SVOBODNA
LETO (ANO) LXX (64) • STEV. (N°) 22
ESLOVENIA LIBRE
SLOVENIJA
BUENOS AIRES • 16 de junio - 16. junija 2011
©PANIJA
Odloča se o družini
ANDREJ FINK
V	Španiji je 15. maja vzniknilo gibanje, ki so ga poimenovali ind^ign^dos. Slovar prevede to kot: ogorčeni, srditi, jezni, nejevoljni. Gibanje je nastalo po severnoafriškem vzorcu ob nevzdržnem družbeno-gospodarsko-političnem stanju v državi. Kljub temu nima jasnih ciljev, temveč je bolj znamenje splošnega in globokega nezadovoljstva in nerazpoloženja. Politični analitiki in sociologi si niso edini o vzrokih, ki so gibanje spodbudili, in so presenečeni nad pojavom samim, saj se kaže kot nekaj abstraktnega. Lahko bi ga imenovali španski sindrom. Najbolj splošni nameni ,,ogorčenih" so sprememba političnega sistema oz. načina vodenja države. S skoraj 80-odstotnim nasprotnim mnenjem v anketah predsednik vlade le životari, njegov socialistični ,,model" pa je po skoraj osmih letih državo pripeljal do roba prepada. Stanje je porazno. Eden izmed vzklikov na trgu je bil: ,,Banke rešujete - revne kaznujete". Sprašujejo se tudi, ali gre za propad sistema ali propad te vlade.
V	preteklosti Slovenija s Španijo ni imela veliko stikov. V prejšnjih časih so ljudje romali v Komposte-lo, že blizu Atlantika. Španija je bila daleč, zato je bilo nekaj nerazumljivega za ljudi kmalu ,,španska vas". V 20. stoletju in še danes, žal, slišimo o ,,španskih borcih", npr. o Francu Rozmanu z novega kovanca, ki je šel v Španijo bojevat svojevrsten internacionalističen NOB, ki naj bi ga nadaljeval v Sloveniji.
Današnji opazovalec povezuje drugače. Ali propada sistem ali vlada pri nas, ni bistveno vprašanje, saj je jasno, da sta propadla oba: sedanja vlada in sistem skoraj dvajsetletne postkomunistične kontinuitete. Janševa vlada ni imela jasne lastne večine in je bila odvisna od DeSUSa, ki je danes z enim, jutri z drugim.
Slovenci smo drugačni kot tokrat mirni, a temperamentni Španci. Nisem prepričan, da bi napolnili Kongresni trg, kot so oni trg v središču Madrida in drugod. Tega si sicer pri nas tudi ne želim, ker si naša država pred 20-letnim jubilejem česa takega ne zasluži. Ob tej priložnosti si želimo slovesnega praznovanja več kot tisočletje pričakovanega dogodka. Takoj za tem pa se vendar ozrimo v špansko ogledalo in naredimo primerne zaključke o lastni podobi in ogorčenosti nad vladajočim razredom.
Kje je zaupanje volivcev?
Zadnja raziskava Valicona, ki so jo izvedli tik pred referendumi 5. junija, kaže, da so prav vse parlamentarne stranke izgubile zaupanje dela svojih volivcev. Tako bi stranke vladne koalicije zadnjo nedeljo lahko računale kvečjemu na dobro četrtino glasov, ki so jih dobile na volitvah 2008.
Največji in najmanjši koalicijski stranki kaže slabo. Ohranili bi zgolj 30 odstotkov volivcev iz leta 2008. Nekoliko boljše kaže strankam desne sredine in De-SUS. SDS bi volilo 69 odstotkov tistih, ki so jo volili leta 2008. SLS bi volilo 68 odstotkov nekdanjih volivcev, NSi pa 67 odstotkov. DeSUS bi ponovno volilo 65 odstotkov nekdanjih volivcev, SNS pa 45 odstotkov. 60 odstotkov vprašanih v anketi je prepričanih, da bi v Sloveniji morali imeti predčasne volitve.
Kot je znano, sta LDS in Zares največjo koalicijsko stranko pozvali k rekonstrukciji vlade, Pahor pa je že zagotovil, da ne namerava odstopiti. Tako naj bi ostal predsednik vlade do verjetnega glasovanja o zaupnici, ki naj bi jo vezal na rebalans proračuna. Če ta ne bi bil potrjen, se Pahor osebno zavzema za predčasne volitve.
Kot je znano, je premiera Pahorja k predčasnim volitvam pozvala tudi največja opozicijska stranka SDS. Predsednik stranke Janez Janša je prepričan, da Slovenija čim prej potrebuje vlado s polnimi pooblastili in koalicijo, ki se ne bo prepirala med sabo. V SDS rešitve tako ne vidijo v nadaljnjih prepirih znotraj iste koalicije, ampak morajo po njihovem svoje povedati volivci.
Ta četrtek, 16. junija, prav ob izidu našega lista, bo v Državnem zboru potekalo tretje in dokončno branje predloga družinskega zakonika. Zato je ta torek 14. pred DZ potekal shod V podporo družini v organizaciji civilne iniciative Za družino in pravice otrok.
Ob tem nevladne organizacije, združene v Svetu katoliških laikov Slovenije, poslance pozivajo, naj „zavajajoči predlog" zakonika zavrnejo.
Vodja civilne iniciative Aleš Prime je zagotovil miren in dostojanstven shod, na katerem so izrazili njihovo najgloblje prepričanje, da otrok rabi skrbna in ljubeča mamo in očeta. V civilni iniciativi Za družino in pravice otrok bodo naredili vse, kar je v njihovi močj, da bi DZ prepričali k zavrnitvi takega predloga.
Če bo zakonik sprejet tak kot je, ki vključuje možnost posvojitev otrok tudi istospolnim partnerjem, pa v Svetu katoliških laikov Slovenije, ki združuje 21 različnih organizacij, napovedujejo aktivno podporo naknadnemu zakonodajnemu referendumu. Ugotavljajo namreč, da bi s sprejetjem zakonika slovenske družine, njihovi otroci in vrednote, ki so pomembne za življenje naroda, kljub nekaterim dobrim rešitvam utrpeli veliko škodo.
Kot so opozorili, za tako pomembne spremembe družinske
zakonodaje, kot sta novo pojmovanje družine in zakonske zveze ter nova ureditev posvojitve, ni bila opravljena nobena strokovna analiza pozitivnih in negativnih učinkov niti obstoječe zakonodaje iz leta 1976 niti novega predloga družinskega zakonika. „Namesto strokovno in kakovostno pripravljenega zakonika je pred slovensko javnost postavljen predlog, ki je že v začetnih obravnavah doživel številne spremembe svojih predlagateljev," še ugotavljajo.
Poleg tega bo družinski zakonik, če bo sprejet, razvrednotil družino in zakonsko zvezo ter omogočil, da bo na otrocih, posvojenih v istospolne skupnosti, izveden eksperiment, poudarjajo. Ob tem opozarjajo še na druge pomanjkljive rešitve na področjih rejništva in zunajzakonskih skupnosti.
Nova družinska zakonodaja bi po mnenju katoliških laikov morala podpirati in ščititi vlogo matere in očeta. To bi lahko dosegli z družini bolj naklonjeno zaposlitveno, stanovanjsko in davčno politiko ter s spoštovanjem ustavno zagotovljene pravice staršev do vzgoje otrok v skladu s svojim verskim in filozofskim prepričanjem, so prepričani katoliški laiki, ki menijo tudi, da bi morala država več pozornosti nameniti tudi vzgoji za odnose in starševstvo.
Bomo spremenili ustavo?
Največja opozicijska stranka SDS v parlamentarno proceduro vloži predlog spremembe ustave, po katerem bi se lahko DZ razpustil sam, če bi tak sklep podprlo najmanj 46 poslancev. Po besedah poslancev Branka Grimsa in Zvonka černača namreč Slovenija potrebuje volitve in to čim prej.
Poslanca sta na novinarski konferenci ocenila, da ,,koalicija razpada pri živem telesu", politična kriza se zaostruje iz dneva v dan, zaupanje ljudi v vladajočo koalicijo pa je na ničelni točki. Zato po njunem mnenju Slovenija potrebuje operativno oblast in nov razvojni cikel. To pa se lahko zgodi le z volitvami, sta menila.
Černač sicer pojasnjuje, da slovenska ustava omogoča pot do predčasnih volitev, vendar je ta pot pogojena z vsaj tremi glasovanji. Zato predlagajo, da se državnemu zboru omogoči ,,hitro in enostavno pot", ki je po Grimsovih besedah skladna tudi s sedanjimi principi, na katerih temelji slovenska ustava.
Poslanca sta pojasnila, da bi bil poseg v ustavo majhen in upravičen, hkrati pa naj ne bi posegali v pristojnosti ostalih institucij. Grims je ob tem spomnil, da tak sistem že poznajo v sosednji Avstriji.
Po predlogu SDS bi torej predsednik vlade ali 20 poslancev predlagalo razpustitev parlamenta, kar bi moralo potrditi 46 poslancev, in to z javnim izrekanjem. Poslanca sta menila, da bi ta postopek uporabljali izjemoma, vendar sta prepričana, da se trenutno soočamo ,,z razpadajočo koalicijo in nesposobno vlado".
Ob tem se po njunem mnenju pojavlja samo ena dilema - ali so poslanci sposobni ravnati državniško ter v ospredje postaviti interese skupnosti, svoje lastne pa odriniti v ozadje.
V	največji koalicijski stranki SD so predlog že odločno zavrnili. SD zavrača predlog za spremembo ustave, saj trdijo, da je škodljiv. V SLS podpirajo predčasne volitve, se jim pa zdi pobuda ,,piarovska". V DeSUS pa jo označujejo kot rokohitrsko.
Kot je dejal vodja poslanske skupine SD Dušan Kumer, je predlog škodljiv za funkcioniranje institucij v državi. Po njegovih besedah že sedanje določbe ustave namreč omogočajo doseganje predčasnih volitev.
V	poslanski skupini SLS podpirajo predčasne volitve, vendar pa pobude SDS po spremembi ustave v zvezi s postopki za izvedbo predčasnih volitev ne podpirajo. Po mnenju vodje
poslanske skupine SLS Jakoba Presečni-ka je pobuda SDS predvsem piarovska, prave vsebine pa nima. Poudarja, da je do predčasnih volitev moč priti bistveno prej po obstoječi zakonodaji in obstoječi ustavi, saj je za to potrebna manjša večina glasov v DZ kot pa za spremembo ustave.
Po mnenju predsednika DeSUS Karla Erjavca gre pri predlogu za rokohitrsko potezo. Do predčasnih volitve se da, kot pravi, priti tudi s sedanjo ustavo. Po njegovih besedah potrebujejo takšne spremembe ustave večji premislek in samo ta rešitev ni popolna. Če bi že šli v spremembo ustave zaradi samega volilnega sistema in tudi glede zaupnice vladi, bi bilo treba k temu pristopiti bolj celovito, je dejal.
sDs je v nedeljo napovedal, da bo v parlamentarno proceduro vložila predlog za spremembo ustave, po katerem bi se lahko DZ razpustil sam, če bi tak sklep podprla absolutna večina, torej najmanj 46 poslancev.
Sklep o razpustitvi državnega zbora bi po predlogu SDS lahko predlagala le dva kvalificirana predlagatelja, in sicer najmanj 20 poslancev ali vlada. Državni zbor bi o sklepu glasoval javno z osebnim izrekanjem vsakega poslanca.
VII. Konferenca zdravnikov
Od četrtka, 9. junija do vključno sobote, 11. junija poteka v Domus medica v Ljubljani (Dunajska 162) VII. konferenca slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije. Konferenco je z uvodnimi besedami slavnostno odprla predsednica Organizacijskega odbora izr. prof. dr. Bojana Beoviž.
Načrtovan je bil tudi pozdravni nagovor^ ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjana Žekša, vendar se minister zaradi daljšega zasedanja Vlade RS, otvoritve žal ni mogel udeležiti. V njegovem imenu je zbrane nato pozdravil državni sekretar na Uradu, dr. Boris Jesih.
Strokovni odbor pri Svetovnem slovenskem kongresu je v sodelovanju s Slovenskim zdravniškim društvom in Zdravniško zbornico Slovenije že pred leti oblikoval predlog za tovrstna srečanja, da bi čim širšemu krogu slovenskih zdravnikov omogočili seznanitev z najnovejšimi dosežki na področju različnih vej medicine. Dodatno pa bi jim preko slovenskih vrhunskih strokovnja-
kov ter znanstvenikov, ki delujejo v tujini, omogočili čim hitrejši pretok znanja v slovenski prostor. Na drugi strani pa takšna srečanja odpirajo tudi vrata naši zdravstveni dejavnosti navzven, saj bo srečanje omogočilo zdravnikom, ki delujejo v Sloveniji, vzpostavitev tesnejših stikov s kolegi, ki delujejo v vrhunskih ustanovah v tujini. To se je doslej že izkazalo kot koristno in učinkovito. Konferenca in srečanje zdravnikov imata tako ne le nacionalni zdravstveni, marveč tudi širši družbeni pomen.
Namen srečanje je krepitev medsebojnega povezovanja in sodelovanja slovenskih medicinskih strokovnjakov doma in po svetu. Konferenco organizira Svetovni slovenski kongres ob podpori Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Ob začetku konference je bil izdan tudi zbornik s prispevki sodelujočih v programu, ki je na voljo na konferenci in kasneje v pisarnah Svetovnega slovenskega kongresa.
Stran 2			16. junija 2011 • SVOBODNA SLOVENIJA
			
VTISI IZ SLOVENIJE			IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Prisilno mobilizirani
TONE MIZERIT
(Od našega dopisnika)
Vojne prizadevajo mnogo ran in to na vseh mogočih ravneh. Vojne in komunistične revolucije oziroma njenih posledic se spominjamo v tem mesecu tako v Sloveniji kot po svetu. Obstajajo pa še druge žrtve, ki se tudi spominjajo svojih ran in bolečin.
Gorenjska in Štajerska sta svoj krvni davek drugi svetovni vojni plačali z žrtvami, ki so posejane po bojiščih cele Evrope. Od aprila 1942 do maja 1945 je bilo v nemško vojsko prisilno vpoklicanih okoli 70.000 Slovencev. Na frontah nemškega Rajha je umrlo okoli 15.000 Slovencev, več kot 30.000 pa jih je bilo ranjenih. Ti fantje in možje so se morali boriti za tiste, ki so njihov narod okupirali in ga hoteli - kot tolikokrat v zgodovini - izbrisati iz površja zemlje. „Naredite mi to deželo nemško!" Pa čeprav do tega ni prišlo, se jim po koncu vojne ni dosti bolje godilo kot mnogim drugim, ki niso bili prisiljeni zapustiti svoje domovine.
Vse do osamosvojitve Slovenije leta ^1991 so bili zavrženi, zaničevani, prezrti, zamolčani. Šele po osamosvojitvi so imeli možnost, da je bil njihov glas slišan, da so se brez večjega strahu lahko potegovali za svoje veteranske in invalidske pravice. Saj tudi tisti, ki so si izbrali vrnitev v domovino skozi vrste partizanskih bataljonov ali v sklopu Rdeče armade - v
Zahvalna plošča pred Brezjansko Marijo
kolikor niso popadali pod sovražnikovem ali lastnem ognju -niso bili upoštevani v novem družbenem sistemu.
Tako se vrsto let -šestnajst! - dobivajo tudi na Brezjah pri Mariji Pomagaj, da se zahvalijo Božji Materi za življenje in vse, kar so dobrega doživeli. Tudi letos so napolnili baziliko in sodelovali pri maši, ki jo je daroval ljubljanski stolni prošt Jožef Lap.
Po maši (pa tudi že pred njo) so se ogledovali in spraševali/pripovedovali, kje je vsak bil pri Arbeitdienstu, kje kot vojak v Nemčiji, Franciji, Rusiji; kje je bil zajet in kako mu je uspelo vrniti se v domači kraj ali oditi v tujino. Vsak ima že svoja (visoka) leta, ki jih prenaša po svojih močeh. Zato je ta dan bilo tudi večje število (malo) mlajših mobilizirancev - ne prisiljenih! - ki so jih pripeljali, spremljali ali jim pomagali, da so se dobili s svojimi ,,krikskolegi".
Zadnja leta je opaziti (logično) nižanje števila udeležencev. ,,Pred dvema letoma je bila cerkev čisto polna"; ,,lani sem ga tukaj srečal, letos ga pa ni", je bilo slišati. Pa se je optimistično oglasil petinosemdesetletnik, še ves poln zdravja: ,,Ja, ne morejo vsi dočakati sto let, kot jih bomo mi!"
Bog mu jih daj dočakati, njemu in vsem ostalim sotrpinom (pa tudi nam)!
GB
Nejče in Janez iz Cerkelj na Gorenjskem
Molimo za domovino
Ta torek, 14. junija, se je začela devetd-nevnica	v
pripravo na dan molitve in posta za domovino. Iniciativna skupina za pobudo tega dne in Svet katoliških laikov Slovenije namreč ob 20. obletnici samostojnosti Republike Slovenije pripravljata dan molitve in posta za domovino, ki bo potekal od torka, 21. junija od 19.00 do srede, 22. junija 2011 do 19.00.
V	tem času bo v cerkvi sv. Jožefa na Poljanah v Ljubljani potekala celodnevna molitev z glasbo. 24-urni program se bo sklenil z molitvijo in pričevanji kulturnih ustvarjalcev različnih veroizpovedi. Ob tej priložnosti v več slovenskih krajih pripravljajo celodnevno ali krajšo molitev. Predviden je tudi dogodek, v sklopu katerega bodo predstavniki več verskih skupnosti v Sloveniji podpisali skupno izjavo, so sporočili iz Tiskovnega urada Slovenske škofovske konference. Pobudo za dan molitve in posta so na 59. redni seji podprli tudi slovenski škofje. ,,Škofje spodbujajo župnijska občestva in različne skupine, naj se povabilu odzovejo in sodelujejo pri molitvi in postu za domovino."
Organizatorji so za ta namen pripravili knjižice, v kateri so zbrane molitve in prošnje za različna področja življenja v naši domovini, med drugim tudi molitev za družine, mlade, vzgojitelje, pedagoge, katehete, politike, gospodarstvenike in javne delavce, kulturnike in umetnike, rojake v zamejstvu in po svetu, edinost kristjanov in spravo v domovini, poživitev narodne zavesti in blagor domovine.
V	zgodovini se je že marsikdaj izkazalo, da sta molitev in post pospešila reševanje problemov, ki so
se zdeli nerešljivi. Molitev in post globoko posežeta v misel in delovanje ljudi, da zopet uzrejo to, kar je bistveno in so ponovno pripravljeni delati za skupno dobro ter za vsestranski razvoj na osebni in družbeni ravni.
Pred 20. leti je nastala samostojna država Slovenija. V preteklih letih je bilo na gospodarskem in političnem področju narejeno veliko pozitivnih korakov. Priče pa smo tudi številnim težavam, ki jih je svetovna finančno-gospodarska kriza še bolj razgalila. Ogrožena je skrb za skupno dobro, nekritično smo potopljeni v potrošniško kulturo, sklicujemo se na zakonitost in se ne zmenimo za etiko. Postajamo neobčutljivi za trpljenje bližnjih, med nami so navzoči prepiri in nestrpnost. Naš položaj bi lahko primerjali tudi z ladjo, ki se potaplja. - Namesto, da bi poskrbeli za odpravo usodnih poškodb ter za ozdravitev globokih ran in bolezni, zaradi katerih se potapljamo, se prepiramo o tem, kdo bo prevzel kakšnega od vodilnih položajev in kako si bomo življenje na krovu uredili tako, da bo čim bolj lagodno in zabavno. Srečo smo nekritično zamenjali s kratkotrajnimi užitki in zasvojenostmi. Zasvojenost in beg od resničnosti postopoma vodita v razčlovečenje in izničenje.
Pozabili smo na duhovne temelje in na to, da smo med seboj odvisni in da je naša prihodnost pogojena z našo (ne)složnostjo. Pozabili smo, da resnično bogastvo ni odvisno le od materialnih dobrin in formalnega statusa, temveč tudi od samozavedanja in kakovosti naših odnosov s samim seboj, z bližnjimi, z naravo in ne nazadnje z Bogom. Človek, ki je razklan v sebi, človek, ki je v sporu z bližnjimi, človek, ki vdihava onesnažen zrak in uživa strupeno hrano, ter človek, ki ne čuti smisla svojega bivanja, ne more biti srečen.
Organizatorji molitve in posta za domovino so prepričani, da obstaja možnost za izhod iz krize in da lahko z molitvijo in postom zopet
odkrijemo najbolj plemenito v nas, se osvobodimo brezupa in brezčut-nosti ter se odpremo za pozitivne rešitve: za to, kar je lepo, dobro, pravično in resnično.
Pobudniki predlagajo, da post poteka ob kruhu in vodi. Pobuda je sicer nastala med katoličani, vendar molitev in post poznajo tudi druge kulture in religije. Molitev in post lahko razumemo tudi kot pravico vseh državljanov — ne glede na narodno, politično ali versko pripadnost. K postu in molitvi torej vabijo vse državljane Republike Slovenije. Posamezniki ali skupine bodo molili, meditirali, premišljevali in se postili v skladu z njihovo kulturo in versko pripadnostjo. Različnost bogati in s skupnim prizadevanjem je mogoče doseči tudi resničen smisel laične države, ki je v službi vsakega posameznika in v službi pluralne skupnosti.
HrvaŠka v EU
Hrvaška je končno izvedela, kdaj bo lahko vstopila v Evropsko unijo. Bruselj je pripravljen na skorajšnjo sklenitev pristopnih pogajanj, da 1. julija 2013 postane 28. članica povezave. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je pojasnil, da je komisija državam članicam EU pravkar predlagala, naj zaprejo še zadnja štiri poglavja v pogajanjih s Hrvaško. Nato morajo tudi one soglasno potrditi ciljni datum vstopa. Ta pomemben korak Hrvaške na poti k članstvu v povezavi je po Barrosovih besedah tudi signal preostali regiji Zahodnega Balkana. Hrvaška premierka Jadranka Kosor se je na sobotni novinarski konferenci na sedežu vlade zahvalila tako hrvaškim državljanom kot evropskim uradnikom zaradi ocene Evropske komisije, da je pripravljena skleniti pogajanja z Zagrebom. Med najtežje trenutke v pogajanjih je uvrstila slovensko blokado leta 2009.
Vlada pretekli teden ni imela preveč sreče. Zunanje, predvsem pa notranje fronte so spodkopavale stabilnosti. Sedaj skuša uvesti mir, kar pa ni lahko, saj vemo, da ,,kdor seje vetrove, žanje neurja".
Rastoči škandal. Afera okoli organizacije Mater majskega trga se nenehno širi. Poneverbe in korupcija, ki jo je v delovanje ustanove zanesel dosedanji upravnik Sergio Schoklen-der, presega vse meje. Možu, ki naj bi imel mesečno plačo v višini 2.500 pesov, odkrivajo vedno nove in milijonske posesti, pa tudi manevre s čeki brez zaslombe in druge finančne poneverbe. Vlada se hoče na vsak način oddaljiti od škandala, češ, da o tem ni vedela ničesar, saj je denar posredovala preko občin, v katerih so Matere gradile stanovanje. Ve le, da je omenjeni fundaciji dala 765 milijonov pesov, nad katerimi noben vladni organ ni izvajal nikakršnega nadzorstva. Občine se izgovarjajo po svoje, Matere pa prav tako. Sedaj je predsednica gospa Bonafini na sodišču vložila tožbo proti Schoklenderju, a tudi ne ve, za koliko denarja jih je opeharil. Vsi se trudijo, da bi težo gnoja prenesli le nanj, ki naj bo grešni kozel za tolike prekrške. A to ni tako lahko, ker se nihče ne more sprenevedati, da ni videl ali slutil kaj sumljivega. Najmanj pa država (vlada), ki bi morala voditi kontrolo nad denarjem, ki ga upravlja v imenu državljanov. Iz ljudstva in iz opozicije pa se slišijo še drugi glasovi: Zakaj je pravzaprav bilo treba, da se Matere ukvarjajo z gradnjo stanovanj? Zakaj se v podobne posle vtikajo še druge socialne organizacije, ki so le kanali državnega denarja? Kdo nadzira ta denar? Zakaj so ta stanovanja, zelo nizko kvalitetna, veliko dražja kot bi morala biti? Mediji so vzporedno ugotovili, da strele suma nepoštenega upravljanja padajo še na druge vrhove. Tukaj je piketerka iz Salte Milagro Sala, ki tudi nima v redu računov. In še in še. Opozicija zahteva, da naj vlada pojasni, zakaj ni Centralna banka preprečila finančnih posegov Schoklen-derja, zakaj je zbrisala seznam čekov, ki niso bili pravočasno izplačani zaradi pomanjkanja fondov, zakaj sodišča niso reagirala na tožbe proti njemu, in še mnoge druge prekrške nadzorne oblasti. V parlamentu sestavljajo raziskovalno komisijo. A iz te moke ne bo veliko kruha: poslanci in senatorji so zapleteni v pripravo volilne kampanje in primanjkuje časa.
Se druge nevihte. Čim
se bližajo volitve, rastejo vladne težave. Omenili smo že, da opazovalci me-
nijo, da ima v razkritju afere Schoklender prste vmes Hugo Moyano. Zaveza med njim in vlado je še vedno veljavna, a jasno je, da drug drugemu ne zaupajo. Glavni tajnik CGT sedaj zahteva vsaj osem lastnih poslancev v prihodnjem parlamentu in nenehno pritiska. Ponovno je opozoril na inflacijo za katero vlada trdi, da je ni. Koliko časa bo še vzdržala ta nenapa-dalna pogodba? Ker o zavezništvu je že težko govoriti. Pa še druga zavezništva se kršijo. Ta teden je prišla v javnost afera v državnem inštitutu za boj proti	diskriminaciji.
Predsednik Morgado (znan po televizijskem delovanju) in podpredsednica Marija Rachid (predsednica zveze lezbijk, gejev in drugih zablod) sta se dejansko stepla in končala na policijski postaji. Oba je predsednica odstavila, a Rachid je kandidatka v mestni parlament na četrtem ^mestu in noče odstopiti. Še bo veselo! Manj vesel pa je bivši mo-ronski župan Sabatella. Odkar si je Scioli zagotovil milost gospe predsednice, vlada izvaja pritisk, naj Sabatella s svoje „podporne liste" (colectora) sploh umakne kandidate za državne poslance. Naj podpira predsednico (nekaj glasov ji bo že prinesel), naj kandidira za guvernerja (Scioli je gotov svoje zmage), a naj ne ,,krade" vladi poslanskih mest, namenjenih ,,zvestim". Kajti v dnu srca kirchnerizem ne zaupa Sabatellovi levici. Tudi tu bo še zanimivo. Da pomiri vsaj zunanjo fronto, je vlada končno vrnila Združenim državam Amerike tehnične pripomočke, ki jih je zaplenila v slavni aferi letala, ki je prineslo ameriško pomoč argentinski policiji.
In opozicija? Alfonsin je končno predstavil svojega kandidata	za
buenosaireškega guvernerja. Kljub močnem odporu med radikali bo to De Nar-vaez. Slavje je bilo bolj v stilu peronistov kot radikalov. Socialist Binner je tudi uradno proglasil svojo kandidaturo. Duhalde in Das Neves iščeta ostanek upornih peronističnih glasov. V Cordobi se je De la Sota odpovedal upanju povezave s kirchnerizmom in bo za guvernerja kandidiral samostojno. Nova skrb vlade v tretjem volilnem okrožju. So res tako gotovi zmage? V provinci Neuquen je ponovno zmagal Jorge Sapag in njegova provincijska stranka. Kar 47% glasov je prejel. A tam sta oba glavna kandidata izpovedovala kir-chneristično vero. Medtem pa državne subvencije dosegajo rekorde. Letos samo na energetskem področju računajo izdatke v višini 40.000 milijonov. Istočasno pa dnevno uteče iz države 100 milijonov dolarjev. Uboga Argentina.
SLOVENCI V ARGENTINI
66. LET NARODNE TRAGEDIJE
Naša skupnost je tesno povezana z domobranstvom in s povojnimi žrtvami. Saj dejansko med nami ni družine, ki ne bi imela po več svojcev v katerem izmed množičnih grobišč, raztresenih po Sloveniji. Zato je, od samega začetka delovanja
Zemlja bo odkrila kri
nas zbrali v nedeljo 5. junija. Kot stalno doslej, je tudi letošnji spomin organiziralo naše osrednje društvo Zedinjena Slovenija. A iz leta v leto se slika spreminja. Skoraj ni več živih domobrancev; komaj peščica tistih, ki so se rešili poboja. Ni več
domov in organizacij, prva nedelja v juniju posvečena skupnemu spominu žrtev vojne in revolucije na slovenskem, nato pa se svečanosti vrstijo naslednje nedelje še po krajevnih Domovih.
Letos poteka 66 let tragičnih dogodkov, ki so za vedno zaznamovali slovenski narod. Kočevski Rog, Teharje, Huda jama ^ Sto in sto množičnih grobišč, nekatera še vedno neodkrita, ki skrivajo žrtve - naše drage, pokojne.
Nedeljski popoldan, hladen in neprijazen, tako različen od pozne slovenske pomladi, nas je zbral v območju Slovenske hiše v Buenos Airesu. Čeprav je bil isto
domobranskih mater in očetov. Večina od njih je že v slavi, skupaj s svojimi dragimi. Na izpraznjena mesta stopajo njihovi sinovi in hčere, pa vnuki in vnukinje. Spomin pa se ohranja.
Začetek spomina je bil napovedan za ob 16. uri, a že mnogo prej so prihajali: za razgovor, obujanje spominov, molitev v cerkvi pred našo brezjansko Marijo Pomagaj ^ Vsak obiskovalec je že pri vhodu dobil lično tiskan program svečanosti (izvirna stvaritev Mikaele Podržaj).
ŽALNA SVETA MAŠA
Spomin se je začel v cerkvi Marije
nedeljo trojni referendum, ki so se ga tudi nekateri rojaki udeležili, je proslava privabila lepo število rojakov.
Neminljiv spomin, nenehno pričevanje, se ponavlja iz leta v leto, se pretaka iz
roda v rod. Že tretja gen e r a c i j a ohranja spomin, priča o njihovi žrtvi, se	jim
zahvaljuje in poje domobranske pesmi. Zato nas žalni mesec junij vedno zbere v molitvi	in počaščenju naših mučen-cev, ki so padali v jame v juniju leta 1945. V tisti daljni pomladi je tisoče in tisoče mladih mož in fantov - domobrancev, dalo svoje življenje. In tam ležijo še danes. Oni so
Pomagaj z mašo, ki jo je daroval delegat slovenskih dušnih pastirjev msgr. dr. Jure Rode, ob spremljavi salezijanca Danita Vrečarja. Cerkev je bila polna, tako da je del vernikov sledil maši na dvorišču. Med mašo je pel Mešani pevski zbor iz San Justa pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar.
V mašnem nagovoru je dr. Rode navezal svetopisemske besede tudi na spominsko snov dneva. Omenjal je mučenca in blaženega Lojzeta Grozdeta, katerega relikvije hranimo tudi v naši slovenski cerkvi Marije Pomagaj. Kakšna čast, kakšna milost, da ob njem lahko obujamo spomin na toliko nedolžnih žrtev sovražnega brezboštva.
PRED SPOMENIKOM
Po končani maši smo se zbrali na dvorišču. Tam stoji spomenik vsem žrtvam vojne in revolucije. Ob strani spominska plošča opozarja, da so domobranci naši junaki. Na vsaki strani plošče sta bili izobešeni slovenska in argentinska zastava. Ob straneh spomenika pa dve goreči sveči: plamen spomina na pokojne.
V	žalnem sprevodu so prinesli pred spomenik venec. Kot že nekaj let, venec nosi predsednik mladinskih organizacij, letos Martin Uštar. Za njim so stopa i prisotni preživeli domobranci: Marijan Ei-letz, Božidar Fink, Marko Kremžar, Bine Magister, France Oblak,	Janez Šušteršič, France Zorc, Herman Zupan. Venec je bil spleten iz samih rdečih nageljnov, saj je nagelj tisti cvet, ki je najbližji slovenski duši. Botroval mu je slovenski trak.
Nato je trobenta pozvala k molku. Franci Žnidar je iz nje privabil žalne zvoke, padlim v počastitev. Tišina je zavladala po vsem območju Slovenske hiše. Trenutek je bil pretresljiv. Spomin je potoval preko ogromnih razdalj, na obisk dragih pobitih v Rogu, na Teharjah, na Turjaku, v Grahovem, Grčaricah, v Hudi jami ^ Slava njihovemu spominu!
Dr. Jure Rode je nato opravil molitve za pokojne, katerim so prisotni pobožno sledili in goreče odgovarjali. V dokaz, da nikdar ne pozabimo naših junakov in da smo zvesti njihovim idealom, smo vsi zapeli pesem ,,Mi legionarji, mi domobranci
V	DVORANI - ZEMLJA IN MRTVI
Žalno slavje se je nadaljevalo v dvorani škofa Rožmana, kjer so rojaki napolnili spodnji del in galerijo. Dvorana je bila posebej pripravljena za to priložnost. Spredaj na levi strani je bil govorniški oder, za njim pa so se od stropa do tal v slapu padale barve slovenske zastave, kronane z zlatim domobranskim orlom.
V	globoki tišini je pred zbrane rojake stopil Jože Markež, zastopnika našega drugega rodu. ,,Kot sin in nečak domobrancev", je prikazal položaj v Sloveniji med vojno in revolucijo in po njej, opisal izdajstvo in morije, ter za pobite zahteval pravico in slavo. Besedilo je bilo objavljeno na uvodnem mestu v prejšnji številki.
Kulturna akademija je nosila naslov „Zemlja bo odkrila kri in ne bo več zakrivala pobitih". Besedilo je vzeto iz Izaija. Prav zato je najprej sledila le recitacija. Boštjan Modic je prebral odstavek iz knjige preroka Izaija. Odlomek se zaključi z res preroškimi besedami, ki jih namenimo našim pobitim junakom:
Tvoji mrtvi bodo oživeli,
moja trupla bodo vstala.
Zbudite se in vriskajte, ki počivate v prahu! Kajti tvoja rosa je rosa luËi, zemlja bo rodila pokojne. Zemlja bo odkrila prelito kri. Pojdi, moje ljudstvo, stopi v svoje hrame
in zakleni vrata za seboj, skrij se za kratek Ëas, dokler ne mine togota. Kajti glej, Gospod prihaja s svojega mesta,
da bo kaznoval krivdo prebivalcev na zemlji.
Zemlja bo odkrila svojo kri
in ne bo več zakrivala svojih pobitih.
Sledilo je predvajanje videa. Organiza-
torji so izbrali ,,Križev pot za žrtve pobojev", globoka in pretresljiva predstavitev, ob molitvi in razmišljanju, ki ga je leta 2009 radio Ognjišče izvedel in posvetil mrtvim v Hudi jami. Vsaka postaja križe-vega pota primerja trpljenje Odrešenika s
trpljenjem, ki so ga na poti v grozno smrt doživeli domobranski mučenci. Obenem pa poziva k molitvi zanje, za njihove rablje, in prosi, da tudi njim odpustimo.
Film je bil res izredno lepo izveden. Besedilo je napisal Jože Kužnik, pri branju so sodelovali Franci Trstenjak, Matjaž Merljak in Blaž Lesnik; fotografije iz Hude jame so posneli Pavel Jamnik, Jože Jagrič in Mehmedalija Alič. Za tehnično izvedbo so bili odgovorni Izidor Šček (montaža in fotografije), Tadej Sadar (glasba) in Jože Bartolj
(napisi). Celotna produkcija je delo radia Ognjišče. V dvorani pa so sodelovali še^Marko Vombergar (predvajanje), Aleks Šuc (zvok in luči) ter Edvard Kenda (scenski prostor).
Komaj so se polegli zadnji odmevi
spremne glasbe je mogočno zadonela pesem ,,Moja domovina", ki najbolje ponazarja cilje borbe domobrancev med komunistično revolucijo. Pela je vsa dvorana.
S tem je bila akademija zaključena. Odhajali smo pretreseni. Polnila nas je zavest vztrajanja, zavesti, zvestobe pričevanju. Že 66 let se po vseh skupnostih Slovencev v Argentini, pa tudi drugih skupnostih po svetu spominjamo žrtev vojne in revolucije. V spominu romamo k njim, da jim zagotovimo našo zvestobo. In vedno so naše duše polne žalosti, miline, hrepenenja, ki se pretaka iz roda v rod - v hvaležnem spominu.
Tone Mizerit Fotografije: Marko Vombergar
MENDOZA
Domobranska proslava
,S hisopom jih pokropi, z vejico roženkravta in rožmarina, z blagoslovljeno vodo večnega spomina"!
Zbrani ob spominski plošči s plamenico in slovenskim šopkom, smo Slovenci v Mendozi pričeli spomin na žrtve tragičnih časov druge svetovne vojne in komunistične revolucije.
Po dviganju zastav in petja obeh himen, je pričela slovesna spominska sv. maša, bistveni izraz hvaležnosti vsem, ki so darovali svoje življenje Bogu in narodu. Naš dušni pastir nam je priporočil: ,,Spomin na žrtve je izraz naše bratske ljubezni... Blaženi mučenec Lojze Grozde nam predstavlja in nas spominja na tisoče naših mučencev, ki pri Bogu za nas prosijo".
Nato smo poslušali pridigo celjskega škofa dr. Stanislava Lipovška, ki jo je podal na lanski spominski proslavi v Teharjah. Začenja z opisom Teharskega spomenika in parka, z načrtom spomina. Pod parkom in jezeri je zakopano odlagališče komunalnih in drugih industrijskih odpadkov. Na tistem kraju mučenih in usmrčenih Slovencev, katerim niso vzeli samo življenje, so jih izenačili s
smetmi in jim vzeli ime človeka. Nato nas povabi na pot sprave in odpuščanja. Po preroku Izaiju (Iz 2,4) nam sporoča: „namesto orožja, ki je smrt, bomo proizvajali kmetijske stroje, ki prinašajo blagostanje". Zaupa tudi, po besedah papeža Janeza Pavla II da se bodo na pragu tretjega tisočletja politiki in ljudstvo, trudili za rešitev nasprotij s pomočjo iskrenega in odgovornega dialoga. Poudaril je, da sprava nikdar ne zanika resnice.
,,Zatiskanje oči pred preteklostjo samo podaljšuje trpljenje in nasilje nad žrtvami se na ta način nadaljuje".
„Potrebna je nova drža, ki ustvarja nekaj novega in preseka začarani krog sovraštva. In ta novost, to presekan-je sovraštva, je navzoče prav v odpuščanju. To ne pomeni pozabljanje in zanikanje tega kar se je zgodilo, pač pa pogumno odločitev za novo pot, za novo prihodnost. Odpuščanje tako odpira novo upanje, novo prihodnost ter s tem tudi novo kakovost življenja na osebni in družabni ravni ... Potrebna je luč in moč Svetega Duha, ki se rojeva v molitvi. Zato bomo molili za žrtve, ki so umrle z molitvijo na ustih in v srcu. Tudi mi molimo za domače, svojce in prijatelje, za naš narod, za spravo in odpuščanje in tudi za krvnike, ki so se izživljali nad njimi".
Nadaljevala je sveta daritev in molitev z željo, da „postajamo v večji meri nosilci luči, graditelji sprave, miru in odpuščanja".
Pevski zbor je zaključil spominsko daritev s pobožno interpretacijo Gallusove pesmi Ecce hommo, misterij našega odrešenja.
Upamo, da bo škofova beseda usmerila naš odnos do zgodovinskih dogodkov in nas navdušila za poglabljanje spomina, iskrenega dialoga, sprave in odpuščanja.
Božidar Bajuk
G. JOŽE RAZMIŠLJA
Povezava
človek more obstati samo, če je povezan z drugimi. Sam se ne more uspešno boriti in se zoper-stavljati valovom, ki mu nasprotujejo. Okolje, svet okrog nas, je močnejše kot mi.
Povezavo zahteva že naša narava, ki je v svojem bistvu družabnega značaja. Takšno si je Bog zamislil in v človeško naravo položil nagnenje do drugih. Najprej moža do žene, kar je gotovo najvažnejše in največje. Potem pa še povezava med drugimi istega poklica in dela.
Danes je vse povezano. In samo na ta način je možno človeku napredovati. To je povedano v tistih božjih besedah človeku v raju: podvrzita si zemljo in ji gospoduj-ta. Povedano je to v dvojini, kar velja za vse in to vpovezavi.
Ne samo, da je koristno, ampak je tudi potrebno. Potrebujemo druge, tudi v skupnosti. Vse, kar smo doslej naredili, predvsem, da smo obdržali glave nad vodo, kot je dejal škof dr. Rožman, smo to dosegli, ker smo bili povezani. Imeli smo skupne ideale in bili smo povezani v usodi, ki nam je bila včasih naklonjena, včasih pa tudi ne. Ne pa smemo se pritoževati. Vsi smo se borili za isto in vsi smo skupno prenašali posledice, ki nam niso prizanašale. Zdržali smo, ker smo bili povezani med nami in z našimi voditelji. Brez tega bi nas že dolgo ne bi bilo.
Dobro so to vedeli nasprotniki in so za isto skrbeli med njimi.
Nihče ne bi tega zmogel sam. Skupno smo prenašali križe in težave in to nam je pripomoglo k uspehu.
In to nam je še danes potrebno. Ne živimo samo v preteklosti, ampak danes in za jutri.
Imamo izkušnje in iz njih se naučimo, da ni druge poti. Po njej smo do danes hodili in ista pot nas bo vodila do cilja.
Ne bojmo se drug drugega. Rodili smo se na isti zemlji, smo izseljenci istih idealov in vse naj nas druži tudi v prihodnje.
Srednješolski tečaj v Barilochah
SAN MARTIN
Delovanje Zveze mater
Objavljamo poročilo o delovanju tečaja Dr. Vojka Arka, ki ga je za občni zbor društva Zedinjena Slovenija poslal ravnatelj dr. Stane Žužek.
Svoje učno leto 2010 je naš tečaj pričel 5. marca in ga zaključil 12. novembra 2010, s sklepno prireditvijo 19. istega meseca. Prvo polletje je bilo zaključeno 2. julija, s šestnajstimi učnimi dnevi; drugo se pa je pričelo 6. avgusta ter je imelo petnajst učnih dni. Torej, skozi vse leto se je pouk vršil enaintridesetkrat.
Tečaj je obiskovalo deset (10) dijakov in sicer šest (6) v nižji skupini (I. - III. letnik) in štirje dijaki v višji skupini (IV. letnik). Kot običajno se je pouk vršil v Stanu Slovenskega planinskega društva, ob petkih od 18.00 do 21.00. Toda za bolje izrabljen učni čas smo uvedli urnik s samo tremi učnimi urami (po 55 minut, povprečno) na dan tako, da se je na dva zaporedna petka (,,A" in ,,B"), izmenično, zvrstilo vseh šest predmetov.
Poučevani predmeti so bili sledeči:
1.-	Slovstvo (XX, stoletje) poučevala Marija Osojnik - López
2.-	Slovnica (samostalnik in pridevnik) poučevala Zdenka Jan
3.-	Zgodovina I, poučeval arh. Andrej Duh
4.-	Verouk II (O Cerkvi in zakramentih) poučevala inž. Nataša Grohar
5.-	Svetovni Nazori, poučeval podpisani
6.-	Živa beseda, poučevala Zdenka Jan
Naj bo tu izrecno omenjena inž. Nataša Grohar kot nova učna moč.
Leto so izdelali vsi dijaki in sicer takole: štirje II. letnik, dva III. letnik, štirje IV. (zadnji) letnik. Slednji, kot abiturienti, so se tudi udeležili obiska Slovenije v sklopu RAST-i XXXIX.
Kot nakazano zgoraj obstajata le dve skupini dijakov: nižja in višja, ki pa se razlikujeta le v tem, da se v nižji poučuje verouk, v višji pa predmet o svetovnih nazorih. Ostali predmeti so pa skupni obema in se zato podajajo na rotacijski sistem tako, da je v ciklusu štirih let vsak dijak deležen vseh predmetov.
Ob začetku šolskega leta je poteklo deset let od smrti zadnjega od ustanoviteljev tega tečaja in dolgoletnega ravnatelja dr. Vojka Arka in po katerem je naš tečaj tudi poimenovan. Spomnili smo se ga najprimerneje tako, da mu je bil pri predmetu živa beseda posvečen ves mesec marec in del aprila in sicer za pripravo notranje akademije na osnovi izbora črtice dr. V. Arka ,,Cerro Capilla", pod vodstvom ge. Zdenke Jan. Navedeni obletnici smo pa še pridružili trideseti obletnici smrti obeh soustanoviteljev, Franceta Jermana in Antona Zidarja in je tako bila 17. aprila 2010 v Stanu Bariloškega Slovenskega planinskega društva proslava „Naši ustanovitelji". Naj gre tu posebna zahvala Joži To-maževiču, ki nam je za ilustracijo omenjene črtice velikodušno dal na voljo izvirne diapozitive o blagoslovitvi drugega križa na Cerro Capilla februarja 1962 ter se tudi s soprogo osebno proslave udeležil.
Na krajevni junijski proslavi vseh žrtev komunistične revolucije v Sloveniji ob koncu II. svetovne vojne in takoj po njej je naš tečaj sodeloval z nastopom na osnovi pesnitve ,,Slo-venska pot - utrinki iz nekdanjih in sedanjih časov" Marka Kremžarja in sicer po izboru in priredbi ge. Zdenke Jan. Tudi to pot je bila vsa priprava nastopa izvedena v sklopu predmeta živa beseda, v drugi polovici prvega polletja. V drugem polletju pa je bilo delo pri tem predmetu posvečeno čr-
tici „Znamenje" Emilijana Cevca, ki je - priložnostno dramatizirana po ge. Zdenki Jan - bila predstavljena na zaključni prireditvi leta.
Dan državnosti 25. junija je bil na petek in tako je bila dana izredna možnost, da smo ga proslavili v učnem času in še skupno s tukajšnjim tečajem ,,A,B,C ... po slovensko", s petjem obeh državnih himen in priložnostnega nagovora podpisanega.
Tečaj se je po podpisanem tudi udeležil proslave 50. obletnice ustanovitve osrednjega Slovenskega srednješolskega tečaja Ravnatelj Marko Bajuk, ki je bila v Slovenski hiši v Buenos Airesu, 16. oktobra 2010.
Dan kasneje, 17. oktobra, je pa naš tečaj sodeloval pri proslavi materinskega dneva, ki je bila v Stanu Slovenskega planinskega društva s priložnostno bralno točko.
Tečaj se je odzval vabilu oblasti RS za udeležitev na Seminarju za učitelje slovenščine v Argentini in Avstraliji, ki se je letos vršil v Kopru in Ljubljani. Udeležil se ga je arh. Andrej Duh.
Ob sklepu se želim zahvaliti vsem poučujočim na tečaju za izkazano vnemo in trud, družinam, ki nam zaupajo svoje dijake in vsem, ki nam na kateri koli način pomagajo pri izvrševanju našega poslanstva. Je že poteklo tretje leto od kar ga. Eva Smersu Hernández zelo marljivo nabira mesečnino ter upravlja izdatke v zvezi z malicami in čiščenjem ter vzdrževanjem Stana Planinskega društva, kjer gostujemo. Naj ji še posebej tu izrazimo naše priznanje in globoko zahvalo za ves trud. Naš tečaj gostuje že skoraj dve desetletji v Stanu Sovenskega planinskega društva in zato imamo za častno dolžnost se društvu javno zahvaliti tudi ob tej priložnosti.
Naš prvi letošnji sestanek Zveze slovenskih mater in žena v San Martinu je bil v mesecu marcu ob zelo lepem obisku. Gos-pem se pridružijo tudi nekateri gospodje in smo njihovega obiska zelo veseli. Govorila nam je ga. Mirj-anka Voršič Truden in nam opisala globoko doživetje pri obisku Marije v Salti, na Tres Cerillos. Poudarila je kako globoko vero in mir se doživlja na hribu v Salti,
Predava Mirjanka Voršič Truden
Ob srečanju s prof. Mirjam Oblak
med tako ogromno množico ljudi, ki prihiti na to božjo pot.
V	aprilu, zaradi velikonočnih praznikov, nismo imeli sestanka.
V	maju je med nas prišla prof. Mirjam Oblak. Opisala nam je v sliki in besedi kakšno je Praznično leto Slovencev. Zelo se je potrudila s prikazom naših običajev, da ne bi med nami zamrli in bi jih lahko posredovali še našim potomcem.
Obema predavateljicama se iskreno zahvaljujemo. Naše delo bomo nadaljevali z mesečnimi sestanki, na katere lepo vabimo vse, predvsem mlajše žene in matere.
Polona Makek Darilce za prisotne
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI RESUMEN DE ESTA EDICION
OCENE EKONOMISTOV
Bonitetni hiši Standard & Poor's (S&P) in Dun & Bradstreet sta ohranili oceno Slovenije, a so vsaj v S&P opozorili, da bo usoda ocene odvisna od sposobnosti Slovenije, da v odsotnosti reforme stabilizira svoje javne finance.
Evropska komisija je v oceni slovenskega programa reform in programa stabilnosti dala Sloveniji šest priporočil za izboljšanje ukrepanja v letošnjem in naslednjem letu. Eno od teh je, da mora ukrepati za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema. Tudi OECD je pozvala k čim prejšnji pripravi in izvedbi nove pokojninske reforme.
STRAH PRED BAKTERIJO
Kot marsikje v EZ tudi v Sloveniji zaradi krize z okužbo Escherichia coli bistveno ^padajo cene vrtnin, je povedal kmetijski minister Dejan Židan. "Trend je, da se cene pri posameznih vrtninah znižujejo na 50 odstotkov cene, ki je običajna za ta letni čas," je pojasnil. Po podatkih Trgovinske zbornice Slovenije se je prodaja zmanjšala za pet odstotkov, pri čemer se je razmerje spremenilo v korist slovenskih proizvajalcev.
Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano ter republiška veterinarska uprava pa sta v času poostrenega nadzora nad svežo zelenjavo - ta se v luči pojava novega nevarnega seva E. coli v Sloveniji izvaja od 27. maja -prejela rezultate za 160 od 196 odvzetih vzorcev. Vsi vzorci so negativni, kar pomeni, da so pregledana živila varna, so poudarili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
ZAPORA AVTOCESTE PO SLOVENSKO
Zaradi dveurne upočasnjene vožnje na pomurski avtocesti, ki jo je izvedlo Društvo podizvajalcev v znak protesta zaradi neplačanih del pri gradnji avtoceste, je nastala daljša kolona vozil, kršitev pa ni bilo. Če njihove zahteve ne bodo uslišane, bodo protest ponovili že čez teden dni, in sicer ali na dolenjski a i na primorski avtocesti, je povedal predsednik Društva podizvajalcev Mirko Požar.
PO SVETU
TURŠKE VOLITVE
Stranka za pravičnost in razvoj turškega premiera Recepa Tayyipa Erdogana je po vseh preštetih glasovnicah na nedeljskih volitvah zmagala s 49,9 odstotka glasov, kar pa je manj od dvotretjinske večino, potrebne za napovedano spremembo ustave. Erdogan je ob tem napovedal oblikovanje konsenza glede nove ustave, ki se je bodo lotili čim prej. Ustavne spremembe, naj bi šle v smeri večje liberalizacije države, izvedene brez referenduma.
POLICIJSKA STAVKA
V Srbiji se je v ponedeljek začela stavka policistov. Zaradi nje so opravljali samo 30 odstotkov rednega dela, kar se je nanašalo tudi na policiste za okenci, ki na policijskih postajah izdajajo osebne izkaznice in potne liste. S stavko želijo doseči izplačilo prvega dela nadomestil za potne stroške in dnevnice ter ustanovitev komisije za mirno reševanje sporov na delovnem mestu. Predsednik policijskega sindikata je potrdil, da so stavkale vse policijske uprave v Srbiji.
JEDERSKO OROŽJE
Grožnja jedrskega orožja se ne zmanjšuje, možnosti za jedrsko razorožitev praktično ni. To v letošnjem poročilu o vojaških izdatkih v svetu ugotavlja stockholm-ski inštitut Sipri. V svetu je bilo konec lanskega leta nameščenih več kot 5 tisoč kosov jedrskega orožja, kar je 2 tisoč manj kot leto prej, a vse jedrske sile še naprej vlagajo v novo orožje. Po podatkih inštituta Sipri osem jedrskih sil - Velika Britanija, Kitajska, Francija, Indija, Izrael, Pakistan, Rusija in ZDA - razpolaga z več kot 20.500 jedrskimi bojnimi konicami. Največ jih ima Rusija, sledi ji ZDA.
SIRIJA V KRIZI
Humanitarna in politična kriza v Siriji se poglablja. Ob silovitem obstreljevanju in močnih eksplozijah je sirska vojska s tanki v nedeljo vdrla v mesto Džisr al Šugur na severozahodu države. Po poročanju tamkajšnje televizije se vojska srdito spopada z^ „oboroženimi skupinami", ki jih želi izgnati iz mesta. Človekoljubne organizacije pa opozarjajo na vse večje nasilje vojakov nad protirežimskimi protestniki in civilisti. Zato je Bela hiša Damask pozvala, naj ustavi ofenzivo in dovoli takojšen prihod Rdečega križa.
NASLEDNIKI
Za položaj generalnega direktorja Mednarodnega denarnega sklada se poleg francoske finančne ministrice in guvernerja mehiške centralne banke poteguje še guverner izraelske centralne banke Stanley Fischer. V soboto je
SLOVENCI V ARGENTINI
Telovska procesija Slovencev, živečih na področju Vel. Buenos Airesa je bila v nedeljo dne 11. junija v Don Boscovem zavodu v Ramos Mejii. Ob desetih je bila v baziliki Marije Pomočnice kristjanov najprej sv. maša, ki jo je imel salezijanski duhovnik g. Janko Mernik. Po maši je pa bila po prostranem vrtu pred cerkvijo slovenska telovska procesija. Najsvetejše je nosil g. direktor Anton Orehar, evangelije pa so peli: g. dr. Alojzij Starc, salezijanec Daniel Vrečar, salezijanec g. Janko Mernik, g. župnik Gregor Mali.
OSEBNE NOVICE
Družinska sreča. V družini Gabriela Čamernika in njegove žene ge. Pepce roj. Kokalj so tri sestrice z velikim veseljem pozdravile rojstvo bratca. Srečni družini naše čestitke.
LANUS
Spominska prireditev v Slovenski vasi
Drugo nedeljo v mesecu smo poklonili spominu naših dragih sester in bratov, ki so med vojno ter po njej dali svoja mlada življenja za boljšo bodočnost domovine in vere.
V govoru pri sv. maše je vikar Janez Petek CM spomnil na velikanske žrtve, ki so jih naši dragi doprinesli za obrambo vere in naroda.
Popoldne smo se zbrali v našem domu, da bi tam z besedo in s pesmijo počastili spomin vseh naših dragih.
EZEIZA
O skromni slovenski skupnosti na Ezeizi slovenska javnost malo zve. Revež je zmeraj revež. Zmeraj se ozira na bogate. ^ Čisto v koš se pa tudi ne damo vreči. Zato včasih le kaj napravimo skupno. Vsako leto imamo n.pr. skupni avtobus za romanje v Lujan. Imamo svoj slovenski šolski tečaj Valentina Vodnika. [mamo takorekoč tudi svojega dušnega pastirja g. Štefana Novaka, ki se, četudi je župnik v sosednji fari, vendar pri nas počuti kot doma.
SLOVENCI PO SVETU VENEZUELA
Slovenci v Caracasu imajo, odkar deluje med njimi slovenski duhovnik g. Janez Grilc, redno nedeljsko mašo ob petih popoldan v kolegiju Francija. V majski številki slovenskega lista v Venezueli „Življenje" govori o njej uvodni članek „Sodelujmo vsi". V njem je poudarjeno, da ,,ta nedeljski verski sestanek zavisi od vseh Slovencev". Mnogi se res žrtvujejo za to skupno stvar. Drugi prihajajo le malokrat.
Svobodna Slovenija, 15. junija 1961 - št. 24
sicer potekel rok za oddajo nominacij za naslednika Strauss-Kahna, ki je s položaja direktorja odstopil zaradi obtožb o spolnem napadu na sobarico.
JAPONSKI POTRES
Mineva tri mesece od uničujočega potresa in cunami-ja na Japonskem, ki sta zahtevala več kot 15.000 žrtev, prek 9000 ljudi še vedno pogrešajo. Potresu je sledila še nesreča v jedrski elektrarni Fukušima. Zaradi njenih posledic je vse več ljudi proti uporabi jedrske energije, to danes v središču Tokia sporoča na tisoče protestnikov. Prebivalci so se nesreče spomnili z minuto molka, premier Naoto Kan pa je obiskal mesto Kamaiši v prefekturi Ivate, ki je bila med najbolj prizadetimi.
POTRES V NOVI ZELANDIJI
Novozelandsko mesto Christchurch, ki ga je že februarja prizadel uničujoč potres, je v ponedeljek stresel niz potresnih sunkov. Najmočnejši je imel jakost 6, že pred tem pa so drugo največje mesto v državi stresli sunek z jakostjo 5,5 in dva šibkejša potresa. Poškodovanih je bilo deset ljudi, v središču mesta pa se je porušila zgradba.
MOVILIZADOS A LA FUERZA
La guerra lleva consigo muchas heridas y dolores, en todos los aspectos de la vida. Los eslovenos las recordamos especialmente en el mes de junio. Las regiones de Gorenjska y Štajerska tienen a sus víctimas dispersas en los campos de batalla de toda Europa. Se trata de quienes se vieron forzados incorporarse al ejército alemán, entre abril de 1942 hasta mayo de 1945. En esos tiempos el territorio esloveno estaba ocupado y cerca de 70.000 eslovenos fueron movilizados para luchar en los frentes alemanes. Estos jóvenes y hombres tuvieron que luchar por los que habían ocupado su pais y querían - como tantas veces en la historia - borrarlo del mapa. En el frente del Reich alemán fueron muertos cerca de 15 mil eslovenos, y más de 30 mil resultaron heridos. Recién después de la independencia eslovena, estos hombres tuvieron la oportu-nidad de ser oidos y de pelear por sus derechos como veteranos. Incluso quienes volvieron tras la guerra fueron despreciados e ignorados por el régimen. Ahora, hace ya 16 aňos, los veteranos se reúnen una vez al ano en Brezje, para agradecerle a la Virgen Maria y recordar dónde peleó cada uno (Alemania, Francia, Rusia), dónde fue capturado y cómo logro volver a su tierra o al exilio. (Pág. 2)
CONMEMORACIÓN POR LOS CAÍDOS
El primer domingo de junio se llevó a cabo la conmemoración por las víctimas durante y tras la segunda guerra mundial. Tuvo lugar en el centro esloveno de Floresta. La jornada comenzó en horas de la tarde con la santa misa presidida por el Mons. Jure Rode. Tras la misa se realizó una ofrenda floral frente a la placa conmemora-tiva que se encuentra en el centro, con el posterior minuto de silencio. En el salón principal se escucharon las palabras del orador Jože Markež, tras las cuales se recordó a las víctimas con el recitado de un texto y la proyección del Via Crusis, realizado por radio Ognjišče, con motivo del hallazgo de la fosa común en la mina de Santa Bárbara en las cercanias de Laško. (Pág. 3)
MENDOZA: RECUERDO A LAS VÍCTIMAS
Los eslovenos de la provincia de Mendoza se reunieron frente a la placa conmemorativa, para también recordar a las víctimas de la época trágica de la segunda guerra mundial y la revolución comunista en Eslovenia. Tras los himnos, comenzó la santa misa en signo de recuerdo y agradecimiento, a quienes dieron su vida por la nación. También escucharon la homilía del obispo de Celje, Dr. Stanislav Lipovšek, que leyó en la conmemoración realiza-da en Teharje, el ano pasado. (Pág. 4)
CURSO DE ESLOVENO EN BARILOCHE
En el presente número publicamos el informe enviado desde Bariloche por el curso superior esloveno Dr. Vojko Arko, para la Asamblea General de la Asociación Eslovenia Unida. Durante el ano 2010 tuvieron 31 encuentros; las clases se desarrollaron los viernes de 18 a 21 horas. Al curso, que se dicta en las instalaciones del Club Andino Esloveno, asistieron 10 estudiantes: seis en el grupo de 1° a 3° ano, y los restantes 4 en el grupo superior de 4° ano. Estos cuatro estudiantes fueron de viaje a Eslovenia, junto con los integrantes de la RAST 39. En 2010 transcurrieron 10 anos de la muerte del último de los tres fundadores del curso, por el cual lleva también su nombre, el director Dr. Vojko Arko. El 17 de abril realizaron un acto en conmemoración de los fundadores, al recordar, al mismo tiempo, los 30 anos de la pérdida de France Jerman y Anton Zidar. (Pág. 4)
ENCUENTROS MENSUALES
El grupo de la Liga de madres de familia de San Martín, realiza reuniones mensuales en las cuales el invitado desarrolla un tema. En el mes de marzo Mirjanka Voršič Truden habló sobre sus impresiones en la visita a la Virgen María en Tres Cerrillos, Salta. En mayo, la Prof. Mirjam Oblak describió las fiestas y tradiciones de los eslovenos, a lo largo del ano. La labor del grupo, además de la asistencia a los necesitados y la colaboración con diversas organizaciones, continúa mes a mes e invitan a todas las mujeres y hombres, que quieran participar de las charlas. (Pág. 4)
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociación Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar /
Redacción y Administración: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com
Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Andrej Fink, Marko Vombergar, Stane Žužek, Božidar Bajuk, Polona Makek, Irena Petkovsek in Regina Truden Leber. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 350.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 455.-; beli papir, $ 560.-; Bariloche, $ 410.-; obmejne države Argentine, 175.- US dol.; ostale države Amerike 190.- US dol; ostale države po svetu, 200.-US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 135.-US dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime ,,Asociación Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit".
Oblikovanje in tisk: TALLERES GRÁFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
MALI OGLASI
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618
Dis. 2089 de Lucia Bogataj
H. Yrigoyen 2682 L. 5-San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V. Bavec-Nevrolog, Nevropsihiater. Konzultorij v Ramos Mejiji, Tabladi in Belgrano. Ordinira ob ponedeljkih in torkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14 ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 15-6942-7574.
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl-Zobozdrav-nica-Splošna odontologija-Belgrano 123, 6. nadstr. "4"-Ramos Mejía-Tel.: 4464-0474
ADVOKATI DOBOVŠEK & asociados-odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznic-Odvetnica-Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402-Tel. 4382-1148-15-4088-5844-mariana.poznic@gmail.com Matjaž Ravnik - odvetnik. Civil., delav., trg. tožbe; pogod., neprem. razpr.; dedišč., zapušč. Bs. As.: Viamonte 1337 2°D; 43726362; Tor/čet 15. do 19. 5. Justo: Perú 2650; 3969-6500; Pond/sred/pet 15. do 19. mravnik@telecentro.com.ar Dra. Ana C. Farreras de Kocar.-Sucesiones-Contratos-Familia-Co-mercial-Laboral-Civil-Jubilaciones-Pensiones. Martes y viernes de 15 a 18 hs. Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Mejía. Tel.: 4469-2318 Cel.: 15-6447-9683
e-mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
15. junij 2011
1 EVRO 1 EVRO
1 EVRO
1,44 US dolar 1,41 KAD dolar 6,01ARG peso
OSEBNE NOVICE
Družinska sreca
Dne 31. maja se je rodil Julijan Tomazin; očka je Damijan, mamica pa Natalija Savelli. Srecni družini naše čestitke!
Smrt
V Caserosu je umrl Ot-mar Kretič (86); v San Martinu Janez Jenko (90); in v Villa Tesei Ivan Omahna
(87).
Naj počivajo v miru!
Že dvajset let imamo Slovenci svojo državo, zato bomo skupaj slavili
PRAZNIK SLOVENSKE DRŽAVNOSTI
v soboto, 25. junija 2011 v Slovenski hiši v Buenos Airesu
ob 19. uri sv. maša za vse pokojne in žive slovenske javne delavce.
Poje mešani pevski zbor iz Slomškovega doma ,,Ex-corde"; vodi Marta Selan Brula.
ob 20. uri slavnostna akademija v dvorani.
Slavnostni govornik: g. Božidar Fink.
Kulturni del: poje Luka Somoza Osterc.
Podelitev priznanj Zedinjene Slovenije; nato prijateljska večerja.
Vstopnice po $ 70.- so v predprodaji v Slovenski hiši in pri predsednikih vseh slovenskih Domov. Pravočasno lahko rezervirate nakaznice tudi na tel: 4636-0841
Skupaj proslavimo slovensko državnost!
SLOVENCI IN ©PORT
V Stari Ljubljani je oživela književnost
DVE PRVI MESTI
Potem ko je že kazalo, da se bo slovenski tabor z 12. evropskega prvenstva v slalomu na divjih vodah v Seu d'Urgellu vrnil brez odličja, so Peter Kauzer, Jure Meglič in Simon Brus v ekipni tekmi kajakašev le poskrbeli za 16. slovensko odličje s prvenstev stare celine. Z usklajenim in hitrim nastopom so četrtič postali evropski prvaki. Slovenska trojka je za 38 stotink sekunde ugnala Poljsko, tretja pa je bila Francija s 64 stotinkami zaostanka.
Slovenski kajakaš Nejc Žnidarčič je na svetovnem prvenstvu spustašev v Augsburgu v disciplini sprint osvojil naslov svetovnega prvaka. Žnidarčič je dobro uvrstitev napovedal že s prvo vožnjo, ko je postavil rekord proge, nato pa v drugi in v finalu svojo premoč le še potrdil.
ROKOMETAŠI V SRBIJO
Slovenska moška rokometna reprezentanca se je uvrstila na evropsko prvenstvo prihodnje leto v Srbiji, potem ko je v zadnji kvalifikacijski tekmi v Ljubljani premagala Ukrajino s 43:32. Evropsko prvenstvo bo od 17. do 29. januarja prihodnje leto v Beogradu, Novem Sadu, Nišu in Vršcu.
Na Starem trgu pred Škucem se je začela 18. izdaja festivala Živa književnost, ki si zadaja visok cilj: literaturo in glasbo približati kar najširšemu krogu ljudi. Do 17. junija se bodo
v Ljubljani tako predstavili literati Belgijec William Cliff, Indijec Arti H. N., Kubanec Rodolfo Hasler ter ,,domači" Lučka Zorko, Jan Šmarčan, Tina Grandošek, Petra Zupančič in Matjaž
branju literature ponudili tudi pogovore z avtorji, ki se bodo prepletali z živo glasbo domačih in tujih ustvarjalcev.
Literarni večer in pogovor z Williamom Cliffom
DAROVALI SO
V dobrodelni sklad ZSMŽ so darovali: NN Ca-
rapachay 100.- pesov; ga. Helena Gričar 200.- pesov v spomin sestrama; cara-pachayske prijateljice 350.-pesov namesto cvetja na grob Rozki Klemenčič; ga. Mimi 100.- pesov namesto cvetja na grob Mariji Kožel-nik. Darovalcem Bog placaj!
OBVESTILA
ČETRTEK, 16. junija: ZSMŽ San Martin lepo vabi na svoj mesečni sestanek v Domu ob 16. uri. Govorila bo ga. Mimi Ma-rinček: „Spomini na vojna leta na Bloški Planoti". Vsi lepo vabljeni!
SOBOTA, 18. junija: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
Igra „Namišljeni bolnik", ob 19.30 uri v Hlad-nikovem domu.
Oddajamo v najem
dvosobno stanovanje z dnevno jedilnico in parkiriščem, v Šiški, 10 minut od središča Ljubljane. Za več podrobnosti se obrnite na Tel.: 15-5842-5432
Nedtljo, julijo
ALOJZOEVA PROSLAVA
^ Sloveni^lii hiii
NEDELJA, 19. junija: Igra „Namišljeni bolnik", ob 18. uri v Hladniko-vem domu.
PONEDELJEK, 20. junija:
MTO ob 10. uri v Našem domu v San Justu. SOBOTA, 25. junija: Praznik slovenske državnosti v Slovenski hiši. NEDELJA, 26. junija: Procesija sv. Rešnjega Telesa
SOBOTA, 2. julija: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
„Café Concert" v Slomškovem domu. NEDELJA, 3. julija: Proslava šolskih otrok na čast sv. Alojziju, v Slovenski hiši.
NEDELJA, 10. julija: Srebrna sv. maša g. To-nija Bidovca, ob 10.30 uri v Slomškovem domu.
Brulc.
Festival po besedah organizatorja, Društva Škuc, predstavlja pomemben dejavnik pri izobraževanju in vzgajanju novih bralcev, s svojo mednarodno širino pa bogati slovenski ,,ulični" literarni prostor. Literaturo in glasbo približuje tudi tistim, ki jih sodobna literarna dela drugače ne dosežejo.
Dogajanje je steklo v petek, s predstavitvijo udeležencev mednarodne delavnice o otroških pisateljih ob 20.00. Predstavili se bodo Clare Azzopardi (Malta), Edward van de Vendel (Nizozemska), leva Samauska (Latvija), Katlin Kaldmaa (Estonija), Lawrence Schimel (ZDA/Španija), Jyrki Kiiskinen (Finska) in Lela B. Njatin (Slovenija).
Selektorju literarnega programa, pesniku in prevajalcu Branetu Mozetiču, se je letos pridružila še pisateljica Vesna Lemaič, ki je za festival izbrala slovenske literate mlajše generacije. Literarni večeri bodo ob
bo pospremil nastop skupine Pinela. Med drugim bo kantavtor Tadej Vesenjak ozvočil večer z Lučko Zorko in Janom Šmarčanom, k branju pesmi Petre Zupančič pa bo glasbo prispevala zasedba Vortex Magnolia.
Živa književnost ponuja tudi spremljevalni program O'živela knjiga, ki bo potekal v popoldanskem času in je namenjen mlajšim, ki s pomočjo igre in delavnic vstopajo v svet knjig. Letos skušajo	izpostaviti
vprašanje kopičenja knjig, ki iz različnih razlogov -zaradi pomanjkanja časa za branje, previsokih cen knjig, nezainteresiranosti morebitnih kupcev itd. - ne dosežejo svojega bralca. Iz odvrženih in odpisanih knjig bodo izdelovali uporabne predmete, skozi proces predelave knjig pa preizprašali tudi simbolno vrednost knjige, na katero ne moremo gledati le kot na tržni presežek ali kot na potrošno blago.
Ob lè.OO Uli sv. KVùâù
ínfl EV Aloiiiju m
bloženemu L GrcujdeN'.
Fo rpai: DoJtlon Dred ipcmtnilfom, rútú 1^1 CI V dvoiahl fků^ů ílůiinaiiD v Fvncjhi ànrag-5^ Sci-r^-
Vsiapniria: OTROCI JIÛ.
ÚD-ÍAM I. 520 -
^GGDBC
HOCTOVC
rírr!E2. flafi.ic? L'!lj:t