JULIJ 2006 >ev9Sk •'vr - Ribniški človek iz hiše v svet Prva obstrukcijska seja VROČE IN LEŽERNO RIBNIŠKO POLETJE 4. regionalni inovatorski center 25 in 70 let mašništva RIBNIŠKI ČLOVEK IZ HIŠE V SVET Dr. Irena Rožman in Polona RIgler Grm Ribn'can Urban, po cajl'm svajt' ^^znan, poje Ribniška himna. Ne govori Višamo pesem o ribniškem kmečkem, suhorobarskem, zdomarskem in delavskem človeku, temveč o ribniški iznajdljivosti, odprtosti, šegavosti, pridnosti. Po tem nas poznajo v vsakem kraju Slovenije in v številnih krajih tujine, kamor sta Ribničana ponesla noga in njegov namazani jezik. A za človekom stoji družina, temeljna celica družbe, tudi ribniške. V prostorih ribniškega Gradu je Muzej Miklova hiša 30. junija predstavil razstavo "Iz hiše v svet" s podnaslovom "Življenje suhorobarskih in zdo-marskih družin v Ribniški dolini v 20. stoletju". Razstavo sta finančno podprli Občina Ribnica in Ministrstvo RS za kulturo, a na odprtje nista uspela priti min-—- , isler dr. Vaško , z Simoniti in župan Alojz Marn. Razstavo je odprla njena avtorica Polona Rigler Grm, kustosinja Muzeja Miklova hiša, o pridobivanju informacij in materiala pa je spregovorila njena soavtorica in samostojna razsikovalka dr. Irena Rožman. Kot je dejala Polona Rigler Grm, gre ravno dr. Rožmanovi velika zahvala, da je do razstave prišlo. Dr. Rožmanova je namreč že pred tem naredila raziskavo o družinskem gospodarstvu suhorobarskih in zdomarskih družin, ki je tako služila za vsebinsko izhodišče le-te. "Raziskave so temeljni kamen razstav in publikacij. Kdo nam posreduje informacije in predmete, če ne ljudje? Kako bi sicer razumeli govorico predmetov, če o tem ne bi spraševali njihovih nosilcev, izdelovalcev? Terenska raziskava je torej vitalnega pomena za vsakršno muzejsko delo - od zbiranja, hranjenja, predstavitve in izobraževanja. Povedano velja tudi v našem primeru: ko sva s Polono na terenu zbirali gradivo za razstavo, sva bili presenečeni nad bogastvom informacij, fotografij in raznovrstnih predmetov, ki jih hranijo ljudje Ribniške doline in ki pričajo o njihovem življenju," je razložila dr. Rožmanova. Obe avtorici sta namreč v prvi vrsti izpostavili pomen informatorjev in darovalcev predmetov, fotografij, ki so za vse nas in za bodoče rodove posredovali .svoja življenjska spoznanja in izkušnje o zagotavljanju virov za preživetje, pa tudi o življenju nasploh. Dr. Rožmanova je svoje raziskovalno delo tako slikovito opisala, da se je marsikomu zdelo, da so jo Ribniška dolina in njeni ljudje kar posvojili in vzeli za svojo. Bila je vidno navdušena nad ljudmi, odprtostjo in pripravljenostjo pomagati. Dejala je, da je sčasoma nehala razlagati, kaj in zakaj dela, ampak je ugotovila podobnost med delom terenskega etnologa in delom zdomarja ter enostavno rekla, "jest pa tukaj zdumam". Vrata in ljudje so se prijazno odprli. Uspešnost zdomarja in terenskega delavca, pravi, pa je bila zagotovljena, če so imeli prvič 'jezik', drugič 'svinjski želodec, da poje vse, kar dobi oz. premore ribniška gostinska ponudba' in tretjič 'pasje noge, da more iti vsepovsod - tudi v najhujši hrib'. Smeha ob odprtju res ni zmanjkalo in nadaljevalo se je sproščeno, kot že dolgo ne. Dr. Rožmanova je nato še razložila, da so na razstavi skušali prikazati temeljne sestavine družinskega gospodarstva, tako imenovane vire preživetja. "Temelj preživetja je bila do nedavnega vsekakor zemlja, ne glede na to, kako je bil gospodar uspešen kot suhorobar, zdomar. Ribniški človek je imel neverjeten smisel za prilagajanje družbenim in gospodarskim spremembam. To pomeni, da je bil ribniški človek izredno odprt za novosti, ki jih je s pridom izkoriščal, da je izboljšal svojo življenjsko raven. S tem pa je nenehno spreminjal tudi svoj življenjski slog, stališča in vrednote." Kadar hočemo postaviti temeljne kamne in v njih vklesati posameznika, moramo izpostaviti nosilca, posledično pa njegovo družino, je dejala Polona Rigler Grm. Sama razstava je tako zelo domiselna in pomenljiva, saj je kot srce razstavnega prostora postavljena hiša, ki tudi sicer predstavljala srce družine in pa ribniškega kmečkega, suhorobarskega, zdomarskega in delavskega človeka. Hiška je na vsako od štirih strani podprta z neko značilnostjo ustvarjanja in življenja družine. "Pri vsakem pogledu, vsakem osnovnem razmišljanju /mamo pred očmi štiri. Štirje so tudi temeljni kamni, na katerih se gradi osnova hiše. Tudi mi želimo iz te osnove graditi več in bolje," je delo predstavila avtorica Rigler Grmova. Tematika razstave je zares tako človeška, topla in prisrčna, da se v prostoru in ob ogledu vsak počuti prijetno in domače. Človek vidi, pa tudi preko zvočnega zapisa sliši, kako so se nekdaj dekleta in fantje spoznavali, se poročali, preživljali, kaj pretrpeli in potrpeli ter se znali tudi iskreno nasmejati in poveselili. Dr. Irena Rožman, ki je po odprtju hitela z največjim veseljem pozdravit vse svoje informatorje, je ob zaključku povedala, da je pričujoča razstava začetek uspešnega sodelovanja z Muzejem Miklova hiša, ki se bo nadaljevalo tudi v prihodnje in na koncu sklenilo s knjigo. Zdenka Mihelič Foto Marko Burger c' JULIJA PIŠEMO: Novice iz doline Prva obstrukcijska seja 4 Javnosti se je predstavil Alojz Marn 5 Ali bo Kot bojkotiral volitve? 5 V središču S Vroče in ležerno ribniško poletje 6 KAKO OŽIVITI POLETNO DOGAJANJE, smo spraševali kulturnike in naleteli na zanimivo idejo: MAROF, ki naj bi enkrat postal kulturni objekt, bi lahko preuredili po vzoru ljubljanskih KRIŽANK, je dejal Tadej Osvald. Zunanje prizorišče bi bilo tako na voljo večji množici, kot se lahko zbere v Gradu, pa tudi akustično bi se dalo Marof bolje prirediti, meni Osvald. Vse ostalo preberite na strani 6. Podjetnost in gospodarnost Inovatorji odprli 4. regionalni center 8 Kulturne drobtinice V Ribnici praznovali 25 in 70 let mašništva 10 Mladinski pastoralni center 11 Vandramo po svetu S kolesom po ribniški planinski poti 12 Razpisi Zabavne strani 3 Bralci Pohva pišejo 14 22 Od vasi do vasi Zapihal je nov veter Od vrtca do šole Ribniška ekipa druga najpametnejša 31 Športni utrinki ‘ Spet nova imena v rokometnih vrstah 32 5. Tek po Lončariji 33 Odločitev o domu za ostarele bo padla šele, ko se bodo državni uradniki vrnili z dopustov, so nam povedali pristojni. Torej nekje konec avgusta ali v začetku septembra. Ribnica tokrat pričakuje, da ji bo koncesija dodeljena, je dejal župan Alojz Marn. Zanjo se sicer poteguje 18 vlagateljev z 22 lokacijami. Ge bo šlo vse po sreči, potem bi se Dom in bivalne enote začele graditi še letos, je napovedal župan. Ribničani pa se od 19. julija sprašujemo še nekaj...Če je res Ribničan zadel na lotu in ne nekdo od drugod, potem bo v občinsko blagajno 'z neba priletelo' 34 milijonov SIT. Dvojna srečal Kako jih bomo zapravili? To bomo še zvedeli. AP JRLD CUP 'EPTEMBER 2006 :-3' ■ BAN S TEKA PO LONČARUi: ELA GORŠE, NAJSTAREJŠA TEKAČICA, JE TEKLA LE NA 300 M, VESEUE PA JE BILO NEPOPISNO! Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor: Alenka Pahulje - odgovorna urednica Metka Tramte - članica Zdenka Mihelič - članica Programski svet: Jože Tanko, Darja But, Vesna Horžen, Benjamin Henigman, Majda Vrh, Pavel Hočevar Lektorica: Tanja Debeljak Trženje oglasnega prostora: Marko Modrej, GSM: 041-536-889 Tisk in prelom strani: KVM Grafika, Ribnica. Naklada: 3.200 izvodov Naslov: Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica Tel.: 8369 765/8372 023 E-pošta: reseto.ribnica@siol.net FAKS: 8361 091 Izid naslednje številke: 30. avgust 2006 Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v našem glasilu. ji at v s n / n D Gradivo za naslednjo številko oddajte do 16. avgusta 2006 Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica. Fotografija na naslovnici (Jože Lampe): Poletna.. IHMOB 3 2 ZAKLJUČNI RAČUN ZA 2004 SPREJET, A KLOPI ZAPUSTILI SVETNIKI SDS zdelo vredno storiti to na cesti, ki je v poletnih mesecih prometno sicer izjemno obremenjena. Digitalne table imajo veliko močnejši preventivni učinek kot pa radarji, ki so le kaznovalne narave, čeprav ribniška policija po komandirjevih besedah dela vse, "da bi divjake izločili s ceste Ribnica-Kočevje, ki postaja vse bolj nevarna'1. Policisti tudi niso več toliko pozorni na kaznovanje voznikov, ki svoja vozila parkirajo na neprimernih mestih, ker se zavedajo, da parkirišč znatno primanjkuje, tako da kaznujejo le take, ki ogrožajo varnost v prometu. Ribnica je lani sicer doživela 76 primerov manj kaznivih dejanj kot leto poprej, ni bilo množičnih kršitev in tudi nobene smrtne žrtve na cesti. Se je pa zato kar nekaj bližnjih sosedov na Merharjev! ulici vprašalo, ali jim je treba ob vikendih trpeti hrup na zasebnem parkirišču pred Inlesom, kjer se izvaja 'karting' hitrostna vožnja. Ješelnik je dejal, da zasebnik za to dovoljenja nima, tako da namerava policija primerno ukrepati. Potem, ko je SDS protestno odšla s seje, so ostali le še 4 prazni stou... Ko so štirje svetniki Slovenske demokratske ' J stranke (SDS) vstali in protestno odšli z julijske L ' redne seje, se je to zgodilo prvič v ribniški politični novodobni zgodovini. Čeprav je bila to zgolj moralna gesta, ker so se obstruktivni svetniki zavedali, da bo občinski svet brez njih gladko / ; potrdil sprejem zaključnega računa za leto 2004, čeprav je SDS zahtevala, da se za nasvet o - zakonitosti početja nadzornega odbora povpraša ministrstvo za javno upravo. "Ugotoviti je potreb-j. J no, ali je naš statut v nasprotju z zakonom ali pa nezakonito dela nadzorni odbor," je dejal Miha Klun, ki je že na začetku seje predlagal 15 - min-PJ utno prekinitev, da bi se svetniške skupine poenotile, "ker se zaradi pravnih in vsebinskih dilem pričakuje zaplet glede sprejetja zaključnega računa". Svetnike in župana je to presenetilo, saj se je večini predlog zaključnega računa zdel zrel za obravnavo in sprejem, še posebej zato, ker so za ustno mnenje povprašali tudi vladno službo za lokalno samoupravo, kjer so dejali, da se občinski svet le seznani s poročilom NO, ga ne sprejema. Svetniška skupina SDS je vztrajala pri osvetljevanju vloge NO ter svetnike opomnila, da se ne držijo niti lastnega sklepa od oktobra 2005, da naj NO pripravi novo, obširnejše poročilo, ne samo, da pri pregledu izbranih proračunskih postavk ni ugotovil nobenih nepravilnosti. Bivši predsednik NO in sedanji svetnik LDS Janez Pucelj poudarja, da je NO ravnal v skladu s poslovnikom občine, kjer 92. člen govori samo o oddaji poročila, obrazložitve pa niso potrebne. "Prav tako ne obstaja nek letni program dela NO, s čimer je Klun javnost nenehno zavajal. Zaplet okrog zaključnega računa se zato uporablja ali v predvolilne namene ali pa kot 'dobrodošlica' nekomu, ki je na novo prišel v OS, "je bil kritičen Pucelj. V.d. predsednika NO Franc Mihič se tudi te seje ni udeležil; odbor je zastopal njegov najnovejši član Janez Ilc. Je pa napisal Mihič pismo, v katerem navaja, daje zadrževanje sprejetja zaključnega računa povsem neutemeljeno. Bolj akuten in aktualen problem se mu zdi, daje NO še vedno brez predsednika in ta problem naj bi resno obravnaval občinski svet. "Občinski svet je 'ustanovitelj' NO in je torej dolžan, da poskrbi tudi za njegovo legalno delovanje." Mihu Klunu se zdi to kontradiktorno, saj po eni strani NO ne trpi vmešavanja v oblikovanje svojega poročila in zagovarja svojo avtonomnost, po drugi strani pa naj bi mu predsednika izvolil občinski svet. Tudi Benjamin Henigman (SLS) je bil za sprejetje zaključnega računa in prepričan, da se s temi zapleti demokracija zlorablja zaradi političnih interesov. 'Na ulici se vedemo povsem normalno, Sf tu se pa ustvarja neko kvazi kontra mnenje in ne držimo skupaj niti v človeškem smislu." Problem nezaupanja nadzornemu odboru se vleče tudi iz prejšnjih dveh mandatov, tako da je Anica Benčina (NSi) dejala, da takega NO, ki se mu "'zafržamaga', ko mora kaj pojasnjevati, ne rabimo, in naj vlogo nadzora prevzame kaka druga institucija." Medtem ko SDS in NSi zagovarjata stališče, da bi nadzorniki morali biti v določenih zadevah odgovorni občinskemu svetu, LDS in SLS menita, da so člani verodostojni, saj so jih izbrale politične stranke same, in potemtakem izrekajo s tem nezaupnico svojim ljudem. Kako mučna in dolgotrajna je bila debata, ki seje vlekla od lanskega oktobra, kažejo tudi sočne besede svetnikov, ki jih je na izražanje opozoril župan potem, ko je bilo v svetniških klopeh večkrat slišati 'ne nas nategovat' in 'ne ga srat'... Digitalno merjenje hitrosti, ne radar! Komandirju policijske postaje Mirku Ješelniku, ki je poročal o zelo ugodnem stanju varnosti v Ribnici v letu 2005, so svetniki priporočili, da naj namesto radarja ob nedeljah zaradi maše na Breg vsaj za nekaj časa namesti digitalni merilec hitrosti. Tega je videti na marsikakšnem odseku po Sloveniji (nedavno je stal na Pijavi Gorici, zdaj je na Lavrici itd.); menda pa ne gre ravno za poceni zadevo. Povrh vsega je to še magistralna in ne lokalna cesta in je vprašanje, če se bo državi Milijon tolarjev za podporo svetovnemu pokalu Občina je posestvo Ugar oprostila komunalne takse, ki bi jo moralo plačati za tridnevno zaprtje 1260 metrov dolgega cestnega odseka. To bi zneslo skoraj 964 tisoč tolarjev in ker se Ugar in Občina že dlje časa dogovarjata, kje bi lahko našla skupen interes pri pripravi konjeniškega svetovnega pokala v preskakovanju ovir, je zdaj tu idealen način, ki ga Občina razume kot prispevek k organizaciji prireditve. Komunalne takse naj bi se tudi sicer ne odmerjale v primerih, ko gre za širši družbeni interes ali turistično - promocijsko prireditev. Prestižna tekma bo potekala od 15. do 17. septembra, spremljala jo bosta RTV Slovenija in Eurosport, prišlo pa bo preko 300 konj in 1000 sodelujočih. Alenka Pahuue Foto Milan Glavonjič .Hbšeto JAVNOSTI SEJE PREDSTAVIL TUDI ALOJZ MARN... Volitve v času novinarske konference Slovenske ljudske stranke (SLS) še niso bile razpisane, toda predstavitev kandidata za župana je bila vendarle izpeljana pred velikimi dopusti. Za Jožetom Levstkom se je tako javnosti 19. julija uradno predstavil še aktualni župan Alojz Marn, ki ponovno kandidira za najvišje mesto v Občini. Ankete mu kažejo vse najbolje, je dejal Benjamin Henigman, novoizvoljeni predsednik Z leve: Alojz Mihelič, štefanua Klun, Marija Gornik, Benjamin Henigman in PONOVNII KANDIDAT ZA ŽUPANA ALOJZ MARN Župan Alojz Mam je tokrat javno zavrnil več očitkov svetnikov Slovenske demokratske stranke (SDS): Občina ima interes za pridobitev zemljišč v Kasarni, "čeprav nam je bilo na ministrstvu za obrambo večkrat vrženo pod nos, da brezplačni prenos kompleksa ni možen, razen v izrednih primerih, kot so elementarne nesreče ipd." Marn je zatrdil, da se veliko dela tudi za ureditev igrišča pri podružnični šoli Sv. Gregor in da so rešeni vsi zapleti z zemljišči. Že 4. maja je bil podpisan dogovor z župniščem, 16. istega meseca pa opravljen tudi odkup zemljišča. "Trenutno se na zemljiški knjigi čaka na vpis, s projektom pa se potegujemo tudi za sredstva ministrstva za šolstvo in šport." Športni živ-žav je velik, ker se po županovih besedah občina dogovarja tudi za ureditev zunanjih igrišč pri Športnem centru, pripravljeni pa so tudi projekti za obnovo igrišča v Dolenji vasi. občinskega odbora SLS. Števila ljudi, ki so bili anketirani, ni izdal, a naj bi šlo za strokovno izvedeno povpraševanje o naklonjenosti političnim kandidatom. "Po anketi sodeč ima Alojz Mam močno podporo ljudi, kar me po negativnih odzivih določenih političnih krogov celo preseneča. Kljub vsemu pa se mi zdi to logično, ker ljudje z razdalje opazujejo dogajanje, ne pa kot politične stranke, ki vsaka razmišlja po svoje." Henigman je dodal, da se SLS ne ukvarja s pridobivanjem podpore ali širšega soglasja drugih političnih strank, ker poskuša vsaka stran najprej zmagati s svojim kandidatom. Podpora se bo iskala le v primeru drugega kroga županskih volitev. Program stranke SLS in kandidata za župana bo znan do sredine septembra, Marn pa navaja naslednje glavne poudarke: razvoj na področju gospodarstva, obnova vrtca in šole naj bi okupirala delo v družbenih dejavnostih; s projekti čistilnih naprav in posodabljanjem vodovodnih omrežij bo zapolnjeno delo oddelka za okolje in prostor, veliko pa naj bi se delalo tudi na spodbujanju turizma in ohranjanju dediščine. SLS ima v ribniški občini okrog 130 članov in simpatizerjev, med katerimi ožji odbor po novem sestavljajo: Alojz Marn, Franci But, Alojz Mihelič kot predstavnik podjetnikov, Marjan Peteh, Jože Lovšin, občinska svetnika Franc Češarek in Franc Perovšek, blagajničarka Štefanija Klun ter Stane Oblak. Tajnica je Marija Gornik iz Jurjeviče, ki so jo, tako kot vse ostale zgoraj omenjene, izvolili na občnem zboru 15. julija. Benjamin Henigman je dejal, da je o prevzemu vodilnega mesta razmišljal dlje časa, potem pa ugotovil, da je smiselno pomagati kandidatu Alojzu Marnu kot županu. "Po 4-letnih viharnih dogajanjih v občinskem svetu je Marn spoznal marsikaj in dobil nove izkušnje. Škoda bi bilo, če bi zdaj prišlo do kakih spre memb." Bistvenih sprememb menda ne bo niti v svetniških vrstah, saj misli SLS B&JjFS1 ponovno kandidirati z enakimi imeni in ljudmi, kot so že sedaj sedeli v tem političnem organu. Kandidatna lista še ni zaključena, toda menda nihče ni zavrnil nadaljnjega sodelovanja. Henigman in Marn se nista izognila niti vprašanju o Domu za ostarele, ker se čaka odgovor ministrstva za delo. Prišel naj bi šele konec avgusta. Če bo pozitiven za Ribnico, bo izgradnja in delovanje Doma oporna točka občinskega dela naslednji dve leti, sta dejala. Henigman je na novinarski konferenci, ki je bila namenjena tudi osvetlitvi aktualne problematike, dejal, da bo eno temeljnih vprašanj tudi prostorski plan. "Ali se bomo razvijali tudi industrijsko ali pa bomo postali otok sredi gozda..." Tekst in foto ALENKA PAHUUE Prebivalci Kota razmišljajo o bojkotu volitev Obvoza ceste, ki bi tovorni promet iz bližnjega kamnoloma speljal stran od vasi, prebivalci Kota niso dočakali, kljub temu, da je cesta vrisana v prostorske plane. Obratno, na dom so dobili obvestilo s podpisom župana, da namerava občina razširiti cesto s treh na pet metrov in jo tudi asfaltirati. Prebivalci se čudijo, čemu je širitev potrebna, glede na to, daje bilo sklenjeno, da bo za tovornjake speljan obvoz. Glede težav s prometno obremenjenostjo ceste skozi vas se je vaški odbor obrnil tudi na vsa pristojna ministrstva, a odgovora ni bilo. Inšpekcijske službe so dejale, da ne morejo nič in priporočile prebivalcem, da naj le pozorno opazujejo promet in delo v kamnolomu, v kolikor bo prišlo do česa, kar je v navzkrižju z zakonom. Edina rešitev se vaškemu odboru zdi zaprtje kamnoloma, je dejal Janez Gorše, a zdaj se sliši, da naj bi se v Kot po delo in kruh odpravil še en zasebnik, ki bi nadaljeval kopanje v kamnolomu. "Jesenske lokalne volitve bomo zaradi odnosa občine in celotne državne uprave najverjetneje bojkotirali," je dejal Gorše. To je pa tako močna grožnja, da je vprašanje, ali so jo politične stranke pripravljene mirno prebaviti ali pa lahko pričakujemo kaka romanja tudi v to vasico pod Veliko goro. Župana je namera prebivalcev Kota presenetila in pravi, da z njo ni bil seznanjen ter pojasnil trenutni prometni položaj tega strnjenega vaškega naselja. Dejstvo je, da imata oba zasebnika koncesijo za koriščenje rudnin, ki jima jo je podelila država, problem pa se je pojavil z razvojem cestne mehanizacije in tako se skozi Kot prebijajo veliki tovornjaki, ki imajo še posebej od Jurjeviče proti Ribnici po zavojih prave hitrostne dirke. Lani in letos so se predstavniki vasi in zasebnika skušali dogovoriti o času izkopavanja oz. obratovanju in ZlŠBTO m N 3 0 r M načinu vožnje, toda en lastnik sporazuma ni podpisal, je dejal župan. Prav tako ne ve, da bi se v Kot 'priselil' še kak izkoriščevalec peskokopa. Je pa potrdil, da bi Občina rada popravila del ceste, ki se konča kakih 100 metrov od vasi, in postavila vsaj protiprašno oviro. "Druga možnost je, da bi obnovili cesto od zadnje hiše v Kotu do peskokopa, a jo deževje tako uničuje, da bi bilo smiselno le njeno asfaltiranje. Koncesionarja bi morala za to prispevati vsaj del sredstev, z razširitvijo ceste pa bi se morali strinjati tudi vsi lastniki mejnih parcel." Nobeno soglasje še ni dospelo in župan zagotavlja, da tudi nobena odločitev šeni sprejeta. V primeru, da soglasij tudi po preteku roka ne bo, naj bi se cesto asfaltiralo le v obstoječi širini. Obvozna cesta, ki bi se ognila Kotu in marsikoga rešila slabe volje, ostaja le pobožna želja na papirju. V kratkem času ni izvedljiva, so bile zadnje županove besede. Alenka Pahuue 5 aoi.yvoi>a r *:>?■» i ci etni čas, ko življenje lažje je, zagorelih smo ■ili.J obrazov vsi lepši..., ko vlada poletje, vse je lepo..., popevamo v priredbi Gershwinove pesmi. Vrstice lahko priredimo tudi vsakemu kraju na svetu, razen tistim, ki so tradicionalno znani, da se tudi v času dopustov nekaj gredo, ker vedo, da ljudje radi pohajkujejo zunaj in si želijo česa, kar bi poletje ločilo od vseh sivih poprečnih delovnih dni. Ribnica nima poletnega festivala, kjer bi se pričakovano odvijale prireditve - po navadi bolj kulturnega tipa. Ogledovanje po drugih krajih, kjer jim je to uspelo, ni obrodilo vidnih sadov, vse pa otežuje nabirka denarja, tako mučen in dolgotrajen proces. Območna izpostava Javnega sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti Ribnica se je letos tretjič odpovedala poletnim prireditvam, s katerimi je želela oživiti poletni festival, ker nima denarja, ki naj bi ji ga zagotavljala Občina. Že lani ji je izplačala le polovico od 2,4 milijona tolarjev težke proračunske vsote, s tem da je prvi denar prejela komaj 23. avgusta lani. Ker tudi letos ni bilo zagotovila, da bo izpostava kaj prej dobila denar, v začetku letošnjega junija nismo dočakali 31. srečanja pevskih zborov Zahodne Dolenjske, ki naj bi stalo ca. 350.000,00 SIT. Župan Alojz Marn pravi, da bi se tudi to srečanje lahko zgodilo, če bi se vodja izpostave JSKD o problemu potožil prej kot 14 dni pred prireditvijo, Jože Lampe pa trdi, da bi morala občina redno izpolnjevati svoje obveznosti. Predlagal je tudi izplačevanje po dvanajstinah ali šestinah, da bi delo lahko nemoteno teklo. Ni pa rečeno, da se zbori ne bodo srečali jeseni... Na račun Ol JSKD je sicer 21. junija prišlo nekaj denarja, a se je z njim pokrilo le stroške vseh dosedanjih aktivnosti, ker je leto 2006 izpostava začela s 100.000,00 tolarji primanjkljaja. Študenti so se znašli po svoje in na grajski oder postavili letni kino, ker so za predvajanje filmov našli pokrovitelje, avgusta pa prinašajo med nas Dan alternative. Poljanci so preko športno-turis-tičnega društva skoraj vsak teden pripravili kaj veselega, Hrovačanom se itak vseskozi nekaj dogaja, Dolenja vas je skupaj z množico tekmovalcev in obiskovalcev tekla Tek po Lončariji in tako se poletje vendarle zdi pisano za vse, ki bi radi vsaj nekam šli. Lastnik bivše Cenetove gostilne je pripeljal v Ribnico znane glasbene skupine in priredil rajanje ter tudi mladini nudil vsaj kratkotrajno zadovoljstvo in jo zvabil iz zdolgočasenosti. Otroci so se teden dni zabavali na Oratoriju in celo poletje na Lumpijadi, bolj poskočni pa so brcali žogo v otroški nogometni ligi. Da ničesar ni, je torej laž, da ni neke konstante v ljubiteljski kulturi, pa je resnica. Vse je le priložnostno, nobene kulturne zadeve pa skorajda ne moremo pričakovati leto dni vnaprej. Jože Lampe, vodja 01 JSKD Ribnica inovativnosti, bi še šlo, a ker se gremo bolj mrtvilo kot ne, se vsako poletje odločamo, da bi se pa naslednje lahko le kaj šli... 6 tlEšem KAKO DO POLETNEGA DOGAJANJA? To, da se v Ribnici čez poletje ne dogaja nič, je samo nadaljevanje tega, da se v Ribnici bolj malo doga- H ja čez celo leto. Če samo pogledamo, da ni enega kraja, kjer bi se lahko mladi sprostili in pozabavali, ne da cele noči posedajo pri šanku, da bo še zadnji prostor, Ideal, v katerem je lahko skupina ljudi ali posameznik zabaval ljudi, ostal brez življenja, je vsem jasno, daje Ribnica bolj mrtvo mesto. Verjetno smo za to krivi vsi, saj vsi čakamo samo drug na drugega, če pa se že kdo loti kakšnega projekta, ga pri tem ovirajo občina ali pa medsosedski odnosi. Če pa občina s svojimi dejanji in miloščinami javno pokaže, kako zelo podpira ljubiteljsko kulturo, pa je jasno, da ljubiteljske kulture ne podprejo dovolj občani, pa tudi ne podjetja, ki bi lahko pomagala pri ohranjanju in delovanju društev. Problem je vsekakor povezan s financami. Šport je v tridesetih letih dobil praktično dva športna centra. Ker ga občina dobro podpira, ima podporo tudi pri ljudeh. Zgledujmo se torej po športni dejavnosti v Ribnici, začnimo z gradnjo kulturnega doma, pa bo. Velik primer je občina Dobrepolje, ki ima velik kulturni dom in močno podprto godbo tudi s strani podjetnikov. Vsako leto lahko godba organizira srečanje desetih bližnjih godb in orkestrov. To ni majhen finančni zalogaj, vendar jim uspeva kljub temu, daje občina Dobrepolje manjša od občine Ribnice. Poletna dogajanja pa si lahko že nekaj let ogledujemo pri Kočevcih na njihovi Mestni ploščadi. Ansambli, posamezniki oz. skupine ljudi, ki bi se radi predstavili ljudem, dobra volja, zanimanje občine za ljubiteljsko kulturo - in poletni večeri so tu. Rudi Mihelič Vzdušje med ustvarjalci ljubiteljske kulture bi se gotovo mahoma izboljšalo, če bi se med njih podelilo več denarja za začetek, da se vsaj šport in kultura nekako izenačita po sredstvih. Občina je že obljubila, da bo povečala kvoto, ki je letos za vsa kulturna društva znašala 6,3 mio SIT. Ker jih je kar nekaj zaprosilo za sredstva, jih je še najbolje odnesel KUD France Zbašnik iz Dolenje vasi, ki je prijavil 6 svojih skupin. Zavoljo številčnega članstva mu je bilo tako vsega skupaj dodeljenih skoraj 1,6 mio SIT, kar predstavlja pomemben del med 5 milijoni, kolikor so jih, ko odštejemo denar za posamezne projekte in prireditve, društva dejansko prejela. Društva moti tudi to, da se proračunska postavka 'Programi kulturnih društev1 na koncu deli na sredstva za društva, med katerimi niti vsa nimajo kulturnega statusa, ter na sredstva za prireditve, ki jih rabita celo vrtec in šola. Metka Tramte, svetovalka na oddelku za družbene dejavnosti, je dejala, da tako predvideva pravilnik o dodeljevanju sredstev, po katerem lahko tudi javni zavodi dobijo za program, ki presega izobraževalni proces, določen del denarja. Z denarjem, ki ga dobijo društva, in to šele v drugi polovici ali celo konec tekočega leta, ni moč delati, je prepričan Jože Lampe. "Ni moč organizirati nastopov, vaj, gostovanj ali kupiti oblek." Ribniški pihalni orkester bo menda glavnino 700-tih tisočakov porabil za kapelnika, znameniti oktet Gallus, ki slovi kot eden najboljših oktetov v državi, pa se bo po gostovanjih in tekmovanjih sprehajal z 258.000,00 SIT v rokah. Ko so društva brala razglas o razdeljenem denarju, so na svetlo spet privrela vprašanja o tem, kako bi bilo treba razširite kriterije za točkovanje in da ne more prevladati dejstvo o številu članov. Tako vedo povedati, da so nekateri, da bi pogoje kar najbolje presegli, beležili celo člane, ki niso več člani. Kvaliteta, aktivno delovanje in število letnih nastopov, gostovanja, ocene strokovnjakov in čas delovanja bi bila bolj pravična merila, meni tudi Tadej Osvald, umetniški vodja Društva oktet Gallus in hkrati predsednik UD Župnijski zbor Ribnica. Tadej Osvald, med drugim tudi profesionalni PEVEC Prepričanje, da bi se dalo z več pogovori in usklajevanji poživiti ljubiteljsko kulturno dogajanje, društva pa bi želela sodelovati tudi pri pripravi let- iBŠETO nega plana JSKD in Občine. Tako bi bili termini prireditev jasno določeni in nam ne bi bilo treba odpovedovati koncertov samo zato, da se lahko udeležimo povabilu na domačo prireditev, je dodal. "Dosti stvari je povezanih z denarjem, ne pa vse, in tudi kulturniki ne zahtevamo za vsak nastop le denar. Želimo si več ažurnosti pri obveščanju o prireditvah, boljšo promocijo le-teh in sodelovanje pri snovanju kulturnega dogajanja." Marsikdo od kulturnikov si želi, da bi v Ribnici gostovali tudi ostali umetniki, ne pa da se ljubiteljska kultura vrti le v krogu domačih društev, pa tudi "delo naj se porazdeli, ne pa da vse sloni samo na eni instituciji". A gostovanja so strošek, ki je pogosto neprebavljiv, in tako se ravno oktet Gallus ne ve kam dati, ker ve, da je prihodnje leto dolžen pripraviti srečanje oktetov dolenjske regije, a nima od kje pobrati pol milijona tolarjev. V Brežicah in Novem mestu se občini nista branili dati vsaka po milijon, da sta gostili devet oktetov in okrog 100 ljudi, Ribnica pa bi se morala po mnenju mnogih ukvarjati z bolj vitalnimi problemi, kot je kultura. Odnos do domačega človeka je sicer že pregovorno najslabši in si je med svojimi ljudmi tudi najtežje izboriti pošteno pohvalo, tako da se je npr. tudi oktet Gallus pred leti moral posloviti od nastopa na ribniškem sejmu, ker je za sodelovanje postavil očitno previsoko ceno: 60.000 SIT. Dve leti kasneje se je na sejmu uspelo pojaviti Ribniškemu oktetu, ki je iztržil 200 tisočakov... Treba je premakniti miselnost v glavah ljudi, da ni nujno kovačevi kobili vedno bosi hoditi naokoli, je prepričan Osvald. Bosega in nagega tako ne pustijo naokoli pevskega zbora Primorje Ajdovščina, ki ima za seboj močno podporo renomiranega podjetja in domače občine in menda podprt z milijoni tolarjev hodi na gostovanja po svetu. KUD Ribniški pihalni orkester kot samostojna enota na prvi pogled dobi največji delež razpisanih sredstev (729 tisoč tolarjev), a vsako leto dobi manj kljub večjemu številu članov in boljši kvaliteti, je dejal Rudi Mihelič, predsednik izvršilnega odbora društva. "Letos je orkester dobil približno 70.000 SIT manj za redna sredstva in 100.000 SIT manj za prireditve. Letni koncert v lanskem letu v Ribnici in Dolenji vasi je stal približno 400.000 SIT. To je približno polovica vseh letošnjih sredstev. Ko za celo leto plačamo še dirigenta, profesionalca, ki orkester vodi za manj kot polovično ceno v primerjavi z dirigenti drugih godb in orkestrov, ima orkester že 200.000 SIT izgube. Administrativni stroški, stroški prevozov, ko predstavljamo Ribnico drugod po Sloveniji, postanejo dolgovi, nakup inštrumentov, not, avtorskih pravic in ostalega potrošnega materiala, so potem samo še velika želja. V letošnjem letu smo šli še dodatno v izgube, saj smo kot vsako leto organizirali prvomajsko budnico. Kljub trudu članov orkestra, ki so prvega maja devet ur nastopali po Ribnici in okolici, smo dobivali očitke, kje vse nismo nastopili, poleg tega pa nam letos tudi občina Ribnica finančno ni več priskočila na pomoč. Zato verjetno drugo leto te napake ne bomo ponovili in budnice po mnogih letih v Ribnici ne bo. S 100.000 SIT pa tudi letnega koncerta nismo sposobni izvesti. Očitno Ribnica ne potrebuje ljubiteljske kulture, torej bo morda ostala brez nekaterih društev, morda tudi brez godbe. A naj si sposodim besede izolske županje: 'Mesto brez godbe ni mesto! Alenka Pahuue 7 1 SODELOVANJE S 0 ŠVEDSKO SE ŠIRI S Z 0 $ ; * 2 si 0 z Septembra, v času ribniškega sejma, naj bi bil podpisan sporazum o sodelovanju med švedsko občino Landskrona in Ribnico. Prvo dejanje bo vidno že s tem, ko se bo v Landskrono na 10-dnevno usposabljanje odpravila Alenka Henigman z Zavoda PO-PPD Od Idrijce do Kolpe in se na stroške švedskih gostiteljev poučila o čim bolj učinkovitem kandidiranju na evropske razpise. Od 28. junija do 1. julija je bila tamkaj tudi ribniška delegacija, ki jo je vodil župan Alojz Marn, in si ogledala njihov sejem oz. karneval, kot ga Švedi imenujejo. Zanimiv je bil kar za 300.000 obiskovalcev. Vzrok, da se je sporazum končno tako približal je, da se v Landskroni, enako kot tu, jeseni bližajo lokalne volitve in mora imeti njihov župan belo na črnem, kaj se je vsa ta leta Landskrona 'šla' z občino, ki leži tam v toplem predelu Evrope. 228 milijonov tolarjev prinesla ribniška srečka! Z Saj ne vemo, ali je bil loto listek le vplačan v .; Ribnici ali pa je srečnež, ki bo dobil tretjino od ] 686 milijonov, res Ribničan. To se bo zvedelo 1 kasneje, ali pa nikoli. 15 odstotkov davka mora j Loterija Slovenije plačati na račun občine, kjer ima dobitnik stalno prebivališče, in morda bomo potem zvedeli vsaj to, ali med nami prebiva ta veliki srečnež, ki se je 'rodil' 19. julija. In naj še kdo reče, da se sreča vedno ogne Ribnice...No ja, morda jo je pa res z dobitkom kam na drugi konec Slovenije odpihal kdo, ki je le šel skozi Ribnico.... Slišati je drugače. Ugibanj o tem, ali je sreča priletela v Dolenjo vas, Lepovče ali kam drugam, je veliko. Čakamo kako zanesljivo informacijo. Bog vedi, ali nam jo bo pravi dobitnik zaupal. Rade volje jo objavimo! AP .-4 Naslednja številka Rešeta izide 30. AVGUSTA. Gradivo oddajte do 16.AVGUSTA. Slovenski inovatorji odprli četrti regionalni inovatorski center NOVA POMOČ ZA DOLENJSKE, NOTRANJSKE IN BELOKRANJSKE INOVATORJE V letošnjem juniju in začetku julija je združenje CIZ R TIM - ASI (Aktivni slovenski inovatorji) slovesno odprlo štiri regionalne inovatorske centre: v Slovenskih Konjicah za štajerske in pomurske inovatorje, na Ravnah na Koroškem za koroške, v Izoli za primorske in 2. julija še v Zapotoku pri Ribnici za dolenjske in notranjske inovatorje. Trije od teh centrov imajo tudi funkcijo specializiranega centra, in sicer v Slovenskih Konjicah za ekologijo, na Ravnah za krajinski in agencijski turizem ter v Ribnici za les in lesno industrijo. Septembra pa bodo odprti še en regionalni in štirje specializirani centri. iziran za les. Slovesno odprtje je bilo v nedeljo, 2. julija v Zapotoku pri Ribnici. To odprtje je bilo res nekaj posebnega, saj so bili povabljeni, ki jih je bilo kar veliko število - med % , M Vzpostavitev mreže tovrstnih centrov v Sloveniji je pilotni projekt za 10 novih članic Evropske unije, ki ga pod okriljem AEI - Evropskega združenja inovatorjev in njihovih organizacij vodi slovensko združenje ASI. Zadnji je bil v preddopustnem času odprt Janez Nagode in Anton Govže po prerezu traku - lesene letve. Regionalni inovatorski center za Dolenjsko, v katerem pa bodo pomoč lahko poiskali tudi notranjski in belokranjski inovatorji, prav tako vsi, ki se ukvarjajo z lesarstvom, saj je center special- Anton Govže županom in poslancu razlaga prednosti svojega USPEŠNEGA IZUMA. njimi inovatorji, poslovni partnerji in predstavniki medijev - že po prihodu obilno pogoščeni, Govžetovi družini se res lahko zahvalimo za pravo dolenjsko gostoljubje. Kot pri prejšnjih odprtjih je imel tudi tokrat uvodni govor Marijan Stele, strokovni vodja inovatorjev, ki je predstavil organizacijo ASI, nastalo konec lanskega leta na pobudo inovatorjev samih, ki so tedaj postali pridruženi člani GIZ R TIM -Gospodarskega interesnega združenja za pospeševanje razvoja malega gospodarstva iz Žalca. Danes združuje že 1100 inovatorjev in 1267 malih inovativnih podjetij. Stele je seveda spomnil na prav nič rožnato situacijo za inovatorje, ki se vleče že, odkar je prejšnja vlada ukinila vso pomoč za inovatorje - današnja pa prav tako ne kaže nobenega posluha zanje. Kljub skromnim sredstvom pa je združenje ASI - ob entuziazmu in veliki količini prostovoljnega dela uspelo realizirati večino programa, ki si gaje zastavila za prvo polovico letošnjega leta (sejemska dejavnost, informiranje, strokovno svetovanje, izobraževanje, konkretna pomoč posameznim inovatorjem). Največja letošnja projekta združenja pa sta vodenje mednarodne akcije Leto novosti v turizmu in vzpostavitev mreže regionalnih in specializiranih centrov po Sloveniji, kar pomeni večjo dostopnost pomoči inovatorjem. Poudaril je, da je posebnost slednjega projekta tudi ta, da centrov Alešem na bodo vodili birokrati, temveč uspešni inovator-ji-podjetniki, ki bodo na podlagi lastnih izkušenj in znanj lahko najbolje svetovali ostalim inovatorjem. Takšen je tudi Anton Govže, univ. dipl. inž. lesarstva, samostojni podjetnik in uspešen inovator, ki je lansko leto za svojo kotno vez prejel zlati medalji in posebni priznanji v Ženevi in Nuernbergu. "Zakaj regionalni inovatorski centri? me sprašujete. Tudi zaradi neaktivnosti tistih, ki bi inovatorjem morali pomagati, pa jim ne (državne institucije) - zato si moramo pač pomagati sami," je povedal Anton Govže. "Centri so torej odgovor na to, da država tega področja nima urejenega, sredstev ni, potrebe pa so velike. Ali, kot nam je predsednik vlade Janez Janša, ko smo bili nagrajeni inovatorji pri njem na sprejemu, namignil: inovatorji ste inovatorji, vedno se znajdete, se boste pa še pri denarju." Sledil je simboličen prerez traku pred prostorom novega centra v Zapotoku 26 A, ki je bil prav tako nekaj posebnega. Ker je center specializiran za Inovatorji, poslovni partnerji in predstavniki MEDIJEV SO PRISLUHNILI MARIJANU STELETU, STROKOVNEMU VODJI ASI (DESNO) IN ANTONU GOVŽETU, DIREKTORJU NOVEGA CENTRA (LEVO). les, je ob vratih obešena lična lesena tabla z njegovim imenom, "trak", pripravljen za prerez, pa je bil prav tako lesen! Z vajeno roko ga je hitro prežagal Janez Nagode, obrtnik iz Logatca, ki je prvi v Sloveniji začel delati okna po Govžetovem patentu. Nato so se gostje sprehodili po prijetni notranjosti novega centra, kjer se bodo v prihodnosti kresale nove ideje in spravljalo v življenje stare. "V teh prostorih ne bo tajnice s fikusom, "\e povedal Govže, "sam sem namreč direktor, tajnica in vse ostalo hkrati, zato mi tudi izraz 'direktor' ni preveč /y'ub." Kljub temu ali pa prav zato bo center nudil dolenjskim, notranjskim in belokranjskim ter vsem inovatorjem, ki se ukvarjajo z lesarstvom, konkretno strokovno podporo: svetovanje in strokovno pomoč pri razvijanju novosti, pomoč pri cenitvah, pripravi pogodb in pogajanjih, pomoč pri promociji in trženju, poleg tega bo center vodil različne regionalne in nacionalne programe in sodeloval pri prenosu evropskih pomoči in projektov v lokalno in regionalno okolje. Da bodo regionalni inovatorski centri zares zelo dejavni, se je pokazalo kmalu po odprtjih, saj je v vsakem potekala brezplačna inovatorska delavnica na temo "Kako razvijamo turistične novosti". Ker pa se delavnic niso udeležili le inovatorji, ki se ukvarjajo s turizmom, so se na vseh delavnicah posvetovali tudi o drugih problemih. Osnovna tema pa je bil turizem prav zaradi letošnje mednarodne akcije Leto 2006 - leto novosti v turizmu, ki želi vzpodbuditi inovativnost vseh, ki se ukvarja- .RßSero jo s tem področjem, saj smo brez inovativnih pristopov za goste vse manj zanimivi. Delavnice na to temo bodo letos še potekale v različnih krajih po Sloveniji (vsi, ki bi vas to zanimalo, spremljajte spletno stran www.asigiz.eu). V dolenjskem centru je delavnica potekala že 8. julija v prostorih novega centra v Zapotoku. Po odprtju je sledilo prijetno slavje ob golažu in dobrem vinu. Udeležili so se ga tudi župani treh občin: Alojz Marn, župan občine Ribnica, Janko Veber, župan občine Kočevje, Jože Tanko, vodja poslanske skupine SDS, in Janko Novak, župan občine Loški Potok. Govžetu so izrekli priznanje tako za odprtje centra kot tudi za njegovo dosedanje inovativno delo. Ana Hafner Podjetniki iz JZ regije dočakali uspeh na razpisu Preko 80 mio SIT nepovratnih sredstev za nakup tehnološke opreme Z veseljem tokrat lahko pišemo o uspešni kandidaturi naših podjetnikov na razpisu za nakup tehnološke opreme. Z našega območja je po zadnjih informacijah prejelo nepovratna sredstva v skupni višini dobrih 80 mio SIT pet podjetnikov: po eden iz občin Kočevje, Dobrepolje in Velike Lašče in dva iz Ribnice. Slovenski podjetniški sklad, Trubarjeva 11, 2000 Maribor, je nacionalna finančna institucija, ustanovljena z namenom, da olajša dostop malim in srednje velikim podjetjem do virov financiranja razvojnih naložb podjetij. V mesecu marcu letošnjega leta je sklad objavil Javni razpis za odobritev neposrednih subvencij za nakup tehnološke opreme v letu 2006 za mala in srednje velika podjetja. Upravičeni stroški sofinanciranja so se morali nanašati na zaključen tehnološki proces: materialnih investicij (nakup novih strojev in programske opreme) in nematerialnih investicij (tehnologije v obliki patentiranih pravic, licenc). Subvencije so bile v višini do 55% upravičenih stroškov. Že na prvo odpiranje je prišlo toliko vlog, daje drugo odpiranje odpadlo, v nadaljnjem ocenjevanju so glede na pogoje razpisa izločili tudi veliko drugih vlog. Učinkovitost prijav iz naših krajev je bila tokrat približno polovična, kar je zelo dober rezultat (vseh podatkov še nimamo). Na koncu ponovno vabim vse podjetnike k prejemanju naših podjetniških informacij, ki zagotavljajo boljšo informiranost in v primeru razpisov pravočasno reakcijo. Janez Mate MOST VBREŽAH BO DOGRAJEN DO SEPTEMBRA 17. julija seje začela gradnja novega mostu v Brezah. Dokončan naj bi bil do začetka novega šolskega leta. Del so se zdaj lotili tudi zato, ker je najnižji vodostaj, je dejal župan. Investicijo, vredno 35 milijonov tolarjev, bo v višini 14 milijonov sofinanciranih iz državnih sredstev za javno infrastrukturo. Ribnica je v ta namen sicer dobila 48 milijonov, a jih bo 28 investirala v čistilno napravo v Sodražici, ki je skupen projekt s sosednjo občino. Cestišče naj bi bilo po končani izgradnji široko 5 metrov, z obojestranskim pločnikom širine po 1 meter. Cesta in most bosta v času gradnje zaprta za motorna vozila, obvoz bo urejen, je dejal župan. AP Prehod za motorna vozila ni dovouen Zasilni prehod za pešce 3 JLSIC>P^l>IVC10«JiSS0Ü> Ml JL1S O M JL311*H Pogled v babičino SKRINJO Piše: Alenka Pakiž XI. DEL k j K lepo ohranjeni obleki spada tudi skrb zanjo. Oprana in zlikana obleka, perilo in posteljno perilo so bili ponos gospodinj. Pralo se je ročno, perilo se je doma namakalo in kuhalo v kotlu za perilo. Pri hišah so imeli kapnico, v sušnem obdobju pa so hodili po vodo k vaškim šternam. Zaradi varčevanja z vodo so perice v škafih na glavi žehto odnesle k vaškem koritu ali na perišče pri bližnjem izviru, potoku ali reki, kjer so ga izpirale. Pozimi so imele od mraza vse premrle roke. Perilo so sušile na zraku, na ganku, v vrtnih utah lufhausu in podstrehi. Likalo se je z likalniki na žerjavico in likalniki na segreto železo. Gospa Angela Loboda, rojena Lovšin, v Zapotoku, pomni, da je bil na Bregu mlin. Sto metrov niže breg ni bil strm, tam se je dalo ob reki Bistrici prati. Prat so hodili vsi iz Zapuž in Dolenjih Lazov. Na vodi so imeli lesen stol, da je perica na njem tolkla perilo. Ivana Gorše iz Kota se je rodila leta 1922 v Trdanovi družini v Sušju, kjer še pomnijo, kako se je včasih pralo. Gospa Ivana je povedala: V RIBNICI PRAZNOVALI 25 IN 70 LET MAŠNIŠTVA Ribnica je letos posejana z raznimi lepimi praznovanji, med njimi sta tudi srebrna maša ribniškega župnika g. Antona Berčana in železna maša (70 let mašništva) g. Alojzija Dobrovoljca, nepozabnega župnika in de a ixii.e<»ei n.iTi OE^JV>ICI | Generacija XX Galerija Miklova hiša, 7. julij - 6. avgust 2006 S KOLESOM PO RIBNIŠKI PLANINSKI POTI TRAJANJE: EN DAN! Na razstavi se predstavlja osem slikark, ki dokončujejo podiplomski študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani.: Vesna Čadež, Nataša Jan, Polona Petek, Ana Sluga, Katja Sudec, Martina Štirn, Urša Vidic, Joni Zakonjšek. O z < s Odprtje razstave je bilo 7. julija, predstavili pa sta jo kustosinji dr. Nadja Zgonik in Polona Lovšin. Slednja je dejala, da je že desetletje in več očitno, da v akademijskih ateljejih, in tudi sicer v umetnosti, vse bolj pomembno vlogo igrajo avtorice. Zato je aktualna razstava posvečena Generaciji XX, torej novi, mladi generaciji v umetnosti, v kateri se element XX (kar označuje kromosomsko strukturo za ženski spol) vse bolj uveljavlja. „Povečan interes za slikarstvo, različnost pristopov posameznih avtoric in hkrati intenzivnost ukvarjanja s slikarskim medijem kažejo, da je mlada umetniška generacija prepričana v njegovo moč, in da dolga tradicija ni ovira, da se kljub starosti vnovič ne zdi aktualen. Vendar je posebnost slikarstva danes v tem, da se nam kaže kot še Generacija XX je že sedma razstava zapovrstjo, na kateri se v Galeriji Miklova hiša v Ribnici predstavlja najmlajša generacija slovenskih umetnikov in umetnic ob zaključku podiplomskega študija. Vse slikarke na letošnji razstavi imajo za sabo že nekaj prvih razstavnih izkušenj, vseeno pa pomeni skupinska razstava generacije v galerijskem prostoru, izven prostorov Akademije, zanje in za nas gledalce posebno izkušnjo. To, kar si ogledujemo, ni šolski kontekst, ki povezuje avtorice. Na vsakoletne razstave 2. m prihajamo, ker nas zanima stanje sodobne umetnosti in kako se najmlajša generacija sooča z njenimi izzivi. Polona Lovšin vedno mlado predvsem zato, ker se je osvobodilo dogme sloga. Slikarstvo mladih umetnic in umetnikov ne zanima zato, ker bi omogočalo, da porabniški vzorec iz sodobne družbe samo prenesemo v umetnost. Ravno nasprotno. Ponudba in izbira namesto v odnos odvisnosti kot pri materialnih dobrinah posameznika vodita v zahtevno razmerje vedno večje artikulacije svojih želja, stališč in pogledov na svet." AP Foto Marko Burger Kolesarski navdušenci in predvsem dobri prijatelji so se prvega julija letos odpravili že na drugi potep in hkrati tudi pravi izziv -prekolesariti Ribniško planinsko pot v enem dnevu. Pot (RPP) ima 17 točk po Ribniški dolini in okolici - po Mali in Veliki gori, uradno pa je bila odprta leta 1985. Večinoma jo prehodijo pohodniki, le redko kakšni kolesarji ali pa konjeniki, a pot je v resnici zelo zanimiva in polna lepih razgledov ter naravnih in kultu m ih znamenitosti. Planinsko društvo Ribnica je o tej RPP, ki ima podnaslov 'Po poteh štirih brigad1, izdalo kontrolno knjižico, v kateri je prostor za 17 žigov. Na koncu za prehojeno in opravljeno RPP PD H Ribnica izreka tudi priznanje in podeli spominsko značko. Le-to so tako prejeli tudi kolesarji: Emil Benčina, Franci Andoljšek, Tomaž Oražem, Bojan Gornik in Andrej Lovšin, in to že drugič zapovrstjo. Lansko leto sta pot v enem dnevu v celoti prekolesarila poleg omenjenih še Miran Šilc in Janez Kožar, ki se je z Alešem Radosavljavičem na delu poti skupinici pridružil tudi letos. O poti in ideji ter morebitnih bolečih ritnicah smo se pogovarjali z Miranom Šilcem. To je malo drugačna dogodivščina, po čem je posebna? "Cilj kolesarjenja je bil, da pot opravimo oz. pridemo do žigov RPP v enem dnevu in to VSI. Letošnji start je bil prvega julija izpred ribniške cerkve ob 5h zjutraj. Po prvi žig smo se odpravili na Črni vrh, nato pa do Sten Sv. Ane, Koča pri Sv. Ani na Mali gori..., ter tako krožno vse do zadnjega v Makošah. Čeprav je Mala gora nižja od Velike, pa je bilo potrebno na njej (vključno s Slemeni) opravit kar nekaj vzponov in spustov, tako da Veliko goro po zahtevnosti celo prekaša. Posebnost te kolesarske ture - vsaj zame - je, da ko se na cilju ozreš, vidiš, da si bil povsod, kamor ti seže pogled, in to ti, kljub utrujenosti, da res 1 14:16 prijeten občutek,." Kako se je porodila ideja za turo? "Idejo je dal Bojan Gornik. Njegov kolega mu je namreč rekel, da bi RPP opravil s kolesom v več etapah. Ker Bojan kar precej kolesari, se mu je takoj porodila ideja, da bi to opravil z enim zamahom, se pravi - v enem dnevu. Vsega skupaj je bilo 143 kilometrov s 3080 višinskimi metri vzpona in 3070 metri spusta." Koliko ur so kolesarji potrebovali za vseh 17 točk RPP, če pot časovno ovrednotiš? "Od starta ob 5. uri do cilja ob 19. uri je 14 ur z vmesnimi počitki. Čiste vožnje - guljenje zadnjice na kolesu - pa 7 ur in 35 minut, s povprečno hitrostjo 15,9 kilometra na uro." Torej se da osvojiti RPP v enem dnevu? “Seveda se jo da. In čeprav pride med turo kakšna kriza, se jo s počitkom in kakšno čokolado reši. Večji problem bi bil, če bi se ti vnela zadnja plat, kar pa se na srečo ni zgodilo nikomur izmed udeležencev." Je vožnja čez drn in strn naporna? "Priznati moram, da je kar naporna, še posebej na koncu, ko ni toliko moči v nogah - vsaj pri meni. Vendar pa se jo z dobro voljo in motivacijo, ki ti jo dajo tudi ostali udeleženci, ter z razgledom, ki ti ga ponuja tura, da prevoziti. In še nobenih problemov z opremo, t.j. kolesi, nismo imeli, razen ene predrte zračnice - kar pa je, glede na dolžino ture, zanemarljivo." Je potrebno imeti veliko kondicije, fizične pripravljenosti? "Nekaj že, saj je potrebno poleg dolžine ture, premagati kar nekaj višinskih metrov, vendar pa je potrebno poleg kondicije imeti tudi utrjeno zadnjico, kar pa se pridobi s pridnim nabiranjem kilometrov. Rekel bi, da zadošča, če kolesariš kakšno leto, dve ali več, in nabereš približno 500 km oz. kakšen km več." Zdenka Mihelič Fotoarhiv kolesarjev 13 Rešeto Zemlja je vzela, kar je njenega. Tega, kar nosiva v srcu, nama ne more vzeti nihče. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža in očija VOJINA MALETIČA Kogar imaš rad, nikolineumre, ledalečje... Odšel je od nas mnogo prezgodaj, puslilpraznino in grenko spoznanje, da ga ne bo več med nami. Radi bi se zahvalili vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nama v teh težkih trenutkih stali ob strani in z nama delili bolečino. Posebna zahvala ZD Ribnica, še posebej osebni zdravnici dr. Žagarjevi in dr. Šmalčevi. Hvala g. kaplanu Mateju Pavliču za lepo opravljen obred, pevcem za ganljivo zapete žalostinke ter trobentaču za zaigrano Tišino. Iskrena hvala d.d. Inles, Društvu invalidov, sodelavcem Gimnazije Kočevje, sosedom Knafljevega trga 6, komunalni službi ter vsem, ki ste podarili cvetje in sveče, nama izrekli sožalje ter pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Še enkrat iz srca hvala vsem in vsakomur posebej, da ste čutili z nama, ga imeli radi in ga spoštovali. Žalujoči: žena Marija in hčerka Vesna Pomlad na vrt bo tvoj prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala bo, ker te ni... ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedija, brata, strica, tasta in svaka FRANCA ORAŽMA z Griča, cesta VII/ 9 se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Posebej se zahvaljujemo družinam Djekič, Petek, Zupančič, Orel, Peček, Dejak, Merhar in Bartol. Tiho si odšel od nas... Pogrešali te bomo.... VSI NJEGOVI 'Prihajam, da izvršim tvojo voljo, ■ kot je pisano o meni v tvoji knjigi. Spolnjevati hočem tvojo voljo, tvojo postavo nosim v svojem srcu." (Ps 39) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame, tašče, stare mame, prababice, tete in svakinje IVANE GORŠE iz Kota pri Ribnici 16 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in darovane svete maše. Iskrena hvala osebju ZD Ribnica, dr. Alenki Nadler-Žagar, sestri Branki, patronažni sestri Majdi za pomoč pri premagovanju njene bolezni ter gasilcem za izkazano čast ob slovesu. Hvala g. kaplanu mag. Mateju Pavliču in p. Filipu za opravljen obred, pevcem za zapete pesmi, Komunali Ribnica, pokopališki upravi Jurjeviča in vsem, ki ste pokojnico pospremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI SPONZORJI RIBNIŠKEGA ORATORIJA 2006 Za hrano so poskrbeli: ponedeljek - v celoti gostilna Pugelj, torek - mesarija Ambrožič in pekarna Dordevska, slaščičarna Iseni, četrtek - v celoti gostilna Mihelič, petek - delno piceriji Vrba in Harlekin. Donatorji: OBČIMA RIBNICA, RIKO HIŠE, d.o.o., ITPP, d.d., Petek Transport, Inotherm, Inles, Peteh Marjan, Rigler, Janez, sp, LOK Lovšin, Franc, sp, Arko, Janez, sp, Urban servis in prodaja, AMT-T, d.o.o, KVM, Foto fanta-sy, Šolarček, Avtoelektrika Češarek, Koving, d.o.o., Peterlin, Jože, sp, Gostilna Andoljšek, Ekop, d.o.o, Sadje in zelenjava Klementina, Lekarna Ribnica, PGD Ribnica, Mercator Knjigarna in Železnina, Tomas šport, MOL, Spar. Medijski sponzor: Radio Urban. Posebej se želimo zahvaliti skavtom ribniškega stega, ge. Metki iz JKP Ribnica ter gospodom Lojzu Lovšinu, Bogu Abrahamsbergu in Avgustu Miklošiču, ki so nam omogočili izvedbo zanimivih delavnic. Vsem iskrena hvala! Organizatorji Oratorija 2006 R5SET9.R!BN!jO • 01 7881 999 • 031 331 920 Avtohiša Zalar FRAGMAT iacolirlcca AKCIJA FRAGMAT Izolirka d.o.o. Cesta Majde Šilc 1 Sodražica tel.: 01 836 67 77 ali 031 248 875 Delovni čas: 7.30 do 19. sobota: 7.30 do 12. Gradbeni material: Tondach strešniki Schiedel dimniki Mavčne plošče Lafarge Gessi Zaključni ometi Röfix Strešna okna Fakro Termoizolacije: Gradbeni in fasadni stiropor! dodatno -20% Hidroizolacije dodatno-15% Steklena volna Urša-15% Na zalogi tudi vsi ostali gradbeni materiali, armaturne mreže, rebrasto železo, betonski bloki, modularni bloki, cement... Ugodno lahko v mesecu avgustu kupite belo tehniko proizvajalca Gorenje. Ves Lesninin program Kuhinje SVEA Pohištveni program Alples Kopalniški program Kolpa san B0GENER DACHZIEGEL ^LAFARGE P?C2F=1>C uRsa gorenje lesnina m alples Blago lahko dobite na ugoden kredit do 24 obrokov. Po dogovoru vam nudimo dostavo s tovornim vozilom z dvigalom ter dostavnim kombijem. SVEA Ikolposon Trgovina Cerknica, Cesta 4. maja 1., 1380 Cerknica tel.: 01 709 38 01 ali 051 378 042 Delovni čas: 8.00 do 12.00 in 15.00 do 19.00 sobota: 8.00 do 12.00 Lovci, ribiči POZOR! NOVO V GROSUPLJEM TRGOVINA JdlJ ’ ^ rt ra rt- SmStßgmJS> BJšt ŠL TRGOVINA ZA LOV, RIBOLOV IN REKREACIJO Cesta Toneta Kralja 2, Grosuplje (obrtna cona pod Slivniškim hribom) Tel 01 7873 701 -vse za lov: orožje, strelivo, oblačila, klobuki, itd. -vse za ribolov: palice, koleščki, hrana, vabe, itd. -modni klobuki (ženski in moški) Odpiralni čas: med tednom od 8. do 12. in od 13. do 17 ure., v soboto od 9. do 12.30 ure p \, ,5 ^7^ “ prodaja na kredit, O cx >(/) o Q UJ £ c o ca o rH I to o o rxj cd o m o XI tl BäDcühzuchim mm _____ I Leseno okno z alu oblogo Nizkoenergijsko okno VRHUNSKA KAKOVOST • novo: MASIVNA NOTRANJA VRATA • lesena okna in vrata • les/ aluminij okna in vrata • pvc okna in vrata e aluminij okna in vrata • pvc/ aluminij okna • polkna, rolete, komarniki • svetovanje - izmera - montaža - servis INLES d.d., Kolodvorska 22, 1310 Ribnica www.inles.si, e-mail: info@inles.si Maloprodaja Ribnica, tel.: 01 8377 162, fax: 01 8377 33 I ■kTERnun OKNA IN VAATA PE Ribnica: Nemška vas 3 Tel.: 040/258-924 Ljubljana: teralta d.o.o., Ljubljana Stegne 21 c \\ Tel.: 01/511-16-24 www.interalta.si kulturo bivanja! IZVAJAMO: ULICA TALCEV 28,RADIZEL,2312 OREHOVA VAS TEL/FAX.02/605-6001, gsm: 070/409-525 [Tj IZDELAVA VSEH VRST FASAD [7] SANACIJA FASAD [~i~i BARVANJE LESA (napušči, vrata, balkoni...) [Tj ANTIKOROZIJSKA ZAŠČITA Qj STROJNI OMETI [Tj MONTAŽA MAVČNIH PLOŠČ DELO OPRAVLJAMO PO CELI SLOVENIJI. ZAGOTAVLJAMO STROKOVNO IN KAKOVOSTNO IZVEDBO DEL. ZA OPRAVLJENO DELO DAJEMO GARANCIJO VrvarsRa 3 1310 Ribnica TEL.: 01/83 60 367 Delovni čas: vsaK dan od 91) do 191) sobota zaprto : Q ! Sekcijska garažna vrata EPU vrhunskega proizvajalca Hörmann, z motornim pogonom, montažo in DDV -k 2375 X 2000 -> 2375 X 2125 -> 2500 x 2000 -»2500 x 2125 Pooblaščeni zastopnik: Starc Matjaž s.p. Goriča vas 86 1310 Ribnica tel.: 836 26 29 GSM: 041/612 590 Optika A nita 836 11 28 Novi modeli sončnih očal, gotovinski popust etuiji, krpice Korekcijska očala ponedeljek 9-12 16-20 tor, sre, čet, pet 9-14 16-18 sobota 9-12 GOSTINSTVO - TURIZEM PVGELJ Tel.: 01/8361 189 ali 01/8361-668 GSM: 031/760-697 rmmcsNEippuzBE mmmocwo O c 08MTNICE ROGREBSCINt HAAS DOM trgovsko in gradbeno podjetje d.o.o. Bohova 78, 2311 HOČE Haasi DOIVI Naša celotna ponudba zajema: - predalčne in lepljene lesene konstrukcije za industrijske, kmetijske, skladiščne in športne objekte - Široka paleta HAAS montažnih hiš Vrhunska kvaliteta oken in vrat Domiselna okenska tehnika PRI NAS DOBITE VSE NA ENEM MESTUI TEL: 02/613 0 613, FAX: 02 / 613 0 615, www.haas-dom.si E-mail: info@haas-dom.si, GSM: 051 645 203 MOBITEL & debitel zastopstvo SERVIS IN ZASTOPSTVO GSM / UMTS | ZASTOPSTVO ZA MOORI ADSL www.microera.si ^Šl% MicroERA Jože Sile s.p. Merharjeva 3,Ribnica T: 01/ 8373 116, 061/ 368 762; E-mail: info@mlcroera.si |ll Smešna cena. Izredno ugodno financiranje. Ne zamudite neverjetno ugodne ponudbe vseh modelov Volkswagen Golf z neverjetno ugodnim financiranjem. V vseh Volkswagnovih prodajnih salonih do konca julija. Vabljeni! PORSCHE KREDIT IN LEASING Golf (^) VW NOVA Jetta Trendline 1,6 75kw, avtomatska klima VW Polo Comfortline Cool & Family1,4 16V 55kw-75km, dnevne luči RABLJENA VOZILA VW Golf 1,4 55kw-75km, letnik 2002, prevoženih 29.000 km, centralno daljinsko zaklepanje, ABS, radio, štiri vrata VW Golf 1,9 SOI 50kw, let.2001, pet vrat, centralno daljinsko zaklepanje VW Vento avtomatik, letnik 1994 VOZILA NA ZALOGI RANDELJ Mohovnik2, 1330 Kočevje telefon 01 8951 488. telefox 01 8955 240 e-možL domiian.rondelj6pofsche.si salon in delavnico pon.- pet od 7. do 18. ure soboto salon od 8. do 12. ure PORSCHE KREDIT IN LEASING VW Golf Trendline 1,9 IDI 66kw-90km, 1,6 75kw-102km, pet vrat, kovinska barva, klima "climatronic", stikalo za dnevne luči, zasilno rezervno kolo, sredinski naslon za roke, EVFORIJA VW Golf Plus Trendline in Com(ortiine1,9 TDI 77kw, stikalo za dnevne luči, klima "climatronic", el.paket, naslon za roke, zasilno kolo, EURO PAKET VW NOVA Jetta Trendline 1,9 77kw-105km, avtomatska klima, naslon za roke, dnevne luči VW NOVI Fox 1,4 55 kw,1,2 40kw meglenke, klima "climatic", barvni paket, dnevne luči, deljiva klop, zrcalno srebrna kovinska barva VW NOVI Passat lim. Comfortline 2,0 TDI 103kw-140km, meglenke, večtunkcijski prikazovalnik, radio ROD 300 plus, alu platišča, črne stranske letve VW NOVI Passat var. Comfortline 2,0 TDI 103kw-140km, večfunkcijski prikazovalnik, usnjen volan, alu platišča, radio ROD 300 plus VW Touran Trendline 1,9 TDI 77kw-105km, avtomatska klima, dnevne luči, tri kraki usnjen volan, osem zvočnikov, zatemnjena stranska stekla VW Polo 1,2 47kw-64km, Comfortline COOL FAMILY, dnevne luči . ,. .... ....._______________________________ . .......................................................................... - Joras Center 55 E 14 r POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL SEAT in ŠKODA Ob železnici 7, 1310 Ribnica tel.: 01/8369-040, 8361-127, fax: 8369-045 Delovni čas: pon. - pet. od 8. do 19. ure sob. od 8. do 13. ure BMMBK NEPREMIČNINE Franc tanko s p. Del. čas: od 10 -17, sob. 10 -13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004 PRODAMO HIŠE: KOČEVJE • center, starejša stanovanjska hiša,14x12 m, zgraj. 1932, velikost parcele 1395 m*, el., voda, takoj vseljiva, možna zamenjava za stanovanje v Ljubljani, 28 mio SIT (116.667 EUR). SODRAŽICA • center, starejša stan. hiša z poslovnim prostorom 37 m*- trgovina, 10x11 m, zgraj. 1930 In gospodarskim poslopjem, 10x22 m, vel par 608 m?, zemli. 162 m2, klas. Ogrevanje, el., voda cena za stan. Hišo in posl. prostor 16 mio SIT ali 66.666 EUR, za gosp. poslopje pa 7,5 mio SITali 31.25 EUR. ŽIMARICE - starejša stanovanjska hiša ob potoku (bivši mlin) zgrajena 1930, velikost 594 m2, z njivo, v izmeri 292 m2, gozd v izmeri 9417 m2 in njivami v skupni izmeri 3340 m2. Cena za celotno posestvo je 7.7 mio SIT ali 32.132 EUR. RIBNICA CENTER • poslovno stanovanjska hiša, zgrajena pred letom 1967, velikost parcele 368 m2 z vrtom delno obnovljena, CK na olje, KT, TEL, cena 37 mio SIT ali 154.398 EUR. JURJEVIČA - starejša stanovanjska stavba 12x10 m, zgrajena pred letom 1967, manjša parcela, velikost 178 m2 (služeča), EL, voda, cena 5.6 mio SIT ali 23.370 EUR. POSLOVNI PROSTORI: KOČEVJE • Industrijski cona, novejši poslovni prostori, 16x18 m, zgrajeni 1995. v Izmeri ca 450 m2, z urejeno dokumentacijo za prolzvodnjo-mlrno dejavnost 14 park. mest vsa Infrastrukturi, cena 63.95 mio SIT ali 273.876 EUR, v račun vzamemo tudi stanovanje v Ljubljani, uporaba takoj. KOČEVJE - Industrijska cona, novejši poslovni prostori v izmeri cca 450 m2,14x12 m, zgraj. 1997, z urejeno dokumentacijo za proizvodnjo mirno dejavnost. 14 park. mest, vsa infrastruktura cena 63,95 mio SIT ali 273.876 EUR, v račun vzamemo tudi stanovanje v Ljubljani, uporaba takoj. KOČEVJE • Industrijska cona, novejši poslovni prostor veL 104,44 ro2, zgraj 1996, urejena dot, III grad. faza, cena 18.000.000,00 SIT ali 75.000,00 EUR. RIBNICA - center poslovno stanovanjska stavba v obartovanju, stanovanje v izmeri 103 m2, potrebno zaključnih del, zgrajeno leta 1998, velikost parcele 131 m2, poslovni prostor v velikost 103 m2, urejena dokumentacija z uporabnim dovoljenjem. Cena 27 mio SIT ali 112.500 EUR. GRADBENE PARCELE: RIBNICA • HRASTJE gradbena parcela, velikosti 1123 m2 prodamo, cena za m2 4.200,00 SIT ali 17,5 EUR. RIBNICA-VEUKE POUANE, gradbena parcela velikosU 1398 m2, lepa lokacija, cena 3.6 mio SIT ali 15.000,00 EUR. 6R0SUPUE ■ ČUŠPERK- gradbeni parcela zazidljiva ca. 600 m2 v skupni Izmeri 983 m2 na zanimivi lokaciji, sončna lega, voda na parceli, elektrika v bližini, cena 9.600,00 SIT ali 40.00 EUR za m2. KOČEVJE - KOBLARJI, gradbena parcela v izmeri ca 800 m2, sončna lokacija, vsa infrastruktura blizu, možna gradnja dveh hiš. cena za m2je 3.360 SIT ali 14 EUR. RIBNICA • LOŠKI POTOK, delno gradbena delno kmetijska pacela, velikost ca. 3700 m2, od tega zazidljiva ca. 1000 m2, ob osvaltirani cesti, lepa sončna lokacija, vsa infrastruktura v bližini, cena 3,9 mio SIT ali 16.250 EUR. RIBNICA • HRASTJE, 3 gradbene parcele, velikosti 1192 m2, 976 m2 in 1005 m2, cena za m2 3.600 SIT ali 15 EUR. KMETIJSKE PARCELE: RIBNICA - BUKOVICA, Pašnik 1667 m2, travnik 3416 m2 in travnik 1355 m2, cena za m2 je 298,00 SIT. RIBNICA - DOLENJA VAS, več kmetijskih parcel in gozdov na različnih lokacijah, v skupni izmeri ca 2 ha, prodamo v paketu za 1.950.000 SIT ali 8.200 EUR. PRODAMO STANOVANJA: RIBNICA • center, dvosobno ca 60 m2, v IV. nadstropju, lepo ohranjeno, vpisano v ZK, zgrajeno leto 1969, KTV, CK, cena 14.1 mio SIT ali 58.838 EUR. Ribnica - cinter, začetik zbiranja ponudb za 17 novozgrajinlh stanovanj v Izmeri od 35 m2 do 100 m2, (eno, dvosobna, dupleks), s kletjo In dvema parkirnima prostoroma, večina stanovanj Ima balkon, cena za m2 Jel300 EUR ♦ DDV, parkirna mesta se zaračunajo posebej, cena za oba Je 6.600 EUR, stanovanja bodo vseljiva v začetku decembra 2006. ODDAMO V NAJEM POSLOVNI PROSTORI: RIBNICA - strogi center, tri lepo urejene pisarne z uporabnim dovoljenjem, skupna velikost 75 m2, vseljivo takoj cena najema po dogovoru KOČEVJE- štiri pisarne, opremljene, varovane, v pritličju, vel. cca 64 m2, 34 m2.16 m2 in 41 m2, CK vsa dokumentacija-uporabno dov. Cena najema 6,0 EUR za m‘ ali 1.440,00 SIT. KOČEVJE-center, obnovljeni poslovni prostor v izmeri cca 120 m2 - pisarne v 1 nadstropju, delno opremljene, zgrajene pred letom 67, takoj vseljive, cena 21.000.000,00 SIT ali 87.500 EUR. RIBNICA - JURJEVIČA, poslovni prostor za mirno dejavnost v izmeri ca 770 m2, z večjim dvoriščem, zgrajen leta 1980, infrastruktura urejena, cena za m2 3 EUR ali 719 SIT. KUPIMO STANOVANJA: LJUBLJANA • Kodeljevo, Trnovo, Prulc, Vič, kupimo enosobno stanovanje od 37 do 45 m2, prvo ali drugo nadstropje, gotovinsko plačilo, od 19 do 21 mio SIT, vselitev v dveh mesecih. LJUBLJANA - Kodeljevo, Rudnik, Vič, Moste, kupimo garsonjero od 24 do 30 m2, prvo ali drugo nadstropje, gotovinsko plačilo, od 14 do 15 mio SIT ali 58.333 EUR, vselitev v dveh mesecih. Uredimo vam vso dokumentacijo, svetujemo in se za vas strokovno in srčno potmdimo pri prodaji in nakupu vaših nepremičnin, pokličite nas in nam zaupajte vaše želje. ' " ' " " H' " pl MOTOMAN Robotizacija In avtomatizacija v Industriji d.o.o. PRAVI PARTNER V SVETU ROBOTIZACIJE V INDUSTRIJI Šest osni členkasti roboti Iz družine MOTOMAN, nosilnosti od 3kg- 500kg, ki Jih krmili visoko zmogljiv krmilnik XRC, ki edini na svetu omogoča sinhrono krmiljenje štirih robotov hkrati, oziroma lahko zvezno krmili 27 robotskih osi. IDEALNA REŠITEV V APLIKACIJAH: O OBLOČNEGA VARJENJA j O UPOROVNEGA VARJENJA O STREGE O PLAZEMSKEGA IN LASERSKEGA REZANJA O POLIRANJA O PALETIRANJA O BRUŠENJA o LEPLENJA MOTOMAN fPPPSda* Lepovče 23,1310 Ribnica tel.: +386(0)1 83 72 410 faks:+386 (0)1 83 61 243 e-mall: lnfo@motomanrobotec.si www.motomanrobotec.si fon* Ne spreglejte! MINI 256/128 Kbps 4.990 / 20,82 STANDARD 1536 / 384 Kbps 6.990 / 29,17 h'«-« cena »SIT/EUR 2.990 / 12,48 4.200 / 17,53 5.200 / 2i,70 40% popust TROJKA 3072/512 Kbps 8.700 / 36,30 PETKA 5 Mbps / 768 Kbps 9.990 / 41,69 5.990 / 2s,oo I BREZPLAČEN Znesek v EUR je informativen in preračunan po centralnem paritetnem tečaju 1 EUR = 239,64 SIT PRI K L.0 P Ponudba velja samo za nove naročnike na UPC Telemachov internet. Obstajati morajo tudi tehnične možnosti priklopa. več na 080 22 88 www.upctelemach.si UPC 3 ure brezplačnih računalniških inštrukcij na domu! TesLesPIficH HMVMrJLSi aiPsJyWSiVXr KUPONI KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV Besedilo:_________________________________ KUPON ZA NAGRADNO IGRO Rešitev:___________________ Ime in priimek: Ulica: __________ Pošta:___________ Tel.:____________ Izpolnjeni kupon izrežite in ga v pismu oziroma na dopisnici pošljite na naslov: REŠETO, Škrabčev trg 40, 1310 RIBNICA, najkasneje do 16. avgusta 2006. Pravilna rešitev iz 6. številke Rešeta je: ŽIVELE POČITNICE Nagrade prejmejo: ALEŠ KOVAČIČ, Jurjeviča 13,1310 RIBNICA LARA MAROLT, Marolče 1,1316 ORTNEK JOŽE MERHAR ml., Prijateljev trg 4, 1310 RIBNICA CINDY SENEKOVIČ, Streliška 33,1330 KOČEVJE KRISTIAN DELLA SCHIAVA, Hrovača 1,1310 RIBNICA Nagrade, 5 majic, poklanja ADRIATIC SLOVEN1CA, Zavarovalna družba d.d., i Poslovalnica Ribnica, Ob železnici 2, ‘T tel.: 01 / 836 23 01, WWW.ADRIATIC-SLOVENICA.SI. Nagrajencem iskreno čestitamo! Obvestilo o prevzemu nagrade boste prejeli po pošti. 32 UREJENA RIBNIŠKA DOLINA V drugi polovici avgusta bomo v Ribniški dolini izbirali in izbrali najlepše vrtove, hiše, balkone, dvorišča. Super, pohvalno. Vendar, a ni čuden pogled na lep balkon ob zapuščeni podrtiji, ob kateri se bohotijo koprive, ki že same simbolizirajo pekoč in grenak občutek? Pa ne, da imam kaj proti akciji Urejena Ribniška dolina. Daleč od tega, ravno nasprotno! Takšnih akcij bi moralo biti več, precej več, pa ne samo iskanje lepih zasebnih vrtov, temveč iskanje urejenih javnih površin! Tukaj tiči ta navihani zajec, ki ga nikakor ne moremo zbezati iz grma. Ta grm je namreč že tako zaraščen, obdan z bodicami, da zajec tudi ven ne more. Če se sprehodimo po prostorih bivše vojašnice, moramo paziti, da si ne porežemo nog z razbitimi steklenicami, se ne nabodemo na kakšno odvrženo iglo, se ne polomimo med razbitimi stoli, posteljami, omarami.... O.K. bomo rekli, cona le ni toliko na očeh turistov! Dobro, gremo parkirat pred Ideal, kjer nas ob Kolodvorski cesti, nasproti Pošte, pričaka polomljena klop, zapuščen Center, ki joka že tako naglas, da se sliši do Komunale v Goriči vasi. Ideal je postal privlačen celo za odslužene avtomobile, katerim ne moremo več nadeti registrskih tablic. Če, recimo, obiščemo kakšen simpatičen turistični kraj že v Sloveniji, nas sprehod skozi center in bližnjo okolico prevzame, če obiščemo, karikiram, Celovec, Beljak, najraje iz teh centrov sploh ne bi šli, tako je vse čisto, skladno z okolico, premišljeno zgrajeno, še rože so v simbiozi z zidovi in celimi, čistimi stekli na oknih. Da ne govorimo o mestih severneje! In če gremo na morje, recimo, skozi Delnice, bi ta kraj najraje preleteli, ker nas postane dobesedno strah. In kam se bomo zdaj postavili, s kom bi se oz. se bomo primerjali? Pri teh dveh primerjavah v sredino, toda s strašnimi kontrasti v samem - po novem - mestnem jedru Ribnice. Imamo kup ustanov, poklicanih za urejanje okolice, imamo 'veze' v vrhu slovenske politike, ki bi lahko našega obrambnega ministra, bodisi v oklepnikih, na motorju ali v limuzini pripeljali v Ribnico in naj za božjo voljo razdelijo, prodajo, oddajo te žalostne razpadajoče objekte. Toda, zakaj prodajo? A ne bi bilo bolje, pa ne samo za nas, navadne porabnike čistega zraka, za podjetnike, župana, ministre in celotno Slovenijo, če bi te površine predali nekomu (ni jih malo), ki bi jih preuredil v javno dobro, zaposlil toliko in toliko ljudi (od proizvodnje do storitvenih dejavnosti) in bi se okrepil občinski proračun, ki je takšen, kot zemlja te dni (suh z razpokami), preko davkov na plače, dobiček...., pa bi denar dobila tudi država, ki ravno tako boleha za boleznijo, pri kateri ji želodca ne moremo nahraniti, pa če vanj mečemo 'cele vole1. Sicer so pred nami volitve, na katerih bomo dobili, če sklepamo po kandidatih, za župansko mesto modro vodstvo. Glede na to, da niso ne vem kako zgovorni, upajmo, da naredijo več z dejanji, čeprav so v politiki žal tudi lepe (abstraktne) besede zelo pomembne. Za konec še en predlog. Ustanovimo samostojno loterijo (LR), pa ni to kakšna ljudska republika, temveč Loterija Ribnica. Metaforično bi se lahko spogledovala s samoprispevkom, vendar se lepše sliši, pa tukaj bi vsake toliko časa še kdo kaj dobil, recimo za rože, s katerimi bi olepšal svoj vrt. Prijetne hladne dni do prihodnjič, ko bomo za nekaj dni pozabili na urejenost tako in drugače in se poveselili na prireditvah 31. Ribniškega semnja. Marko Modrej SipL.rjET AVANTURISTIČNI KVIZ Na vsako vprašanje vam ponujamo več odgovorov in trditev, a le enoje pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste... nekaj, povezano s/z.... 1. Tokrat se bomo potepali po naši prelepi domovini in malce skočili v tujino. Odkrivamo odkrito torej. Pot pod noge bomo vzeli doma, v Ribnici, o kateri prvo zanesljivo omembo zasledimo v letu 1220. Neuradno pa se ime Ribnica pojavi v letu... Č 956 T 1082 S 1191 2. Iz Ribnice gremo v Sodražico. Najbolj markantna zgradba v naselju je cerkev Marije Magdalene, v kateri so... B klopi iz nešpljevega lesa L stekleni kelihi O 300 let stare orgle 3. Iz Sodražice bomo vandrali preko Loškega Potoka, ob meji, v Kolpsko dolino. Grad Kostel je bil prvič omenjen leta 1336. Turki so ga dolgo časa zaman poskušali zavzeti, utrjeno naselje pod gradom (ne pa gradu) jim je uspelo zavzeti šele leta 1578 s prevaro: K do gradu so prišli na ovcah P preoblekli so se v hrvaške kmete O naučili so se slovenščine 4. Po ogledu gradu smo si zaželeli ogled še ene grajske dediščine. Med nabiranjem malin bomo prispeli do gradu Snežnik, ki leži na robu vasice Kozarišče. Grad je bil prvič omenjen leta 1461 z imenom... D Snow castle N Medvedja utrdba L Schneeberg 5. Ko si tako ogledujemo gradove, nas dobesedno prevzamejo in ne moremo si kaj, da ne bi obiskali še Turjaškega, katerega lastniki so bili ves čas grofje Turjaški. V grajski kapelici je pridigal tudi protestantski teolog, pisatelj in prevajalec celotne biblije... E Jurij Dalmatin H Ciril Kosmač I pater Stanislav Škrabec 6. Čas je, da se malce osvežimo in s čolnom zaplujemo po naših rekah. Začeli bomo z najdaljšo reko v Sloveniji, kjer teče v dolžini 221 km. Njena celotna dolžina je 940 km, latinsko pa nosi ime... O Smaragnus J Savus V Savilia 7. S Save se bomo preselili na Dravo, ki je dolga 725 km, plovna pa kar 151 km. Je druga najdaljša reka v Sloveniji, kjer njena dolžina meri 145 km. S svojo dolžino je na 132. mestu vseh svetovnih rek. V srednjem veku je nosila ime... U Tra V Dravus O Drau 8. Z Drave pa na Donavo, ki je druga najdaljša v Evropi. V dolžino nam- reč meri kar 2780 km. Njeno porečje, veliko kot tretjina Evrope, si deli kar...koliko držav? A 12 C 16 I 18 9. Po tej velikanki smo si zaželeli ogled jezera. Obiskali bomo Kaspijsko jezero, ki so ga v antiki imenovali Hyrcanski ocean in leži med Azijo in ruskim delom Evrope. Posebnost tega največjega območja celinskega vodovja na Zemlji je, da ima... S slano vodo O na dnu največ potopljenih gusarskih ladij na svetu Š pitno vodo 10. Prišli smo že do pravih čudes našega planeta. S tega konca bomo poleteli v Južno Ameriko. Rio Amazonas oz. Amazonka je najdaljša reka na svetu. Dolga je 6296 km in nastaja s stekanjem rek Marafion in Ucayali, ki izvirata v perujskih Andih. Katera svetovna reka pa je Amazonki po dolžini najbližja? K Nil A Ren P Ganges 11. Ko smo že v tem delu sveta, si bomo ogledali še najvišji vrh Južne Amerike Aconcagua (6962 m) in na 5897 m. obiskali Cotopaxi, ki je... K znan po kristalnih ledenikih N najvišji aktivni vulkan na svetu T znan po indijanskem letovišču 12. Iz Južne Amerike se za konec znova vračamo v Evropo. Glede na visoke temperature bomo še ostali v gorah in obiskali Chamonix -paradiž lepega, gorskega in turistično obarvanega območja, od koder se bomo povzpeli na... E Elbrus H Stol Č Mont Blanc (MirSbb psä© BiatpOSis m Om po gxsEOte w UsumriS aQ3 \m (£]®(jpfe®3<§ö itimpsmmp (šD® D®. Medi pmitoimi mšfomm b®m© ztrowi izimbstli i bpifo mgmdL RESETC>.R!BN! I^ITTMSINI S I I ICKOC^I H Štipendijski sklad Pobude in vprašanja Ko smo zadnje tedne sprejemali popravek zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, smo se srečevali s številnimi javnimi protesti starega vodstva študentske organizacije, ki je nasprotovalo drugačni razdelitvi koncesijske dajatve, ki pripada študentski organizaciji in študentskim servisom od plačil za delo študentov in dijakov preko Poslančeva zapisnica študentskih napotnic. Do sedaj se je 10 - procentna koncesijska dajatev, ki so jo študentski servisi zaračunavali kot provizijo pri posredovanju študentskega dela, razdelila na pol -polovico je ostalo študentskim servisom za pokrivanje svojih stroškov, druga polovica pa je pripadla študentski organizaciji, ki jo je porabila za svoje delovanje in za financiranje raznih programov. Rešitev, ki se je izoblikovala pred desetletji, je bila zelo posebna za evropske razmere, saj takega načina posredovanja ne poznajo skoraj nikjer. Tako so se na računih študentskih servisov in študentske organizacije zbrala ogromna odstopljena javna sredstva (davki), ki so se na ne najbolj pregledne načine porabljala in zlorabljala. Največkrat pod krinko neodvisnosti. Znani so primeri, ko so nekateri posamezniki tako zbrana sredstva, ki naj bi se namenjala predvsem kot pomoč študentom in za izboljšavo pogojev študija, porabljali za vse kaj drugega - za (pre)visoke plače in nagrade ter stroške funkcionarjev, ponekod tudi zaposlenih, za nakupe gospodarskih družb, hotelov... V oči bodejo predvsem nakupi profitnih gospodarskih družb, s pomočjo katerih so si posamezni podjetni funkcionarji povečevali svoj vpliv in zaslužke. Za študentske težave pa jim je bilo prav malo mar. Študente so znali večkrat le zlorabiti in pognati na ulice, s čimer so predvsem prikrivali svoje interese in ne ravno smotrno porabo denarja. Istočasno pa so študentskim funkcionarjem zagotavljali zadosti medijske pozornosti in promocije, ki so jo potrebovali za vodenje študentske organizacije. Vsak je torej dobil č‘6 svoje. Nekateri javno zaščito za vsaj nečastno, če ne celo nezakonito delovanje, drugi pa nekaj minut slave v medijih. S spremembo zakona pa smo zagotovili, da se bo študentskemu posredovanju dela pojavila konkurenca. Delo bodo po novem posredovali tudi uradi za delo. študentsko delo bo sicer nekoliko dražje, saj se bo "provizija" dvignila od 10 na 12 %, kljub vsemu pa bo to še vedno bistveno cenejše od vseh drugih oblik zaposlitve. Vendar pa je mnogo pomembnejše, da se je spremenila razdelitev teh 12%. Enako, po 37,5%, bo pripadlo posredovalcem dela (študentskim servisom) in študentski organizaciji, iz preostanka v višini 25% pa se bo polnil poseben štipendijski sklad, s katerim se bodo zagotovila dodatna sredstva za štipendije. To je zagotovo prava poteza, saj bo tako vsako leto možno podeliti še nekaj tisoč dodatnih štipendij. Seveda bo sprememba razdelitve koncesijske dajatve terjala tudi nekaj prilagoditev in racionalizacij pri dosedanjih ekskluzivnih uporabnikih teh sredstev. Vendar pa je bistveno, da je končno le storjen korak v f>ravi smeri. Čeprav je vodstvo študentske organizacije od sedanje vlade (prej so bili kljub slabšim pogojem študija in zagotovo bistveno težjimi socialnimi razmerami mnogo bolj mirni) večkrat zahtevalo, da zagotovi boljše pogoje za študij predvsem študentom iz socialno šibkih družin, ki se le težko prebijajo skozi študij in študentska leta, pa je bilo samo pripravljeno storiti bore malo. Na vsak način so s pomočjo največjih opozicijskih strank želeli ohraniti položaj oziroma so bili pripravljeni le na minimalne popravke, mnogo manjše od sedaj uzakonjenih. Osebno menim, da je potrebno vzpostaviti take razmere, da bo študentsko delo postalo le način izrabe prostega časa študentov. Če želijo študentje del prostega časa nameniti za delo in dodatni zaslužek ali za izpopolnjevanje in za pridobivanje praktičnih znanj v času študija, ali če želijo gospodarske družbe spoznati ali preveriti bodoče strokovnjake, potem jim to ugodno možnost ohranimo. Vsem tistim, ki pa jih socialne razmere ovirajo pri študiju, pa moramo (država) pogoje zagotoviti na drugačen način. Storiti moramo vse, da študij ne bi trpel, da bi ga naši študentje čimprej končali in poprijeli za delo, za katerega se bodo usposobili. Jože Tanko, poslanec SDS v DZ Kdo sanja? K pisanju me je spodbudila izjava g. župana Alojza Marna v zadnji številki Rešeta na moj predlog, da bi se moralo v Kasarni urediti lastništvo nad športnimi objekti in urediti športni park, ki bi bil namenjen različnim dejavnostim (nogomet, košarka, odbojka na mivki, poligon za rolkarje, kolesarje, karting in tudi rekreativni dejavnosti, češ da občina Ribnica lahko le sanja o tem, da bi lahko pridobila v lastništvo te športne objekte od države brezplačno ali pa po sprejemljivi ceni. Taka izjava ne bi bila nič nenavadnega, če bi jo izrekel nekdo, ki je veliko truda, napora in časa vložil v dogovarjanje ali pogajanja z državo glede lastništva objektov. Ker pa vem, da ni tako, vsaj nikaršne informacije ni bilo dane na občinskem svetu, ravno nasprotno, bile so dane izjave, da prostori bivše vojašnice niso prioriteta, zato javno pozivam župana, naj v glasilu objavi, kdaj in s kom se je dogovarjal glede lastništva športnih objektov in kakšni so bili zaključki. Javno tudi sprašujem župana, zakaj 16. 7. 2006 še vedno ni popravljena streha kulturnega doma pri Sv. Gregorju, čeprav mi je na mojo svetniško pobudo na seji 20. 3. 2006 zagotovil, da se bo streha sanirala. Ker na zadnji seji nisem mogel postaviti tega neporedno, izkoriščam to možnost, ki mi je kot občanu dana. Kot dokaz, da zadeva še ni urejena, prilagam tudi fotografijo. Vinko Levstek, občinski svetnik SDS Politične stranke $S&, ČLANI SDM PRED MlKLOVO HIŠO ■■■■ji™ Rešeto SE SPOMNITE 90-1 H? 15 let je minilo od slovenskega usodnega ZA. Nismo se osamosvajali le 10 vojnih dni, naša zgodovina se je začela pisati že stoletja pred tem. Mnogi ljudje, ki so jo pisali in zanjo celo zastavili svoje življenje, so danes že pozabljeni ali pa morda še živijo v spominih tistih, ki so sanjali in dosanjali samostojnost Slovenije. Mladi vse premalo vemo o novejši zgodovini Slovenije in njenem osamosvajanju. Šolski zvonec zazvoni ravno takrat, ko bi kakšen razsvetljen učitelj rad spregovoril o čemerkoli po letu 1945. Srednješolska vrata se zapro za čas poletnih počitnic in slovenska zgodovina se izgubi na hrvaških plažah. Mladi resnice nikoli ne izvemo pravočasno. Slovenska demokratska mladina je zaradi apatičnosti mladih in njihovega nepoznavanja novejše zgodovine, zlasti osamosvajanja Slovenije, izredno zaskrbljena in prizadeta. Hkrati zadnje čase z žalostjo opazuje diskreditacijo osamosvojitvenih procesov v medijih. Radi bi že enkrat, da mladim nekdo razloži, kaj se je takrat dogajalo. Kot tolikokrat doslej jemljemo stvari v svoje roke. Zlasti za mlade smo v podmladku Slovenske demokratske stranke (SDS) oblikovali knjižico Se spomnite 90-ih?, v kateri na kratko opisujemo temeljne trenutke slovenske osamosvojitve: izdajo 57. številke Nove revije, aretacijo Janeza Janše in proces proti četverici, izdajo Majniške deklaracije, rojstvo DEMOS-a, pobudo Svoboda za Slovenijo, oblikovanje Manevrske strukture narodne zašite, osamosvojitev, 10-dnevno vojno, sprejem slovenske ustave in mednarodno priznanje Slovenije. Na enem mestu smo strnili dogodke, ki naj bodo Slovenkam in Slovencem v spomin in opomin, kdo smo in kaj smo morali prestati, da smo še tu. Knjižice smo v 20.000 izvodih delili na prireditvah po vsej Sloveniji na dan državnosti, 25. junija 2006. V Ribnici smo dan pred državnim praznikom postavili stojnico, na kateri smo mimoidočim krajanom delili knjižice. Mimoidoči so knjižice lepo sprejeli, čeprav je še vedno marsikdo vprašal: "Koliko pa stane?" Kot da še nikoli niso prejeli česa brezplačno. Verjetno je to le čuden vljudnostni izraz, saj so mnogi prav tako na naši stojnici že lansko leto ob istem prazniku prejeli zemljevid Slovenija - dežela velikih ljudi. Mladi moramo poznati slovensko zgodovino, da bomo lahko gradili našo evropsko in svetovno prihodnost. ZASTAVA V VSAK SLOVENSKI DOM! Spodobi se, da bi na vsakem slovenskem domu ob dnevu državnosti visela državna zastava. V podmladku SDS smo opazili, da celo na nekaterih občinskih stavbah v samem centru Ribnice (Miklova hiša, Turistično - informacijski center, stavba, kjer imajo svoje pisarne politične stranke in krajevna skupnost...) le-ta ni bila izobešena. Zato smo upraviteljem teh stavb (županu Alojzu Marnu in direktorici javnega zavoda Miklova hiša Vesni Horžen) v ta namen hoteli podariti slovenske zastave, ki pa jih nista želela sprejeti, saj imajo le- teh dovolj. Upam, da bo naše opozorilo obrodilo sadove in bomo v prihodnje na vsak državni praznik s ponosom gledali, kako visijo zastave z vseh stavb (vsaj v centru Ribnice), saj se bodo temu zgledu občinskih stavb zagotovo pridružile tudi stavbe, ki so v lasti podjetnikov in zasebnikov. Jože Zidar predsednik 00 SDM Ribnica Fisn/u*. POHVALA Vsak mesec pride na dom občinsko glasilo REŠETO in ga podrobno preberem. Skoraj v vsaki številki je kakšen članek, v katerem je podana kritika naše občine. Mislim, da ni vse tako slabo, da ne bi bilo lahko še slabše. Zdaj pa k bistvu, to je k moji ali naši pohvali, pa kakor jo kdo vzame, vsaj kar se nanaša na naš kraj, Kot pri Ribnici. Iz našega kraja moram izreči naši občini same pohvale. Tako smo v zadnjem času napredovali, da je to potrebno povedati širšemu krogu ljudi, da ne bi ostalo samo v okviru naše vasi. Je pa težko začeti s pohvalo, da ne bi koga pozabil pohvaliti, pa bi mi mogoče zameril. Občina je kot nekakšno telo, njene službe pa kot organi, zato je odločitev toliko težja ali začeti pri glavi ali pri nogah. Naj začnem pri nogah, ki so najbližje tlem. Prav je, da povem, da naše noge v naši vasi hodijo bolj po "luftu" kot po tleh, vsaj zdaj, ko imamo skozi celo vas novo cesto prav do" Laza"in od veselja kar letimo. Pa to še ni vse, kar je novega, s tistim občinskim organom, ki ima na skrbi okolje in prostor, smo dosegli, da se tovornjaki, ki vozijo pesek, v sami vasi več ne srečujejo, ampak je občina oz. njen organ to uredil s prometnim režimom, da poteka srečevanje pred vasjo ali na njenem koncu. Ne samo to, tudi asfalt je položen na novo tam, kjer ga ni bilo več, saj se je zaradi vožnje s kolesi popolnoma izrabil. Ta stvar, o kateri sem prej pisal, se je zgodila tako hitro, da jo je potrebno omeniti. Naši vaški možje so šli njega dni nekaj "jamrat" na občino, kako je hudo zaradi prevoza peska skozi vas. Pa saj veste, kje je to. Tam ko eden rine proti Ribnici, eden pa proti Čabru, če ne bodo Hrvatje kaj proti, bo kmalu tunel tam skozi. Naši možje so bili na občini zelo lepo sprejeti, in sprejeta je bila odločitev, da si stvar v doglednem času ogledajo. Prišli so pa v vas tako hitro, še isti dan z županom na čelu, tako da bi bili " Občinarji" kmalu prej v vasi kot naši možje, pa so šli samo na en deci v tisto "oštarijo", v kateri dobiš občinske uslužbence, če jih drugje ni. Vse stvari so se zelo hitro uredile, tako da se več ne kadi za tovornjaki, pa tudi blata ne raznašajo več po vasi, vozijo 30 km/h, tovornjaki so manjši, bi rekel kot "prot-vanji", ne tako kot prej, ko so vozili s takimi "mašinami, da si mislil, da se sosedova hiša premika po cesti, težki so bili pa tako da je cesta kar "jamrala". Srečavanje sem vam pa že prej omenil, da se je uredilo. Da ne govorim, kako se je uredila kanalizacija. Voda teče vse pod zemljo, ne več od enega soseda k drugemu kot prej, da je bila sama jeza. Vse te zadeve so se uredile neverjetno hitro, ne tako kot prej, ko se 30 let ni nič naredilo, samo škoda se je delala na hišah in na cesti. Moram omeniti tudi prevoznike in "pruharje", saj so vse drugačni kot prej. Zdaj so prijazni, korektni, več se ne ogibajo po privatnih parcelah in tudi škode na delajo več, vozijo pa tako počasi, da bi jih kmalu peš prehitel, vsaj nekateri.To še ni vse, tudi glede obvozne ceste so se stvari premaknile in ni več samo na papirju, cesta je že skoraj pred izvedbo, tako so na občini pohiteli in prisluhnili našim potrebam. Veste, človeku se kar milo stori, če pomisli, kako jih na občini skrbi za dobro počutje ljudi. Mogoče kdo ne bo verjel v vse napisano, pridite pogledat, ampak ne v nedeljo, ni miru, se otroci igrajo na cesti. Pridite ob delavnikih, ko so otroci v šoli. Tudi policija je vsak dan v vasi in prevoznike stalno kontrolira, tako da se mi že kar smilijo. Roke so tudi del telesa pa jih ne smemo pozabiti.Tu je potrebno pohvaliti službo, ki ima zelo učen in zamotan naziv. Vem samo, da ima na skrbi šolstvo in zdravstvo pa še neke splošne stvari. Otroci iz Kota so sedaj zelo zadovoljni, ko jih vozijo v šolo prav iz vasi. Ni jim več potrebno iti peš do zelo nevarnega križišča na Brinju. Posebej je to ugodno pozimi, ko je cesta zelo ozko splužena in so se morali tovornjakom umikati naravnost v visok sneg. Glava je pa najbolj važna, saj se v njej skuha vse dobro in slabo. Glava občine je naš preljubi župan, ki je tako dober in ima vse v svojih rokah. Občinarje drži zelo na kratko, da kar skačejo sem in tja, kdo bo več dobrega naredil za občane. Veste, takšnega župana Ribnica še ni imela. Vsaj, kar se nanaša na našo vas, se je župan zelo zavzel, da se je zadeva s "pruharji" ugodno rešila. Skoraj bi pozabil na rit! Ta je zelo pomembna, saj gre skoznjo vse, kar se skuha in poje. To je pa občinski svet, ki mora vse požreti, kar kdo skuha, pa naj bo to dobro ali slabo. Ni čudno, če včasih ne more nič prebaviti. Ampak jaz jih moram pohvaliti, saj so nam storili veliko uslugo, ko so v prostorskem načrtu upoštevali želje krajanov, da se nezazidane parcele med hišami uvrsti med zazidalne. Zdaj ko je to vse lepo zapisano v načrtih, zelo hitro urediš vse potrebno za zidavo, prej si se pa za postavitev pasje hišice ubadal s papirji kakšno leto, sedaj pa to urediš na hitro, bi rekel en dva tri. Vidite, tako je sedaj v naši vasi, ko so se vaški interesi in posluh oblasti združili za dobrobit krajanov. Ni slabo, ne, vsaj v Kotu pri Ribnici imamo takšne " dobre" izkušnje. Pa lepo pozdravljeni. Winkeuz Kota Op. ured. Ker gre za hudomušen članek, je avtor prosil, da ga objavimo pod psevdonimom. Njegov naslov hrani uredništvo. El .E.BŠETO Od MSVyV d O Pol°pis Poletni kulturni večer na KUVAJT - KOJE Poljanah PREVEČ... i.del i 0 Štiričlanska ribniška druščina je z letalom odpotovala z Brnika na 14- dnevno popotovanje v Kuvajt. Okoli dve uri je trajal polet do Istanbula. Pogled na Bosporsko ožino, mostove in mesto je bil navdušujoč. Do končnega cilja, Kuvajta, smo leteli še približno tri ure. Nočno pristajanje je tudi posebno doživetje. Mesto - država je videti kot hobotnica, kilometri in kilometri osvetljenih avtocest pa so njeni kraki. Na športnem igrišču na Velikih Poljanah se je 14. julija odvijal čudovit kulturni dogodek. Športno društvo Velike Poljane je povabilo tamburaše iz Sodražice, skupino Katanija in poljanske har-monikaše na kulturni večer. Vse skupaj se je začelo malo po osmi uri zvečer, ko je počasi že padal mrak na zemljo. Prvi so nastopili tamburaši iz Sodražice, ki v trenutni sestavi delujejo že več kot tri leta in postajajo čedalje bolj prepoznavni v bližnji in daljni okolici. Predstavili so se s pesmimi KOVAČEV VALČEK, RDEČI CVET, POD LIPO- priredba od tamburašev iz Hoč, DEŽELICA SONCA IN GROZDJA, NA ROBLEK, PASTIRČE MLADO, ŠPANSKE OČI, NE DIRAJTE Ml RAVNICU, MARIJANA, ZVEZDE ŽARIJO -Beneški fantje, V DOLINI TIHI in KONDORJEV LET. Odličnim tamburašem je sledila zelo znana vokalno instrumentalna skupina KATANIJA iz Ljubljane z naslednjim programom: VRLIKA - ON JO JE PEJA OKOLO HIŠE - FIJAKER STARI -NIŠAVA-ŠTO Ml JE MILO, EM DRAGO - KAD JA PODOH NA BEMBAŠU -DUNAVE - ZURLITEŠTAT, TINO MORI -ŠOTA - DAJTE, DAJTE, UBOGAJME -ZASPO JANKO - AJDE, JANO - FATO MORI - DUŠMANKE - NIŠKA BANJA. Te Razpoznavni razgledni stolp Kuvajta ter obdelana obala pesmi so mešanica etno slovenskih in balkanskih melodij ter nekaj sodobnih skladb. Kulturni del prireditve so zaključili poljanski harmonikaši z venčkom domačih. Celotni večerje bil svojevrsten dogodek, ki pa se ga je žal udeležilo le okoli 200 ljudi, toda kdor se ga je, je bil več kot navdušen. Glede na to, da je bil to šele drugi zaporedni kulturni večer, ki smo ga organizirali, upamo, da bodo ljudje spoznali, da je to prireditev, ki se je drugo leto ne splača zamuditi. Sledila je veselica z ansamblom Zakrajšek plus; igrali so do zgodnjih jutranjih ur. JožeAndolšek Pričakala nas je prijateljica, h kateri smo prišli na obisk, priskrbela nam je tudi vize. Polnopravni člani EU, Nemci na primer, si lahko kupijo vizo na letališču, Slovenija očitno še ni popolnoma v EU. Prijateljica je medicinska sestra in stanuje v stolpiču, ki je last ministrstva za zdravje. V njenem nadstropju smo imeli na razpolago svoje stanovanje, spet se je izkazalo, da si najbogatejši, če imaš prijatelje. Sicer je v šestnadstropni zgradbi z dvigalom in bazenom 17 stanovanj, od katerih so že več let naseljena samo štiri. Mnogo zgradb je zapuščenih. Tu ne vzdržujejo in popravljajo. Pustijo propasti, porušijo in zgradijo na novo. Kuvajt je eno samo gradbišče. Pridejo in dvignejo zgradbo za dve nadstropji. Vedno več je zgradb, ki se vzpenjajo v višino 20 nadstropij in več. Sprašuješ se, kdo bo vendar v njih živel. Tu ni nič starega, zgodovinskega, včasih je bil le pesek, vse ostalo je zgradil človek. Moderen poslovni center je središče mesta, četrt rezidenc najbogatejših, stanovanjska četrt višjega, srednjega in nižjega sloja, trgovske četrti, tržnice - suki prehajajo eden v drugega in mnogokrat pogled zazna skrajnosti eno ob drugi. Dominantni so vodni stolpi, povsod pa so nakupovalni centri -skromnejši, bogati in razkošni, to so mesta pod streho. Arhitekti in gradbeniki si dajo duška. - marmor, stebri, steklene stopnice, kovano železo, medenina, vodometi, vrtovi. Nakupovanje oziroma potepanja po trgovskih centrih je tu način življenja. Ponudba je velikanska, lahko si kupiš resnično karkoli. Sveže sadje in zelenjava prihajata vsakodnevno iz Savdske Arabije, samo za kumare sem ugotovila, da prihajajo iz rastlinjakov v Kuvajtu. Kupuje se velike količine in mnogo se zavrže. Ko kupuješ zavese, se podaš v notranjo ulico samih prodajaln z zavesami, podobno lahko nakupuješ zlatnino ali preproge ali pa kaj drugega. Zunaj nimaš česa početi. Nihče ne hodi peš, zato verjetno tudi ne opazijo in jih ne moti neznanska količina smeti, ki leži v pesku. Ni kvadratnega decimetra , na katerem ne bi ležal košček civilizacije, morda je od tu prišel navdih za moderno umetnost - wc školjka v puščavi. Z embalažo pretiravajo in tudi odmetavajo kjerkoli oziroma pustijo na mestu vse, kar so, recimo, prinesli s Spominska maša pri Konfinu Junij je mesec, ko se spominjamo tragičnih dogodkov po drugi svetovni vojni. Eden takih je pomor bolnikov in ranjencev pri Konfinu pri Grčaricah v mese-. cu juniju 1945. Iz ljubljanske splošne bolnice so "osvoboditelji" pobrali bolne in ; ranjene domobrance pa tudi druge, ki so bili na zdravljenju v tej bolnici. Odpeljali so jih in pobili v breznih pri Konfinu ob poti iz Grčaric proti Glažuti. V dveh breznih je našlo smrt sto do dvesto ranjencev in bolnikov. 24. junija je dolenjevaška župnija priprav-; ila obletno spominsko sveto mašo ob enem izmed brezen. Vodil jo je dr. Bogdan Dolenc, profesor teološke fakultete iz Ljubljane ob domačem župniku Branku Potočniku. V homiliji je dr. Dolenc naglasil hude čase, ko so v teh breznih umirali najbolj nemočni: bolniki in ranjeni in da samo odpuščanje lahko prinese pomiritev in spravo. Mašno daritev je popestril župnijski zbor Sv. Rok iz Dolenje vasi, ki ga vodi Feliks Podgorelec. Po maši je zbor izvedel kulturni program z doživetimi recitacijami in petjem. Spominski govornik je bil predsednik KS Dolenja vas Janez Pogorelc. Tako je v hladu gozdov izzvenela še ena spominska junijska prireditev. Razšli smo se z mislijo: še bomo prišli na ta posvečeni kraj. Francka Turk 14. SREČANJE HARMONIKARJEV Zamostec, Gostilna Urška, 5. avgust ob 17. uri Tekmovanje bo potekalo v 4 kategorijah. Nagrade bo prispeval Drago Košir ml. Po tekmovanju bo izbor "NAJ HARMONIKARJA URŠKA 2006", nato pa bo družabno srečanje z ansamblom Simona Ceglarja. Vabljeni vsi ljubitelji frajtonaric. Klub harmonikarjev Urška BS itešem Prevzem novega gasilskega vozila na Velikih Poljanah Na kresni večer, 24. junija, smo poljanski gasilci po paradi prevzeli novo gasilsko vozilo, čemur je sledila veselica z ansamblom Lojzeta Slaka. Vozilo je tipa GW-1, gasilsko vozilo z vodo, in je znamke Iveco, ki se je izkazalo najbolj primerno za ,,, naše potrebe. Ker - -ima razširjeno kabino, se lahko na intervencijo pelje do 7 gasilcev. Avto ima veliko prostora tudi za druge stvari, ki pridejo prav v akciji, od kisikovih bomb pa do motorne žage. Prireditev se je začela z gasilsko parado ob 18. uri, ko so gasilci krenili iz sredine vasi proti gasilskemu domu, za njimi pa so se peljala gasilska vozila. Parade se je udeležilo okoli 20 društev oziroma kakih 100 gasilcev. Sledil je uradni prevzem gasilskega vozila. Župan Alojz Marn je prerezal trak in izročil ključe Simonu Novaku, predstavniku firme Motoman Robotec, ki je sponzor novega vozila. Ključe vozila je nato prejel poveljnik društva Aleš Pirnat, ki je predal ključe šoferju Juretu Levstku. Nato je nastopil otroški pevski zbor OŠ Sušje, naš župnik Anton Masnik pa je vozilo blagoslovil. Z vmesnimi točkami so se predstavili tudi poljanski pevci in har-monikaši, ki so popestrili formalni del prireditve. ŽUPAN IN PREDSTAVNIK PODJETJA MOTOMAN Robotec pri rezanju traku Pri nabavi takega vozila je bilo potrebno ogromno finančnih sredstev, ki smo jih dobili deloma od Občine, sponzorjev, od drugih gasilskih društev, gospodinjstev, nekaj pa tudi s pridnim delom članov društva. Prav zaradi tega so bila podeljena tudi priznanja najzaslužnejšim članom društva za vložen trud pri nabavi novega vozila. Ob tej priliki je predsednik društva Brane Strnad podelil priznanja tudi pionirski desetini, ki se je na zadnjem državnem tekmovanju uvrstila na odlično 11. mesto. Posebno priznanje je prejel poveljnik GZ Ribnica, višji gasilski častnik Janez Puželj. PGD Velike Poljane mu je zaradi njegove izjemne pomoči v zadnjih letih pri uresničevanju naših visokih ciljev podelilo listino častnega članstva. Formalnemu delu prireditve je sledila veselica z ansamblom Lojzeta Slaka, ki je privabil veliko ljudi, tako daje zabava trajala do zgodnjih jutranjih ur. Na koncu bi se v imenu društva zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali pri pripravi in izvedbi prireditve, članek pa bi zaključil z znanim gasilskim pozdravom V SLUŽBI LJUDSTVA NA POMOČ! Jože Andolšek seboj na plažo. Številni pobiralci in čistilci ne morejo biti dovolj hitri. Vsi se vozijo z avtomobili. Prevladujejo velika terenska vozila in asfaltirana cesta te popelje globoko v puščavo. Ceste so več-pasovne in enosmerne, ob njih pa cvetlični, drevesni, zeleni nasadi. Mnoge ulice pa so razkopane in neusmiljeno zanemarjene. Za nas je morda najbolj zanimivo to, da z vodo dobesedno razmetavajo: vsakodnevno obvezno pranje avtomobilov, bazeni, vodometi, vodnjaki, vsaka rastlina ima svoje namakanje. Tudi za ljudi je voda na razpolago na vsakem koraku. Zaradi vročine mora biti vsaj delno hlajena-vse cevi potekajo zunaj, voda je poleti tako vroča, da jo je potrebno mešati s tisto iz bojlerja, ki se je že ohladila. Te vodne postaje so zelo zanimive : mini vodni stolp, velika amfora, steklenica, pipa v zidu, hladilniki. Vodo pridobivajo s postopkom desalinacije iz morja, energija je tu skoraj zastonj, nafta, seveda, ki jo črpajo od leta 1936, bencin pa je deset krat cenejši kot pri nas. * 1 0 Ö $ ri m Ö 0 Kuvajt je vseskozi eno samo gradbišče, denarja je namreč na ' pretek Seveda je tudi javni promet. Avtobus je na zunaj videti čisto v redu, znotraj pa je umazan, razcefran, polomljen. Z njim se vozi najnižji sloj. Kljub temu dejstvu in vročini pa moj občutljivi nos ni zaznal nobenega smradu. Nadaljevanje prihodnjič. ZAPIHAL JE NOV 'VETER' Kar nekajkrat smo že slišali o raznih aktivnostih, ki potekajo na Bregu in jih prireja tamkajšnji vaški odbor s številnimi vaščani. Tako npr. kostanjev piknik, razna druženja, pokop Naceta za pusta, pa obnova vaškega vodovoda, postavitev kapelice sv. Ane na Bregu itd. Vaščani in vaški odbor so videli, da jih zelo močno povezuje ljubezen do same vasi ter aktivnega, kvalitetnega preživljanja časa in življenja. Z željo to še utrditi ter predstaviti lepote in skrite kotičke tudi širšemu svetu, so ustanovili Društvo VETER Breg. Društvo VETER Breg ima zametke v vaškem odboru (VO), ki je bil ustanovljen 7. februarja 2003 na pobudo predstavnika KS Janeza Ilca in manjše skupine vaščanov (J. Andoljšek, M. Levstek, A. Lovšin, Čampa J.). Na ustanovnem sestanku so vaščani zaupali vodenje VO Jožetu Andoljšku z ekipo: Marjan Levstek, Uroš Andoljšek, Alojz Lovšin, Pavle Rigler in Jože Zakrajšek.VO si je postavil plan dela za daljše obdobje, ki je temeljil na potrebah vasi, kot so urejanje komunalnih deponij, vaške in gozdne poti, urejanje divjih odlagališč, obnova vodovoda in javne razsvetljave in tudi izgradnja kapelice sv. Ane. Vse te aktivnosti so kmalu pripeljale do tega, da določenih problemov VO ni mogel reševati, ker nima pravnega statusa. Vse okoliščine so kazale na potrebo po ustanovitvi društva, ki bo imelo pravni status. Tako so 6. aprila letos na ustanovnem občnem zboru ustanovili vaško društvo z imenom Društvo VETER Breg (Vaško-Etnološko-Turistično-Ekološko-Rekreacijsko društvo), sprejeli so pravila in vodstvo društva. Za predsednika je bil izglasovan Andrej Klun, za tajnika Alojz Lovšin, za blagajnika pa Janez Levstek. Društvo VETER si je zadalo nalogo, da ga mora voditi motiv, da bodo kot vaška skupnost v svoji sredini zadovoljni. To pa bodo dosegli tako, da bodo aktivni v smereh, ki so si jih zadali ob registraciji društva. "Predvsem se moramo zavedati, da vse, kar delamo, delamo za sebe, s čimer pa oplemenitimo tudi samo vas. V društvu moramo voditi politiko, da povežemo vaščane v aktivno skupnost, da bomo med seboj prijateljsko povezani in aktivni v dejavnostih,"\e zapisal tajnik društva Alojz Lovšin. Društvo VETER, ki šteje preko 100 članov, si je zadal naloge, da bo deloval na petih področjih, ki so jih opredelili v pravilih in tudi v imenu društva (začetne črke sestavljajo VETER) ter tako tudi na simbolni ravni povedali, da bo z njimi zapihal nov veter: 1. Vaška problematika Urejanje vaške problematike (gospodarstvo) 2. Etnologija Obujanje starih običajev in navad (kmečka opravila, vasovanje, kresovanje, šranga, otiranje, kulturno prireditve). 3. Turizem Vključevanje v turistično ponudbo Ribnice (ured-iteve razvalin gradu Breg, povezati se s strokovnjaki, izgraditi zgodbo o gradu in prirejanje raznih prireditev kot so igre, glasbeni nastopi, literarni večeri na prostem itd.). 4. Ekologija Čistilne akcije (čiščenje Bistrice, urejanje divjega odlagališča, urejanje vasi). 5. Rekreacija Organizacija pohodov, športnih iger in zabavnih prireditev. "Delati moramo torej za svoje zadovoljstvo, seveda pa se moramo vključevati tudi v širši ribniški in tudi slovenski prostor ter aktivnosti promovirati preko medijev, da nas širša javnosti tudi spozna," je ponosno razlagal tajnik novega društva VETER Breg, o katerem bomo gotovo še veliko slišali, saj so ideje delovanja jasne in zanimive. S števinimi zagnanimi vaščani in ljudmi od drugod, ki so tudi že vključeni v društvo, jim bo uspelo. Zdenka Mihelič ari os? o c:.i voazz/% Zaključek šolskega leta 2005/2006 na OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica 31 novih levstikovcev v Zlati knjigi Pouk turistične vzgoje m prvič na naši šoli V šolskem letu 2005/06 je na osnovni šoli dr. Franceta Prešerna v Ribnici premierno potekal pouk Turistične vzgoje. Vseh 21 učencev smo se ga redno in z veseljem udeleževali. Naš izbrani predmet se je začel vsako sredo ob 7.10 pod mentorstvom učiteljice Milke Jamnik. Pri urah smo se pogovarjali predvsem o problematiki turizma v Ribnici. Svoje delo smo razdelili v tri konferenčna obdobja. V prvem smo izdelali prospekta za kulturno ter naravno značilnost domačega kraja. V drugi tretjini leta smo pod drobnogled vzeli vse okrepčevalnice, ki delu-{ jejo v Ribniški dolini, in o njih pripravili tudi krajšo predstavitev. V zadnji tretjini leta pa smo izdelali nalogo o tem, kako bi obiskovalcu po najboljših močeh predstavili svoj kraj. S temi nalogami smo si vsi skupaj pridobili veliko uporabnega in bogatega znanja. Kristjan Kozina, 9. r. Čistilna akcija v Dolenji vasi Ravnokar ustanovljeno Društvo Okameneli svatje (DOSt)je 15. julija organiziralo čistilno akcijo po Dolenji vasi, pod geslom: "ETaj bo okolje ponos soseske". Čiščenja ulic se je udeležilo kakih 15 članic in članov. Pobudnik akcije Dejan Bojc je bil, glede na to, daje bil to prvi večji projekt društva, z udeležbo zadovoljen. Upa, da bodo tovrstna, koristna srečanja dvakrat letno. V sodelovanju z lokalno ribiško družino načrtujejo tudi čiščenje rečne struge skozi Dolenjo vas. Prostovoljke in prostovoljci so v dveh urah prečesali ulice Dolenje vasi. Največ delaje imela skupina, ki je čistila ob cesti, od avtobusne postaje Dolenja vas do "mlatilnice". Skupina je opozorila še na kontejnerje pri "mlatilnici", češ da so vedno polni, okrog njih razmetane smeti in križišče je zato nepregledno. Gledano v celoti pa velja Dolenjevaščanom pohvala, saj so bile njihove ulice, glede na količino pobranih smeti, precej snažne. Sašo Hočevar Posebnost ribniške šole je Zlata knjiga. Najstarejšo hranijo v ljubljanskem NUK-u, pisana je v nemškem jeziku, zajema leta od 1808 do 1818, med takratnimi odličnjaki pa je najimenitnejše Prešernovo ime. V letih 1875 do 1897 so najboljše učence vpisovali v drugo Zlato knjigo, ki je shranjena v Zgodovinskem arhivu v Ljubljani. Od leta 1973 dalje imamo na šoli zadnjo Zlato knjigo. Vse tri Zlate knjige druži vpisovanje učencev na osnovi odličnega uspeha, drugače pa se v nekaterih določilih razlikujejo. Ravnamo se po zadnjem pravilu, ki določa, da so v Zlato knjigo vpisani učenci, ki zaključijo osnovno šolo na našem zavodu in so bili vseh osem let odlični. Prejmejo časten naziv ODLIČNJAK-LEV-STIKOVEC. 21. junija so se levstikovci predstavili na slavnostni prireditvi. Po ogledu predstave Začarana Ančka, v izvedbi gledališke skupine in režiserke Marjane Starc, jim je ravnatelj France Ivanec izročil medalje, priznanja in knjige Najlepše antične pripovedke. Odličnjakom-levstikovcem je spregovoril in čestital župan občine Ribnica Alojz Marn. Nagradil jih je z Matetovo knjigo Široka usta in s pisalom. Poleg Zlate knjige imamo na šoli od leta 2004 dalje še Knjigo dosežkov ribniških učencev, v katero vpisujemo zlata priznanja. Letos so v Knjigo dosežkov vpisani: KATARINA RAJH, 9. D (zlato priznanje iz zgodovine, zlato priznanje iz Vesele šole, zlato priznanje s tekmovanja Kaj vem o sladkorni bolezni) SARA PRELESNIK, 9. E (zlato Cankarjevo priznanje pri tekmovanju iz materinščine, zlato priznanje iz zgodovine. Sara je tudi pesnica, ki je letos izdala svojo prvo pesniško zbirko.) NASTJA BOJC, 9. A (zlato priznanje iz zgodovine) TAJDA ČEŠAREK, 9. D (zlato priznanje s tekmovanja Kaj vem o sladkorni bolezni) SANDI GORNIK, 9. D (zlato priznanje iz nemščine) GEA EL HABASHY, 9. E (zlato Proteusovo priznanje) NASTJA OBRANOVIČ, 9. C (zlato priznanje iz Vesele šole) TJAŠA OBRANOVIČ, 5. C (zlato priznanje iz Vesele šole (naj prvak, 40 točk). Ker je osvojila vseh možnih 40 točk, je dobila naziv NAJ PRVAK VESELE ŠOLE. ANJA BOLHA, 7. A (zlato priznanje iz Vesele šole) NIK RUS, 7. B (zlato priznanje iz Vesele šole) Zadnje dni pouka so bili pohvaljeni in nagrajeni za uspešne dosežke in vzorno vedenje še mnogi učenci od prvega do devetega razreda. Učitelji so izrekli pohvalo 195 učencem in izročili 51 knjižnih nagrad. Uspešno smo zaključili še eno šolsko leto in zakorakali v brezskrbne počitnice. France Ivanec, ravnatelj V ŠOLSKEM LETU 2005/2006 JE 31 ODLIČNJAKOV-LEVSTIKOVCEV. 9. a: Nastja Bojc, Maja Jeranko 9. b: Jana Češarek, Mateja Govže, Anže Klemenc, Vito Kumeu, Teja Pruateu, Tjaša Tkalec 9. c: Miha But, Davor Guduraš, Karmen Knavs, Nastja Obranovič, Vito Tomažin 9. d: Tajda Češarek, Sandi Gornik, Lucija Kromar, Ida Lesar, Simon Levstik, Rok Polajžer, Tamara Pucer, Katarina Rajh 9. e: Gea El Habshy, Jernej Henigman, Ana Hočevar, Samo Jamnik, Tajda Lukič, Marko Mihelič, Sara Prelesnik, Petra Putre, Urška Trdan, Matic Zobec 30 HSŠSTO Male sive celice prinesle izlet na Obalo Ribniška ekipa druga najpametnejša! V letošnjem šolskem letu seje naša šola udeležila tekmovanja Male sive celice. Ekipo, kije tekmovala pod vodstvom mentorice Milke Jamnik, so sestavljali Anja Bolha, Jan Zajc in Nik Rus, ki so na koncu osvojili odlično 2. mesto! Predtekmovanje se je pričelo že v septembru 2005. Zmagali smo v Hrastniku in se tako uvrstili v nadaljnja tekmovanja, ki so nas pripeljala vse do finala. Konec januarja smo se pomerili z OŠ Brežice, konec marca z OŠ dr. Franceta Prešerna iz Maribora in 9. maja 2006 premagali še ekipo OŠ Toneta Čufarja iz Ljubljane. 31. maja pa je na našo šolo prišla ekipa RTV iz Ljubljane, da so pripravili predstavitev naše šole v kvizu Male sive celice, saj so se naši trije tekmovalci uvrstili v finale tekmovanja. Najprej je šolo predstavil ravnatelj France Ivanec, potem je o pripravah tekmovalcev spregovorila mentorica Milka Jamnik, nato pa so svoje občutke predstavili še naši tekmovalci Anja, Jan in Nik. Finale tekmovanja je bil 6. maja. Pomerili smo se z ekipo OŠ narodnega heroja Rajka iz Hrastnika, ki je tudi zmagala. Naši trije tekmovalci so dosegli odjično drugo mesto, kar je izreden uspeh, saj se je na tek- Male brihtne glave z mentorico movanje prijavilo kar 450 ekip iz cele Slovenije. Kot drugo uvrščeni smo dobili za nagrado izlet, ki ga poklanja turistična organizacija Palma iz Celja. 13. junija se je skupina 45-ih učencev in treh spremljevalcev odpravila na potep po slovenski Obali. Ob 8-ih zjutraj nas je pred našo šolo čakal velik avtobus z vodičem iz agencije Palma, ki nas je odpeljal proti Obali. Na postajališču Ravbarkomanda nas je pričakala ekipa RTV iz Ljubljane s snemalci in njihovimi kamerami, ki so nas spremljale cel dan in na filmski trak posnele naš izlet. Dobili smo majice z napisom Male sive celice, pa tudi pogostitev nas je čakala skoraj na vsakem koraku. Iz Kopra smo se odpeljali v Piran, si ogledali mesto in nato v Portorož, kjer nas je čakala plaža in proste urice, v bližnjem lokalu pa tudi kosilo. Iz Portoroža nas je proti večeru ladjica odpeljala proti Kopru, kjer smo se vkrcali na avtobus in vsi veseli ter polni energije odhiteli proti domu. Bil je nepozaben izlet, za kar se imamo zahvaliti tako organizatorju kot tudi našim tekmovalcem in njihovi mentorici. Pri samem tekmovanju pa so nam pomagali tudi sponzorji. Največja zahvala gre družini Bolha - podjetje Maboles. Zahvaljujemo se tudi podjetju Lesna galanterija Sajevec -Alojzij Kljun in Območni obrtni zbornici Ribnica. Lepa hvala tudi vsem ostalim, ki ste kakor koli pomagali pri našem tekmovanju. In na koncu še enkrat - bravo ANJA, JAN in NIK! Ines Topolovec, Novinarski krožek OŠ dr.Franceta Prešerna, Ribnica 0 5 MED 120 PEVCI SLOVENSKEGA OTROŠKEGA ZBORA ja Javnega sklada za kulturo Ribnica- gospoda Lampeta, kateremu se javno zahvaljujeva za denarno pomoč pri kotizaciji, ki ni bila tako majhna. Upava, da se bova tudi drugo leto udeležili tega srečanja, saj sta glasba in petje najino največje veselje. Še enkrat hvala vsem, ki ste nama V letošnjem šolskem letu smo imele pevke šolskega zbora Dr. Ivan Prijatelj Sodražica (dve sva bili iz Slemen) veliko srečo, saj smo dobile ponudbo za sodelovanje pri Slovenskem otroškem zboru v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu. Ko nama je učiteljica Marjana Korošec izročila prijavnico za avdicijo, sva se spogledali in vedeli, da je to tisto, kar je za naju. Po prejetem vabilu sva se udeležili avdicije v Ljubljani. Zapeti sva morali dve pesmi. Čez nekaj dni sva dobili obvestilo, da sva sprejeti v zbor. Bili sva presrečni. Toda brez pomoči najine učiteljice Marjane ne bi šli, saj nama je uredila vse potrebne papirje. V Ljubljani sva bili sedem dni. Intenzivno smo vadili pesmi, ki smo jih prepevali na nastopih. Naučili smo se dvajset novih pesmi v angleškem, latinskem, nemškem in slovenskem jeziku. Vaje so bile zelo naporne, ampak tako zanimive, da je čas hitro tekel. Stanovali smo v dijaškem domu. Zbor je štel 102 otroka iz vse Slovenije, prišli so celo iz zamejstva. Prvi javni nastop smo imeli na Prevaljah v tamkajšnji cerkvi, ki je bila nabito polna. Zaključni koncert pa smo imeli v Slovenski filharmoniji v Ljubljani. Bil je razprodan. Koncerta so se udeležili naši starši in povabljeni gostje. Vsega tega pa ne bi bilo, če ne bi bilo razumevan- omogočili nepozabno doživetje pri sodelovanju v Slovenskem otroškem zboru. Neja Debeuak in Anja Levstek IIbŠETO 31 ainios ocz e >i ivi i>ejlm i ivi.*. 8‘PLAVALCI INLES RIBNICE S OSVOJILI STUTTGART Kot vsako leto smo se ribniški plavalci tudi letos na koncu sezone, ki je bila do sedaj najboljša, odpravili na eno in tudi zadnjo tekmo na koledarju, ki je potekala izven našij meja, na VELIKO NAGRADO INTERNATIONAL SWIM GALA 2006 v nemški Stuttgart. Na tem mednarodnem mitingu, enem največjih v Evropi, nastopi vsako leto tudi do 3500 plavalcev z vsega sveta. Letos je plavalo 2594 plavalcev iz 33 klubov. Klubi so prihajali od vsepovsod, največ je bilo seveda domačih - 20, prišli pa so še s Češke, iz Francije, Belgije, Velike Britanije, z Danske, s Poljske, iz daljne Kitajske je prišel plavalni klub iz Šanghaja, in seveda iz Slovenije. Tekmovanje je potekalo dva dni in zaradi oddaljenosti smo odšli na pot že dan prej, da so se plavalci po dolgi vožnji lahko odpočili in pripravili na miting. Na pot smo odšli z največjo klubsko pridobitvijo v tem letu, našim Veselje ob zvrhani meri medau, foto Janez Zobec novim kombi vozilom, s katerim se sedaj naši plavalci varneje in udobneje vozijo na tekme. Na tekmovanju pa smo takoj vsem pokazali, iz kakšnega testa so naši plavalci. Kljub precejšnji tremi kar nekaj naših plavalcev je z bero medalj začel Anže Pavlin, ki je takoj v prvi disciplini dneva posegel prav pod vrh, v disciplini 100 m prosto I. 93 je osvojil srebro ter tako nakazal in spodbudil svoje prijatelje na borbenost. In prav to se je uresničilo. Plavali so, kot plavajo največji asi na svetu, v vodi so se borili kot levi, ter na koncu dvodnevnega mitinga prešteli izkupiček tekme MM INTERNATIONAL SWIM GALA STUTTGART 2006: 19 medalj, 3 x zlato, 8 x srebro, 8 x bron. Vsa čast! Takšen izkupiček bi si želel vsak klub. Ob tem ne smemo pozabiti, da je bilo na tem mitingu kar nekaj naših plavalcev, ki so se kljub trudu in dobri pripravljenosti pogosto uvrščali prav pod vrh, a nanj jim ni uspelo, prav v Stuttgartu pa so priplavali svoje sanje, PRVO MEDALJO, tako so se le - te zelo veselili: Nika ZOBEC - 1 x bron, Ana ČAMPA - 1 x srebro, Samo JERAN KO -1 x srebro. Iz srca čestitamo! Na koncu poglejmo, kako so se porazdelile vse SPET NOVA IMENA V ROKOMETNIH VRSTAH ibniški rokometaši so IV sezono zaključili zelo I Xuspesno, vsaj tako dobri oziroma za dve mesti še boljši pa nameravajo biti v prihodnji sezoni 2006/ 2007. V ta namen seje ekipa okrepila s štirimi igralci. Vsi niso povsem neznani za Ribnico, dva pa sta čisto nova. O igralcih, uspehih, načrtih in pripravah članske ekipe RD Ribnica Riko hiše smo se pogovarjali s trenerjem Janezom Ilcem in predsednikom ribniškega rokometnega društva Markom Obrstarjem. Ribniški ekipi, ki je v sezoni 2005/ 2006 dosegla največji uspeh v samostojni Sloveniji, 8. mesto, se bodo pridružili štirje igralci, ki so vsi visoki okrog 190 centimetrov, kar nakazuje tudi na močnejšo, višjo obrambo. Saj kot pravi predsednik Obrstar: "Preteklo sezono smo zadevali v nasprotnikovo mrežo v povprečje 30 golov na tekmo, kar je zelo veliko. Toda tudi prejeli smo jih kar precej. Zato je bilo logično, da bodo okrepitve višji fantje in na mestih, ki nam po prenehanju igranja nekaterih igralcev manjkajo. V pretekli sezoni smo bili verjetno najmanjša ekipa v prvi ligi, a z izredno tehniko. Toda brez velikih igralcev ne gre." Novi ribniški igralci so torej: vratar Boštjan Grm (visok 188 cm, letnik 1989) in desni zunanji igralec Tomaž Lesar (190 cm, 1978), oba se vračata v Ribnico. Čisto nova pa sta srednji zunanji igralec Gregor Sobočan (189 cm, letnik 1981) in krožni napadalec Andraž Podvršič (197 cm, letnik 1982), ki bo zamenjava za Tomaža Tomšiča v obrambah, je povedal Obrstar. "Na vratarskem mestu smo si želeli sicer par Grm - Kersnič, a cenovno je Kersnič zahteval ZADNJA NOVICA: Trener mladincev v RD Ribnica je postal Zdenko Mikulin. In še za enega Ribničana vemo, da se seli: Beno Lapajne gre iz Zagreba v Španijo. preveč. Tako Sašo Kersnič odhaja iz kluba, vratarska kombinacija pa bo Grm - Vasilij Doubonossov." In kako je bilo z odškodninami za nove štiri igralce? "Boštjan Grm je prekinil pogodbo pri Svišu, kjer jo je imel še za eno leto. Tako da smo zanj plačali odškodnino. Lesar je prekinil še dve leti veljavno pogodbo, toda šlo je brez odškodnine, ker klub ni izpolnjeval obveznosti. Sobočan je prišel iz Slovana tudi brez odškodnine, prav tako naj ne bi nič plačali za Grosupeljčana Podvršiča, ki prihaja k nam od Rudarja Trbovlje." Tomaž Lesar in Boštjan Grm sta podpisala pogodbo za dve leti kot tudi večina lanske ekipe (Doubonossov za eno leto), Sobočan in izredno visoki Podvršič pa za eno leto. "Dva Ribničana pripeljati nazaj, je velik uspeh, sploh, ker sta imela še veljavni pogodbi. Sobočan se je' zgodil', ker je Natan prenehal igrati, s Podvršičem pa smo se začeli dogovaijati že pozimi izključno zaradi obrambe,"\e razlagal predsednik. Trener Janez Ilc pa nam je predstavil spisek igralcev v sezoni 2006/ 2007. To so: Boštjan Grm, Mitja Ilc, Gregor Ilc, Darjan Košir, Tomaž Lesar, Gregor Sobočan, Tomaž Tomšič, Boris Bečirovič, Matija Štimec, Leon Mikulin, Jaka Ilc, Vasilij Doubonossov, Damjan Škaper, črt Abrahamsberg in Andraž Podvršič. Pomočnik trenerja bo Tomaž Tomšič, tehnični vodja Marjan Kovačič, predstavnik ekipe Franc Tanko, maser - fizioterapevt Boris Kramžar in ekonom Lado Intihar. Blaž Merhar in Kristjan Košir pogodbe nista podpisala, prav tako tretji vratar ni več Rok Košmrlj, namesto njega bo obetavni mladinec Aleš Ilc. "Priprave začnemo 31. julija. Potekale bodo na našem terenu, doma. Med drugim bomo odigrali tudi veliko število prijateljskih tekem, najpomembnejša pa bosta dva turnirja. To sta turnir v počastitev 50 let rokometa Janez Ilc, selektor mladinske reprezentance Slovenije v Ribnici in Šilčev memorial,"\e povedal trener Ilc, ki v svojo ekipo zaupa in verjame, da se bodo v sezoni, ki prihaja, pozvpeli še višje po lestvici prve lige. Turnir v počastitev 50 let rokometa v Ribnici bo 25. in 26. avgusta, pomerile pa se bodo ekipe: RK Crvena zvezda Beograd, RK Agram Medveščak Zagreb, RK Gorenje Velenje in RD Ribnica Riko hiše. Šilčev memorial bo potekal 1. 9. na dveh koncih. V 2. skupini, ki bo v Ribnici, bodo igrali rokometaši iz RK Zamet Rijeka, RK Sevnica in Ribničanje. Zaključek Šilčevega memoriala bo v Škofji Loki 2. septembra. Janez Ilc je kot selektor mladinske reprezentance Slovenije povedal, da bodo z ribniškimi mladinci od 10. do 19. avgusta na evropskem prvenstvu v avstrijskem Innsbrucku. "Naš cilj je uvrstitev v drugi krog tekmovanja, da pridemo med najboljših osem reprezentanc. Naša skupina je dokaj težka, tako da bo uspeh dosežen že z uvrstitvijo v drugi krog . Sicer pa je slovenska ekipa precej izkušena in vajena velikih tekmovanj. Fantje bodo s primerno pripravo in motivacijo blizu tega cilja. Na širšem spisku so tudi ribniški igralci: Boris Bečirovič, Ivo Ilc, Črt Abrahamsberg in Jože Željko."S širšega spiska 25-ih igralcev, jih gre na EP le 16, upajmo, da tudi Ribničanje. Tekst in foto ZDENKA MIHELIČ 33 Rešeto 5. TEK PO LONČARIJI V Dolenji vasi je pod okriljem Športnega društva Lončar 1. julija potekal že tradicionalni Tek po Lončariji. Priljubljena športna prireditev, kije te okvire presegla, je v tako rekoč idealnih tekaških razmerah privabila veliko število tekmovalcev in tekmovalk, ki se vedno znova vračajo v prijazno okolje, polno navijačev in na lepo progo. Peti Tek po Lončariji je štel za pokal Dolenjske 2006, Slovenski pokal, pokal Policije in pokal Dolenjskega lista ter v okviru akcije 'Slovenija teče za zdravje'. Dobro razpoloženje, ki vedno vlada na tej prireditvi, na kateri tekači tekmujejo in spoznavajo vasice ob poti ter se družijo, kar je tudi njen namen. Na progo, dolgo 9400 metrov, se je že v malo ohlajenem ozračju ob 18.30 podalo kar 192 tekmovalcev iz različnih koncev Slovenije in Hrvaške. Še prej pa so se ob 17. uri na razdalji 300, 600 in 2000 m pomerili najmlajši in rekreativci (skupaj 70), ki so tekmovali v osmih kategorijah. ŽENSKA ZMAGOVALKA SABINA PLANINC Najstarejši par sta bila zakonca Umpe iz Uubuane. Na suki pritekla v ciu “slabša polovica" Hkrati so se na pot odpravili tudi pohodniki, skupaj sicer le šest, a kot je povedala Vera Stojanovič, vodja pohodnikov in kot zagnana planinka tudi članica PD Ribnica, so predvsem spoznavali Lončarijo. 'Tokrat smo se od Krajevne skupnosti Dolenja vas, podali na zelo prijeten obisk k lončarju Janezu Bojcu in ženi Andreji. Znala sta nam predstaviti običaje in življenje svojih družin, s posebnim občutkom do te obrti, ki se ohranja. Nato smo se podali še v cerkev sv. Roka v Dolenji vasi, kjer nam je župnik Branko Potočnik lepo predstavil župnijo in samo cerkev. Čeprav je bilo pohodnikov malo, pa smo ta čas preživeli zares kvalitetno in gotovo bo tudi drugo leto tako," je ob povratku povedala vodja. Tako tekače kot tudi pohodnike je v cilju pozdravila množica ljudi. Prav tako je veliko navijačev spremljalo tekače ob celi poti, zaradi česar je ta tek tudi tako priljubljen. Druga kvaliteta je bila dobra organizacija, saj so poskrbeli tudi za zadosti pijače na poti in v cilju ter za osvežitev s sadjem. Vse nagrade so podelili na prireditvi po končanem teku predsednik KS Dolenja vas Janez Pogorelec, predsednik ŠD Lončar Toni Prus in domači župnik Branko Potočnik. Podelitev so popestrile mlade pevke Ana, Sara in Tjaša s pesmijo Too lost in you od Sugababess, dramska skupina KUD France Zbašnik je pod režijo Mojce Levstik odigrala 'Našo malo kliniko', veselje pa se je nadaljevalo še pozno v noč s ansamblom Slavko. Absolutni zmagovalec tega na 9400 metrov Borut Malavašič (Etiketa Žiri) je že lani tekel tu, nam pa je povedal: "Lani sem bil peti, letos pa sem boljše pripravljen in mi je uspelo zmagati. Lani sem sicer zmagal za Slovenski rekreacijski pokal, ki je sestavljen iz petih slovenskih regij. S tekom se ukvarjam že 15 let, sem pa tudi trener mladih žirovskih atletov. Moj najboljši varovanec je Peter Lamovec, ki bo drugi teden tekmoval v gorskem teku na evropskem prvenstvu na Češkem. Danes je bila tu dosti težka tekma, a vremenski pogoji so bili dobri. Tekel sem taktično, najprej sem bil v skupini šestih tekačev, potem pa se je po šestih kilometrih skupina začela razbijati. Na koncu sem pospešil v klanec, kar je bilo odločilno," je zadovoljen in srečen razlagal zmagovalec Malavašič. Med ženskami pa je v absolutni konkurenci skozi cilj prva pritekla Sabina Planinc (Gimnazija Brežice) iz okolice Krškega: 'Tukaj sem že drugič zapovrstjo. Lani sem bila v svoji kategoriji do 24 let druga, letos pa sem zmagala in to kar absolutno. Proga je bila razgibana, fajn, malo po asfaltu, malo po makadamu. Tekla sem po svojih močeh, z lahkoto, in mi je uspelo," je žarela absolutna zmagovalka, ki kakšne prave konkurence ni čutila. V prostem času teče in tekmuje za Dolenjski pokal, za letos planira, da bi tekla na 21 kilometrov. Najstarejši par, ki je tekel na 9400 metrov, sta bila zakonca Lampe iz Ljubljane, Rožica Lampe (letnik 1941) je o teku povedala še v imenu moža Uroša (letnik 1937):"V Dolenji vasi sem že vseh pet let. Lepo je tu, radi se vračamo, saj je prijetna proga, dobra organizacija in topel sprejem. S tekom se ukvarjam že 25 let, a v gibanju sem ves čas, saj sem v mladih letih drsala, smučala in trenirala gimnastiko. Tekla pa bom, dokler bo šlo. To ni samo tek, gre za druženje v dobri družbi," je z nasmehom za zaključek povedala gospa Rožica. Tekst in foto ZDENKA MIHELIČ Zmagovalci: • Skupno (m); BORUT MALAVAŠIČ - (ETIKETA ŽIRI) • Skupno (ž): SABINA PLANINC - (GIMNAZIJA BREŽICE) • Tek trojk (m): NANOS • Tek trojk (ž): PIKAPOLONICE Novo mesto • Zmagovalec za pokal MNZ POLICIJA: ROBERT TAŠIČ • Najboljši Lončarji (ž): VESNA ORAŽEM • Najboljši Lončarji (m): IGOR STOŠIČ osvojene kolajne tega mitinga: ANŽE PAVLIN 3 x zlato, 1 x srebro KATARINA RAJH NEJC LOVŠIN JAN ZAJC REBEKA BABNIK ANA ČAMPA SAMO JERAN KO JAN MATE KEY LA ANDOUŠEK NIKA ZOBEC LUCIJA KOUS - absolutni skupni zmagovalec mitinga (1. 1993) 2 x srebro, 1 x bron 1 x srebro, 1 x bron 1 x srebro, 1 x bron 1 x srebro, 1 x bron 1 x srebro 1 x srebro 1 x bron 1 x bron 1 x bron 1 x bron Vsem plavalcem za osvojene medalje čestitamo in jim ob tem še enkrat povemo, da smo na njih zelo ponosni. Zahvala gre prav tako trenerju Daretu Petkoviču, Janezu Zobcu ter Željku Valčiču, slednja sta prevzela odgovornost in tri dni daleč od doma varno vozila in skrbela za naše plavalce, udeležence mitinga. Ob pisanju tega članka sem se spomnil, kako prav smo imeli pred leti ljudje, ki smo verjeli v ribniško plavanje, in ljudje, ki so nas podprli v naši borbi po nemotenem obratovanju bazena. Vsem tem hvala. Uspehi naših plavalcev so rezultati tudi te borbe. Plavalcem sedaj želimo čim boljšo pripravo na bližajoča se državna prvenstva, vsem ostalim pa želimo mirne in lepe počitnice. MM MOBITEL 2006 - RADOVUICA Plavalci plavalnega kluba INLES RIBNICA so se udeležili močnega domačega mednarodnega mitinga za pokal MOBITEL 2006, ki je potekal na 50 - metrskem olimpijskem bazenu v Radovljici. Na miting je odšlo 11 plavalcev: Toni Valčič, Nejc Zmagovalec Nejc Lovšin, foto Toni Valčič Lovšin, Samo Jeranko, David Kovač, Kristjan Obranovič, Jan Zajc, Keyla Andoljšek, Rebeka Babnik, Nika Zobec, Katarina Rajh, Ana Čampa. Ker so bili naši plavalci prav v tem času na najvišji stopnji priprav za bližajoča se državna prvenstva, je bil miting zgolj pripravljalne narave, vendar dober pokazatelj trenutne forme. Naši plavalci so se uvrstili v sredino svojih starostnih skupin. Lep štart in dobro plavanje pa se je posrečilo Nejcu Lovšinu v disciplini 50 m prsno. Priplaval sije 1. mesto. To je lep obet pred bližajočim se državnim prvenstvu, ki Nejca in prijatelje še čaka. Novičko zapisal Rihard Pavlin Esšem I1»INte>*JLrfc 1 s r^o uri^rsj a unTKirNjeci Medobčinska liga v malem nogometu (MLMN) občine Ribnica Končan pomladanski del tekmovanja 4. Rekreativni kolesarski vzpon na Grmado sobota, 5. avgust 2006 Start bo v Ribnici izpred trgovine Trim Sport na Ugarju v soboto, 5. avgusta ob 14. uri. Proga je ravninska, gozdna, makadamska, asfaltna in ima dva vzpona; dolga j e 42 kilometrov. Namenjena je vsem rekreativce, ki želijo uživati v neokrnjeni naravi. Prijave v trgovini Trim Sport od 12. ure dalje. Startnina 1000 tolarjev, otroci do 10. leta 500 tolarjev. Cilj bo pri domu na Grmadi. Vsak udeleženec prejme spominsko majico in toplo malico. V tekmovanju MLMN se je končal pomladanski del prvenstva. V tem delu izstopa moštvo Loškega Potoka, ki je vodilno v vseh kategorijah, uspeh pa bo moralo potrditi v 2. delu, ko se bosta glede na dosedanje rezultate formirali 2. novi skupini (boljša in slabša). Pred vami so aktualni rezultati in lestvice, več podrobnosti o tekmovanju pa si preberite na spletni strani: www.sportno-drustvo-loncar.si . Prvenstvo se bo nadaljevalo zadnji teden avgusta. Peter Kočevar, vodja MLMN Skupina A: 14, KROG: 09, 06. KMN LOŠKI POTOK A'D'B' ? BAR KMN KOT KMN LONČAR prosti ZAMOSTEC E - MLADI TŠD SLEMENA 0 (12: 0) 2 (0: 2) 2 (2 : 0) Priporočamo gorska ali treking kolesa. Prireditev sodi v sklop že tradicionalne prireditve Srečanje prijateljev Grmade. Lepo vabljeni kolesarji in vsi ljubitelji in prijatelji Grmade. Organizatorja vzpona sta Turistično društvo Grmada in TŠD Trim Ribnica. Turistično društvo GRMADA Velike Poljane, Ortnek vabi na že 46. tradicionalno Srečanje prijateljev Grmade, ki bo v nedeljo, 6. avgusta, s pričetkom ob 14. uri. Prireditev bo popestrena s prihodom konjenikov, ob srečanju prijateljev bomo obujali spomine in zaplesali ob zvokih ansambla Bloški odmev. Lepo vabljeni! ****** LESTVICA: mesto Moštvo T Z N P zadetki točke razlika i. KMN LOŠKI POTOK 12 12 0 0 107:23 36 + 84 2. KMN LONČAR 12 9 t 2 84:26 28 + 58 3. A'D'B' ? BAR 12 8 i 3 79:24 25 + 55 4. E - MLADI 12 5 0 7 48 : 46 15 + 2 5. ZAMOSTEC 12 2 1 9 17:91 7 -74 6. KMN KOT 12 2 1 9 22 : 82 7 -60 7. TŠD SLEMENA 12 1 2 9 21 : 86 5 -65 Skupina B: 10. KROG: 09./11. 06. GRAFIT : ŠD PONIKVE 3:5 (1:2) KELME UNITED : DETA & VINIJA 8:4 (2:1) AVTOPRALNICA PETEK : KMN SODRAŽICA 0:3 (0:3) LESTVICA: mesto moštvo T Z N p zadetki točke razlika i. KMN SODRAŽICA 10 9 i 0 50 : 13 28 + 37 2. ŠD PONIKVE 10 6 2 2 47:36 20 + 11 3. AVTOPRALNICA PETEK 10 5 0 5 34 : 39 15 -5 4. KELME UNITED 10 5 0 5 42 : 31 15 + 11 5. DETA & VINIJA 10 3 1 6 36:46 10 -10 6. GRAFIT 10 0 0 10 16 : 60 0 -44 Novo oblikovani lestvici za 2. del tekmovanja MLMN 2006 Boljša skupina (Seria Al: LESTVICA: mesto moštvo T Z N p zadetki točke razlika t. KMN LOŠKI POTOK 4 4 0 0 20 : 11 12 + 9 2. KMN SODRAŽICA 4 3 i 0 18 : 7 10 + 9 3. ~™ŠD PONIKVE 4 2 i 1 17 : 14 7 + 3 4. KMN LONČAR 4 1 i 2 13 : 15 4 -2 5. A'D'B' ? BAR 4 0 i 3 10 : 16 1 -6 6. AVTOPRALNICA PETEK 4 0 0 4 11 : 25 0 -14 Slabša skupina (Sena B): LESTVICA: mesto Moštvo T Z N p zadetki točke razlika 7. E - MLADI 6 5 0 1 35 : 12 15 + 23 8. KELME UNITED 4 4 0 0 28 : 11 12 + 17 9. ZAMOSTEC 6 2 1 3 14: 18 7 -4 10. KMN KOT 6 2 1 1 16:21 7 -5 11. DETA & VINIJA 4 2 0 2 18 :16 6 + 2 12. TŠD SLEMENA 6 1 2 3 13:27 5 - 14 13. GRAFIT 4 0 0 4 6 : 25 0 - 19 SREČANJE UPOKOJENCEV V DOLENJSKIH TOPLICAH 5. AVGUST OB 10. URI. Odhod iz Ribnice bo ob 8. uri izpred centra Ideal. Cena prevoza je 1.500 SIT. Prijave sprejemamo do 31. julija na tel.št.: 8361 277 ali 031/ 792 694. NAJBOUŠI STRELEC (zadetki): 32: Boštjan Slavec (KMN Loški Potok) 23: Žiga Lovšin (A-D"B" ? bar), Jure Kordiš (KMN Loški Potok) 18: Dejan Trdan (E-mladi)... NAJBOLJ ŠPORTNO MOŠTVO -FAIR PLAY (kazenske točke): 0: KMN Loški Potok 1: Deta&Vinija 3: KMN Kot... 34 Hešbto PO SVETOVNEM PRVENSTVU V ZAGRIZEN BOJ ŠE NAJMLAJŠI NOGOMETAŠI Letošnje poletje je bilo vse v znamenju nogometa. Ta okrogla reč je prevzela navdušene navijače in igralce skoraj tako močno kot nekdaj telenovela Esmeralda. A ni bilo samo poletja tako, že vse leto se je pripravljalo na ta dogodek. In ko smo 9. julija končno dobili svetovne prvake za leto 2006, Italijane, se je vrelišče otroške nogometne lige počasi bližalo finalu. Zaključek otroškega tekmovanja v malem nogometu se je odvijal v soboto, 15. julija, in sicer so po štirih letih finale prestavili v Dolenjo vas, kjer je še več prostora za gledalce in navijače. Navdušeni mladi nogometaši, od katerih jih kar nekaj navdušeno trenira po različnih klubih in celo igra v svoji kategoriji v državni reprezentanci, so se zagrizeno borili in veselili vsakega dobrega napada ali obrambe. Po odigranih tekmah pa navijali tudi za ostale. Letošnje tekmovanje je prineslo kar nekaj novosti. Največja in odlično sprejeta je bila ta, da so bile ekipe razdeljene v dve kategoriji, mlajšo in starejšo. Čisto vsi igralci, pa tudi trenerji in navijači ter spremljevalci so pozdravili to potezo organizatorja, letos je bil to Športno društvo FC Libero in zanj predsednik Franci Mihelič ter vodja Franci in Mitja Mihelič skupaj z dobitniki medalj tekmovanja Aleš Mihelič. Vsi so bili enotni, da se letos zato igra še boljši nogomet, tekme so hitrejše in zanimivejše. Pogovarjali smo se z Alešem, ki nam je malo več povedal o dogajanju, finalu in zanimivih gostih. Ti so tudi s svojo prisotnostjo dali priznanje organizatorjem, predvsem pa mladim nogometašem. Tekmovalo je nekaj manj kot 200 otrok v 17 ekipah, 6 v mlajši in 11 v starejši kategoriji. "Letos smo začeli tesneje sodelovati z Nogometno zvezo Slovenije, s katero poskušamo spodbuditi nogomet na našem področju. Sicer pa imamo že vsa leta veliko podporo našega generalnega pokrovitelja, to je Porsche Verovškova. Sodelovati smo začeli tudi z nogometnim klubom HIT Gorica. Naj povem tudi, da so udeleženci prejeli vsak tekmovalni dan pijačo in prigrizek, tekmovanje pa se je odvijalo na večjih igriščih: Sodražica, Velike Lašče, Gornje Lepovče, Loški Potok, Sušje, Dolenji Lazi in Dolenja vas." Preko nogometa in mladih so tako na najlepši in naj- plodnejši način povezali štiri občine. Zato so tudi na podelitvi priznanj in pokalov sodelovali župan občine Ribnica Alojz Marn, župan občine Sodražica Andrej Pogorelc in pa predstavnik občine Loški Potok Vinko Košmrlj, kjer so vsi pohvalili požrtvovalne in odlične igralce, jim čestitali in zaželeli, da se drugo leto zopet vidijo vsaj v takem številu. Gosti na zaključni prireditvi v Dolenji vasi pa so bili še Stojan Briški - trener NK Kočevje U14- in Darko Klarič, legenda slovenskega nogometa, ustanovitelj Nogometnega kluba CMC Publikum, in ustanovitelj nogometnega kluba Bravo, kjer se ukvarjajo z mladimi perspektivnimi nogometaši do 12 let. Oba sta dala izredno pohvalo organizatorju, saj je žoga med drugim tudi najboljše zdravilo in sredstvu v boju proti drogi. Glavni gost pa je bil član slovenske državne reprezentance v malem nogometu, Mitja Mihelič, Ribničan, doma iz Kota, ki je najprej pohvalil Tadeja Levstka, ki vodi in trenira dve odlični ekipi, mladim pa povedal malo o svoji nogometni poti. Kako je pri 14-ih letih začel resno trenirati v Kočevju ravno pod vod-s t v o m Stojana Briškija ter ob premišljenem ravnanju prišel do uspehov v prvi ligi in reprezentanci. Nedavno tega je podpisal pogodbo za večkratnega prvaka Slovenije, Svea Lesna Litija. Tiha Mitjeva želja pa je še vedno -uspeti v velikem nogometu. Podelili so priznanja za ferplej, v mlajši kategoriji so ga prejeli MI&CO EXTREME, v starejši pa NK Velike Lašče. Naj-strelec (igralec z največ zadetki) je med mlajšimi postal Jure Kljun (28 zadetkov) iz ekipe Hrovaških petelinov, med starejšimi pa sta si kar dva igralca (oba po 22 zadetkov) delila ta naslov. Tilen Štimec (FC Smrkci mašine) in Tim Zakrajšek (FC Orli) sta organizatorje prijetno presenetila in bosta naknadno prejela -tako kot Jure- vsak po lep kipec - strelca nogometaša. Zmagovalci v obeh kategorijah so prejeli pokal, v mlajši kategoriji so zmagali MDV (Ministrantje Dolenja vas), v starejši kategoriji pa so po napeti in razburljivi tekmi zmagali nogometaši ekipe Bistro Ž Sodražica -1. In morda še največje presenečenje za najboljše igralce: vsem reprezentantom je bil podarjen ogled tekme Slovenija-lzrael v Celju, 15. avgusta, kjer bodo lahko spoznali reprezentante Slovenije. Zdenka Mihelič Foto Alojzij Keber Sijajen uspeh mlajših triatloncev na evropskem prvenstvu Od 8. do 9. julija je na Reki potekalo evropsko prvenstvo v triatlonu za mlajše mladince in mladinke ter člane in članice do 23 let. V tem sklopu je bil organiziran tudi evropski mladinski pokal v triatlonu. V dveh dneh je na osmih različnih Startih za našo izbrano vrsto nastopilo kar 15 tekmovalcev, kar je v zgodovini TZS do sedaj največ. Za največje presenečenje na prvenstvu so poskrbeli prav naši ml. mladinci v postavi Luka Kaplan, Dejan Henigman in Matej Šporar (vsi Triatlon klub Inles Riko Ribnica). Po dramatičnem boju z madžarsko ekipo za bronasto medaljo smo na koncu zasedli 4. mesto in s tem dokazali, da sodimo v sam vrh mladinskega evropskega triatlona. Zmago so slavili Britanci, in sicer pred Portugalci. Naša druga ekipa v postavi Nik Zobec, Vid Pucelj in Peter Benčina (vsi Triatlon klub Inles Riko Ribnica) je zasedla 12. mesto in prav tako izpolnila cilj- uvrstiti se v prvo polovico. Prvič so na evropskem prvenstvu nastopile tudi ml. mladinke: Monika Oražem, Nika Kožar in Nina Mandl (Multisport Krško). Najmlajše in najmanjše na prvenstvu so dokazale, da bomo v prihodnosti lahko računali na njih. Zasedle so 13. mesto in s tem prehitele ukrajinsko žensko ekipo. Na posamični dirki U23 je ob odsotnosti Bojana Cebina (nastop na svetovnem vojaškem prvenstvu na Švedskem) nastopil le David Pleše (TK Ljubljana), ki je v zelo močni konkurenci posameznikov zasedel 61. mesto. Naštartuje bilo 81 tekmovalcev, najhitrejši med njimi pa je bil Britanec William Clarke s časom 1:54:41. Na ekipni tekmi U23 so slovenske barve zastopali David Pleše, Albert Pelaj ter Nejc Pogačnik (Triatlon klub Inles Riko Ribnica). Zasedli so solidno 16. mesto. Poleg prvenstva pa je bil organiziran tudi evropski pokal za mladince, na katerem je nastopilo 49 tekmovalcev, od tega 9 naših. V močni konkurenci posameznikov se je najbolje znašel Luka Kaplan in zasedel odlično 10. mesto, ostali naši so dosegli naslednje uvrstitve: Dejan Henigman 17., Matej Šporar 18., Peter Benčina 27., Nejc Pogačnik 31. ter Andrej Pucelj 36.mesto. Miloš Petelin Foto arhiv TK Inles - Riko Ribnica ■ >i rxj i i -veRNATyj, 5. avgust fr JSKD Ribnica 1. dejanje ob 14-ih v GRADU RADIO MLAJ KU PRIMOŽ TURK GOOS Gledališki obrat Okameneli svatje -;e ♦ . ARCANIUM (bobnarji) Spremljevalne dejavnosti na grajski travici: • metanje krožnikov v steno • slikanje s pikadom • odbojka • frizbi • balinčki • ročni nogomet • bowling s pravimi flašami • bobnanje • živi človek ne jezi se 2. dejanje ob 20-ih pred Timom KONCERT: GOLLIWOG GENERAL MUSASHI BREEDLOCK PANKEROSHI KOSMATE DLESNI GOING OFF Spremljevalne dejavnosti v timskem gozdičku: • alternativa, alternativa, alternativa