.15 Spomladanski festival. 0.05 TV dnevnik. 0.20 Dnevnik BBC.
ZVEZDE VAM MEŽIKAJO
OVEN
BIK
dvojček
Rak
Ona: Zaupala se boš človeku, za katerega veš, da ti je naklonjen z vsem srcem. S pravilnim nasvetom se boš približala cilju, ki si ga tako zelo želiš. Predvsem pa nikar ne hiti, ampak vsak korak dobro premisli!
On: V kratkem boš stopil za več korakov po poti, ki te vodi k lepemu poslovnemu uspehu. Tvoja večja uveljavitev bo predvsem posledica trdega dela, seveda pa ne smeš zanemariti tudi pomoči s strani tvojih prijateljev!
Ona: Tisto kar se ti mota po glavi, bi bilo sicer idealno, a le ob predpostavki, da bo za stvar tudi tvoj partner. To pa bo v tem trenutku bolj težko ... Spoznala pa boš nekoga, ki bi ti v tem prav rad ustregel.
On: Ne verjemi prijateljem, ki te poskušajo odvrniti od sedanjega načina življenja in te imeti samo zase. Je že res, da s tem ne mislijo nič slabega, vendar pa imaš tudi ti pravico do svojega privatnega življenja v dvoje.
Ona: Na eni strani boš precej izgubila, po drugi strani pa še več pridobila, To velja predvsem za tvoje osebne zadeve, še posebej pa se tiče področja ljubezni. Nekdo si te že precej časa prav pozorno ogleduje ...
On: Ker se ti vse preveč mudi, še zlepa ne boš dosegel vsega, kar si želiš. Odpovej se raje neki ugodnosti in kaj kmalu se bo’pokazalo, da ti bo zato uspelo nekaj, kar bo vredno dvakrat več. In nikar se ne ustraši!
Ona: Preveč si obljubila, sedaj pa U zmanjkuje časa in še česa drugega. S koncem tedna bo v tvoje življenje prišel nekdo, ki bo v njem zapolnil dosedanjo praznino, vendar pa je Vprašanje, ali je ta tisti pravi.	.. . .	, , .
On: Vse preveč si se navadil na svobodno življenje, da bi se sedaj pustil podjarmiti, pa čeprav sc ti zdi, da je ta jarem prav prijeten. Ali ne bi še malo počakal, da se ti poleže trenutno vse preveliko navdušenje.
LEV
DEVICA
TEHTNICA
Škorpijon
Ona: Opletanje z jezikom te bo pripeljalo v dokaj nenavadno situacijo, ki pa jo boš kaj hitro izkoristila v svoj prid. Konec tedna boš preživela z osebo, ki ti pomeni še nekaj več, kot pa le dober prijatelj.
On: Čakanje ti bo prineslo veliko več, kot pa da bi se spustil v tvegano naložbo. Sele ko se bo situacija popolnoma zbistrila, se boš v posel vpletel tudi sam. Takšno ravnanje ti bo prineslo precejšnjo zvečanje ugleda.
Ona: Ne stavi stare in preizkušene zveze na kocko samo zaradi trenutne radovednosti in privlačnega prijatelja. Pozneje ti bo še kako žal, vendar pa bo vrnitev popolnoma hemogoča. Pa tudi prijatelja lahko izgubiš.
On: Obeta se ti vznemirljivo srečanje, večere pa boš preživljal tako, kot si si že dolgo želel. Zavisten prijatelj ti bo poskušal škodovati, a bo na koncu potegnil kratko prav on sam. Zanemaril pa boš poslovno plat življenja.
Ona: Prišel bo trenutek ko se boš morala dokončno odločiti med dvema sicer enako dobrima alternativama. Nikar se ne obotavljaj, ampak se čim prej odloči! Nekdo ti bo sicer delil nasvete, vendar pa ravnaj raje po svoji glavi.
On: Poslušal boš vse vrste nasvetov, na koncu pa se boš vendarle odločil popolnoma po svoji muhasti glavi. To se ti zna obrestovati na dokaj nenavaden način: v ljubezni odlično, v poslu pa povsem nasprotno!
Ona: Presenečena boš nad nenadnim interesom tvojega nekdanjega oboževalca, vendar pa mu ne smeš zaupati. Drži se raje tega kar imaš, saj niti ni tako slabo, kot pa se ti dozdeva. In ne pozabi poklicati prijateljice, saj veš zakaj!
On: Sladka skrivnost, ki jo boš izvedel popolnoma po naključju, ti bo precej olajšala pot do uspeha. Se vedno pa se boš moral kar precej potruditi, saj ti bo nekdo prav veselo nagajal. V poslu se ti obeta nekaj nepričakovanega.
STRELEC
KOZOROG
VODNAR
Ona: Če boš poskušala na vsak način ugoditi prijateljičini želji, se bo vse skupaj končalo karseda slabo. Vedno znova se spuščaš v stvari, ki se te sploh ne tičejo in kjer lahko ustvariš le še večjo zmedo, kot je že.
On: Kmalu boš srečal nekoga, ki ga ne boš mogel hitro pozabiti. Toda po neprespani noči se ti bo nasmehnila nepričakovana sreča, ki ti bo dodobra spremenila sedanji potek življenja. Potrudi se in ne bo ti žal.
Ona : Zbegana boš, ker se enostavno ne boš mogla odločiti. Možnosti bo več in ena bo mikavhejša in privlačnejša od druge. Na koncu se boš sicer odločila povsem intuitivno, a ne bo zato učinek prav nič manjši.
On: Spomin na preživeto bo vse preveč živ, da bi se ti uspelo otresti misli na njo, ki si jo izgubil. Telefonski klic ti bo sicer delno pomagal, za kaj več pa enostavno ne boš zbral poguma. Res škoda, morda pa . ...
Ona: Tvoja skrhana zveza se bo ponovno okrepila, po drugi strani pa se ti bo nenadoma odprla povsem nova alternativa. Sklenila boš zanimivo poznanstvo, ki ti bo v prihodnosti prineslo še obilico dobrih reči.
On: Ugotovil boš, da so njene misli precej podobne tvojim. In četudi se ti bo vse skupaj zdelo kar nekako prelepo, se boš na koncu vendarle prav lepo znašel. Izkoristi priložnost, saj se zlepa ne bo več ponovila.
Ona: Uspelo ti bo izpeljati nekaj, kar imaš že dolgo v načr-tu’ Pf’ tem Pa b°š prišla navzkriž s sodelavci, ki so načrtovali nekaj povsem podobnega. Nikar se ne pusti zmesti, ampak raje J poberi smetano, dokler je je še kaj.
Dn: Ravnal boš predvsem po svojem.preudarku, vehdar pa bi ne bilo slabo, če bi včasih poslušal tudi kakšen dober nasvet. Sedaj ti gre sicer čisto v redu; toda kako dolgo bo še tako. Naj-RIBI boljši odgovor veš prav ti sam.
VESTN1K, 21. MAREC 1991
Stran 17-
kino
SPORED FILMOV V KINU »PARK« M. SOBOTA OD 22. DO 28. MARCA
Petek, 22. marca ob 17. uri amer, akcijski film EKSEKUTOR (PUN1S-HER); vloge: Dolph Lundgren, Louis Gossett Jr.: režija: Mark Goldblatt. Ne zamudite filma! To je film, ki je prekosil RAMBA.
Petek, 22. marca ob 19. uri amer, tr-doerotični film ROŽNATI SEKS.
Sobota, 23. marca ob 17. uri amer, akcijski film EKSEKUTOR (PUN1S-HER).
Sobota, 23. marca ob 19. uri amer avanturistični film OTOK ZAKLADOV(TREASURE ISLAND); vloge: Chariton Heston, Christian Bale, Oliver Reed, Christopher Lee; režija: Fraser C. Heston.
Nedelja, 24. marca ob 15. uri amer, avanturistični film OTOK ZAKLADOV.
Nedelja, 24. marca ob 17. uri amer, akcijski film EKSEKUTOR.
Nedelja, 24. marca ob 19. uri amer, trdoerotični film ROŽNATI SEKS.
Torek. 26. marca ob 17. in 19. uri hongkongški karate film 9 SMRTI NINJE (9 DEATHS OF THE NI-NJA).
Sreda, 27. marca ob 17. in 19. uri hongkonški karate film 9 SMRTI NINJE.
Četrtek, 28. marca ob 17. in 19. uri amer, akcijski film NINJA USA (NI-NJA USA); vloge: Alexander Lou, George Nicholas; režija: Wu Kuo Jen.
KUD-kino ŠALOVCI
Sobota, 23. marca ob 19.30 amer, akcijski film EKSEKUTOR.
KINO SVOBODA GOR. RADGONA
Četrtek, 21. 3. ob 17. uri ameriški film risani FANTAZIJA.
ob 19. uri ameriški trdoerotični film VROČA MERILYN.
Petek, 22. 3. ob 19. uri ameriška kriminalka NEVARNA PRIPEKA.
ob 21. uri ameriška trdoerotični film VROČA MERILYN.
Sobota, 23. 3. ob 19. uri ameriška komedija ZALJUBLJEN V VOHUNKO
Nedelja, 24. 3. ob 17. uri ameriška akcijska komedija MAŠČEVANJE.
ob 19. uri ameriška komedija ZALJUBLJEN V VOHUNKO.
prodam
OPEL KADETT 1.3, star dve leti, ugodno prodam. ® 46 171. M-4270 JUGO KORAL 55, star dve leti, prodam. ® 21 261. M-4271
ETZ 250. športno opremljen, prodam. Vrbnjak, Bolehnečici 26. M-4112
ZASTAVO 128, letnik 1989, z dodatno opremo, prodam. Zamuda, Bakovci, Poljska 13. ® 43 089. M-4277 RENAULT 18 TU, letnik 1983/84, nujno prodam. ® 60 502. GR- 14748 MOPED AVTOMAT1K, s čelado, ugodno prodam. Ivanka Jurkovič, Po-rabska 12, G. Radgona. M-14742 JUGO 45, star dve leti, ugodno prodam. ® 62 353, popoldan. GR-14741 ZASTAVO 101, letnik 1980, registrirano, ugodno prodam. Cena po dogovoru. Janko Trstenjak, Lokavci 18. Sp. Ivanjci. M-14739
Rad imam pico! Poskusim jo lahko v lokalu ali pa odnesem domov v lepi škatli. Picerija Osmica Hotiza, telefon: 36-008
ŠKODO 100. starejši tip, v voznem stanju, prodam. Milan Kaučič, Čreš-njevci 58. G. Radgona. M-14738 ŠKODO 126 L, staro 2 leti, registrirano do aprila, ugodno prodam. S 75 681. M-13396
ODKUPUJEM OSEBNE AVTOMOBILE IN KMETIJSKE STROJE Janko Antolič, Žerovinci 24, *3* (062) 714 113. M-12449
ALFA SUD, obnovljen, neregistriran, prodam. Krog, Murska ulica 49. M-4274
ZASTAVO 128, letnik 1989, z dodatno opremo, prodam. Zamuda, Bakovci, Poljska 13, '3*43 089. M-4277 GS 1.3 ugodno prodam. ® 21 211, po 15. uri. M-4279
FORD ESCORT, karamboliran, prodam. Zenkovci 62, 31 49 836. M-4280 ZASTAVO 750, registrirano, BT 50 in JAWO 250 prodam. Dobrovnik 176. M-4282
ZASTAVO 101, letnik 1977, neregistrirana, vozna, prodam. 3* 36 362, zvečer. M-4283
VESTNIK
VESTNIK — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota
Irma Benko (direktorica in glavna urednica), (.udvik Kovač (namestnik.odgovornega urednika), Bernarda Balažič Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan, Endre Gonter, (tehnični urednik), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica).
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29. Telefoni: novinarji 21-383 in 21-064, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064, GPS (trženje) 22-403, felefax 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za trimesečje 1991 je 150,00 dinarjev, za podjetja 300,00 dinarjev, za naročnike v tujini 70 DEM letno.
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri A-banki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk GZP Mariborski tisk, Maribor. Po pristojnem mnenju Vestnik plačuje 3-odstotni temeljni davek od prometa proizvodov.
TIPO
Lendavska 19 a MURSKA SOBOTA,
tel. 25 493, 31 250
Ponovno smo prejeli kolesa: moška, ženska, otroška, gorska ter mopede po starih cenah • Količina omejena, prodaja na obroke brez obresti.
RAUKOMBI 280, večji, zamenjam za manjšega 220. Borejci I9, ® 46 322. M-4284
ZASTAVO 101, letnik 1987, prodam. ©42 302. M-4291
CTX 80, dobro ohranjen, in avtoma-tic prodam. ©41 630. M-4294
TERENSKO VOZILO ugodno prodam. © 41 126, popoldan. M-4295 ZASTAVO 101 SKALA, staro 8 mesecev prodam. © 22 772. M-4296 CITROEN GS PALLAS, letnik 1978, dobro ohranjen, prodam. Kapca 113, Lendava. M-13454
TAM 2011, letnik 1978, registriran do 15. 1. 1992, prodam. ©36 029. M-13451
MOTOR MZ ETZ 150, letnik 1990, prodam. Mačkovci 14. M-4301
FORD SIERA 1.8, letnik 1987, in ZASTAVO 101, letnik 1989, prodam. ® (062) 621 867. M-4302
ZASTAVO 750 in DIANO prodam. ©26341. M-4304
ZASTAVO 101 GTL, registrirana do 92. leta, 52.000 km, prodam. © 25 248. M-4306
MOPED BT 50 prodam. Kovača 38, M. Sobota. M-4307
ZASTAVO 101, letnik 1986, garažira-na, prodam. ©42 247. M-4309 JUGO 45 A,’ prevoženih 29.000 km. prva registracija februarja 1988, registriran do februarja 1992, prodam. ©23 368. M-4313
RENAULT 5, letnik 1989, prevoženih 25.000 km, in RENAULT 4 GTL, letnik 1988, prevoženih 32.000 km, prodam. ©23 502. M-4318
JUGO KORAL 55, letnik 2/90, prodam. Rogan, Dol. Slaveči 29. M-4322 LADO RIVO 1300. staro 2 leti, prodam. Turnišče, Št. Kovača 19, © 72 080. M-4323
MOTOR CTX 80 prodam. Maučec, Gančani 187, ©41 574. M-4327 GOLF GLS, letnik 1982, motor za fiat 132 in teranovo za fasado prodam. © 48 635. M-4429
GOLF UNIŠ JL in drobilec za zrnje z enofaznim motorjem prodam. ® 23 947. po 15. uri. M-4338 FIAT 750 (fičo) letnik 1982, odlično ohranjen, ugodno prodam. © 82 590. IN-12454
YUGO 55, letnik 90. prodam. © 25 020, popoldne 21160. BMV 318, po ugodni ceni, prodam. Lindič, Rankovci 22/a. S 46 262. M-43 50 VVOLKSWAGEN KOMBI letnik 1981, prodam, Žižki, ® 70 041. -SŠ JUGO SKALA, 1,1, letnik 1989, prodam. ® 26 427. M-MM
ZASTAVO 101, letnik 1980, prodam. Marko Filipič, Branoslavci 16, Ljutomer. IN-12438
POLONEZ, letnik 1981, trajnožarno peč in termoakumulacijsko peč ugodno prodam. ® 87 645, Ključarovci 7 a. M-12442
OPEL KADETT, letnik 1989. prevoženih 30.000 km, za 21.000 DEM prodam. ® 75 913. M-13392
RENAULT 11 GTL, nov, letnik 1986, HI-FI center, 140 W, Telefunken in garažo v Tomšičevi 14 v Lendavi prodam. ® 36 147, po 15. uri. M-LE-POP
LADO RIVO 1300, staro 2 leti, ugodno prodam. Tropovci, Kolesarska 67, ®46 242.M-4204
ZASTAVO 128, marec 1989, prodam. ® 47 373. M-4209
126 P, letnik 1981, prodam. Marjan Horvat, Veščica 23 a, po 16. uri. M-4219
VESPO P 200 E, letnik 1982, z dodatno opremo, prodam. ® 74 836. M-4235
ZASTAVO 128, letnik 1987, prodam ® 77 488. M-4242
RENAULT 4, letnik 1979, prodam. Gjuran, Dokležovje 153. M-4255 ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1985, registrirano do 20. 9. 1991, prodam. Grad 49. M-4257
MOPED BT 50 S prodam. Kerčmar, Stara 22, M. Sobota. M-4261
VW 1200 ugodno prodam. Melinci 10. M-4262
GOLF JGL, letnik 1981, prodam. Nabergoj. ® 48 230. M-4265
ZASTAVO 750 K, kombi letnik 1973, in osebni avtomobil Zastava 750 prodam. Možnost ogleda vsak dan po 16. uri v Černelavcih, Avnojska 16, Devetak. M-4269
ZASTAVO 101, letnik 1978, registrirano do maja, poceni prodam. Slavko Čeh, Trnje 79. M-4244
PUJSKE, nad 20 kg, prodam. Gradišče 45. M-4205
TELICO (potomko nemškega bika), visoko brejo, prodam. Puževci 19. M-4206
BREJO KRAVO prodam. Dolnja Bistrica 128, ® 70 403. M-4259
MALE PUJSKE prodam. Štefan Ci-gut. Nemčavci 35 a. M-4267
VISOKO BREJO SVINJO prodam. Kapca 113. ® 36 533. M-13384 NESNICE, mlade jarkice, pasme HIŠEN, rjave, prodajamo po ugodni ceni. Naročila sprejema GOSTILNA ŽELEZEN, Beznovci, ® 49 825. M-JŠ
KOZE Alpina, mladiče in starejše, tudi kozličke, plemenske, prodam. Matevž Kaučič, Gresovščak 6, 6940 Ljutomer. M-12436
DVE VISOKO BREJI TELICI, kontrola A, prodam. Jože Slavič, Stara-Nova vas 42. ® 87 409.
NESNICE, mlade jarčice, pasme hi-sex, rjave, stare 4 mesece, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih dnevnih cenah. Akcijska prodaja: cena 60,00 in 80,00 din. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, ® 24 393/ Pri Gradu pa sprejema naročila Dragica Bokan. ® 77 686. M-l
NESNICE, mlade jarčice. pasme hi-sex, stare 4 mesece, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih cenah. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Akcijska prodaja: cena 60,00 in 80,00 din. Naročila sprejema in daje vse informacije gostilna Anice Benčec. Bakovci. Prečna 6 a. ® 43 070. M-2
LE-TEHNIKA HRASTJE 75 64000 KRANJ
Zasebno podjetje išče komercialista s tehnično predizo-brazbo za prodajo na Madžarskem. Pisne ponudbe z življenjepisom pošljite na LE-Teh-nika, Hrastje 75, 64000 KRANJ.
PLEMENSKO TELICO, kontrola A, braja 8 mesecev, prodam. ®4I 523. M-4278
BREJO KRAVO prodam. Dokležovje 69. M-4128
TELIČKO prodam. Hoheger, Murski Črnci 54. M-4285
MALE PUJSKE prodam. Melinci 34. M-4293
TELICO, brejo 7 mesecev, kontrola
A. prodam. Marija Vogrinčič, Topolovci 13. M-4303
DOBERMANA, starega 10 mesecev, prodam ali zamenjam za nemškega ovčarja. ® 71-745. M-4325
MALE PUJSKE prodam. Magdič, Muzge I (pri letališču). M-4326
HIŠO z gospodarskim poslopjem, blizu Ljutomera, ugodno prodam. Telefon in voda v hiši. Informacije po ® (062) 796 343. IN-12437 ENODRUŽINSKO HIŠO V Ljutomeru (63 m* neto površine) z 11 ari zemljišča. Idilična lega, bližina mesta, takoj vseljivo. Informacije po ® (063) 857 328. M-I24I8 VINOGRAD (450 trsov), sadovnjak in hišo, Banfi 72 (elektrika, voda), ugodno prodam. ® 81 509. M-I24I4 HIŠO s 33 ari zemlje, blizu avtobusne postaje, prodam. Kapca 68 a. LE-13391
DVOINPOLSOBNO STANOVANJE v bloku, 1. nadstropje, 63 m2, v Lendavski 53, prodam zaradi gradnje hiše. Vseljivo jeseni letos. Pojbič, Lendavska 53. ® 24 535, zvečer. M-JP
NEDOKONČAN POSLOVNI PROSTOR V ČAKOVCU, bližina centra, 85 m2, delovni prostor, 100 m2 skladiščnega zaprtega in 50 m2 odprtega prostora. ® (042) 814 855. M-12445 STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem in vinograd v Bo-kračih prodam. Zenkovci 49 a. M-4214
MANJŠO KMETIJO (1 ha) s hišo in gospodarskim poslopjem prodam. Unger, Kapelski Vrh 67. M-4216 POSLOVNI PROSTOR, pribl. 50 m2, za obrt, smer kovinska ali plastika, dam za partnerstvo. Drvarič, Cvetkova 18 a, M. Sobota. M-4221 GRADBENO PARCELO v Kraščih prodam. Krašči 39. 4229
VINOGRAD na Banfiju, I8 arov, prodam. ® 70 270. M-4232
IŠČEM SOBO, garsonjero ali enosobno stanovanje za najem. Majda Vrečič, Skakovci 63, p. Cankova. M-4234
STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem v Bodoncih prodam. Primerno za obrtnika. Vprašajte: Anton Zadravec, Brezovci 41 b, ® 45 294 M-4236
GOZD, 88 arov, v Budincih, na lepi legi, prodam. Stanjevci I02. M-4242 STARO HIŠO z I8 ari zemljišča, nadomestna gradnja, prodam. 3* 46 590. M-4245
VSELJIVO STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem v okolici Murske Sobote ugodno prodam. ® 45 411. M-4250
24 AROV ZEMLJE nad Kraškim jezerom, primerno za počitniško hišico, prodam. 3*3l I86, popoldan, dopoldan, 3*2! 801. M-4258
LOKAL v Kidričevi 5. oddam v najem: ®31 186 popoldan ali 21 801 dopoldan. M-4258
MAJHNO POSESTVO vseh kultur z inventarjem in 400 I vina, skupno ali na drobno, ugodno prodam. Moravske Toplice, Dolga ulica 99. M-4263 VINOGRAD, 8,5 ara (šipon) v Dolini pri Lendavi, star 5 let, prodam. 3* 75 437. M-l3393
STAREJŠO HIŠO z 2000 m2 zemlje na Goričkem prodam. ® (064) 35 444. M-3492
MANJŠE POSESTVO V MEKOT-NJAKU prodam. Janko Antolič, Žerovinci 24, 3* (062) 7I4H3. IN-I2450
ZAPUŠČENO PARCELO za biovrt narjenje kupim. Izključno območje občine Lendava. Ponudbe pošljite na upravo lista. M-13397 STANOVANJE na območju Ljutomera, Radenec, Gornje Radgone iščem. Lahko tudi garsonjero. Milan Ploj, Hrastje-Mota 71. M-4287 44 AROV parcele, na lepem mestu v Ivanovcih, lahko tudi na več delov, dovoljena gradnja na območju počitniških hišic, prodam. ® 22 284. M-4290
MANJŠI POSLOVNI PROSTOR (za pletilstvo) v Murski Soboti ali okolici iščem. ® 23 786. M-4298
POGAČA ZA	DRAŽI LNO
KRMLJENJE ČEBEL!
Po povzetju ugodno priskrbim pogače za krmljenje čebel, za katero je opravljena kemična analiza po specifikaciji.
Informacije po ® 78 333 od 20. do 22. ure ali osebno v Banovcih 5 a. Veržej
VEČJO STANOVANJSKO HIŠO na 36-arski parceli (vinograd, sadovnjak, vrt) prodam. Hiša je oddaljena od centra Lendave 300 metrov. ® 36 625. IN-I3453
BRUNARICO, primerno za vrtno hišico, počitniško hišico ali garažo, prodam. ®75-577. LE-I3457
GRADBENO PARCELO z ustrezno dokumentacijo in 50 arov zemlje, 2 km oddaljeno od Radenec, prodam. Matilda Kolmanič, Petra Šoštariča 11, Veržej. M-4305
68 AROV MEŠANEGA GOZDA, gradbeni les za dve ostrešji, ostalo bukovina in hrast, prodam. ®2l 233. M-4315
VINOGRAD z opremljeno kletjo, primerno tudi za kmečki turizem (dodatna gradbena parcela), v Lendavskih goricah, nedaleč od svete Trojice, prodam. ® 21 637. M-4320
18-ARSKO PARCELO na lepi sončni legi, primerno za počitniško hišico ob glavni cesti, prodam. ®987 820. M-4321
GRADBENO PARCELO blizu Murske Sobote ugodno prodam. Vegič, Stara I, M. Sobota. M-4331
KMETIJSKA
MEHANIZACIJA
TRAKTOR URSUS 902 B, star I leto, prodam. ® 70 762. M-3434
KOSILNICO GORENJE MUTA prodam. Zgornji Kamenščak II, Ljutomer. M-12439
MULČAR, 2 m. in CISTERNO, 2200 I, prodam. Zmazek, Kuršinci 18. p. Bučkovci, ® 86 103. FM-12447 KOSILNICO RAPID 101, rabljeno, po delih ali komplet, prodam. Štefan Dervarič, Kruplivnik 85. M-42I2 TOMO VINKOV1Č 420, letnik 1984. 400 delovnih ur, brezhiben, s priključki, ugodno prodam. Radenci, Vrazova 6, ® 731 171. M-4249
TRAKTOR IMT 560, v dobrem stanju, ugodno prodam. Pertoča 102 M-4272
CISTERNO CREINO, 2.2001, prodam. Lipa 42. M-4273
ZMAJ 780, pripravljen za žetev, prodam. Kruplivnik 28. M-4289
SAMONAKLADALNO PRIKOLICO 19 in traktor Steyr, 30 KS, s koso in brano, 4001, škropilnico KŽK Kranj, BT 50 S, star eno leto, in molzni stroj Terplin. prevozen, prodam. Mlajtinci 37, ® 48 321. M-4292 TRAKTORSKO KOSO DUBRAVA, nerabljeno, prodam. Kisilak, Gorica 75. ® 45-235. M-4297
ELEKTROMOTORJA, 1,5 kW. enofazni, in 3 kW, trifazni, ugodno prodam. ® 21 397. M-4316 NAHRBTNO MOTORNO ŠKROPILNICO, tovarniško novo, prodam po zelo ugodni ceni. ® 22 657. M-4324
MOTOKULTIVATOR Z MOTORJEM BRIGGS, 5 KS, dobro ohranjen, ugodno prodam. ® 23-512. M-4336
PREKUCNO PRIKOLICO. enoosno, 4-tonsko, prodam. Grah, Kuzma 47 a, ® 78 225. M-4208
PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO FERROTHERM, trajnožarno peč, 24 kW, malo rabljeno, prodam. Katica Faršftng, Prekmurske čete 141. p. Črenšovci. M-4212
100 I DOMAČEGA RDEČEGA VINA prodam. Tišinska 27, M. Sobota. M-4222
BALIRANO SLAMO prodam. Kup-šinci 51,® 24 583-. M-4223
NADSTROPNO POSTELJO z jogi-jem, odlično ohranjeno, ugodno prodam. H0II, Jurij 15 b. M-4225
BETONSKE SOHE za brajde prodam. ® 46 166. M-4227
SENO IN VINO (jurko, klinton) prodam. Bučečovci 35. M-4231
ELEKTRONSKO HARMONIKO HOHNER ELEKTROVOKS, 120 B, prodam ali menjam za synthesizer, prodam. Potočnjek, Vadarci 31, p. Bodonci. M-4237
GRADBENI LES in njivo, 20 arov, primerno za vinograd, v Stanjevcih, prodam. ® 24 021. M-4238
VEČJO KOLIČINO SENA prodam.
Viljem Kerčmar, Kuštanovci 8. M-4239
BELO REPO in seno prodam. ® 41 851. M-4241
FOTOAPARAT FUJICA AX-1 z dodatnim teleobjektivom Vinitar, 70 —210 mm in flešem. zelo ugodno prodam. ® 48 230. M-4243
SEMENSKI KROMPIR IGOR, dezi-re, prodam. Lejko, Tropovci, Križna 13. M-4246
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK na 4 plošče in televizor, črno-beli, prodam. Oboje za i.000,00 din. Murski Črnci 2b. M-4248
OLJNO PEČ EMO 3, električni boj-ler KIKI, 10 I, nov, sod, 200 1. kurilno olje ugodno prodam. ® 26 820. M-4250
SENO prodam. Kobilje 41, ® 79 209. M-4254
SEDEŽNO GARNITURO DINOVA, novo, originalno zapakirano, po zelo nizki ceni prodam. Gederovci 33, ® 46 531. M-4256
ŽAGAN LES za ostrešje prodam. ® 49 995. M-4260
BILJARD KLUB! KINO MURSKA SOBOTA ORGANIZIRA TURNIR, ki bo 30. 3. 1991 ob 13.00. VABIMO NA OGLED FILMA BARVA DENARJA, ki bo 29. 3. 1991. Vstopnine ni! M-4266
KRMNO PESO, prodam. Branko Perme, Lendavske Gorice 412. M-13394
IZDELOVANJE ESTRI-HOV - CEMENTNIH TLAKOV
KAKOVOSTNO - PO KONKURENČNIH CENAH
Leopold Klemenčič
Police 9
Gornja Radgona
® 62 147
PREKLIC! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 26850-8, izdane pri H KS Panonka in na ime Darko OBAL, Dokležovje 173. M-4308 OJAČEVALEC PEAVEJ 50 BASIC, kot nov, bas kitara Gibson SB in avto Lada Riva 1500, 3,5 leta, prodam. 12? 75 755, od 8. do 15. ure. M-13390 MIZO, rjava, tapecirana, dobro ohranjena, s 6 stoli, prodam. 12*21 230. M-3393
INDUSTRIJSKI ŠIVALNI STROJ Singer, prodam. 12* 87 814. M-12441 SADIKE VINSKE TRTE, rizling, šipon, sovinjon, krasljevina, upljanka in rekaciteli prodam. Cena 10,00 din. Vladeta Djokič, 37254 Konjuh, -3* (037) 875 116. M-12375
PEC NA PETROLEJ, novo, z garancijo, nujno prodam za 7.000 din. Peti-šovska 34, Petišovci, Lendava. M-3493
RDEČE VINO - jurko in klinton, 300 I, prodam. Sebeborci 97. M-4220 BELO CEPLJENO VINO, prodam. ® 48 136. M-4275
SENO IN OTAVO prodam. Marija Maček, Sebeborci 43, ® 45 116. M-4276
NOVO - IZPADANJE LAS NI VEČ PROBLEM! Popolnoma naravno zdravilo vam zajamčeno ustavi izpadanje in regenerira lase ter pospešuje rast. Cena doze je 200,00 din in poštnina. Pošljemo s povzetjem: naslov Biomax, p.p. 82, 63210 Slovenske Konjice. LE-13399
OPEKO MODUL 4/1-3500 kosov, njivo, 33 arov, v Murskih Črncih, mizico in dvosed prodam. ® 23 715, int. 51 od 7. do 15. ure ob delavnikih ali Abraham; Vrna 8. M-4286
Devet let že v grobu spiš, a med nami še živiš.
K počitku leglo je telo, a delo in trpljenje pozabljeno ne bo.
V SPOMIN
18. marca je minilo 9 let, odkar nas je zapustil naš dober mož, oče, stari oče in brat
Aleksander Feldvari
iz Sela
Vsem, ki ste ga ohranili v srcih in mislih ter obiskujete njegov grob, prinašate cvetje in prižigate sveče, prisrčna hvala.
Vsi njegovi
GOSTINSKO OPREMO točilni pult in separeje ugodno prodam. ® 69 015. M-14740
BETONSKE SOHE za gorice prodam. Cena 60,00 dion za kos. Gaberje 4, ® 36 469. M-13398
UNIVERZALNO STRUŽNICO rabljeno, 2 m, prodam ali zamenjam za univerzalni rezkalni stroj. ®8I 576. M-12452
ŠTIRINITNO ENTLARICO, novo, prodam. ® 22 709. M-4120
SPALNICO z mostom in sadovnjak prodam. Darinka Horvat, Mikloša Kuzmiča 21 a, M. Sobota. ® 25 169. M-POP
HRASTOVE PLOHE (fosline) 5 cm, prodam. Kukec 51. M-4310
MOTORNO ŽAGO STIHL 41, ohranjeno, prodam. ® 46 552. M-4312
VEČJO KOLIČINO hlevskega gnoja prodam. ® 26 053. M-4319
10 m’ DRV in dva soda, 400 I, prodam. Šadl, Gerlinci 70. M-4323
KORUZO prodajamo v Bunčanih 32, Veržej. Informacije po ®(06l) 340 124 ali (069) 87 038. M-4332 CEPLJENO VINO (laški rizling, šipon), večjo količino, prodam. Ivanov-ci 42. M-4333
HLODE, po meri, za ostrešje prodam. Smodiš, Gornji Petrovci 89, ® 25 110. M-4334 .
VEČJE OTROŠKO KOLO, nemške izdelave, malo rabljeno, in hladilnik ugodno prodam. Barbarič, M. Sobo-ta, Titova 22, 2. nadstropje (blok nad Varteksom). M-4337
SEDEŽNO GARNITURO in pisalno mizo ugodno prodam. ® 75 462, popoldan. M-4268
delo
ŽENSKO, pošteno, potrebujemo za čiščenje turističnih sob od 1. 6. do 31. 9. Opravljala bi tudi druga dela. ® (066) 76 I 17. M-MM
V REDNO DELOVNO RAZMERJE SPREJMEM DVA KV ZIDARJA Stanovanje in prevoz na delo brezplačno. OD dober. Jože Kološa, zidarski mojster, Krčevinska 45, 62000 Maribor, ® (062) 24 994. M-MM
PRIDNO IN POŠTENO DEKLE za strežbo zaposlim. Stanovanje in hrana v hiši. Milan Marincelj, Kodrova 8, Ljubljana, tel.: (061) 443 857. M-4247
KV ALI PRIUČENEGA ZIDARJA z najmanj dvema letoma delovnih izkušenj in izpitom kategorije B sprejmem. NK gradbenega delavca z izpitom kategorije B sprejmem. CGM, inž. Perko, ® 60 515. M-14747 FRIZERSKO POMOČNICO s prakso zaposlimo. Stanovanje zagotovljeno. Durdevac. ® (043) 814 262. M-4314
TAKOJ SPREJMEM KAKRŠNO KOLI DELO V TUJINI. Ponudbe na upravo lista. M-4328
ZASEBNO TRGOVSKO PODJETJE v Radencih zaposli računovodjo in poslovodjo — trgovca v pokoju. Šifra: April. M-4335
NATAKARICO ALI DEKLE za strežbo z nekaj prakse sprejmem. Gostilna Kozel, Žiberci, ® 69 079. M-MM
storitve
ŠIVAM KRILA IN NOSEČNIŠKE HLAČE po meri. ® 22 713. M-4299 PREOBLAČIM IN POPRAVLJAM kotne garniture, kavče, kuhinjske kotičke. Pridem tudi na dom! IS* 77-455. M-4317
VSA KLJUČAVNIČARSKA DELA, ograje, žlebove, rezervoarje za kurilno olje, popravilo strokovno, hitro in poceni. Jože Vogrinc, Cvetkov ulica, -S? 22-567. M-4311
Radio Murska Sobota vabi k sodelovanju redaktorje v glasbenem uredništvu.
Na razpis se lahko prijavijo poznavalci tuje in domače glasbe, ki so obenem zbiralci kakovostnih plošč.
Prošnje pošljite v osmih dneh na naslov: Radio Murska Sobota, glasbeno uredništvo, Titova 29, Murska Sobota.
Stran 18
VESTNIK, 21. MAREC tgg!
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama in prababica
Terezija Ovček
iz Murske Sobote
Za darovano cvetje in izrečena sožalja vsem sorodnikom in znancem iskrena hvala. Hvala tudi g. seniorju Ludviku Novaku za besede slovesa.
Od nje smo se poslovili v ožjem družinskem krogu.
Vsi njeni
Ne jokajte!
Kajti pri Bogu ni trpljenja in ne smrti.
Kar je bilo, je minilo . . .
Prekmalu nas je zapustil naš skrbni mož in oče
Štefan Gjerek
rojen 1932 v Črenšovcih
Od njega smo se poslovili 5. marca na pokopališču v Ihanu. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi poslednji poti, mu poklonili prelepo cvetje, nam pa izrekli sočutne besede.
VSI NJEGOVI
Življenje imel si težko! Za vse nas si skrbel, le zase nisi nikoli, časa imel, zato v naših srcih boš večno živel.
V SPOMIN
2	5. marca mineva žalostno leto dni, odkar več ne bije tvoje srce, dragi mož, oče, dedek
Štefan Denša
iz Nedelice 45
V našem domu je praznina. V naših srcih bolečina, ki ne bosta nikoli minili. Hvala vsem, ki se ga še spominjate, postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče.
Vsi tvoji najdražji
ZAHVALA
V 69. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče
Rudolf Rovanšek
iz Podgorja
Ob nenadni smrti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem ter vsem, ki sfe mu darovali vence in šopke, nam izrekli sožalje.
Posebna hvala družini Kofolt za nesebično pomoč.
Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete ža-lostinke, govorniku Jožetu Lebarju za besede ob odprtem grobu in domačim gasilcem.
Vsem še enkrat — hvala!
Žalujoči: žena Anica, hčerke Marija, Stanka in Ana ter brat Rudolf
V 72. letu starosti nas je po krajši in hudi bolezni zapustila draga žena, mama, teta in sestra
ZAHVALA
Jolanka Franko
it Černelavec
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, darovali vence in šopke ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Eriki Celec za vso nego in skrb, ki ji jo je posvetila med njeno boleznijo.
Zahvala tudi družini Kumin.
Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS za poslovilne besede.
Vsem še enkrat hvala.
Černelavci, II. marca 1991
Žalujoči: mož Janez, sin Milan, Evgen z družino, brat Ludvik z družino in ostalo sorodstvo
Želja v meni živi, da srečava se jaz in ti, da skupaj bova v večnosti. Večna lučka naj gori na najine pretekle dni.
N S POM J N
2	1. marca pred tremi Jeti je bil lep prvi spomladanski dan, ko smo onemeli ob kruti resnici, da smo te za vedno izgubili, dragi mož, oče in stari oči
Karel Maje
iz Doliča
V naših srcih boš ostal za vedno.
Za vse, kar si storil v življenju za nas, še enkrat, oče — hvala ti.
Z bolečino v srcu vsi tvoji
Ti dotrpel si, v spominih naših boš živel po srcu dobrem, ki si ga imel, daj Bog ti srečo večnosti.
ZAHVALA
Po krajši bolezni nas je v 86. letu zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek
Danijel Lebar
iz Srednje Bistrice 50
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter dali za sv. maše in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala.
Posebna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter gospodu Ignacu Utroši za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala.
Žalujoči: žena Kristina, hčerki Marija in Zinka, sin Štefan z družinami in sin Martin
Povej nam. mož in oče dragi, zakaj odšel si v grob prerani. Eno leto v grobu spiš, a v naših srcih še živiš.
K počitku leglo je telo, a delo in trpljenje pozabljeno ne bo.
\ SPOMIN
20. marca mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat
Anton Kozel
iz Pertoče 46
Odšel si tja, kjer ni več trpljenja in bolečin. Za njim je ostala velika praznina, v našem domu in v naših srcih. Ostali pa so sledovi pridnih rok. Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in se ustavite ob njegovem grobu.
Žalujoči: vsi njegovi najdražji
Bolezen je pretrgala življenjsko pot našemu dragemu papiju in bratu
Jožetu Činču
iz Murske Sobote
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, ga med njegovo težko boleznijo obiskovali in nam izrekli pisno ali ustno sožalje.
Za skrbno pozornost in nego med njegovo boleznijo se najlepše zahvaljujemo dr. Mrkšiču, dr. Rasporu in dr. Perkiču ter ostalemu osebju pljučnega oddelka bolnišnice v Rakičanu.
Hvala g. župniku za opravljeni obred, pevcem za odpete žalostinke, kakor tudi vsem, ki so darovali za svete maše.
Iskrena hvala tudi Štefanu Merklinu in Ivanu Rodiju za poslovilne besede, lovcem LD Tišina, rogistom in izvajalcu melodije Tišina, nekdanjim sodelavcem Tekstila, Upravi za inšpekcijske službe, NK Mura in glasbeni skupini Polet.
Najlepša hvala tudi dobrim sosedom Boldižar-Novakovim, Želodčevim in Roškarjevim.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Murska Sobota, Ljubljana, Zagreb, Jak, 8. marca 1991
Žalujoči: žena Jožica, sin Jože, brat in sestre z družinami, tast in tašča ter ostalo sorodstvo
Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš ljubi mož, oče, tast, sin in brat
Janez Jaklin
rojen 1940 iz Čentibe
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih dneh stali ob strani, darovali cvetje, izrekli ustno in pisno sožalje ter ga tako številno pospremili k zadnjemu počitku.
Posebej se zahvaljujemo zdravnikom za njihov trud, sodelavcem Mesne industrije Pomurka Murska Sobota in govorniku za lepe poslovilne besede, kolektivu OŠ Drago Lugarič Lendava, podjetju Integral Lendava, SŠKPEU Lendava in podjetju Nafta iz Lendave.
Zahvaljujemo se tudi gospodu kaplanu Janezu Ferencku za pogrebni obred, pevskemu zboru iz Čentibe in Slovenskogori-škemu oktetu iz Lenarta za odpete žalostinke.
Posebna hvala družini Fridrih iz Murske Sobote za njihovo nesebično pomoč.
Vsem iskrena hvala.
Čentiba, 6. marca 1991
Žalujoči: vsi njegovi
Kako je hiša prazna, odkar tebe v njej več ni. Prej bila tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi. Ne mine dan. ne noč, med nami spomin na te, draga mama, vedno bo navzoč.
ZAHVALA
V 85. letu nas je nenadoma zapustila naša draga mama, babica in prababica
Jožefa Koller
roj. Mekiš iz Sotine
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in šopke ter jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Posebno zahvalo smo dolžni dr. Savlovi in osebju reševalne postaje ter zdravnikom in osebju bolnice Rakičan za ves trud, da bi našo drago mamo ohranili pri življenju.
Zahvala g. župniku Martinu Verešu za prelepo opravljeni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat — hvala.
Globoko žalujoči: vnuk Ernest z družino, hčerka Marija in sin Jože z družinama, sin Karel iz Avstrije z družino, Alfred in hčerka Hermina z družinama iz Kanade ter, sin Alojz i. ženo iz Brazilije, vsi žalujoči vnuki in pravnuki, botrina in ostalo sorodstvo
Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo, odšel si sam na pot neznano, zapustil družino žalostno in samo.
(O. Župančič)
ZAHVALA
V 76. letu starosti je ugasnilo življenje dragemu možu, očetu, bratu, dedku in tastu
Štefanu Černelu
iz Bogojine
Ob boleči izgubi dragega očeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, kolektivom Zelenjava M. Sobota, ZSMH M. Sobota, Geološki zavod Ljubljana in VGP — Hidrotehnik Ljubljana, ki ste z nami sočustvovali, ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, darovali za maše in v dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje.
Iskrena hvala g. pomožnemu škofu dr. Smeju, domačemu župniku in ostalim duhovnikom za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici za ganljive besede.
Zahvala tudi zdravstvenemu osebju za vso skrb, pomoč in obiske med dolgotrajno boleznijo.
Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi.
Bogojina, 5. 3. 1991
Zadnji zbogom — vsi njegovi
V6STN1K/21. MAREC’1991
'19
v besedi in sliki
Prvi misijon v Radencih
Župnija sv. Cirila in Metoda v Radencih je najmlajša v Pomurju, saj bo prihodnje leto poteklo 15 let od njene ustanovitve (1977). V začetku ni imela ne rednega duhovnika ne primernega bogoslužnega prostora. Ob prizadevanju inž. arh. Blaža Slapšaka, faranov, dobrotnikov iz domovine in tujine ter ob pomoči salezijanske družbe so uspeli zgraditi moderno cerkev, ki so jo posvetili julija 1987. leta.
Sama cerkev pa ni dovolj. Odločili so se za tako imenovani misijon, ki ga vodijo salezijanski duhovniki Ciglar, Potočnik in Slapšak, njegov namen pa je duhovna prenovitev, da bi bili kristjani še bolj vredni tega imena in da bi bili kot zdravilni vrelci za druge. Misijon se je začel v petek, 15. marca, trajal pa bo do nedelje, 24. marca. V teh dneh se je (oziroma se še bo) zvrstilo veliko »prireditev«; maše, predavanja za otroke, mladino, ministrante, zakonce, zdravstveno in pedagoško osebje, starejše neporočene ... V program misijona so vključili tudi alpinista Toma Česna; ta je v soboto predstavil svoj alpinistični podvig; zdravnika in psihiatra (in poslanca) dr. Jožeta Magdiča, v torek je imel predavanja za zakonce o radostih in stiskah zakonskega življenja; akademik dr. Anton Trstenjak pa bo danes ob 19. uri govoril o človeku v stiski. Jutrišnji dan so poimenovali Spravni dan in temu sporočilu pripravili ustrezen program. V nedeljo ob- 9.30 bo blagoslov zelenja pri kapeli v radenskem parku, misijon pa bodo slovesno sklenili (vsi trije misijonarji) ob 10. uri. $
»To je bil Bižikof Tunek, ne naš pa tudi ne vaš, ampak sam svoj, dr. Anton Korošec,« je pomenljivo sklenil svoj referat na sobotnem simpoziju v videmski
osnovni šoli prof. Viktor Vrbnjak. Šlo je za dopolnitev lanskega mariborskega simpozija ob 50. obletnici smrti državnika, politika, diplomata, urednika in du-
RD Gornja Radgona
PRIZNANJE ZASLUŽNIM
Na letnem občnem zboru Ribiške družine Gornja Radgona, ki je precej številčna in ima nekaj enot, so v preteklem obdobju veliko storili pri gradnji ribiških domov in njihovi obnovi. Ob tej priložnosti so učenci glasbene šole iz Gornje Radgone pripravili zanimiv kulturni program, najzaslužnejšim članom družine in drugim sodelavcem, ki so s svojim delom in prispevki pomagali pri gradnji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, pa so podelili priznanje. Zatem pa je bilo prijetno srečanje ob domači pojedini, ki sojo pripravile ženske.
B. Macuh
GOMILICA
Ustanovili bodo pionirsko desetino
Člani gasilskega društva Gomilica so na občnem zboru ugodno ocenili svoje delo in se dogovorili o nalogah. Med pomembnejšimi opravili v lanskem letu so bili gašenje gozdnega požara, preventivni pregledi objektov v naselju in aktivnosti v mesecu požarnega varstva. Uveljavili pa so se tudi na sektorskih vajah v Renkovcih, saj so zasedli prvo mesto. Dobro sodelujejo z vaškim odborom. Letos bodo to delo nadaljevali. V programu imajo izkop še dveh požarnovarnostnih vodnjakov, kupiti pa nameravajo tudi nekaj oblek in drugega potrebnega orodja. Skupaj z vaškim odborom bodo izvedli tudi vzdrževalna dela na vaško-gasilskem domu. Ustanoviti nameravajo tudi pionirsko desetino.
S. Zver
KDO BO NAJBOLJŠI OVČAR — Kinološko društvo Bakovci organizira v nedeljo, 24. marca, na pomožnem igrišču Nogometnega kluba Mura v Murski Soboti veliko zvezno razstavo nemških ovčarjev. Od zgodnjega dopoldneva se bo predstavilo okrog 120 šolanih psov iz raznih krajev Jugoslavije, nekaj jih bo tudi iz Avstrije, iz Nemčije pa prihaja glavni sodnik Johann Meier. Podelili bodo 31 pokalov v raznih kategorijah. Te enkratne prireditve vsekakor ne kaže zamuditi. Besedilo in posnetek: M. Jerše.
• velika izbira lončnic, rezanega cvetja, najnovejši način aranžiranja, izdelovanje poročnih šopkov, ikeban in vencev.
* odprto tudi ob nedeljah od 8.30 do 12.00.
Želimo vam vesele velikonočne praznike!
SALON CVETJA CIPOT
MURSKA SOBOTA, Grajska 4 a tel.: 22-193
OŽIVITEV VELIKEGA SLOVENCA
hovnika iz Biserjan pri Vidmu ob Ščavnici, ki so se mu rojaki z radgonsko Slovensko kmečko zvezo-ljudsko stranko, krščanskimi demokrati, župnijskim uradom sv. Jurij ob Ščavnici in Kulturnim forumom Maribor minuli konec tedna oddolžili z več predavanju, priložnostno razstavo v župnijski cerkvi in nedeljskim odkritjem spominske plošče na rojstni hiši. Slavnostni govornik dr. Vekoslav Grmič je znamenitega Jiirjevčana postavil ob bok dr. A. M. Slomšku in Rudolfu Maistru, član Predsedstva Republike Slovenije Ivan Oman (na posnetku) pa je ob odkritju spominske plošče ponovil, kar je že zapisal v uvodu knjige Miroslava Slane-Mirosa — Oživitev dr. Antona Korošca: namreč o upanju brez upa, da bo uresničena zamisel o Zedinjeni Sloveniji.
B. Žunec, Foto: Jože Pojbič
Gaudeamus igitur ... Vse stvari v življenju se zgodijo enkrat prvič, pravijo — tudi maturantski ples. Obleke, ples, zabava, konec nekega časa, brezbrižnosti.
Tako so plesali maturanti Srednje družboslovne in ekonomske šole v Murski Soboti v hotelu Diana minulo soboto. Ob programu, ki ga je vodil Saša Županek, so dijaki odplesali enkraten ples, ki bo ostal v spominu na čase, ko je bila pomembna le šola .. .
foto: N. Juhnov
Družabno srečanje v domu oskrbovancev
Rdeči križ krajevne skupnosti Radenci je z mladimi osnovne šole za ostarele v Domu oskrbovancev v Rakičanu pripravil družabno srečanje.
Učenci so se navdušili z glasbenimi točkami in prisrčno igrico, varovancem pa je spregovorila predsednica radenskega Rdečega križa, Danica Štrucelj. Med drugim se je osebju doma zahvalila za dobro in vestno delo.
Rdeči križ v Radencih je začel spet delovati šele pred časom in zastavili so si obsežen program dela. Obiskujejo ostarele in pomoči potrebne, pri tem pa jim veliko pomagajo podmladkarji te humanitarne organizacije, saj ostarelim prinašajo drva, hrano ter drugo. Aktivno so se vključili tudi v zbiranje pomoči za poplavljence. Vodilo jim je: v njihovi krajevni skupnosti ne sme nihče ostati osamljen, pozabljen ali brez pomoči sočloveka.
Družabno srečanje pripravljajo še za varovance Lukavec in Trat.
mh
Marec — mesec žena, mater, deklet
Udeleženke koncerta v Čren-šovcih je prijetno presenetila razstava kvašenega peciva, ki so jo z velikim veseljem pripravile starejše gospodinje. Prijetno so dišali gibanice, krapci, koruzne pogače z makom in jabolki, bider, kiflini, rečike in še in še. Kos za kosom je bil na pokušini. Potem pa so že bili na odru člani moškega komornega zbora iz Belti-nec pod vodstvom zborovodje gospoda Grleca in z enournim koncertom življenje spremenili v
eno samo pesem, srečo, spomine, veselje in ljubezen. V soboto, 23. marca, pa se bomo v Čren-šovcih zopet zbrali na kulturnem večeru. V predprostoru dvorane bodo na ogled izvirni izdelki domače obrti. Po ogledu razstave pa bo prijeten večer ob pesmi, igranju, plesu. Šolarji, vaški pevski zbor in mladi krščanski demokrati bodo ob materinskem dnevu razveselili vse, ki se bodo zbrali v dvorani.
Marta R.
Popravek
V prejšnji številki Vestnika je nastala napaka v prispevku Uspel referendum na 18. strani. V referendumskem programu namreč na Kapci ne načrtujejo gradnje mrliške vežice, kot smo poročali. Za najtako se opravičujemo.
15. MAREC
Pripadniki madžarske narodnosti že vrsto let praznujejo 15. marec kot svoj kulturni praznik. To je spomin na dogodke v revolucionarnih letih 1848 in 1849, na Petofija in njegovo pesem Vstani, Madžar, na Lajosa Kossutha, torej na čase, ko se je hotenje in hrepenenje naroda, ki se je naselil v osrčju Panonske nižine, združilo s snovanjem največjega madžarskega poeta. Zato je 15. marec za Madžare kulturni in hkrati nacionalni praznik.
Madžari iz Pomurja se toliko bolj zavedajo pomena kulture in negovanja maternega jezika pri ohranjanju svoje identitete in krepitvi
narodnostne zavesti. To je pokazala tudi letošnja osrednja proslava v nabito polni dvorani kulturnega doma v Dobrovniku. V pestrem kulturnem programu so nastopile skoraj vse delujoče skupine z narodnostno mešanega območja v lendavski in soboški občini, od folklorne skupine iz Pinc, genterovskih citrarjev, študentov mariborske Pedagoške fakultete in dijaki lendavske srednje šole, pevskega zbora iz tri-mlinov in še bi lahko naštevali.
Prireditve so se udeležili tudi gostje iz Madžarske, tako predstavnica manjšinskega oddelka ministrstva za prosveto in kulturo, predstavniki Svetovne zveze Madžarov in še nekateri kulturniki. Slavnostna govornika sta bila predsednik skupščine občine Lendava Ciril Pucko in predsednica soboške občinske narodnostne skupnosti Rozsa Kercsmar.
NOVI OBJEKT NK BELTINKE — Prizadevni nogometni delavci v Beltincih ne mirujejo. Pred pričetkom spomladanskega dela prvenstva so ob nogometnem igrišču postavili lepo urejen objekt za točenje pijač obiskovalcem nogometnih tekem. Objekt je primerno oddaljen od nogometnega igrišča, kakor pač to zahtevajo predpisi. V kratkem pa bodo v Beltincih začeli urejati pomožno nogometno igrišče in tako razbremenili sedanje, na katerem igrajo prvenstvene tekme. Dolgoročno pa v Beltincih razmišljajo tudi o gradnji tribun. Vendr si te naložbe v sedanjih razmerah ne morejo privoščiti, čeprav bi tako kot pri vseh dosedanjih gradnjah lahko veliko opravili s prostovoljnim delom.
Foto: F. Maučec
Murska Sobota, Ciril-Metodova ulica 50,
tel : (069) 22 219, 22 809, 21 136
Telefaks: (069) 21 136
Za prvo osemletko — proti kanalu
Kidričeva 33 a, MURSKA SOBOTA
Z veseljem sporočamo, da imamo v obeh prodajalnah spet izjemno bogato ponudbo novih modelov domačih izdelovalcev in uvoženih iz Nemčije in Francije I
Po ugodnih cenah prodajamo:
•	oblačila RIO iz Nemčije
•	modna oblačila iz Francije
•	usnjene izdelke Utoka in drugih izdelovalcev
•	usnjene torbice in denarnice
•	uvoženo žensko in moško perilo
•	druga oblačila in modne dodatke za vse okuse
VSA OBLAČILA, KI SO KUPLJENA PR> NAS, VAM ŠE VEDNO POPRAVIMO BREZPLAČNO!
Možnost obročnega plačila!
Želijo vam. lepo pomlad!
odsev mladosti
Pomlad
Šopek rož
Pomlad se začne 21. marca. Spomladi cvetijo zvončki, mačice, vijolice, trobentice . . . Ljudje delajo na poljih, v vrtovih, sadovnjakih in vinogradih. Tudi moja mama bo sadila na vrtu papriko, paradižnik in drugo zelenjavo. Kmalu bo spet vse ozelenelo in zadišalo po cvetoči pomladi.	Tadeja Hozjan, 4. r„
OŠ Odranci
SKRITA RISBA
»V 9. številki Vestnika je prišlo do pomote!« nas je opozorila MARINA HUBER, učenka 3. razreda OŠ KUZMA. Ta pripomba pa se nanaša na risbo, za katero smo napisali, da nam jo je poslala Simona Ferjanič. Najbrž je res tako in opravičujemo se. Ker pa to morda ni dovolj, pa tudi zaradi dobre risbe, smo tokrat še enkrat izbrali Marinin izdelek. Navdušil nas je tudi učenec 2. razreda ROBI KRAJNC IZ GORNJE RADGONE (kot po navadi).
DURI kRAl
Zdaj, ko smo vas že kar precej ogreli za odkrivanje skritih risb, je čas, da vam zadamo nekoliko težjo nalogo. Ali pa tudi ne? Odkrite risbe pošljite na naš naslov do prihodnjega četrtka. Tudi šaljive so lahko.
za mamo
Osmi marec je dan žena. Tedaj se spomnimo svojim mam, babic in tet.
V Sloveniji so mamice lahko mirno praznovale. Če so bile v službi, so lahko prej šle domov. Doma jih je že čakalo presenečenje. Njihovi otroci so jim prinesli šopek rož in jim čestitali za praznik. Vendar vseh mamic ni čakalo takšno presenečenje. Nekateri možje so prišli domov vinjeni. Namesto da bi svoji ženi čestitali za njen praznik, so jo pretepli. Ta žena ni čutila nikakršnega spoštovanja. V zalivu, kjer se je pravkar končala vojna, so mamice žalostne. Nekatere so ostale brez mož in celo brez otrok. Za druge pa je konec vojne vesel dogodek. Pri nas doma smo mamicam pripravili proslavo, bile so zelo srečne.
Pa vendar nam mamice na tem svetu pomenijo zelo veliko. Zato jih spoštujmo.
Fredi Novak, 6. a, pri Ljutomeru OŠ Križevci
Kaj veliko o ljubezni še ne vem. Kar sem slišala od starejših, videla na filmih in kar mislim sedaj, je črno na belem napisano.
Ljubezen
temni prea oim. useba, ki smo jo ljubili, nas je pustila z lepimi spomini, a mnogokrat s solznimi očmi.
Človek se večkrat zaljubi. Nekatere osebe ostanejo
Vsak pride v najstniška leta. To so tista leta, ko kot pepel rahel spomin na preteklo ljubezen, druge človek prestreže prve ljubezenske poglede, ko prvič pa kot biser jutranje rose v jasnem vzbujanju spomi-začuti, kaj je ljubezen, saj je to del človeka, del ži- .
vljenja, ki jo sladkajo goreči poljubi.
nov.
.. „	..	pa me še čaka v ljubezni, bo razkril čas pri-
Kadarje človek zaljubljen, 'vidi svet okrog sebe ro- hodnosti.	Monika H obor 6 c
OŠ Draga Lugariča, Lendava
znat, ni razočaranj ne tesnob. Večkrat pa se nam za-
Navezal
sem se
$
S
5

o
s
0> ž
J
S
GESTAPOVSCINA
Naša doplimatska služba je takoj sporočila v Beograd, tam so ponudbo sprejeli, določili, kdo in kdaj se bo v Grazu/ Gradcu srečal z bivšim gestapovcem in koliko denarja bo imel s seboj. Mislim, da je bila za izvedbo določena Udba. Naš je šel na zmenek, bivšega gestapovca pa nikjer. Ni prišel. Naši so razmišljali, le kaj se je zgodilo, potem pa zvedeli, da je človek takrat, ko bi se moral srečati z našim, že plaval mrtev v kanalu.
Jaz bi dejal takole: hudo visoko so morali biti tisti, za katere bi lahko bivša gestapovska duša povedala, da je bilo zaradi njih vredno ubiti človeka. Hudo visoko, pa tudi zelo, zelo blizu virov, kjer so lahko izvedeli, da bomo kupili nekaj takega.
Gotovo pa ni šlo za Miho. Mihe takrat že dolgo, dolgo ni bilo več. To je vse.
Vse in nič drugega, razen še to, kar mi je dejal nekoč nekdo ob knjigi Beli bregovi Pohorja. Vsevedno se mi je smejal, ker je tam notri grozen prizor, kako nemški oficir z žico stiska ženski vrat, jo davi, da bi nekaj povedala. »Res je bilo tako,« mi je dejal ta vsevednež, ki mu lahko verjamem ali pa ne,« le da ni šlo za Nemce, ampak je to počel ta. ki je to napisal .. .«
Jaz pa, ko sem imel vsevedni napad, sem šel brat to knjigo in še neko drugo, sploh vse, kar je neki srbski pisatelj, ki je bil med vojno na Pohorju in seveda še ne pisatelj, napisal o Izdajalcu. To ga sploh zelo muči. Bral sem in bral potem pa sem si ob knjigi, v kateri pisatelj opisuje, kako je iz nemškega taborišča pobegnil v partizane na Pohorju, rekel nekako takole:
»Če drži, kar so me naučili v šoli in v Službi državne varnosti, če je res, da bo dobra analiza pol odgovora, potem upam že iz te knjige povedati, kdaj je ta kasnejši heroj začel delati za gestapo ...« Toda tega zdaj ne bi upal več trditi, saj se človek počasi strezni, še manj pa, da je bil med najvišjimi na Pohorju en sam gestapovec. Nekdo bo dejal, kaj pa ima to opraviti
z nesrečnim groznim puklavim Mihom, jaz pa pravim, da je prav to tisto. Ja, to je tisto!

Izviren, avtorski prispevek Janeza J. Švajncerja iz prejšnjega nadaljevanja je — kot sam pravi — »napisan malce pitijsko, toda drugače ne morem. Mogoče sem šel celo predaleč. Pri tem ne mislim na Miho . ..«
Dodali bi: kdor hoče in more, bo že razumel. In to velja za celoten podlistek.
Od oktobra 1943 do aprila 1944 je Bogdan Hrovat-Pukla-sti Miha šef kontrašpijonažne službe v Pohorskem odredu in XI. brigadi Miloša Zidanška. To je hkrati obdobje, ko se razvija t. i. pohorska afera (proces), zadeva, o čemer so nam dali v zgodovinskem arhivu RSNZ v Ljubljani na razpolago obsežno gradivo — Oznino rekonstrukcijo pohorskega procesa s 7. aprila 1951 na 15 gosto tipkanih straneh. Skušali bomo povzeti bistvene dele rekonstrukcije, ki se začne s poglavjem Potek likvidacij.
»V prvih dneh januarja 1944 so se edinice Pohorskega odreda skoncentrirale nad Ribnico na Pohorju. Razlog te koncentracije je bil v tem, da se je takrat pripravljala preformacija odreda v brigado, in so v ta namen prišli tja iz štaba IV. operativne cone polkovnik Ribičič Mitja-Ciril, podpolkovnik Čižmek Boris-Bor ter Tlaker Ivan-Luka, član PK VOS-a za Severno Slovenijo. Dne 8. 1. 1944 (ob strani besedila je pripis: prav 7. I. 44 — op. B. Ž.) je bila nato ustanovljena XI. SNO-UB Miloša Zidanška.
Omenjeni člani štaba cone so se pred prihodom v Pohorski odred mudili pri Koroškem odredu, kjer so izvršili zaslišanje dveh partizanov, ki sta bila osumljena, da sta plavogardi-stična vrinjenca. Iz njunih zaslišanj je izhajalo, da so vsi partizani, ki prihajajo iz Slovenskih Goric, plavogardisti-čno usmerjeni, nakazano pa je bilo, da bo prišla od tam še ena skupina v partizane, ki bo že , obstoječi organizaciji v edinici
pomagala izvesti udar na štab' in edinico predati Nemcem.:'-Ko so prišli člani štaba cone v štab Pohorskega odreda, ki je bil nastanjen pri kmetu Urbancu nad Ribnico, je prispela tjakaj pravkar tudi skupina novih mobilizirancev iz Slovenskih Goric, ki jo je pripeljal kurir Vukovič Vinko-Guzej. Ker se je predpostavljalo, da gre tu za najavljeno skupino plavogardi-stov, so bili vsi novodošli takoj aretirani in so jih začeli zasliševati. Istočasno so bili aretirani nekateri partizani iz edinice, ki so bili že preje osumljeni pla-vogardizma. Tudi ti so bili pripeljani v hišo kmeta Urbanca in tamkaj skupaj z novodošleci zasliševanj.
Domenjeno je bilo, da bodo vodili zaslišanja Tlaker Ivan-Luka, član PK VOS-a, Pogla-
na mucka
Pri dedku imamo majhnega muca. No, ni več ravno majhen. Zavaljeno telo ima na kratkih nogah in ves je porasel z gladko, črno dlako. Tu pa tam ima belo liso. Njegova dlaka je še posebno mehka in gosta pozimi. Zanimiv je njegov rep. Kadar je dobre volje in se dobrika, mahlja z njim sem in tja in tudi zamolklo prede. Dostikrat prav čaka, da ga pobožam ali dvignem v naročje in mu z roko mršim dlako ter ga tu pa tam pocukam za uho. Nikoli ne praska in ne grize. Ko je v bližini sosedov pes, pa se sliši iz njegovega gobčka čudno pihanje. Njegov visoko dvignjeni rep je zelo našopirjen — to je tudi znak, da je bojno razpoložen, in če bo potrebno, se bo zakadil tudi v psa. Rad je vse, še posebno surovo in čisto navadno koruzo. Dedek pravi, da nas težko pričakuje. Ko zasliši brnenje našega avtomobila na dvorišču, se kmalu prikaže tudi on. Sprejme nas s svojim veselim mijavkanjem, dobrikanjem okrog nog in mahanjem z repom.
Škoda bi bilo, če bi ga izgubili, kajti zelo pridno lovi miši in voluharje po vrtu.
Gregor Maučec, 5. a, Edvard Kardelj, Murska Sobota
POSTELJA
Zagledam se vanjo in naenkrat se mi srce ustavi. Premišljujem, kako mora trpeti, ko skačem po njej, ko se ponoči obračam. Premišljujem, kaj če ima tudi ona srce, če jo vse to boli, ko skačem, se obračam . . .
Sprašujem se, če je sploh koristna. Kje bi spala, če je ne bi imela? Kje bi sanjala? Če na svetu ne bi bilo postelj, kje bi spali? Na tleh, na oblaku, na omari .. .
Kaj delajo otroci, ki nimajo postelj? Sploh vejo, kaj je postelja? Mi, otroci, ki imamo postelje, se lahko sprašujemo, kaj bi bilo, če ne bi imeli postelj. Tisti, ki jih pa nimajo, pa jim to sploh ne pride’na misel.
Lidija Lopert, 6. a, OŠ Bogojina
BU SEM ŠMLJA M2*1-*
RA5c' 1» KAPO, ČEVLJE
tfn PtAJC ih UVUt it UL ROKAVICE. Zr/SKA Blasom h* K
BAKOVCI
HA** »2*
FALI VESTE
Pravilen odgovor na 10. vprašanje (Za katero jezero domnevajo, da je najstarejše v Evropi?) je bil naveden podčrko »a«, torej gre za Ohridsko jezero. Večina vas je to tudi pravilno zaokrožila, tako tudi Majda Markoč iz Dolnjih Slaveč, ki
smo jo izžrebali za nagrado Knjigarne in papirnice Dobra knji-Murska Sobota. Čestitamo!
ga
12. vprašanje: Koliko rek je v Jugoslaviji?
a) Okrog 450
b) Okrog 1.200
c) Okrog 2.000
Zaokrožite pravilen odgovor in ga pošljite do 28. marca
BRANKO ŽUNEC
Od močnih ne zahtevamo, da jih peče slaba vest, temveč le, da "bi imeli vest.
jen Drago, komandant odreda ter Vojinovič Aleksander-Vo-jin, namestnik komisarja odreda. Po Vojinovičevih navedbah so prisostvovali zaslišanjem še Ribičič Mitja-Ciril, Čižmek Bo-ris-Bor, namestnik komandanta odreda Vincenc Janko-Har-kov, pooblaščenec VOS-a v odredu Hrovat Bogdan-Miha. in verjetno še nekateri, ki pa jih Vojinovič ne navaja, ker se jih ne spominja. Glavni zasliševa-lec je bil Tlaker, ki je vodil tudi zapisnike in jih sopodpisoval z zaslišanci. Zasliševali so v dveh sosednjih sobah v podstrešju Urbančeve hiše. Zasliševance so imeli delno v sobah, deloma so pa čakali pod stražo na hodniku. Vsekakor je imela večina zasliševancev možnost izpovedi ostalih in tako vedeti, za kaj gre oz. kaj hočejo zasliševalci vedeti. Zasliševanje se je vršilo s pretepanjem in mučenjem in je eden od zaslišancev (Dunaj)
IZ PISMA MILETA PAVLINA
Z daljšim pisanjem se nam je oglasil avtor spornega tor-zo-romana Skrivnost Šimnove smrti, romana o BH/PM. Objavljamo značilnejši odlomek: »Ne bodite krivični do Matije Mačka'in ga ne slikajte kot hudiča, ki je pobijal na kupe nedolžnih. Predvsem je bil Maček le kolesce v stroju. Nad seboj je imel še precejšnjo piramido iz politbirojev CK KPJ in CK KPS. Po vojni sem se z raznimi ljudmi veliko pogovarjal o načinu delovanja Ozne v tistih časih _po vojni, ko me ni bilo v Jugoslaviji. Maček je le izbral primerne ljudi in jim omogočil, da so spoznali nekaj temeljnih prvin policijskega delovanja. Nazadnje je poslal posameznike na določena območja, kjer so delovali v skladu z dokaj širokimi pooblastili in ob veliki decentralizaciji odločanja. Zato je bilo odvisno, kako široko bo šel kdo pri pobijanju, od vsakega posameznika oz. njegovega značaja. Morda je Maček prejemal le poročila o številu pobitih in o najbolj pomembnih. Toda tako je bilo le malo časa, potem so začela delovati razna sodišča, ki so razsojala tako ali drugače, kljub velikim pomanjkljivostim v postopku. Zato bi Mačku verjel, če bi rekel, da je kaj malo vedel o dogajanju npr. v takrat daljnem Prekmurju. Pooblaščenec Ozne je bil dejansko nedotakljiv in so ga premestili, odstavili ali kaznovali le na podlagi hudih in pogostih pritožb, kar se je večkrat zgodilo, med drugim tudi v primeru BH/PM, o čemer pišem v svoji knjigi. Tudi število žrtev »pohorske afgre< in prvega povojnega časa v Prekmurju se mi zdi glede na Številčnost prebivalstva oz. na statistično metodo pretiran. Da je »pohorska afera< terjala 700 žrtev, je izjavil »pod gasom< neki takratni brigadni komandant. Po mojem bi jo lahko znižali vsaj za polovico. Tudi glede števila 700 pobitih v Prekmurju je po mojem prav, če odbijete zadnjo ničlo glede na število prebivalstva leta 1945. Poleg tega tam ni bilo bele garde in je odpadel ta razlog za represalije. Bilo pa je nekaj vaških ovaduhov madžarskih fašističnih oblasti, raznih priganjačev in drugih takih. Sicer pa imajo na matični službi skoraj vse podatke, kje m kdaj je kdo izginil.«
od muk umrl. Pri mučenju sta bila najbolj aktivna Vojin in Harkov, ki sta večino zasliševancev najprej sama obdelovala in mučila v prvi sobi, nato pa jih pošiljala v drugo sobo v Tlakerju, ki je zaslišanje formalno zaključil in sestavil zapisnik. Okolnosti, v katerih so se zaslišanja vršila, govore za to, da so bile zasliševalcem njihove izjave sugerirane, kar je razvidno tudi iz ohranjenih zapisnikov zaslišanj. Vsak je izpovedal to, kar so mu zasliševalci položili na jezik in kar je slišal, da so bili spraševani in so izpovedali ostali zaslišanci. Kot plavogardiste so označevali vse svoje znance in zveze iz OF ter nakazovali obstoj pla-vogardistične organizacije v edinici, medsebojno povezovanje in razspoznavanje s svetinjicami, podobicami itd. in izjavljali o plavogardizmu to, kar so kjerkoli slučajno slišali. Zapisniki so kratki, par vrst, le Vukovičev dela izjemo, ki ga je tri strani in v katerem je z bohotno fantazijo, ki mu je lastna — kot je o njem znano — označil vse svoje zveze z OF in vse, s katerimi je prišel kakorkoli v stik, za pripadnike pla-vogardistične organizacije. O vseh in za vsakogar si je izmislil vse mogoče kombinacije in naklepe ter vse to podal v zapisnik. Po Lupševi izjavi Vukovič ni bil mučen.
Skupno je bilo ta dan zaslišanih 12 (pravilno — 11 op. B. Ž.) in sicer:
BRKO - ČETNI KOMI-
SAR,
DUNAJ ALOJZ-JASTREB iz Cezanjevcev pri Ljutomeru,
LUPŠA JANEZ-DANILO iz
Murščaka pri mlinar,
ŠTUHEC LEK iz Male pomočnik,
Slatini Radenci,
MARTIN-PR-
Nedelje, krojaški
KIRCSH KARL-DRAGO iz Maribora, študent,
PLEVNIK FELIKS-LOVEC
iz Josipdola, najemnik, VUKOVIČ
VINKO-GU-
ZEJ, pekovski pomočnik iz Male Nedelje,
HOJS FRIDERIK - iz Male Nedelje, ekonom.
PLOJ MILAN — iz Ptuja, uradnik,
RAJŠP LUDVIK - iz Godeva pri Sv. Lenartu, posestnik,
MAJHEN MAKSIMILJAN — iz Maribora, agronom ...
Zasliševanja so trajala preko celega dneva. Ze pod mrak je pritekel na podstrešje Urbančeve hiše Čepič Maks-Iztok, takrat politkomisar v I. bataljonu, ter zavpil, da so v bližini Nemci. Sledila je zmeda, ki sta jo izkoristila Lupša in Vukovič, edina od zaslišancev, ki nista bila zvezana, nahajala pa sta se v prvi sobi, in — pobegnila. Ko so opazili njun beg, so začeli streljati za njima, vendar se jima je posrečilo pobegniti v bližnji gozd. Po izjavi Lupše Jane-za-Danila sta bila v tem času že mrtva Dunaj in Štuhec, ki sta umrla za mukami. V trenutku pa, ko je javil Čepič bližanje Nemcev, pravi Lupša, da je Vojin dal Štuhecu dva strela v glavo in nato odšel v drugo sobo, kjer se je takoj tudi začelo streljanje. Po Vojinovičevi izjavi sta ostalo sedmerico likvidirala on in Tlaker, pravi pa, da se ne spominja, kdo od njiju je dal prvi ta predlog, sicer pa, da sta že preje o tem govorila, da jih bo treba po mučenju vsekakor likvidirati, ker bi sicer mogel priti kdo v roke Nemcem in izdati, kar je videl in slišal.
Vest o bližanju Nemcev ni bila resnična. Vsekakor je šlo za provokacijo in je padel sum na Čepič Maksa-Iztoka, ki je o vest prinesel in razširil. Čepič Maks je bil poleti 1941 v takratni mariborski provali med prvimi aretiran in nato poslan v Mauthausen, od koder je bil po 6 mesecih izpuščen in šel poleti 1943 v partizane. Čepič je bil nekaj tednov po Pohorskem procesu likvidiran od PK VOS-a kot gestapovski agent.
Ko seje zmeda polegla, so znosili mrtvece v bližnji senik in vse skupaj zažgali. Zoglenela trupla so pozneje našli Nemci.
Vse to se je vršilo 4. 1. 1944 v hiši kmeta Urbanca pri Ribnici na Pohorju. Likvidiranih je bilo 9 partizanov oz. novih mobilizirancev. Med zasliševanjem in likvidacijami so se nahajali člani Urbančeve hiše v njej, ko pa so odnesli mrtvece, je morala Urbančeva dekla očistiti okrvavljena tla in stopnice.
Od obeh ubežnikov seje Vukovič takoj javil najbližji nemški orožniški postaji in podal obširne izpovedi. Pozneje je postal aktiven gestapovski agent. Lupša Janez je pribežal že naslednjega dne v Maribor k sestri in se tam skril. Pozneje je odšel na Madžarsko, kjer so ga Nemci zajeli in poslali v nemško vojsko.«
(nadaljevanje prihodnjič)
Vestnik, 21. marec 1991
Stran 21
pisma, mnenja, stališča
Spoštovani tovariši
in gospodje!
Prosim današnje gospode naj pustijo dosedanje tovariše lepo na miru, ker so ti gospodje bili prav takšni tovariši, kot so ostali stari tovariši. Raje se naj ti gospodje ubadajo z gospodarsko politiko, ne da obrekujejo tovariše, kakor tudi samega sebe, ker to kaj se je dogajalo, se ne more dogajati pri delavcu, ampak samo na taki birokratski način kak se je do zdaj delalo, samo so si imena spremenili in nič drugega pa en drugega po domače povedano pikajo, a za gospodarstvo pa baš me briga. Lepo je priti na položaj, če imaš strica ali teto na občini. Lepo je priti z .novinarja do direktorja in potem iz novinarske in direktorske strani na občino pamet solit tistim s katerimi leta pa leta skupaj glodajo K. P. A zdaj pa mu polena mečejo pod noge. S takim dejanjem ne bo prišla nobena demokracija samo mržnja in po mržnji bo pa prišlo tisto, kaj je prišlo leta 1945 pa do 1954/55 in še kaj. Kaj pomaga predsednik, če je glih tak bil K. P. a zdaj je pa sukni preoblekel pa je v Demosu. če v K. P. ni bil dober, ne bo niti v Demosu dober. Ampak od predsednika skupščine in izvršnega sveta pa vse niže in niže so vsi skupaj bili v K. P. in že takrat so si nakopali in zdaj v Demosu isto tako si bodo nakopali. Delavec je bil revež in bo revež. Naj si vlada vsede za mizo in ^i naj vzame akte v roke in reče dosti je metanja pod noge in naj začne gospodariti na svojem oziroma, če hočemo biti svoja država. Dajmo ljudem delo, da bomo lahko živeli mi in delavci. Ne da meljemo prazno slamo in eden drugega vlečemo za kravate od govorilnega odra, češ da ni pravilna tvoja beseda, moja je boljša.
Kaj pomaga veliko strank pa nevem koliko poslancev, če se ne pogovarjajo o gospodarstvu ampak politiko meljejo. Zakaj smo kupili orožje, delavce pa smo odpustili? To se pravi, da delavec nič ni vreden. Je orožje več vredno, kak pa delavec? Delavec nima nobene pravice do ničesar, ampak če je kaj dolžan, ga izterjate duplo in še na sodišče ga date.
Da končam in še enkrat rečem: gospodje pustite tovariše pri miru, kjer smo od tovarišev vsi živeli, vi gospodje glih tak kak mi tovariši! Pri tovariših smo imeli zagarantirano delo in kruh, a pri gospodih pa nimamo ne dela in ne kruha.
Bodimo realni in vsedimo za mizo in začnimo gospodariti in upam, da bo počasi šlo naprej. Samo ne mečimo stare akte in drugo drugemu pod noge.
Bodite pozdravljeni tovariši in gospodje in gospe.
S spoštovanjem Jože Porš iz Murske Sobote, Lendavska 17/a
UPOKOJENCI RADGONSKE OBČINE
Proti samoprispevku
Med zadnjim sedemurnim zasedanjem radgonske skupščine je bil na dnevnem redu referendumski program — razpis ponovnega občinskega samoprispevka. Izrečeno je bilo veliko pripomb in predlogov.
To in vse česte razprave ter časopisni članki z raznimi naslovi, o problematiki »odvečnih« Upokojencev v današnji družbi, je vzpodbudilo vsa štiri društva upokojencev ter društva invalidov, da reagirajo na ponovni razpis občinskega samoprispevka. Pred dnevi je II-člansko delegacijo upokojencev sprejel predsednik občinskega IS, kateremu so posredovali mnenja širšega kroga upokojencev. Kritično so iznesli, kako da nova vlada ne opušča »dediščino« realsocializma, še posebno, ko so bile obljube, da takšnega načina zbiranja sredstev in obremenjevanja občanov, več ne bo. To je tudi priznal sam predsednik, ko je po izvolitvi preuranjeno obljubljal, danes pa vidi, da vetja še vedno geslo »če imaš kai sam dobiš iz vrha«.
Delegacija se podrobno'ni spuščala v program referenduma, vendar so dali pripombo ali so za današnji čas sploh primerni planirani objekti, ki ne vračajo ekonomskega efekta. Pri pogovoru niso mogli mimo namenskega zbiranja sredstev za ceste ter novo manipulacijo s temi sredstvi, v obliki davka, torej v skupni košari. Spraševali so se ali je danes še prisotna varnost človeka na naših cestah, na Štajerskem in Pomurju, ki so najslabše.
Upokojenci razumejo sedanje gospodarske težave in dokler ne bomo izplavali iz teh kalnih voda, ne morejo kaj več pričakovati od družbe. Zato so mnenja, da se ne razpisuje občinski samoprispevek. Očitno so dali vedeti, da okrog 3.000 volivcev — upokojencev, morda nekaj posameznikov, ne bo glasovalo »ZA«. Gradnja vseh dobrin naj se usmerja preko sistema davkov kot je to v drugih državah h katerim se vse bolj nagibamo s klicem na leto 1992.
J. Kos
DEMOKRACIJA IN OBLAST NA POMURSKIH TLEH
Iz tedna v teden spremljamo ostro polemiko o demokraciji oziroma nedemokraciji med predstavniki nove in bivše oblasti. Mnenje večine ljudi med katerimi živim, o stari pa tudi novi oblasti v Pomurju, ni ugodno. S staro oblastjo nismo bili zadovoljni, ker je bila totalitarna, temelječa na enopartijskem sistemu in ni bila demokratično izvoljena. Prav tako smo zmeraj manj zadovoljni s posameznimi ukrepi nove oblasti, ki se nikakor ne more izkazati z otipljivimi dosežki in svoje neuspehe nenehno zagovarja z napakami predhodnih garnitur.
V času stare enopartijske oblasti so vsemogočne družbeno politične organizacije na čelu z ZK odločale o vsaki pomembnejši stvari v občini — predvsem o vseh kadrovskih odločitvah. Zaupanja vrednim, oblasti predanim, povzpetnežem, ki so redno kontaktirali z občinskim komitejem, oziroma sekretarjem ZK in tam s skupnimi močmi reševali vsako zagato, ki se je dogodila v delovni organizaciji, je bilo dovoljeno marsikaj. Tem se ni moglo dogoditi nič slabega. Če pa si bil med tistimi, ki niso bili pripravljeni hoditi po svoje mnenje na družbeno politične organizacije, poleg tega pa še izrazil nestrinjanje z nepravilnostmi ali krivicami, ki so jih povzročali oblastniki ali njim predani kadri, je bilo hitro po tebi.
Kljub temu pa so tudi med staro oblastno strukturo bili ljudje, ki so se zavedali nedemokratičnosti in marsikdaj krivičnosti tedanjega režima. Ti so se zavzemali za evolucijo stare družbene ureditve v drugačno, ljudem bolj prijazno, demokratično družbo. Brez tega ne bi bilo svobodnih volitev. Tega se večina navadnih ljudi dobro zaveda. To potrjuje tudi velika popularnost Milana Kučana pri vseh javno mnenjskih raziskavah.
Veliko smo pričakovali od novih oblasti, izvoljenih na prvih svobodnih volitvah po vojni. Pričakovali smo družbo, ki se bo približala neki višji če že ne visoki stopnji socialne pravičnosti in varnosti. Prvaki strank zmagovite koalicije so namreč v svojih predvolilnih obljubah govorili o socialno pravični državi, o blaginji, o tržno in socialno naravnanem trgu. Kljub temu pa nismo pričakovali, da bi se nam začela cediti mleko in med, kot je naiv-noneresna izjava iz polemike, citiram: »Če bi mi sedaj v trenutku lahko prekinili s preteklostjo, bi se nam začela cediti mleko in med, ne pa revščina in nezadovoljstvo.« Take države ni, niti med najbolj razvitimi. Dogodilo pa se je, da je mnogim od prejšnjih kadrov odlično uspelo obrniti plašč po vetru. Tej prejšnji eliti, ki se je identificirala z novo, tako uspeva ohranjati in še povečevati svoje privilegije. Sprejema
Zadnje čase, ko smo navajeni na nenehne spremembe, s tem, pa tudi na določene strese, nas tudi v šolstvu nič kaj več ne prizadene. Mnenja sem, da smo učitelji tisti, kateri se pač moramo, hočeš ali nočeš, prilagajati trenutnim razmeram, ki vladajo na področju šolstva in na sploh.
Na vsak način hočemo (prej -kot želimo) v to ljubo Evropo, a žal ugotavljamo, da nam to nič kaj ne uspeva. Prepričan sem,.da je nekaj podobnega tudi v šolstvu.* Radi bi bili moderni, pa pozabljamo, da živimo v zelo skromnih razmerah (vsaj v večini primerov), da, bi to bili. Z določenimi poizskusi smo uspeli (čas bo dokazal,
Na osnovi sklepa časopisno-radijskga sveta Vestnika in Radia Murska Sobota slovenski program na seji 28. julija 1988 si Uredništvo pridržuje pravico, da v skladu z 7-akonom o javnem obveščanju, sprejeto vsebinsko zasnovo Vestnika in v skladu z materialnimi možnostmi objavo posameznega pisma, mnenja ali stališča odkloni, pismo skrajša, ali samo povzame družbeno pomembne odlomke. Kopij tekstov ne objavljamo.
Objava pisma, mnenja ali stališča še ne pomeni, da se uredništvo z vsebino strinja. Prispevki na tej strani niso lektorirani.
se namreč taka delovna zakonodaja, ki delavce spreminja v brezpravno »rajo«. Vodilnih struktur pa kljub visokim plačam ne motivira ali obvezuje v ničemer. Nekateri oblastniki se zaradi tega obnašajo kot lastniki tovarn pred šestdesetimi leti. Delavski sveti, če že so, ne delujejo kot kontrolni organ, ampak so marsikje le podaljšana roka. O sindikatih in njihovi vlogi pa sploh ni vredno govoriti. Predstavniki oblasti v razpravah sicer še zmeraj govorijo o znanju, o socialni pravičnosti, vendar je to le deklarativno, v praksi pa zmeraj bolj daleč. Gospodarstvo je zmeraj bolj na kolenih. Število stečajev, in nezaposlenih hitro narašča. Izgleda, da nihče ne razmišlja v kakšen položaj je potisnjen delavec in njegova družina, ko postane brezposeln. Kljub temu pa v mnogih neproizvodnih in nekaterih proizvodnih organizacijah, ki so na robu obstoja, si elite delijo visoke plače. Razlike so velike, kot jih v sedaj razvitih državah v fazi njihovega razvoja daleč ni bilo. V porušeni Nemčiji, po vojni, Ludvig Erhard ni ustvarjal nemški Wirtschafts-wunder s tako visokimi razlikami v plačah, čeprav tedaj tam ni bilo toliko brezposelnih in brezperspektivnih ljudi.
Brezperspektivnost je v Pomurju zmeraj bolj prisotna pri vedno večjem številu ljudi. Na Goričkem, posebno v vzhodnem predelu Goričkega je to opazno že zelo dolgo. Demografsko praznenje prostora je tu že vrsto let tako očitno, da je več vasi eksistenčno ogroženih. V teh vaseh je ostalo le nekaj starejšega prebivalstva.
Fertilni del prebivalstva pa se je izselil. Tu smo izgubili celo že-ležniško progo, čeprav ima železnica in vsa ostala infrastruktura gospodarski pa tudi drugi, npr. poselitveni pomen. Sedaj mnogo pričakujemo od projekta GORIČKO. Upam, da ne bo imel podobne posledične usode, kot prejšnji podobni projekti. Ob primernem dohodku, bi mogoče kmetijstvu, ob pametni politiki uspelo potegniti določen del ljudi, predvsem mlajših, nazaj na kmetijo. To bi obenem zadrževa-
OB SOBOTAH V SOLO?
ali je res tako), določene še uvajamo v nekaterih šolah, ki jih imamo za »poskusne zajce«, precej pa je zaenkrat samo še napisanega, s tem pa tudi neuradnega. Učitelje nas kar precej stvari moti! O določenih smo že spregovorili, o njih tudi kaj napisali, a žal so nekatera pisma ostala v predalih. Kot bi se bali lastne sence?! Vsako
lo del pritiska delovne sile na delovna mesta v propadajoči industriji. Zaradi tega bi naj bilo kmetijstvo gospodarska, ne pa samo oskrbna dejavnost z slabo razvitim trgovsko monopolističnim trgom od pridelave do predelave ali potrošnje. Poleg tega pa bi lahko kmetijstvu priznali še druge funkcije, kot v alpskih deželah, kot so: poselitvena, ohranjanje kmečke strukture, varovanje okolja, kultura krajine in podobno.
V dnevnem časopisju sem pred kratkim zasledil članek, da sta se republiki Slovenija in Hr-vatska sporazumeli glede poteka bodoče trase avtoceste od Slovenske Bistrice do mejnega prehoda Goričan z Madžarsko preko Čakovca. Iz tega sledi, da bo Pomurje pri tem zopet izviselo. Mislim, da ni potrebno poudar-jati, kako pomembna je za gospodarsko prosperiteto dobra prometna povezava. Edino tako se približamo trgu, ki ga predstavljajo potrošni centri doma in po svetu. Brez cest, oziroma prometnih povezav bo Pomurje še naprej slabo dostopna pokrajina odrezana od tržišč. Do sedaj nisem nikjer zasledil, da bi zaradi tega 'slovensko hrvatskega cestnega sporazuma kdo od naših lokalnih veljakov, protestiral ali vsaj postavil vprašanje pristojnim republiškim organom.
Mislim, da je tudi v Pomurju potrebno več skrbi in energije posvečati gospodarskim in razvojnim problemom, vprašanjem kako premagati brezperspektivnost in stisko, kot pa polimizirati o ideološko političnih vprašanjih, ki nam dosti ne koristijo. Ob tem pa še dobivamo take delovne, davčne in druge zakone, ki stisko in brezperspektivnost in stisko, kot pa polimizirati o ideološko političnih vprašanjih, ki nam dosti ne koristijo. Ob tem pa še dobivamo take delovne, davčne in druge zakone, ki stisko in brezperspektivnost ljudi še povečujejo. Zmeraj bolj smo v položaju, da se nekaterim — maloštevilnim, že sedaj cedi mleko in med. Večini pa preostaja revščina in nezadovoljstvo. V novi demokraciji, ko smo svobodno volili, so ljudje zmeraj bolj prestrašeni in ne upajo izraziti svojega nezadovoljstva. Tisti, ki še imajo delo, se bojijo, da bodo izgubili še to malo, kar imajo. Bojijo se, da jih zaradi javno izrečenega nezadovoljstva ne bi kdo označil za nekonstruktivno, nesramno razdiralno opozicijo.
Maršik Emil, dipl. oec.
stvar radi razčistimo, zakaj potem ostajajo nekatere prikrite in to na področju. kjer bi se to sploh ne smelo zgoditi. No, to je bilo pred časom, danes pa torej moje razmišljanje o sobotah, ko naj bi učenci hodili v šolo.
Tudi sam sem bil del tiste generacije, ki je ob sobotah obiskovala pouk, žal pa je to že tako daleč nazaj, da bi se težko spomnil pozitivnih oz. negativnih lastnosti le-tega. Seveda je danes drugače pod novo oblastjo in drugimi ljudmi, predvsem pa se mi zdi (ali pa mogoče tudi ne) vse bolj napredno. Sam mislim takole! Predlog je dober in bi se ga tudi dalo izvesti v praksi', seveda pa bo tukaj potrebno upoštevati tako mnenja in predloge učiteljev, staršev kakor tudi otrok.
O teh pouka obveznih sobotah je bilo danih nekaj variant po časopisih in na radiu in najboljša ter pametna se mi zdi tista, da bi imeli pouk vsako prvo-soboto v mesecu (tako nekako imajo tudi drugi zaposleni). To naj bi bile sobote z manj rednega pouka ter več ostalimi šolskimi dejavnostmi (kulturni, naravoslovni in športni dnevi). Seveda bi se vse te sobote na-koncu šolskega leta odštele in bi tako
učenci pouk zaključili deset dni prej. Zaradi poletne vročine bi bilo to kar praktično. Zamisel je torej dobra, potrebno je samo še dobro zastaviti programe ter nato pričeti z izvajanjem le-teh. Variata o vseh delovnih sobotah je preveč naporna, čeprav naj bi bile proste npr. srede. Ta, drugi predlog, je manj sprejemljiv, saj tako učenci nimajo dovolj prostega časa tudi zase oz. za oddih z družino. Praktično je to zelo težko izvedljivo, hkrati pa tudi prenaporno. Torej sem za prvi predlog, ki bo verjetno tudi v večini dobil podporo, z njim pa se bodo strinjali tudi starši, saj imajo prav prvo soboto v veliko primerih delovni dan.
Ostanimo torej razumni pri teh reformah, ki jih načrtujemo, saj vemo, da smo se doslej že velikokrat pošteno opekli (usmerjeno izobraževanje in podobno) in ni potrebno, da bi se ponovno slabo »odrezali«, saj je to slabo prav za naše otroke, za katere pa bi morali imeti pri takšnih poizkusih več posluha, kot smo ga imeli doslej!
Bojan Macuh
Oblast nam še vedno jemlje zemljo
Edina gradnja v centru mesta M. Sobota v zadnjih nekaj mesecih je novogradnja čudne, belorumene pisane zgradbe ob Zvezni ulici, poleg že več let dobro znanega »krumpčovoga« kioska. Na istem mestu je stala, lansko leto porušena hiša z mehanično delavnico in avtopralnico. Bivši lastnik te hiše je trideset let prosil pristojne organe na občini, da bi mu dali dovoljenje za obnovo hiše na tem mestu, pa tega ni mogel izposlovati. Ob avtopralnici je začasno smel postaviti kiosk, ki naj bi služil strankam, ki bi čakale na pranje vozila. Ko je pranje vozil opustil je kiosk vzelo v najem gostinsko podjetje Zvezda in v njem uspešno cvrlo krompir in piščance. Ko je končno prejšnji lastnik dobil nadomestno parcelo na kateri je zgradil novo hišo, je bilo treba vse obstoječe objekte ob Zvezni ulici odstraniti in teren pripraviti za ureditev mesta po zazidalnem načrtu.
, Zgodilo se je pa to, da so bili vsi objekti porušeni razen tega kioska, ki je bil le začasno postavljen. Namesto tega začasnega ■■krumpčovoga« kioska je gostinsko podjetje na neznano kak način dobilo dovoljenje za zgradbo, ki je sedaj v izgradnji. Tako vsaj pravijo tisti, ki kaj vedo o tem. Znano je pa, da noben veljaven dokument ne dopušča v centru mesta tovrstne gradnje in se navadni občani in krajani mesta sprašujemo kako je mogoče, da je taka gradnja dopuščena.
Veljaven odlok o Prostorskih ureditvenih pogojih za mesto M. Sobota in okolico v centru mesta ne dopušča nobene čvrste gradnje, dokler ne bo izdelan nov zazidalni načrt, oz. po novem, Prostorski izvedbeni načrt. Poleg vzdrževanja obstoječih objektov je v centru dovoljena le začasna postavitev montažnih kioskov in stojnic
Pri tej zgradbi, ki jo gradijo že nekaj mesecev ne moremo govoriti o montažnem kiosku ali stojnici, saj so zgrajeni več kot meter globoki temelji, priključek na vodovod, kanalizacijo in elektriko, gornji del pa gradijo.že toliko čsa, kot stanovanjski blok na Lendavski ulici.
Lega kioska glede na obstoječe zgradbe vzbuja vtis popolnega nereda saj ni vzporeden niti s cesto, niti s katerokoli sosednjo zgradbo. Kaj pomeni začasna postavitev objekta pa ni nikjer definirano, toda iz izkušenj vemo, tudi iz te konkretne, da čez leta, besede začasno nihče več ne najde in bo lastnik te nove zgradbe namesto nje zahteval novo lokacijo. Verjetno bo načrt zazidave predvideval na teni mestu kakšen objekt širšega družbenega pomena, ki bi v tak center tudi spadal. Novo lokacijo bo pa takrat lastnik te zgradbbe, ki jo bo moral odstraniti, zahteval v centru mesta, pa četudi na sredi avtobusne postaje ali "ha Trgu zmage in dobil jo bo, če bo takrat pristojna oblast tudi tako nepremišljeno ravnala in odločala, kot sedanja.
Ob tem se moram dotakniti še enega vprašanja glede postavitve kioskov in tovrstnih objektov v mestu M. Sobota. Ne samo v svojem, tudi v imenu mnogih krajanov mesta postavljam vprašanje, kdo in s kakšno pravico nam odvzema naše skupne površine in jih daje v uporabo oz. trajno last posameznim interesentom? Vse zelenice, pločnike in tudi večino nest v mestu smo krajani uredili s krajevnim samoprispevkom z namenom, da jih bomo skupno vsi uporabljali za namene, za katere so določeni. Za vsak kvadratni meter ureditve smo dali svoj denar z zavetje, da urejamo naše površine, ki so bile uradno nam dane v uporabo takrat, ko smo skupno potrdili in sprejeli zazidalne načrte, v katerih je bilo točno določeno, kaj komu ali čemu pripada. V zadnjem času se pa dogaja, da se že tako premale skupne površine v blokovskih kompleksih po kosih prodajajo posameznim individualnim interesentom, za razne namene, nekateri si pa na teh površinah ob blokih smejo postavljati celo šu-pe za skladišča ipd. (Pri blokih na Lendavski ulici.) Tako se torej dogaja, da še zemljišča, ki so bila v preteklem letu odkupljena za namene širšega družbenega interesa, čez leto ali dve prodajo drugemu privatnemu lastniku za njegove privatne interese.
Ko je bila široka Titova ulica, katere širino so nam vedno zavidali ostali meščani v mestih stisnjenih ulic, do zadnjega metra na pločniku pod platanami tlakovana, urejena, opremljena s svetilkami, stojali za kolesa in z vsem drugim, z denarjem vseh nas krajanov, smo se veselili urejenosti, širine, dobrega počutja in smo z zadovoljstvom ugotavljali, da je bil dan krajevni samoprispevek v dobre namene. Toda, ko smo videli, da nam te površine zasedajo posamezniki za svoje interese, smo postali močno nejevoljni. Zato postavljamo vprašanje, s kakšno pravico nam nekdo odvzema našo zemljo? Ironija je še v tem, da nam jo odvzemajo ravno v času, ko se na veliko razpravlja, da jo bomo lastnikom vračali. To zemljo so nam odvzeli, ne da bi nas kdo kaj vprašal. Tu ni bilo javne razprave, ne sprejetja zazidalnega načrta in menimo, da so kakršnakoli dovoljenja, če so bila izdana, nezakonita, ker tudi ti kioski niso začasni ampak trajni objekti, saj so tudi priključeni na vodovod, kanalizacijo in elektriko. Predvsem pa, lastniki objektov ne razpolagajo z zemljiščem, ker zemljišče je naše. Naše bo pa vsaj takrat, dokler se ob sprejetju in obravnavi kakšnega novega načrta pozidave ne odločimo drugače in to odločitev sprejmemo z odlokom. To je naša pravica in te nam ne bi smeli odvzemati posamezni trenutni oblastniki svojevoljno in brez vsake odgovornosti. Občan mesta M. Sobota
Jože Brunec
Mirovniška farsa sredi Murske Sobote
Dogodek? Ne! Vse prej kot to. Razglašenomuziciranje, spremljano z osnovnošolskimi spisi o miru in nasmihanjem nekaterih režimskih ljudi, ki so bili prisotni.
Lokacija: izbrane nadvse premišljeno za tak »dogodek«, spomenik zmage kot stičišče rdečega režima, ki se mu je klanjal, in cr-no-belega režima, ki bi ga verjetno rad videl porušenega, morda zaradi tega, da se ne ni spominjal, kako se mu je še nedolgo tega klanjal. O kakršnemkoli sporočilu ne moremo govoriti, povedane so bile že tisočkrat slišane stvari, ki so s pomočjo love and peace transparentov in krščansko — hipijevskih popevk o miru izzvenele kot slab ponaredek hi-pijskih nemirov in shodov. Edino, kar bi veljalo pohvaliti so dijaki, ki so kljub vsemu verjeli v to, kar počenjo, v mlačnosti vsega pa je še kar zadovoljivo izpadlo simbolično prekovanje meča v plug. Vsekakor je nujno ugotoviti, da bi ta dogodek bolj spadal v predavalnico oz. v razred, kjer naj bi ta ura za mir ali kakor se že pač imenuje, ki so jo nadomestili oz. »obogatili« s tem. Na ta način bi verjetno vse skupaj funkcioniralo. Morda je bila največja slabost v tem, da so preveč poudarjali tiste, ki so bili proti mirovništvu, pozabili pa na tiste, ki so proti njemu sedaj in zadovoljni ter ponosni hvalijo »novo orožje slovenskih teritorialcev«. Vse skupaj je bilo namreč dobro
zamišljeno, funkcioniralo pa ni. Prevec stvari je bilo izpuščenih-Nihče ni povedal ničesar o vladi, ki zaradi varovanja integritete slovenskega naroda ustvarja nov policijsko — vojaški režim in vsi vemo, da je to varovanje samo izgovor. Nihče ni povedal ničesar o dvojni morali na tem področju, namreč: vsi se bojijo vojne in se borijo za mir, po drugi stra; ni pa priznanje, da želiš služiti narodu v civilu pomeni, da ni zadosti moža v tebi, da bi nosil orožje. Kljub temu pa jaz sam, k| tudi spadam med tiste, ki bi rajši skrbeli za starce in bolnike kot nosili orožje, upam trditi, da sem še vedno dovolj »moža«, ker vsak dan znova opažam, da m« na temu posvečenem mestu nekaj visi, orožja pa vseeno nočem nositi, ne za Jugoslavijo, ne za Slovenijo, ne za Kuvajt, ne za Sejšelske otoke. Za nikogar! Kljub vsemu vam bom, dijaki, iz; rekel priznanje, da ste naredili nekaj takega, čeprav dvomim, da ste to naredili vi, da vas niso zvlekli na ulice, vseeno pa ste bili premalo radikalni, preveč ste govorili o tem, kaj nekdo dela, povedati bi bilo potrebno tudi kdo je to. Vi ste se jim pa samo nasmihali. In to vam še najbolj zamerim!
Robert TITAN - FELlA
Stran 22
VESTNIK, 21. MAREC 1901