SVOBODNA SLOVEN DA
AÑO XXXVIII (32) Štev. (No.) 2
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 11. januarja 1979
KOLEKTIVNO VODSTVO JUGOPARTIJE
PO TITU
Vtocaciones para el descanso
'Paulo VI decía que hay dos criterios fundamentales para las vacaciones. “Uno se dirige a la disipación, a la relajlación moral que cae frecuentemente en formas vulgares de excitación sensible y sensual. El otro criterio que debería presidir las vacaciones, es el de la recreación, eis decir, del fortalecimiento de las propias- fuerzas físicas y morales. Es uno de los modos que mejor responde a este criterio de vacaciones restauradoras y al de los encuentros festivos. Encuentro con la naturaleza, pero encuentro, sobre todo, consigo mismo y con el reposo, en el ejercicio físico y especialmente en el gozar de alguna hora de silencio interior, de reflexión, de conversación seria y agradable, de lectura serena. Y este encuentro llama fácilmente a otro: el encuentro con Dios. Felices los que durante las vacaciones saben fijarse algún día de retiro espiritual’*.
Kaj bo z Jugoslavijo?
Eksplozivni perzijski zaliv
Večina znanih petrolejskih ležišč izven sovjetskega in kitajskega bloka se nahaja na obeh straneh Perzijskega zaliva, na področju Srednjega vzhoda, ki je danes žarišče sveta, kamor so uprte oči svobodnega in komunističnega sveta, vsakega seveda iz različnih razlogov. Na tem področju sta dve največji državi, Iran in Saudijeva Arabija — tudi na petroleju najbolj bogati —, ki si stojita sovražno nasproti druga drugi. Med njima pa je stisnjenih enajst krhkih petrolejskih mi-ni-držav, kjer Iran in Saudijeva Arabija tekmujeta med seboj s svojim vplivom.
Ob južni obali Perzijskega zaliva, med Irakom in Indijskim oceanom, prebiva okoli 3 milijone ljudi. Ena tretjina npr. kuwaitskega prebivalstva, ki šteje en milijon ljudi, je tkim. Palestincev, ki so edina arabska „manjšina“ na tem področju, v drugih desetih a-rabskih državicah okoli Perzijskega zaliva pa je med domačim prebivalstvom 80% tujcev z vseh delov sveta, ki so se na to področje začasno naselili za zaslužkom. Vse te tujce malo ali nič ne zanimajo politična trenja med arabskimi državicami, še manj med Iranom in Saudijevo Arabijo, zlasti sedaj ne, ko je Iran močno oslabljen zaradi protišahovskih izgredov.
Vpliv Saudijeve Arabije prevladuje v Kuvraitu, v Qatarju in v večini teoretično Združenih arabskih emiratih, vključno v najbogatejšem Abu Dhabiju. Iranski vpliv prevladuje v Omanu, kjer živi nad polovico arabsko govorečega prebivalstva ob zalivu, ima pa najmanj petroleja, dalje v Dubaiju in v Bah-rainu.
V	Bahrainu živi velika iranska manjšina, ki kontrolira tamkajšnjo trgovino, tako da je arabski vladar te državice ujet v križni ogenj. Dovoliti je moral pred kratkim Saudijevi Arabiji zgraditi in odpreti njeno prvo prekomorsko vojaško oporišče, dasi se ni upal odpovedati iranski mornarici in letalstvu uporabe svojega pristanišča in letališča.
V	Združenih arabskih emiratih je igra mnogo bolj odkrita. Dubai, tradicionalno najbogatejši emirat, z veliko iransko skupnostjo trgovcev in z majhnim zanimanjem za „arabstvo', je takoj za Abu Dhabijem po bogastvu petrolejskih zalog. Od ustanovitve Združenih arabskih emiratov leta 1971 se Abu Dhabi trudi s svojim petrolejskim bogastvom zediniti te 'emirate v federalno državo pod svojim vodstvom. Pripravljen je plačevati za začetek 98% federalnega proračuna te države. Močno mu nasprotuje Dubai, z iransko podporo in nasveti.
Po sedmih letih se Združenim emiratom ni posrečilo ustanoviti skupnega poveljstva za vojsko ter vsak emirat še vedno vzdržuje lastne oborožene sile. Teoretično so oborožene sile integrirali že leta 1976, toda ko je hotel šejk Abu Dhabija postaviti za vrhovnega poveljnika enega svojih sinov, je Dubai postavil svoje oborožene sile v pripravno stanje in se postavil po robu. Krizo so sicer mimo premostili, toda sin Dubaiskega šejka Abu je odletel v Teheran na posvet. Kljub podpori Saudijeve Arabije si sedaj šejk Abu Dhabija ne upa znova povzročiti krize, ker ima večino svojih vojakov najetih iz sosednjega Omana ter zato ne more računati na njihovo lojalnost v vseh o-koliščinah.
To je stalna skrb šejka Abu Dhabija, ker Oman na drugi strani smatra vse področje Združenih emiratov za svoje ter je tesno povezan z Iranom, ki im,a nekaj svojih oboroženih sil stalno razmeščenih v Omanu. Tu tiči vzrok, da so morali Združeni emirati ostati mirni, ko se je eden njihovih članov, Ras al-Khaimah zapletel v vojaške probleme lanskega novembra z Omanom, ko si je poskušal prilastiti nekaj kvadratnih kilometrov njegovega ozemlja.
Na zasedanju prezidija Centralnega komiteja jugoslovanske KP v Hercegovini je 24-člansko vrhovno vodstvo Titove partije sklenilo, da bo 50-let-ni bosanski Hrvat Branko Mikulič prvi član prezidija, ki bo nadomestoval diktatorja Tita kot partijskega šefa, kadar bo to potrebno.
Jugoslovanska uradna tiskovna a-gencija Tanjug je v svojem poročilu ta sklep formulirala takole: „Mikulič bo izvrševal funkcije, ki mu bodo poverjene in bo predsedoval sejam prezidija, po zadevni odločitvi in v skladu s predsednikom Zveze komunistov Jugoslavije (Titom), kadar tega predsednik Zveze komunistov Jugoslavije sam o-sebno ne bo mogel.“ Prav tako, kakor v primeru Titovega namestnika na državnem vodstvu, se pravi v vladi Jugoslavije, kjer ga trenutno zastopa Albanec Fadil Hodža, bo rok Titovega namestnika v partiji eno leto.
Na prvi pogled ta sklep partijskega prezidija ne bi bil nič posebnega, ker člen 82. pravilnika jugoslovanske KP itak določa, da „kadar sam ne mori), lahko predsednik pta^tije zaupa predsedovanje vsakega posameznega zasedanja partijskega prezidija kateremu koli drugemu članu partijskega prezidija.“
Toda zanimivost je v tem, da partijski pravilnik določa „posamezna zasedanja partijskega prezidija“, ne govori pa o ,roku enega leta‘‘, kakor je poročala agencija Tanjug, niti ne o „funkcijah“, katere prav tako omenja Tanjug. Tiskovna agencija pa na. drugi strani v svojem poročilu o zgornjem partijskem sklepu sploh ne omenja partijskega pravilnika.
Po partijskem pravilniku, in sicer po istem členu 84, je druga najmočnejša oseba v jugoslovanski KP, takoj za predsednikom Titom, glavni tajnik partije, ki je trenutno 53-letni Slovenec Stane Dolanc.
Z zgornjim sklepom partijskega prezidija, ko so postavili Mikuliča za Titovega namestnika v partiji, so vsekakor močno zamajali tla pod nogami Stanetu Dolancu.
Opazovalci menijo, da je diktator Tito to storil zaradi svojih slabih izkušenj z bivšim šefom jugoslovanske policije Rankovičem, ki ga je najprej proglasil za svojega naslednika, nato pa ga vrgel z vodstva leta 1966, ko je odkril, da vohuni proti njemu. Od takrat naprej se je Tito izogibal kogar koli imenovati za svojega naslednika, tudi ne svojega naj zvestejšega partijskega privrženca 68-letnega Slovenca Edvarda Kardelja, za katerega je vsakdo vedel, da je Titov izbranec. Odkar je Kardelj resno bolan in ga več ne smatrajo za Titovega naslednika, ko bo ta izginil s političnega prizorišča, smo mnogi jugoslovanski in zahodni opazovalci začeli smatrati partijskega glavnega tajnika Staneta Dolanca določenega za ta položaj.
Iran je že do grla zapleten v notranje in zunanjepolitične probleme ne samo v lastni državi, temveč tudi na arabski strani Perzijskega zaliva. Zato ni samo velika nevarnost za bodoči razvoj na tem področju, temveč za ves svobodni svet. Za vsako arabsko državico, v kateri trenutno prevladuje vpliv Saudijeve Arabije, Iran predstavlja drugi možni vir za oporo v njihovi kronični verigi sporov med šejki tako glede gospodarstva in financ kakor glede meja njihovih vladavin.
Ni verjetno, da bi se Iran nekega dne odločil napasti Saudijevo Arabijo ali da bi obe državi skupaj intervenirali pri uničenju kake morebitne komunistične revolucije v katerem koli emiratu — tak razvoj, namreč revolucije, je v emiratih skrajno neverjetna možnost — in bi pri tem prišlo med njima do slučajnega spopada. Lahko pa pride do oboroženih sovražnosti med njima zaradi njune tesne povezanosti
Toda Dolanc, dasi sposoben organizator in dinamičen partijec, nima veliko pristašev med vodilnimi jugoslovanskimi partijci. Navrhu tega se zadnje teden po Jugoslaviji o Dolancu tudi iz partijskih krogov širijo govorice, da je bil Stane Dolanc med drugo svetovno vojno vse do leta 1943 član Hitlerjeve nacistične mladinske organizacije Hitler Jugend (Hitlerjeva mladina) in da je šele kasneje šel med partizane. Te govorice je jugoslovanska KP izpustila izpod kontrole zlasti še po izidu znane knjige Duška Doderja pri založbi Randon House v New Yorku konec 1978 „Jugoslovani“, kjer na strani 74 dokumentirano ugotavlja, da je „Stane Dolanc, izvršni tajnik jugoslovanske komunistične partije in vodilna osebnost v državi, v od nacistov okupirani Sloveniji bil član Hitler Jugend, predno se je pridružil komunistom leta 1943.“ Po vsej Jugoslaviji so se sedaj začeli spraševati, ali je sploh možno, da bi tak človek, ki je bil med drugo svetovno vojno član nacistične organizacije, lahko nasledil Tita.
Branko Mikulič je znan kot „odločen mož“, zagrizen proti tkim. „liberalnim tokovom'*- v partiji in vztrajno zahteva najtežje kazni za „vse protidr-žavne elemente". Nihče v partiji pa Mikuliča ne smatra za „prosovjetskega" človeka, zlasti še, ker se je Tito resno potrudil, da je iz svoje okolice tekom let izločil slehernega partijca, ki bi kakor koli nihal med lojalnostjo Moskvi in Beogradu. O Dolančevi medvojni preteklosti je jugoslovanska partija, s Titom vred, doslej previdno molčala. Ravna se namreč v svoji dialektiki po načelu prve koristnosti partiji, kakor vse druge partije v kateri koli državi na svetu. Kakor so npr. v Vzhodni Nemčiji obdržali na položajih mnoge bivše sposobne naciste, ki so se ob koncu vojne enostavno prelevili v partijce, tako je jugoslovanska KP storila v Jugoslaviji. Eden takih bivših sposobnih nacističnih privržencev, prele-vitih v sposobnega partijca, je Stane Dolanc in je zato o njegovi preteklosti partijska zgodovina doslej molčala.
V teh pripravah za Titovo nasledstvo, je partijski prezidij nekaj dni za zasedanjem v Hercegovini sprejel še dodatni člen k členu 84 partijskega pravilnika, po katerem „ne more nobeden posameznik (razen predsednik Tito) vladati nad partijo brez dogovora z drugimi člani prezidija.“ Tako je Tito odvzel možnost prevzema popolne o-blasti nad partijo in nad državo po svoji smrti tudi Mikuliču ali kateremu koli članu partijskega prezidija •— vsaj na papirju. Kolektivno vodstvo parti-skega prezidija naj bi vladalo Jugoslaviji.
Kako se bo zadeva iztekla, ko diktatorja Tita več ne bo, pa bo pokazala prihodnost. Po mnogih znakih sodeč za narode Jugoslavije nikakor ne bo rožnata — če ne bodo pametni.
s spori med posameznimi emirati in njihovimi šejki, če bi se to zgodilo, bi bil spopad med Iranom in Saudijevo Arabijo silovit, ker sta si v zadnjih letih, predvsem po podražitvi cen petroleju, oborožila svoji vojski z najmodernejšim orožjem, bojno pozorišče pa bi bilo ravno področje največ jih petrolejskih ležišč na svetu.
S temi kulisami v ozadju je treba gledati sedanji krvavi razvoj v Iranu proti šahovemu režimu. V Moskvi bi hoteli Iran dobiti pod svojo kontrolo, ne toliko zaradi petroleja, kakor zaradi vpliva na vse ostale arabske države in zlasti na Saudijevo Arabijo. V ZDA in Zahodni Evropi se trudijo Iran na vsak način pomiriti, da bo ostal na „naši" strani in bo s tem ohranjeno ravnotežje v Perzijskem zalivu, pa naj bo še tako zapleteno. Vse to vse dotlej ,dokler bo še kaj petroleja na tem področju.
P. F.
Znani nemški publicist J. G. Reiss-miiller je napisal za božične dni v Frankfurter Zeitung zanimiv članek o Jugoslaviji z ozirom na čas — po Titu. Takole gleda na nje bodočnost ta dopisnik iz Beograda:
Tito je že prekoračil 85 let. Razumljivo, da se razmišlja, kaj se bo zgodilo z mnogonarodno državo po njegovem odhodu. Najmočnejši sosed Jugoslaviji je sovjetski blok. Moskva čaka z „mirno vzbudljivostjo" na začetek potitovske dobe. Bo tedaj Jugoslavija s silo povrnjena v njen tabor?
Mnogo stvari govori za to, da so se sovjeti 1. 1968 premislili, da bi po priključitvi češko-Slovaške tudi razmere na Balkanu spravili v red. Ta premislek je tedaj pomenil odklonitev vdora tudi v Jugoslavijo. Od tedaj je minulo dobrih deset let in pomislek je na mestu prav tako kot tedaj. Vpad v Jugoslavijo bi utegnil zanetiti trajno vojsko s prebivalstvom.
Posledice takega vpada bi bile za Sovjetijo porazne tako za razmerje do Združenih držav, kakor tudi do Tretjega sveta, in celo do vsega svetovnega komunizma. Zakaj naj bi Moskva vse to vzela nase, ko pa posest Jugoslavije ni nujno potrebna za sovjetski imperij in ko sovjetskemu bloku nepriključena Jugoslavija poleg raznih neugodnosti more nuditi tudi mnogo prednosti ?
Ni namreč tako jasno, da je Titova država od 1. 1948 pripravljala Sovjetiji samo težave. Njen enostranski antiamerikanizem, sploh protizahodno politiko, aktivno „neuvrščenost" v bloke, je -Sovjetija v Aziji in Afriki večkrat s pridom uporabila. Jugoslovanski „socializem" sovjetskim politikom ni namreč vedno enako slab. „Zelo slab" jim je tedaj, kadar se ločuje od sovjet-sko-leninističnega zgleda kot recimo v začetku 50-tih in na začetku 60-tih let. „Znosen'* je tedaj, ko se spet pobota s čisto teorijo in prakso rigorozne partijske diktature, kakor koncem 50-tih let ali 1. 1972. Sovjeti gledajo z budnimi Argusovimi očmi, kako se Jugoslavija pripravlja na čas po Titu; kako se mogočna oblast, ki je Tito ne more več obvladati, deli; v kakšno smer kaže politična razcepljenost v komunistični partiji v sicer v bizantinskem ritualu stroge ideologije... V resnici gre manj za to, kaj bo Moskva storila nekega dne z Jugoslavijo, kakor za to, kaj se bo nekega dne zgodilo v Jugoslaviji. To pa se razvija že sedaj.
Političen položaj današnje Jugoslavije je težko spraviti na en skupen imenovavec. Totalitaristilni protiudar
1.	1972 se je nekako izčrpal, vsaj
Slovensko odposlanstvo v Rimu
Predsednik italijanske vlade Andreotti je 14. decembra sprejel skupno slovensko delegacijo iz Julijske krajine in se razgovarjal z njo dobro uro. Delegacijo so sestavljali dr. Drago Štoka (Slov. skupnost), Jelka Gherbez, senatorka KPI, Marij Maver (Svet slovenskih organizacij), Boris Race, predstavnik titovske Slovenske kmečkogos-podarske zveze, Marko Waltritsch, član
It.	socialistične stranke ter kot predstavnika kulturnih društev iz Beneške Slovenije župnik Emil Cencig in Pavel
njena „mašinerija" teče polno. Federalizem, ki so ga smatrali že za mrtvega, je ta udar preživel. Spet se je že javno razpravljalo, koliko demokracije bi bilo treba pustiti „samoupravljanju".
Toda meščana malo zanimajo abstraktne diskusije o tem v časopisju, niti ne debate o nerazumljivih reformah volilnega in parlamentarnega sistema, ustave podjetij itd. Zanj so važnejše bolj konkretne vabe. Recimo: popustitev tajne policije, več prostora za nacionalne kulture državnih narodov, kakor za Hrvate ali Albance, manj ostrosti v cerkveni politiki, več možnosti razvoja malega obrtništva itd. Prosovjetski veter v začetku 70-tih let je izhlapel. Med ljudmi, ki stoje v prvi vrsti ob Titu, imajo previdni reformisti lahko prevago: vpliv macedonskega Grličkova, ki je odgovoren za medko-munistične odnose v državi, počasi rase, gibčni tajnik partije Dolanc, Slovenec, se nagiba k reformam... itd.
V tem pogledu se ob koncu lanskega leta ni kaj spremenilo. Ostalo je nenavadno prepletanje enopartijske diktature in federalizma; prav tako v zunanji politiki distanciranje od Sovje-tije. V zadnjem času je Jugoslavija spet po desetletju kupila orožje v Združenih državah. Nenehna sovjetska jeza nad tem, da je Jugoslavija tako počastila obisk kitajskega odposlanca, in da ga je. ljudstvo s takim navdušenjem sprejemalo, je pustila Belgrad hladen.
Toda nekatera znamenja v notranji politiki kažejo na krepitev leninističnega elementa v jugoslovanskem komunizmu. To dokazuje n. pr. proces proti mladim Hrvatom v Zagrebu zaradi državi sovražnega delovanja, ki je bil tajen. Proti privatnim obrtnikom, ki so nekaj časa uživali mir, je Tito začel nov boj. Moč tajne policije je spet zrastla. Nje šef Herljevin, notranji minister, je podpiral Tita pri osvoboditvi štirih nemških teroristov. Tajnik partije Dolanc je izgubil zaupanje, nasprotno pa ga je pridobil leninistični pristaš Bošnjak Mikulič.
Med reformisti in protireformisti je videti, da vlada neko stabilno ravnotežje. Reformisti imajo — v trenutku sicer ne izkoriščene — simpatije med občinstvom, protireformisti pa se čutijo podpriani od Tita. Prehitro pa bi bilo misliti, da bodo ti s Titovo smrtjo zlomljeni. Da se bodo generali, ki imajo vsi visoke pozicije tudi v stranki, raje nagnili k njim, lahko' v vodstvu partije pripelje do hudih bojev: tudi od mnogih pričakovana državljanska vojska ni verjetna. Toda usoda Jugoslavije se bo — kot vedno — odločila v Jugoslaviji.
Primorska
Petricig. Delegacija je Andreottiju povedala, da se poldrugo leto po zadnjem srečanju z njim vprašanja slovenske manjšine niso pomaknile z mrtve točke, razmere v Beneški Sloveniji pa so se celo poslabšale. Pred letom ustanovljena vladna komisija pa dela počasi in sploh še ni našla stika s manjšinjsko stvarnostjo. Na te očitke je Andreotti odgovoril z novo obljubo: „Rešitev manjšinjskega vprašanja ni samo u-stavna obveza, ampaTc širši državni interes: Ne bodite zaskrbljeni, ko se bomo prihodnjič videli, upam, da bo dokončno."
Goriška in
ITALIJA PRED AOVO POLITIČNO KRIZO
MEDNARODNI TEDEN IZ ŽIVLJENJA IN DOGAJANJA V ARGENTINI
Italijanska manjšinska demokrščan-ska vlada vstopa v novo razdobje nestabilnosti, ki more Italijo spet spraviti v politično krizo in do zgodnjih splošnih volitev.
Številni vidni predstavniki italijanskega javnega življenja hočejo preprečiti krizo, toda vedno večje razpoke se pojavljajo v krhkem paktu z levico, |ki vzdržuje demokrščanskega ministrskega predsednika Andreottija na predsedniškem stolčku že od avgusta 1976 naprej.
Vodje komunistične, socialistične in socialdemokratske stranke se vedno pogosteje oglašajo nezadovoljni s sedanjo politično strukturo v državi. Te stranke, skupno z republikanci, v medsebojnem dogovoru ohranjajo v italijanskem parlamentu sedanjo vlado na oblasti.
Vodilna figura italijanske komunistične partije Emanuele Macaluso je nedavno izjavil, da bo „položaj kmalu nevzdržen, če ne bo nobene spremembe v vodstvu in politični smeri vlade.“
Drugi vodja italijanske socialistične stranke 'Cl audi o Signorile se pritožuje, da enostrankarska manjšinska vlada ne zna in ne more rešiti italijanskih gospodarskih problemov.
Vodja socialdemokratov Pietro Lon-
V	Rodeziji je koalicijska vlada belcev in črncev, ki jo sestavljajo Smith in štirje nekomunistični črnski vodje, objavila načrt prve ustave nove države, ki bo ustanovljena po predaji oblasti belcev črncem.
Po novi ustavi se bo Rodezija imenovala Zimbabwe Rhodesia, ko se bo po splošnih volitvah, ki so napovedane za letošnji 20. april, spremenila v neodvisno državo z večinsko črnsko vlado.
V	svojem boju za neodvisnost od belcev. so črnci govorili in pisali o svoji državi Zimbabwe ter so imeli namen popolnoma opustiti staro ime Rodezija. Kaže, da je belcem uspelo s črnci napraviti kompromis, črnski nacionalisti pa so na kompromis pristali tudi zato, da bi dvignili moralo pri belcih, ki so še ostali v Rodeziji. Na tisoče belcev se je namreč zadnje mesece za stalno izselilo iz Rodezije iz strahu pred prihodnostjo v Zimbabwe, črnski vodje pa vedo, da brez belih tehnikov in drugih strokovnjakov država ne bo mogla ohraniti sedanje življenjske ravni.
Nova ustava bo odobrena s plebiscitnim glasovanjem, napovedanim za letošnji 30. januar.
Ustavni načrt obsega 150 strani besedila. Prvi člen ustave pravi: „Ime države je Zimbabwe Rhodesia.“
Naslednji členi govorijo o sestavi
go pa zahteva sestavo nove vlade/ ki naj bi bila sestavljena iz enakega števila demokristjanov in tehničnh strokovnjakov, sprejemljivih za levičarske stranke.
Nobena od teh strank, ki protestirajo, noče v koalicijsko vlado z demokristjani.
V okolici predsednika Andreottija izjavljajo, da je Andreotti mnenja, da bo mogel vladati Italiji še vsaj do konca letošnjega junija. Priznal je, da opaža „vedno večjo utrujenost“ pri zgoraj omenjenih štirih strankah pri podpiranju demokrščanske vlade.
Eden od ključev za najbližji politični razvoj bo vsekakor reakcija delavskih sindikatov do novega triletnega gospodarskega načrta, ki ga bo demo-krščanska vlada v kratkem objavila. Iz vladnih krogov napovedujejo, da načrt predvideva uskladitev vsakokratnih povišanj plač z inflacijo, kar pa da bodo komunisti odklonili in povzročili vladno krizo.
Mnogo znakov tudi kaže, da je italijanski partijski vodja Berlinguer pod vedno večjim pritiskom iz partijskih vrst,, naj odpove dogovor z demokristjani, ki da je stal partijo velike izgube razočaranega članstva.
parlamenta in juridične oblasti. Imenovani bodo komisarji za pravosodje, državno upravo, zapore, policijo in oborožene sile, ki bodo skrbeli, da bodo ti organi ostalo pod kontrolo belcev ves čas veljave nove ustave, ki je predvidena za prvih deset let nove države.
Zimbabwe Rhodesia bo imela dvo-zbornični parlament: 30-članski senat, kjer bo dve tretjini črncev in 100-član-sko zbornico, v kateri bo 72 črncev.
Prve splošne volitve bodo v Zimbabwe Rhodesiji spet čez pet let ter jih bo morala oklicati tkim. vlada narodne enotnosti, ki bo po strukturi odgovarjala. strukturi novega parlamenta.
V MESTECU Saint Francois na fracoskem otočju Guadalupe v karibskem morju so se sestali na dvodnevno vrhunsko konferenco predsedniki ZDA, Anglije, Francije in Zahodne Nemčije ter so razpravljali o ameriški obnovi diplomatskih odnosov s Kitajsko, o položaju v Iranu in o problemu ameriških in zahodnoevropskih odnosov z ZSSR. Ustavljena proizvodnja petroleja v Iranu zaradi protišahovskih izgredov bo samo deloma prizadela štiri velesile. ZDA uvažajo iz Irana samo 5% svoje petrolejske potrošnje, Francija 9%, Anglija 11% in Zahodna Nemčija 13%.
LETOŠNJA ZIMA v Evropi je spet izredno huda ter so po vsem kontinentu deloma zamrznile tudi največje reke, kakor so Ren, Donava, 'Laba in druge. Tudi snega je namedlo po vseh državah,, vključno v severnih predelih Španije, Italije in v Grčiji, temperature se sučejo ok. —'20OiC. Najhujši mraz imajo seveda v ZSSR, kjer so v Moskvi že dosegli—40O|C, napovedujejo pa za ta teden celo —50° C. Mrzli val je zajel tudi Slovenijo in ostalo Jugoslavijo s snežnimi zameti in temperaturami med 20 in 30 stopinj pod ničlo. Mraz je tako vztrajen, da je npr. zamrznila tudi tako hitro deroča reka kakor je Drava. Zima je zahtevala po Evropi tudi več desetin smrtnih žrtev ter na mnogih področjih u-stavila cestni in rečni promet.
REDNA VIETNAMSKA VOJSKA se bori skupaj s komunistično gverilo v Kambodži proti prokitajski vladi z orožjem, ki ga dobiva Vietnam od Sovjetske zveze. Kamboška vlada protestira proti vietnamskemu posegu v gverilske akcije na kamboškem področju, toda brez uspeha. Moskva se je zagrizla zagotoviti si kontrolo nad Kambodžo preko svojih zaveznikov Vietnama.
PRVI AMERIŠKI FILM, ki ga bodo Kitajci po letu 1949 spet lahko videli — leta 1949 je prišel na oblast na Kitajskem komunist Maocetung — bo „Future world“ („Prihodnost“), z glavnim igralcem Petrom Fondo. Kitajska državna filmska družba je ta namišljeno znanstveni film kupila za dobo petih let. V Hollywoodu so ga izdelali že leta 1976.
„PLEČNIKOV MEMORIAL“
Na iIX. „Plečnikovem memorialu“ so slovenski zdravniki razpravljali tudi o evtanaziji novorojenčkov in prišli do spoznanja/ da je vsaka evtanazija v „principu negacija zdravljenja in da spodjeda temelje humane medicine“. Dolgoletne izkušnje kažejo, da se otrok, ki mu ob rojstvu človek ne bi mogel obetati kaj dobrega, pozneje razvije v povsem normalnega, včasih celo nadpovprečno inteligentnega šolarja. In narobe, ob rojstvu „klinično“ zdrav otrok se pozneje včasih razvija slabše od prizadetega. V diskusiji, ob koncu simpozija, se je občinstvo živahno, čeprav z majhno zadrego, strinjalo s splošnim zdravnikom (poslušalcem tega simpozija), ki je vse prisotne (pa tudi vse ostale Slovence) pozval, naj imajo vendar vsaj po tri otroke, kajti z manjšim prirastkom se Slovenci „dokazano“ ne bodo obdržali.
(Dr. Janez Plečnik (1875-1940), brat arhitekta Jožeta, je bil doktor patolo-
Božični, zlasti pa novoletni prazniki so bili v Argentini in predvsem v Vel. Buenos Airesu v znamenju turističnega potovanja na morje in v manjši meri v kordobske hribe. V bariloško turistično področje je odšlo manj počitnikarjev zaradi „napetosti“ med Argentino in Čilom in bariloške bližine čilsko-ar-gentinski meji. V Mar del Plato je za novo leto prišlo iz Buenos Airesa nad
190.000	turistov, več tisoč se jih je preselilo na počitnice v urugvajsko letovišče .Punta del Este, v bližnjo Co-lonio tudi v Urugvaju pa dnevno prihaja čez Rio de la Plata nad 2000 argentinskih turistov. Do marca je na vseh rečnih ladjah v Urugvaj oddan prostor za prevoz avtomobilov, prav tako je- težko dobiti prostor bodisi na letalih ali na ladjah za potovanje v Urugvaj. Nekoliko bolj premožni se podajajo na počitnice v Južno Afriko, ki je tudi cenejša, kakor je Argentina, več tisoč se jih je podalo v ameriški Miami, od koder se vračajo obloženi z raznim materialom za preprodajo v Argentini.
V minulem letu 'je inflacija, ki je dosegla 170%, skoro vsem podjetjem, zasebnim in državnim, prizadela vsaj resne skrbi, če že ne izgub. Eno državno podjetje, ki pa postaja iz leta v leto močnejše v Argentini, so igralnice. V letu 1978 je to podjetje imelo rekordne dobičke: igralnice, loterije, quiniela, konjske dirke, prode. Igralnice so sedaj posejane po vsej državi. Največje so v Mar del Plati, v Mira-marju, v Villa Gessel, v Pinamarju, v v Iguazú ob brazilski meji, v bližnjem hotelu Acarai na paragvajski strani, kjer igrajo bosonogi Paragvajci, itd.
Argentinsko delavstvo ostaja nezadovoljno s povišicami plač, ker jim jih sproti spodjeda inflacija. Za letos so uradne napovedi odstotka inflacije nižje od lanskih, neuradni krogi pa napovedujejo najmanj 160% inflacije in dvig ameriškega dolarja do konca leta na 2100 pesov. Gospodarski minister Martínez de Hoz je napovedal meseč-
gije, profesor anatomije na ljubljanski medicinski fakulteti in pionir slovenske medicinske terminologije. Ustanovil je v Ljubljani anatomski institut in je bil prvi na svetu, ki je v histološko tehniko namesto ksilola uvedel primernejši tetraklorid.)
ne odstotke devalvacije pesa do konca avgusta, ko naj se razmerje med ZDA dolarjem in argentinskim pesom dvigne na 1418 argentinskih pesov za en ameriški dolar. Istočasno se bodo mesečno dvigale cene elektriki, plinu, bencinu, vsakih šest tednov transportu po suhem, po vodi in po zraku, itd. Cene živilom pa veletrgovci in trgovci na drobno dvigajo — nikdar nižajo — kakor hočejo. V Argentini sedaj jemo najdražje meso na svetu, prav tako najdražjo perutnino, itd. En dolar je nekako dvakrat več vreden v ZDA kakor je v Argentini.
F inančni minister Alemann je napovedal, da od svojega gospodarskega načrta vlada ne bo odstopila, tudi če nekatera podjetja ne bodo vzdržala gospodarske tekme in bodo primorana zapreti, kakor je npr. to storil General Motors. Res je, da je avtomobilska industrija v Argentini v težkem položaju, res pa je tudi, da je za tako majhno tržišče, kakor je Argentina, bilo doslej v državi preveč avtomobleskih podjetij.
Centralna banka se je potrudila in je od 1. januarja — začasno — ustavila tiskanje denarja. 31. decembra 1978 je bilo v obtoku v državi A,323.133 milijonov pesov, medtem ko je narodni bruto dohodek padel v minulem letu za 3,9 odstotka.
Kljub počitniškem razpoloženju in vročim dnevom so bili argentinski vojaški in zunanjepolitični funkcionarji močno zaposleni čez novoletne praznike z zadevo Beagle. Papežev odposlanec kardinal Samore je neumorno potoval čez Ande sem in tja •— štirikrat jih je preletel v desetih dneh — da je ohranil tlečo žerjavico miru med Čilom in Argentino in jo razpihal v plamenček upanja, da se bo zadeva iztekla za zeleno mizo in ne na bojnem polju. Daši vrsta vojaških in političnih faktorjev odločno govori proti možnosti vojaškega spopada med obema državama, so bili vsaj do vatikanskega posega v zadevi mnogi prepričani, da je spopad neizogiben. Samore jev prihod je zadevo iznenada paraliziral in jo usmeril v dialog, ki se je razvil v dogovor o nenapadanju in nato v dogovor o končni razmejitvi kritičnega področja med obema državama. Na zaključnem sestanku v Montevideu sta obe stranki sprejeli sv. očeta Janeza Pavla II. za posrednika o končnem dogovoru.
♦
%
I
♦
♦
♦
♦
I
1944
35. OBLETNICA USTANOVITVE N BORA ZA SLOVENIJO MOKRATIČNEGA POLITIČNEGA
SVETU.
1979
A R O D N E G A OD-— SLOVENSKEGA DE-PREDSTAVNIŠTVA V

Nova ustava za Rodezijo
Tine Debeljak:
(78)
Med knjigami in rent jami
Letno poročilo
Celovške slovenske gimnazije
Letošnje letno poročilo zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu je izšlo ob koncu XXI. šolskega leta pod Zupančičevim geslom letošnje sklepne prireditve „Živeti in umreti je usoda naša, a cilj nam je visoko posajen“. Na 104 straneh poroča o sestavu in delu gimnazije, kakor je navadno vsebina takih letnih poročil. Naprej poroča o predstavnikih gimnazije: o personalnem zastopstvu, odboru šolske oblasti, ki ga sestavljajo predstavniki profesorjev, staršev in dijakov ter nato o upravi šole, ki jo vodi zdaj direktor dr. Regi-nald Vospernik z upravnim uradom, 14-timi kustosi, šestimi referati ter osmimi predsedniki delovnih skupnosti. Nato slede razpredelbe profesorjev in njih učnih predmetov (37 oseb) ter šolska kronika. Sledi: pregled učencev po razredih (20 paralelk), pregled slovenskih in nemških nalog, posebej maturitetnih... V tem letu je zavod štel 508 dijakov, od katerih jih je v dijaških domovih stanovalo 292, v mestu 29, vozilo pa se jih je v šolo 187.
Članki so posvečeni odhajajočemu ravnatelju dr. P. Zablatniku in nastopajočemu dr. R. Vosperniku. Nato so prikazani razni nastopi dijaštva na gimnaziji (šolska akademija, počastitev O. Župančiča, koncert in dela raznih seminarjev itd.). Izredno zanimiv pa je pregled, kakšni so poklici nekdanjih abi-
turientov slovenske gimnazije, ki niso šli na univerze. V lanskem poročilu so bila namreč imena in uspehi dijakov, ki so končali univerzitetne študije; v letošnjem pa uspehi v drugih poklicih. Npr. v denarnih zavodih (17), pri pošti (16), pri financi (7), na glavarstvih (2), pri železnici (2), pri invalidskem uradu (2), bolniški blagajni (1), v žurnalistiki (2), na letališču (2), v knjižnicah (2), pri turizmu (1), pri raznih ustanovah in podjetjih (12) in v samostojnih poklicih (3). škoda, da nimamo pri roki lanskega seznama visokošolskih poklicev, kajti letos se jim je pridružilo še 13 absolventov raznih fakultet in 6 postsekundarnih izobražencev (tehničnih šol itd.).
(Prav iz teh seznamov vidimo, kako velikega pomena za slovenske Korošce je ta slovenska gimnazija, ki je dovršila sedaj že 21 let blagoslovljenega delovanja.
Almanah: Sadovi truda
Slovenski srednješolski tečaj ravn. Marka Bajuka v Buenos Airesu ima že nekaj let lep običaj, da zadnji V. letnik pred vstopom v življenje izda svoj „almanah“, kakor je bila navada v domovini, da so abiturienti izdajali podobne zbirke kot „slovo od leta učenja“. Letošnji almanah nosi naslov Sadovi truda in so ga sestavili pod vodstvom svojega profesorja Tineta Debeljaka ml. Ta je napisal almanahu tudi uvodni na-
potek, kjer pravi, da so si dijaki za to publikacijo postavili nalogo, da „kot mornar, ko je najvišji dan, premeri daljo in nebeško stran“, premerijo organizacijsko. moč Slovencev v Argentini, kajti ob „vstopu v življenje jih zdaj kliče narodna in kulturna dolžnost, da se vključijo tudi oni v zdrave člene našega naroda in povrnejo skupnosti to, kar so od njenih organizacij prejeli.“ -
Tako je 39 letošnjih slovenskih abi-turientov sodelovalo pri almanahu z naslovom „Sadovi truda“, hoteč s tem nakazati, kako je delavnost slovenske skupnosti ustvarjavna in koliko truda je potrebno, da rodi take sadove, kot je organizacijska razgibanost Slovencev v Argentini.
Na 60 straneh je prikazanih 37 slovenskih organizacij (dva abiturienta sta sodelovala kot risarja), ki pa še niso vse, kajti mnogo jih je obdelanih pod skupnim naslovom kot npr. Pevski zbori, Verski listi itd., itd.
Almanah nima samo pomen kot literarna „vadnica“ slovenske mladine v sestavljanju slovenskih člankov, temveč predvsem kot kulturno-politični prikaz: iz njega se dobi jasna podoba raznovrstnosti in obilnosti kulturno političnega dela med Slovenci v Argentini in to v vseh pogledih. Tako imamo tu opis in razvoj organizacij, recimo, od Slovenske fakultete na ukrajinski univerzi, akademskega starešinstva, tudi dijaškega društva, preko dekliških in fantovskih organizacij in izdajanj časopisov, političnih, stanovskih, verskih in strokovnih, od Zedinjene Slovenije, dušnega pastirstva, Zveze mater in žena,
Planiškega društva itd., itd. Tudi preglede slovenskih Domov itd.; tudi razvoj Slovenske ljudske stranke, Sija v slovensko svobodo pa do zadruge Sloga.. . o vsem tem so. podatki, ki jih bo s pridom vzel sleherni, ki ga zanima slovenska kulturno-politična razgibanost v Argentini. Najlepši pregled tega, kar imamo doslej na enem mestu. To je tudi lep sad truda teh mladih abiturientov, ki jim je bilo nabiranje podatkov ne samo publicistična vaja, temveč predvsem potrebna seznanitev s slovensko realnostjo za •— plodno vključitev v njo. Lepšega cilja si ta mladina res ni mogla dati.
Pomembna razprava o slovenskem jeziku
Za božične praznike in novo leto 1979 je ameriški slovenski vodilni slavist prof. dr. Rado Lenček poslal svojim prijateljem 16 strani obsežno okusno izdano predavanje O jeziku in zavesti narodnega porekla, ki ga je imel na simpoziju Instituta za vzhodno centralno Evropo na Kolumbijski univerzi 8. decembra v okviru predavanj o Etični nostalgiji.
O isti temi je prof. Lenček govoril že 16. nov. na študijskem dnevu Lige slovenskih Amerikancev.
V tem kratkerA predavanju je verjetno prvič v Ameriki znanstveno načel vprašanje o zavesti slovenskega porekla med vseljenci in razmerje do slovenskega jezika v prvem in naslednjem rodu. Ob Adamičevem primeru, ki da je izgubil slovenski jezik ob amerikanizaciji, ostal pa po zavesti Slo-
venec kot se je izjavil svoj čas Župančiču, je prof. R. Lenček zamislil in obrazložil svojo teorijo o razmerju: jezik — kultura — narod. To podaja V tem lepem božičnem darilu. Lenček razbira najprej funkcije jezika, ki so komunikalne, združujoče/ razdeljujoče in prestižne, ter njega razmerje do skupnosti. Dokler so vse te funkcije jezika in stik s skupnostjo v skladju, ■kot v domovini, ni problema. Ta nastane šele, ko se osebnost znajde v novi tuji skupnosti in se čimbolj staplja z njo. Ta problem se čuti že v drugi generaciji, ki je najbolj razdvojena in se hoče čimbolj odtegniti rahljajočemu se jezikovnemu območju z željo po čimprejšnji asimilaciji. V tretjem rodu pa se že čuti „nostalgija“ po tradiciji in si jo spet skuša razumsko prisvojiti, toda ne kot skupnost, temveč kot posameznik. Lenček odkriva zakonitost: čimbolj se kdo vključuje v drugo skupnost, bolj se rahlja prvotna; čimbolj ima kdo stik s prvotnostjo, tem močnejši je stik z jezikom; čim močnejša je kulturna osebnost/ močnejša je zavest porekla, želja po poznanju „korenin“; čim šibkejša nostalgija, tem hitrejša je asimilacija. Za bodočnost naj velja, da je treba „razumsko zavest porekla in čustveno nostalgijo razvijati v posameznikih, ne več v skupnosti. Potencialni nosilec slovenske etnične zavesti jutrišnjega dne bo poe-dinec, posameznik. .. zato se naša pozornost mora obrniti od skupnosti na osebnost poedinca.“
To teorijo Lenček sam imenuje kot problematsko,. postavlja jo v debato. Toda v Argentini skušamo ohranjati kolektivno zavest že par pokolenj.
LJUBLJANA — Tržaški Slovenec Klavdij Palčič je že osmič pripravil samostojno razstavo svojih del v Sloveniji. Na tej zadnji razstavi, četrti v 'Ljubljani, je prikazal svoje ‘risbe v raznih tehnikah.
'MARIBOR — 15. decembra je bila v Mariboru odprta razstava ptic. Na prireditvi je sodelovalo 300 gojiteljev ptic iz vse države, ki so prikazali 1500 raznih ptic od kanarčkov do eksotičnih velikih papig.
POSTOJNA — Pred stošestdeseti-mi leti je Luka Čeč preplezal skalovje na desnem bregu podzemeljske Pivke v Veliki dvorani in odkril pot v ta kraški biser. V okviru praznovanj tega dogodka je bilo že več prireditev. Glavna slovesnost je bila v kongresni dvorani Postonjske jame 8. decembra. O-srednji osebi proslave sta bila seveda Tito in Kardelj — podelili so jima zlati plaketi „za prizadevanje ohranjanja lepot tega kraškega magneta“. (Najbrž za miniranje med drugo svetovno vojno.)
KOPER — Koprska tovarna Tomos, ki zaposluje 2800 delavcev, je uspešno končala leto. Povečala je prodajo v letu 1978 za 13 odstotkov, kar je sicer nekaj manj, kot so načrtovali. Izdelali pa so lansko leto 162 tisoč mopedov, avtomatikov, jzvenkrmnih motorjev in drugih proizvodov, kar je za
31.000	enot več kot leta 1977.
BRESTANICA — Kombinirana termoelektrarna z močjo 96 megavatov, ki so jo pred tremi leti zgradili v tem kraju, je v času suše izredno koristna. Toda v decembru, ko se je začelo pomanjkanje energije, več dni ni delala zaradi — pomanjkanja goriva.
LJUBLJANA — V slovenskih trgovinah je pred prazniki začelo primanjkovati predvsem kave, z drugimi živili so bile trgovine več ali manj še kar dobro založene, teže je bilo le s pralnimi praški, čistili in z žarnicami. Glede kave pa si marsikdo ni dosti belil glave, saj so mu ponavadi svetovali, naj skoči ponjo v — Avstrijo ali Italijo. Ob mejah so seveda prav brez težav skočili po dragocena zrna.
ZREČE PRI SLOV. KONJICAH — Kovaška industrija Unior iz Zreč je zgradila prvi hotel v konjiški občini. Temeljna organizacija Uniorja Gostinstvo in turizem upravlja ta hotel, ki ima 52 postelj, z dodatnimi ležišči pa sprejme tudi do sedemdeset gostov.
BOVEC — Petnajst krajevnih skupnosti Posočja je sprožilo zahtevo, naj S'R Slovenija čimprej poskrbi za „fizično integracijo Posočja s Slovenijo“. Kako naj bi se to naredilo? Spomnili so se, da so se že pred sedemdesetimi leti bavili z idejo o predoru pod Julijci, ki naj bi povezal Soško dolino s Savsko. Strokovnjaki republiške skup-
nosti za ceste so že povedali, da se s predorom pod Julijskimi Alpami bavi-jo že dalj časa in da so kot najboljšo različico ocenili možnost predora pod Jalovcem iz Tamarja do Loga pod Mangartom.
LJUBLJANA — Trio Lorenz, ki ga sestavljajo bratje Tomaž, Matija in Primož, je 9. maja 1978 slavil v Sao Paolu v Brazilu dvajsetletnico svojega u-metniškega ustvarjanja. Na ta dan pred dvajsetimi leti so bratje ob zaključku svojega študija na nižji glasbeni šoli Vič izzvali s celovečernim koncertom v veliki dvorani Slovenske filharmonije pravo senzacijo. Ponovno so v proslavo svojega dvajsetletnega umetniškega dela nastopili s koncertom v SF 12. decembra in izvajali dela Dvoržaka, Lebiča in Šostakoviča.
LJUBLJANA — Ob 40-letnici Slovenske akademije znanosti in umetnosti so pripravili vrsto razstav. V Prešernovi dvorani Akademije so pripravili razstavo o zgodovini akademije ter razstavo članov razreda za umetnost. Isti dan, 14. decembra zvečer, so pripravili glasbeno-literarni večer, potem pa bodo sledila številna predavanja znanstvenih razredov SAZU. Viktor Korošec bo govoril o hetitskem pravu, Anton Grad bo obravnaval Etimologijo imena Ljubljana, Anton Kuhelj o razvoju mehanike in tehnike na Slovenskem, Anton ¿Slodnjak o Ljubljani v dvajsetih letih 19. stoletja v luči korespondence Emila Korytka, razen tega bo še kakih petnajst drugih predavanj iz različnih strok.
Umrli so od 7. do 11. decembra 1978:
LJUBLJANA — Jože Košak, dipl.
oec.; Marija Novak; France Pogačar, up. žel.; Vinko Zorič, up. magistratni uradnik; Marija Lordani r. Tomšič; Milan Fabjančič, up. prof./ dobrovoljec v 1. svet. vojni; Angela Jaklič, snažilka; Bogdan Zupan; Peter Martinc, up. ravnatelj gimn. v Kopru; Alojz Henin-gman; dr. Janez Grčar, up. knjižničar bolnišnice za psihiatrijo; Anton Huda-rin, up. kapelnik; Vinko Irman; Franc Vydra, up. žel.; Slavko Štukelj, 79, up.; Tomaž Hrovat, up.
RAZNI KRAJI — Milan Tomažič, Dornberk; Julij Pevec, Hrastnik; Jože Brežic, 96, Ig; Julij Marguč, up., Škofja Loka; Ljudmila Grimšič r. Skalicky, Novo mesto; Marija Dobovišek, up., Šentjur pri 'Celju; Amalija Hribar, up., 80, Kranj; Adolf Mekina, žel. up., Moste pri Žirovnici; Breda Nemeček r. Vrhovnik, Zbilje; Alfonz Pečnik, Polzela; Ivanka Zelič, Dol pri Borovnici; Adolf Veržun, up., Dravograd; Darko Prijatelj, 60, up., Novo mesto; Miroslav Završnik, Polje; Franc Cizej, up. cevlj. mojster, Žalec; Martina Pleskovič r. Mikolič, up. učit., Mokronog; Ivan Kočevar, up. direktor gradb. podjetja Pionir, Novo mesto; Karolina Papež r. Markovič, 75, Novo mesto; Ambrož Av-šič, kmet, Kleče; Silvester Pogačnik, 73, Kranj; Ivanka Kač r. Dornik, 'Preserje; s. Alfonza - Katarina Derganc, 95, Mekinje; Florijana Kraševec, Mokronog.
SLOVENCI v
Osebne novice:
Nova diplomantka: Na Instituto Su-perior del Profesorado je končala študije in postala profesorica matematike gdč. Anči Kočar, čestitamo!
t FRANČIŠKA BOŠTNAR — roj. GAŠPERLIN
Po daljši bolezni in počasnem ugašanju je umrla v četrtek 28. dec. na domu svoje mlajše hčerke v San Justu v lepi starosti slovenska mati, trpinka in mučenica Frančiška Boštnar. Samo dva meseca je manjkalo, da bi izpolnila 94 let. Pokojna se je rodila na Klancu pri Komendi v več stoletni domačiji 'Martanovi, kakor se je reklo po do-•mače, danes je ta domačija razdejana kot mnogo drugih. Poročila se je z Matijem Boštnar in se preselila v Jarše pri Mengšu. V zakonu se je rodilo osem otrok, dva sinova in šest hčera, ki so razen pokojnega Janeza vsi tukaj v Argentini. Radi težkih časov, gospodarske krize in številne družine ter drugih težav je bilo treba veliko pretrpeti, a kljub temu, sta se starša zavedala važnosti in poslala svoje otroke v-srednjo šolo. Sin Janez je dosegel vseučilišče, kjer je študiral slavistiko. Med vojno je bil domobranski častnik in bil ubit od mine na meji, ko je dostikrat potoval na 'Gorenjsko in tako držal zvezo z Ljubljano. Tudi ostali so že med vojno, radi slovenskega in katoliškega prepričanja bili preganjani bodisi od Nemcev še bolj pa od domačih ljudi, zato so morali ob koncu vojne zapustiti domovino in oditi v neznano. Vsa družina se je znašla kakor toliko drugih v taboriščih v Avstriji, odkoder so se leta 54 preselili v Argentino. Hčerke so se kmalu poročile in ustvarile svoje domove, sin Matija pa je postal duhovnik in oče jim je umrl pred osemnajstimi leti.
Na mrtvaškem odru je ležala na domu hčerke Filice, kamor so začeli prihajati kropit številni rojaki in se poslavljat od pokojne mame. Med kropilci je bilo dosti tukajšnjih domačinov. Na dan pogreba so krsto prenesli v stolnico v San Justo, kjer je bila pogrebna maša in so somaševali tamkajšnji škof msgr. Careras, msgr. A. Ore-har in M. Borštnar ob navzočnosti številnih drugih duhovnikov.
Cerkev je bila polna slovenskih in tukajšnjih vernikov. Po maši so zemske ostanke spremljali na pokopališče v Oli-vos, kjer so sprejeli krsto številni rojaki iz Carapachaya in okolice, spremili do groba in ob molitvi za rajne jo položili v grob, kjer počiva njen mož. Po molitvah je v slovo mami, slovenski ženi trpinki spregovoril g. Jože Markež v imenu rojakov in v imenu slov. skupnosti, ter izrazil številnim ostalim globoko sožalje in sočutje.
Tudi Svobodna Slovenija se pridružuje in izreka sožalje.
BERAZATEGUI Božičnica y Berazategui
V soboto 16. decembra je Zveza slov. mater in žena priredila Božičnico v slovenskem domu Berazategui. Gospe tamkajšnjega okraja so z vso ljubeznijo in pestrim programom pripravile nepozaben večer, poln božičnega vzdušja v naših slovenskih običajih.
Pozdravne besede vsem, je izrekla ga. Pavlina .Korošec, ki je tudi povezovala točke programa. Ga. Anica Omahna je za uvod prebrala Svetonočni evangelij. ,Mladi muzikantje so zaigrali božične melodije, nato pa je ljubko deklamirala Karina Škrbec. Presenetil pa je vse navzoče prizor slovenske družine ob jaslicah, ki je bil občutno podan z večno lepo pesmijo — Sveta noč,
ARGENTINI
blažena noč! K tej družini, k tem jaslim so pristopile zastopnice Zveze vseh okrajev in se poklonile božjemu Detetu s prižiganjem svečk. Vsem je spregovoril duhovni vodja g. Jože Škerbec, Otroški zbor pod vodstvom ge. Betke Vitrih, pa je prisrčno zapel dve božični pesmici. Na vse je napravil globok vtis, govor ge. Cilke Pucko in besede v njem so še dolgo odmevale v navzočih. Pesem je spet zadonela, pesem skrivnostne Svete noči pod skrbnim vodstvom g. Jožeta Omahna in iz grl berazateških gospa. Sledila je božična recitacija ge. Brigite Vidmar in govor predsednika doma g. Jožeta Vidmar. Ob koncu pa je spregovorila in se zahvalila v imenu osrednjega odbora ga. Ruža šuc.
Ob pogrnjenih mizah se je še pozno v noč razlival občutek, da je 'bilo vse prepleteno z nitjo božičnega doživetja, vse napolnjeno z radostjo Svete noči, ki je odsevalo v toplih voščilih, v prijateljskem stisku rok, želeč si božjega blagoslova!
MENDOZA
Prireditev za sklep šolskega leta
Društvo Slovencev v Mendozi. je za soboto zvečer pred božičnimi prazniki povabilo našo skupnost na sklepno prireditev šolskega tečaja sv. Cirila in Metoda.
Otroci so pripravili pravljično igri-oo „Kralj Matjaž in Alenčica“. Priredil jo je naš voditelj odrskega življenja v slovenski Mendozi g. Rudi Hirsche-gger. Vsebino je povzel in združil v ubrano celoto iz pravljične’ igre Pavla Golia „Peterčkove poslednje sanje“ in iz lutkovne igre „Kralj Matjaž in Alenčica“. Med prirejanjem odrske igre za otroke je imel pred očmi poleg vsebinske enotne povezanosti tudi misel, da je z glavnimi in stranskimi vlogami na odru zaposlil vseh naših 35 šolskih otrok.
Vsa priprava in režija je bila seveda na njegovi skrbi. Uspeh vprizoritve je bil nepričakovano velik. Trud, ki ga je režiser vložil v pripravo igre v teh včasih kar neznosno vročih popoldnevih, ko je celo sam osebno vozil posamezne otroke na vaje v Dom, mu je bil zares tisočero poplačan! Verjetno se ne zavedamo vsi v zadostni meri, koliko vztrajne potrpežljivosti je moral uporabiti, da je tem našim malim, ki jim za našo govorico včasih postaja že jezik nekako trd in neokreten, ugladil govorjenje in jih pripravil do pravilne izgovorjave. In vprav v tem je dosegel pravi čudež.. Če smo količkaj pozorno poslušali govor nastopajočih, smo na prvi inah mogli ugotoviti, kako jasno in lah-(Nad. na 4. str.)
DAROVALI SO:
Za tiskovni sklad Svobodne Slovenije je daroval N. N. iz Ramos Mejia 50.000 pesov. Iskrena hvala.
Uprava Svobodne Slovenije
Predstavitev nove Krivčeve knjige
Zadnji Kulturni večer Slovenske kulturne akcije dne 16. dec. 1978 je bil posvečen predstavitvi nove slovenske knjige, ki je izšla v njeni založbi. Je to zbirka novel in črtic pisatelja dr. Jožeta Krivca — Pij, Fant, grenko pijačo! (str. 290). Na željo pisatelja je bil tokrat večer v dvorani Slomškovega doma v Ramos Mejiji, kjer se je zbralo okrog 70 prijateljev založbe in pisatelja. Večer je odprl vodja literarnega odseka France Papež, ki je poudaril predvsem pomen vsake nove izvirne slovenske knjige sploh. Posebej je označil delo dr. Krivca kot pisatelja in omenjal svoja srečanja z njim na raznih emigracijskih postojankah.
Nato je sledila osrednja točka programa: pogovor dr. T. Debeljaka s pisateljem dr. J. Krivcem o njegovem življenju in delu. Na vprašanja spra-ševavca je pisatelj živahno slikal haloško domačijo, življenje pred 60-timi leti, „med goricami“, pa kako ga je v šole spravil župnik Jakob Soklič, kako je študiral na Ptujski gimnaziji, kakšne tovariše in profesorje je imel (lepo se spominja dr. Boršnikove) in kako je rastel v pisateljski poklic. Že kot dijak je bil tiskan v Življenju in svetu (celo s fotografijo) in njegovo dijaško novelo je sprejel za Dom in svet že urednik dr. Debevec, ki pa je pred tiskom umrl. Bil je med abiturijenti, ki so izdali 1. 1937 zbornik Mlada setev za slovo od gimnazijskih let. Ko je prišel na univerzo — pravno fakulteto — v Ljubljani, je dr. Debeljak tiskal iz Debevčeve zapuščine njegovo v gimnazijskih letih poslano črtico. Tako je postal „domin-svetovec“ in je reviji ostal vseskozi zvest. Govoril je nato o svoji generaciji literarnega rodu (Kociper, Šali) ter o stikih s Pregljem, Jalnom, Velikonjo, z „dominsvetovoi“ nasploh; o kulturnem molku med okupacijo, o delu pri Slovenčevem koledarju ter Slovenčevi knjižnici itd. Tam je izšla 1. 1942 prva njegova knjiga črtic Dom med goricami, za katero je dobil Prešernovo nagrado mesta Ljubljane za časa župana
grala. Rupnika. L. 1944 je sodeloval pri Velikonjevim Zborniku Zimske pomoči, kjer je izšla črtica Pij, fant, grenko pijačo, ki je dala naslov tej drugi njegovi knjigi. Izpraševavec je sedaj poudaril, da je bilo posebno važno dr. Krivčevo delo v času taborišč. Tedaj se je on pokazal dober organizator literarnega življenja, ko je ustanovil ih vodil šapirografirano „literarno revijo“ Svet m dom, z vidno povezavo s tradicijo Doma in sveta. Zbral je vse pomembnejše taboriščne pisce in slikarje. Tako je ta stran delavnosti, kakor tudi njegova gojitev Balantičevega spomina za to razdobje begunstva izrednega pomena V zadnjem delu je tekel pogovor o Krivčevem pisateljevanju v Argentini ob Zborniku Svobodne Slovenije, Duhovnem življenju, raznih listih in revijah, tudi v okviru SKA. Tako je dozorel novi knjigi, ki je ta dan izšla. Krivec je govoril o njenem notranjem sestavu in o postankih raznih črtic ter se je zahvalil vsem, ki so. pripomogli k “izidu, kakor tudi ilustratorju Bukovcu.
Iz pogovora je postalo razvidno Krivčevo pisateljevo delo in njegov literarni razvoj. Njegove knjige, razne revije (Mlada setev, Dom in svet, Svet in dom, zbornik Zimske pomoči, Med-dobje...), ki so bile razstavljene na mizici, so dokumentirale njegovo pripovedovanje.
Nato so člani gledališkega odseka SKA, Pavči Eiletzova, S. Jerebič in L. Rezelj recitirali odlomke iz njegove nove knjige. Na posebno željo pisateljevo je Pavči Eiletzova recitirala še dve pesmi- Karla Mauserja, s čemer se je hotel dr. Krivec obdolžiti pokojnemu prijatelju, ki mu je obljubil napisati uvodne besede v tej knjigi; pa je prej umrl.
Nato je pisatelj podpisoval svoje knjige na željo kupcev. F. Papež je s sklepno besedo javil tudi izid revije Meddobja obenem s Krivčevo knjigo zaključil lepo predstavitev ter sploh lansko sezono kulturnih večerov SKA, katerih je bilo enajst.
Pisatelju Mauserju v spomin
21. januarja bo druga obletnica smrti pisatelja Karla Mauserja. V tem letu po njegovi smrti so izšle pri SKA v Buenos Airesu njegove pesmi iz zapuščine pod naslovom človek sem in večnost, ki so ga odkrile in potrdile tudi kot pesnika. Iz 'Celovca pa poročajo, da je dotiskan prvi zvezek njegovih Izbranih del, ki bo za drugo obletnico smrti že zunaj. Izhajala bodo nekaj let kot redne Mohorjeve knjige.
Naš list se ga je ob prvi obletnici spomnil s ponatisom nekaj njegovih prvih taboriščnih črtic, ki niso bile vključene v zbirko njegovega pomembnega feljtonskega pisanja Na ozarah. Prišli pa sta nam zdaj v roke še dve taki črtici iz Koroške kronike, ki jih ni v Na ozarah, zato ju ponatiskujemo v spomin njegove druge obletnice. Predstavljata sicer njegovo začetno pisanje, toda reminiscence na domovino, ko smo jo tedaj pred 33 leti zapustili, so bile nam tedaj v taboriščih še žive in so nam take kratke dogodivščine iz polpreteklosti mogle vzbujati hvaležne spomine. V taborišču so te Mauserjeve črtice delale dobro delo. Naj bosta zato tudi ta dva feljtona ponatisnjena v spomin na naša taboriščna leta, na Koroško kroniko, predhodnico koroškega lista, ki je letos slavil svojo tridesetletnico, pa obšel to pionirsko delo slovenskih taboriščnikov na Koroškem za Korošce. Zlasti pa v spomin druge obletnice Mauserjeve smrti.
Gozd
„Pa bi le poskusil kako drugače, Jernej!“ se je tresel za mizo stari Gr-movec.
„Ne morem, oče. Na vse sem že mislil. Gozd še ostane. Nekaj debelih bukev in hrastov pa nekaj smrek in zamašil bom Potokarjevo nenasitnost.“
„Samo sekaj nikar, Jernej, lepo te prosim, nikar ne sekaj! Takega gozda ni nikjer, kakor je naš. Vsakega debla je škoda. V gozd hodi kakor v cerkev! Ne s sekiro, ampak z molitvijo!“
„Potlej je pa sploh neumno, da ga imamo. Naj ga mar samo gledam?“
„Denar si izposodi; lahko ga boš dobil,“ težko sope Grmovec in rine izza mize. Glava se mu trese in ustnice mu brbljajo.
„Vam je lahko reči. Kako bom pa vračal?“
„Letina dobro kaže in cika je breja. Izkopal se boš. iz dolga.“
„Pa bi Jožu manj zapisali!“ je bruhnilo iz Jerneja.“ Zavoljo njega sem zdaj v škripcih. Zdaj pa še sitnarite.“
„Pa bi Ožbovčevo vzel,“ je žagrčal oče, „priženil bi bil. Pa si svojo tiščal. Kar je za nohtom črnega, ni prinesla k hiši.“
„Še njo mi oporekate,“ je vzrojil sin,
„sekal bom, pa mir besedi. V pismu imati zgovorjen kot in mernik pšenice. Drugo vas pa ne-, briga.“
„Ne bom ti dolgo v nadlego. Vem, da sem Marjeti v napoto. Kmalu se bom umaknil k rajnci. Le ne skrbi! Samo sekaj nikar!“
Grmovcu se trese glas in roka, s katero suva predse. ,;Kaj vas tako boli? Pa dobite denar, da zamašim golt Potokarju!“
„V posojilnico stopi! Boltar bo rad posodil. Ve, da nisi na slabem,“ se maje Grmovec.
„K Boltarju? Nikoli!“
„Kaj imaš z njim? Posodil bo.“
„Nočem, sem rekel.“
Jernej zadrlešči z vrati. Grmovec pritiplje do peči in sede na klop.
Gozd. Po smrekovih brincljih diši v hiši. Grmovec je kar trmast. Zdaj bo sekal: kar je najlepšega, bo posekal... Pa si ne da k sebi.
„Še slabe rašče sem se komaj dotaknil,“ sope stari. „Zdaj se ti bo spravil na najlepša debla. Zavoljo tistih nekaj stotakov. Bog ne zadeni!“
Vstal je in pritipal do vrat. V veži je Marjeta marnjala nekaj pred pečjo. Starega še k mari ni imela. Skoraj po sili je prišla k hiši. Ni mogla drugače. Vzela je Grmovčevega. Postaven je bil, Boltarjev pa šantav in krmežljav.
Jernej je stal na dvorišču in ogledoval voz. Soro je imel nalomljeno.
„Jernej!“ je pogrknil Grmovec.
„Je že prav!“
In Jernej gre čez vrt proti stogu.
Dan je siv, skoraj za dež. Grmovec čuti, da se sivina ne bo dolgo držala. Rado bo pršelo. V hrbtu že čuti spremembo. Bolečina se zajeda v križ kakor griz hudih mravelj.
'Stari se obrne nazaj v vežo. Marjeta razvezuje butaro in naklada okle-ščke na ogenj.
„Marjeta, daj, reci Jerneju, naj ne seka gozda! Vsaj dotlej ne, dokler bom jaz živ. Ko bom v grobu, čeprav vse spremeni v frato.“
„Ne bodite sitni. Jernej že ve.“
Z burkljami tišči lonec k ognju.
„Vsaj ti me poslušaj! Gozd je bogatija. Ne stegujta rok po njej! Dokler ni res potrebno! Naj Jernej vzame v posojilnici. Lahko bo dobil.“
„Meni nič mar. Saj sem tuja. Nič ni mojega.“
„Žal besede ti še nisem rekel,“ je grenak Grmovec.
„Dobre pa tudi ne!“ je usekala.
„Vešča!“ je siknil in odmotovilil v hišo.
Pri južini so molčali. Stari je samo nekajkrat zajel, potlej pa odložil žlico. Ni mogel jesti. Vse mu je ostalo pri vrhu.
„Zdaj vam še ne kuham več prav,“ se je našobila Marjeta.
„Prav, prav. Kmalu bomo prsti siti. Vem, da oba komaj čakata.“
Grmovec je bil poln žolča.
„Vedno isto ženete. Kdo vas bo poslušal? Še nikoli vam nisem štel žlic,“ je bil Jernej užaljen.
„Ne z očmi, s srcem pa!“ gori stari.
„Sita sta me bolj kakor boba. Jih vidiš rok? S temi sem garal, da si lahko, otrok, jedel za tole mizo. Zdaj mi boš pred očmi gozd sekal.“
„Ne morem drugače. Povedal sem vam že,“ se v Jerneju vzdigne nekaj kakor usmiljenje. „K Boltarju ne grem.“
„Pa jaz stopim. Samo reci!“ je Grmovec ves ihtav.
„Nobeden ne bo hodil. Sekal bom.“
„Jernej, vsaj dokler bom jaz živ, nikar!“ prosi stari. Marjeta ne more gledati njegovih vročih oči. Vzame skledo in odide v vežo.
„Ne morem čakati,“ je Jernej kratek. Nerodno mu je pred očetom, ki ni še nikdar prosil.
,/Jutri začnem in Kovačev mi bo pomagal,“ hoče staremu zapreti besedo. Kaj bi slepomišil. Kar je, je.“
„Nikar, Jernej, lepo te prosim, nikar! Saj ne bom več dolgo. Od zime že lovim sapo, kar zaspal bom. Počakaj' še!“
„Potokarjevo puščobo ne bom gledal! Ne pregovarjajte me!“
Jernej mora ven, ker je prišel Kovačev na dvorišče. Vpričo očeta se noče meniti.
Grmovec je sam. Pri srcu ga čudno bode in roke se mu tako tresejo, da se mora izza mize dričati. Nobene moči ni v rokah.
„V gmajno pojdem, da si jo še enkrat ogledam in vso obhodim. Na bukev pri macesnu sem takrat s plenkačo za-
(Nad. na 4. str.)
Slovenci v Argentini
(Nad. s 3. str.)
ko jim je tekla materina govorica. In vprav to je tisti véliki problem, ki ga zadnje čase opažamo med našo mladino. Naš govor jim postaja — težak.. .
Na tem večeru smo pa doživljali nasprotno; dejansko v naše veliko in srečno presenečenje! Vsem, skoro brez izjeme vsem je govor tekel gladko, lahkotno. In za ta uspeh gre režiserju naše prvo in največje priznanje; prepričani smo, da v imenu vseh staršev tudi lahko iskreno rečemo; naša najprisrčnejša zahvala!
Igrica je bila na tolikšni višini, da ne smemo mimo naštevanja glavnih vlog. Kralja Matjaža je v igri in besedi res odlično podal Jurček Bajuk. Kraljico Alenko je dovršeno igrala Maruška Štirnova. Njuno hčerko kraljičino Alenčico je z neprisiljeno naravnostjo in jasno govorico podala Veronika Bajuk. Brez dvoma je prvenstvo v odrski ustvaritvi vsestransko dosegel Karli Ra-holin kot kraljev sluga Pavliha; njegova naravno doživeta igra je bila nekaj izrednega. Poveljnika kraljeve telesne straže je sproščeno igral Peter Bajda. Čudili smo se tudi Ivančku Bajuku, kako gladko mu je tekla beseda v dokaj težki zakladnici besed, ki jo je obsegala njegova vloga prvega vojščaka. Drugega in tretjega vojščaka sta predstavljala Janko Štirn in Aleksander Bajda. Dovolj sproščeno je tudi igral vlogo Su-limana Karli Bajda in njemu ob strani je turškega viteza predstavil Pavel Nemanič. Mnogo odobravanja je s svojim naravnim nastopom žel Martin Bajuk kot prvi stražar Hasan; drugega stražarja pa je igral Lerd Jerovšek.
Kakor smo že omenili, je s kraljem in kraljičnim spremstvam pa z vojščaki in turškimi stražarji nastopilo vseh 35 naših šolarjev, nihče ni ostal — prikrajšan.
Pripomniti moramo še to, da so otroci vkljub „počitniškim dnevom“, ko je tako močno vabila igra, žoga in veda, z veseljem, da, z navdušenjem žrtvovali svoje „dragocene“ počitniške popoldneve.
Navzoči seveda niso nič štedili z zasluženim odobravanjem in priznanjem vsem sodelujočim.
Po igri so otroci prejeli letna spričevala. Inž. agr. Marko Bajuk pa se je v imenu staršev zahvalil za ves požrtvovalni trud med šolskim letom učiteljskemu zboru, posebej pa je še pridelal zahvalo režiserju g. Rudiju Hir-seheggerju.
Bb.
CARAPACHAY
Božični sestanek mladine
V nedeljo 17., decembra popoldan st, je lepo število mladih zbralo v domu, kjer so imeli na programu božični sestanek. Navzoč je bil č. g. Janez Cukja-ti, ki pomaga pri dušnem pastirstvu v tem okraju. Podal je duhovno misel
OSREDNJA HIŠA:
LOMAS DE ZAMORA
Av. Hipólito Yrigoyen 8854/62 Tel.: 243-2291 (med Boedo in Sáenz)
Vse za dom
m
■
■
S
»■maaaaBaBBaaaaaavBaaaaaaaaaaaaaaaBmaaaaaaaaaaaaaaaaai
(Nad. s 3. str.)
sekal Rotijino ime. Tam bom lahko počil. Z rajno sva vselej tam sedela.“ Poiskal je palico. Marjeta je pomivala posodo, ko je bencal čez prag.
Koj za hišo je zavil na kolovoz. Trava je iže močno odgnala, tudi po kolovozu je ozelenelo nekaj šopov.
Grmovec ni nič videl. Strmel je predse in se lovil na palico. Pri srcu ga je stiskalo in sapa mu je nagajala. Tudi v križu ga je močno zbadalo.
„Lahko bi počakal. (Saj sem trhlen, da se komaj nosim,“ ga je vse bolelo. „Bog se me usmili!“
„Kam, Grmovec? V posteljo, v posteljo!‘‘ ga je ustrašil Hajman.
„Aha!“ je zagrčal in se ni dal u-staviti. Kar pognal se je med žiti.
„Kam ga le nese?‘‘ je stal Hajman in zijal za njim. Saj kar opleta.
In res je Grmovca zanašalo na vsak korak. Boril se je s sapo in srcem in z Jernejem, še Marjeto je prosil v mislih.
„Lahko bi počakala. Po moji smrti bi pa naredila po svoje.“ Počasi je rinil v klanec.
„Že diši po gmajni/' se je ustavil. „Smreka cvete.“
Oddihaval se je in se z obema rokama naslanjal na grčevko. Gozd je stal pred njim in na daljnjih robovih zgubljal v sivino.
kaj naj pomeni Božič današnji mladini. Na sporedu so bile slike, nato petje in prost razgovor.
Zaključek letošnjih predavanj dr. Milana Komarja
Kakor vsako tretjo soboto v mesecu, tako so se tudi v decembru zbrali mladi, predvsem študentje, da so poslušali zadnje predavanje v tem letu. Po govoru so dekleta postregle vsem navzočim z dobrotami, ki so jih prinesli s seboj. Lepo so se zahvalili g. predavatelju za trud, ki ga že leta in leta izkazuje in mu v znak hvaležnosti izročili spominsko darilo in ga prosili, da bi to leto zopet nadaljevali s tem tečajem. Razvnel se je prost razgovor, šale in petje in ura je bila že čez polnoč, ko so se začeli veseli razhajati.
Polnočnica
Tudi za ta Božič je bila polnočnica dobro obiskana, prišli so rojaki iz bližnje in daljne okolice. Sv. mašo je daroval naš duhovni vodja Matija Boštnar. L'ep nagovor med sv. mašo in ubrano petje domačih priljubljenih pesmi je /pripomoglo vživeti se čimbolj v sveto-nočno skrivnost.
Nedelja sv. družine in Silvestrovanje
V nedeljo po Božiču je pri polni dvorani rojakov daroval sv. mašo msgr. A. Orehar, ki je v pridigi govoril o krščanski družini in naši krščanski skupnosti. Omenil je, če se hočemo v tujini obdržati nas čakajo svete naloge in dolžnosti. Sv. daritev je bila sprem-Ijevana z ubranim skupnim petjem. Po maši pa je veliko rojakov ostalo na kosilu, ki so ga po stari navadi dobro pripravile carapachayske žene in dekleta. Prav prijetno je bilo sedeti v senci dreves in v medsebojnem pogovoru, je vse prehitro mineval čas.
Zvečer pa se je dom ponovno napolnil z rojaki domačini, pa tudi drugi krogi so bili dobro zastopani. Zlasti je bilo mnogo mladine. Fantje in dekleta so podali nekaj šaljivih prizorov, ki so se jim navzoči prav pošteno nasmejali. Po pozdravu ob vstopu v novo leto je zaigral domači orkester in se je takoj razvil z vso živahnostjo, sproščeni pravi družinski ples.
N. R.
IZZA ŽELEZNE ZAVESE
„Veš, da se zdaj lahko kritizira komunistično partijo?“
„Vem. A — je pa že lepše živeti med domačimi štirimi stenami!“
r „Sovjeti smo že dovolj močni, da lahko ukinemo vso špijonažo!“
„In kaj bomo nato z maso brezposelnih?“
PO ŠPORTNEM SVETU
NA SVETOVNEM PRVENSTVU v damskem rokometu je zmagala ekipa Nemške dem. republike pred SZ in Poljsko. Tretje mesto je zasedla Madžarska, 4. caSR, 5. Jugoslavija in 6. Poljska.
HOKEJISTI Jugoslavije se že pripravljajo na tekmovanje v skupini „C“, ki bo marca v Barceloni. Ro tihem upajo, da bodo zasedli prvo mesto in se uvrstili v skupino „B“. V tem primeru bi Hokejska zveza Jugoslavije tudi kandidirala za prireditelja svetovnega prvenstva skupine „B" v letu 1981. To tekmovanje bi naj bilo spet v Ljubljani.
NA DOBRAČU nad Beljakom je bilo 8. decembra prvo tekmovanje v veleslalomu za evropski pokal. Nastopilo je 114 tekmovalcev, uvrstilo pa se jih je 64. (Prvo mesto je osvojil Avstrijec Brunner, sledila sta mu Šved Jakobsson in Švicar Schwendener. Slovenci Ober-star, Sitar, Franko in Benedik pa so zasedli 45., 47., 55. in 60. mesto. Naslednjega dne je bil slalom v Badklein-kichenheimu. Prvo mesto je osvojil Ort-ner (Avstr.), Franko je zasedel 25. mesto, Benedik pa 32. Oberstar in Sitar pa se nista uvrstila.
ENAJSTČLANSKA JAMARSKA ODPRAVA iz Slovenije je v decembru raziskovala jame na Galapaškem otočju v Ekvadorju. Odpravo je organiziral jamarski klub Črni galeb iz Prebolda, člani odprave pa so bili iz raznih krajev Slovenije. Denar za odpravo so prispevale mnoge slovenske delovne organizacije in pa posamezniki.
OD VSEPOVSOD
Sekta „Tempelj ljudstva“ so oporečniki
Moskovska „Pravda“ je komentirala dogodke v Gvajani in je predstavila člane te sekte „Tempelj ljudstva“ kot oporečnike, ki se bore za svobodo in pravico. Seveda pa v Pravdi niso nič povedali 6 zvezah te sekte z raznimi vplivnimi politiki iz najožjega Carterjevega kroga. Takole je Pravda napisala: „V ZDA so bili člani te sekte _ podvrženi zasledovanjem in preganjanjem. Toda tudi v pragozdovih Gvajane so živeli v strahu. Bali so se, da jih bo tam doseglo kaznovalna roka ameriških oblasti. Bali so se za usodo svojih otrok, ki so jih hoteli vzgojiti v duliu enakopravnosti in pravičnosti.
To, kar se je zgodilo v Gvajani je postalo zgovoren primer tragične usode ameriških oporečnikov, za katere ni bilo mesta v Ameriki, prav tako pa ga niso mogli najti v drugi deželi“.
Seveda Pravda ni napisala, da so se ti „oporečniki“ brez ovir selili v druge kraje, dočim sovjetski oporečniki največkrat končajo v taborišču.
PODRUŽNICE:
E&ESZA
Ruta 205 (nasproti postaje) Tel. 295-1197
C. SPEGAŽZINI
Av. 25 de Mayo 136
SAN JUSTO
Almafuerte 3230 (eno kvadro od občine)
LOMAS DE ZAMORA
Hipólito Yrigoyen in Laprida
Pohištvo
Dekoracije
laaaaaaaaaaaaaaaaaaNaaaBc*
„Tamle je moj,“ se je pognal dalje. Kar omahnil je, ko je stopil med debla.
Kostanj. Vsako leto je poln.
Grmovec gleda v veje. Kolikokrat je sedel v rogovilah in s prekl j o mlatil po bodičastih plodovih. Potlej jih je s . pastirji pekel na paši. Včasih jih nalašč niso narezali, če so bili preveč vodeni, jih je razganjalo v žerjavici, da so iskre pršele na vse strani.
Tu je mejnik. Mahovnato glavo ima in skoraj ves je v ilovnati zemlji, toda Grmovec bi ga tudi slep našel. Meja gre zdaj naravnost, do Ožbovčevega kolovoza in v trikotu do Španovih bukev.
Grmovcu se čudno utrinja pred o-čmi, grčevka spodletuje. Do bukev mora priti in do hrastov. Celo življenje jih je božal in še veje ni nobenemu odbil. (Samo takrat je s plenkačo usekal njeno ime, ko -mu je povedala, da Jerneja nosi.
Težko se poganja Grmovec, srobot mu je v napoto. Bogme, kakšna rašča! Smreke so šele v vrheh košate, debla ravna kakor leskova palica.
Hrasti! Grmovec kar sope. Hrapava skorja, razkošatene rogovile, grčave veje. Deblo pa gladko. In vse to bo zdaj Jernej sekal. Bog ne zadeni!
„In bom ostal,“ se čudno temni staremu pred očmi. „Vso noč bom tu ln
ko zjutraj pride uničevalec, se bom zoperstavil. Ne bo sekal, dokler sem jaz živ, Ne, ne bo!“
Čudno zapoje grčevka ob kamnu, ki je skrit v mahu. Grmovec omahuje proti bukvam. Tamle so, gladka kakor mlada telesa. Dva moža ne obsežeta tiste, ki je prva in nosi rajne žene ime.
■Grmovec napenja oči. Motne so, kakor da gledajo skozi kalno vodo. Aha, tam je ime. čudno brazgotinasto in razpotegnjeno, toda se še vidi.
Proti deblu omahne, da se mu grčevka zmuzne iz tresočih se rok. Bolečina pri srcu narašča, zdaj je kakor železna pest, ki trga žile. V glavi čudno šumi in pred očmi ni niti za dlan sočno zelenega mahu. Sama tema. Pa bi mah moral biti. Z rajnco sta takrat sedela na njem in se s hrbtom naslanjala na deblo.
Grmovec steza roke, toda nimajo opore. Skrivljeno telo pada, pada, se odbije od debla — za orehovo- lupino krvi — in starec leži na močni korenini, ki šele za dober meter od debla zgine v zemljo.
Grmovec je miren. Z zobmi tišči v mah. Grčevka leži poleg njega kakor grožnja.
Vsaj tri dni bodo bukve še stale.
Pozno popoldne je pričelo rositi. Megle so se nagnile od vseh strani, da ni bilo videti ne v gore, ne v dolino.
OBVESTILA
NEDELJA, 28. januarja:
Vsakoletna prireditev Duhovnega Življenja na Slovenski Pristavi.
NEDELJA, 18. februarja:
Velika tombola na Pristavi
Sporoča svojim strankam, da ordiniram na novem naslovu
Avenida Mitre 1027 Avellaneda
v ponedeljek, sredo in petek od 15. do 18. ure.
Dr a. Špela Fužina
zobozdravnica TE.: 207-4369
aaaBBa*8B»*aaaaaaBaBBaaaaBaaBaaaaaaaaaaaaf>*aaB«BBaaa
i	i
Prof. dr. JUAN :	JESUS RLASNIK
I	i
specialist za ortopedijo in travmatologijo
: :
! Marcelo T. de Alvear 1241, pritličje ; Capital Federal
•	Tel. 393-2413
! [
•	Ordinira v torek, četrtek in soboto : | od 17. do 20. Zahtevati določitev !
S ure na privatni telefon 666-4366. i
5	:
f	JAVNI NOTAR
ER AN CISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público
Cangallo 1642	Buenos Aires
Pta. baja, ofic. 2
T E. 35-8827
ESLOVENIA LÍBRE
Editor y director: Miloš Stare
Redacción y Administración: Ramón L. Falcón 4158 1407 Buenos Aires, Argentina T. E. 69-9503 Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5776
	‘ TARIFA REDUCIDA Concesión N9 S824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 1.419.886	
Naročnina Svobodne Slovenije za 1979:
za Argentino: $ 25.000.—, pri pošiljanju po pošti $ 28.000.—; ZDA in Kanada pri pošiljanju z avionsko pošto 30 USA dol.; obmejne države Argentine 25 USA dol.; Avstralija 35 USA dol.; Evropa 32 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 24 USA dol.
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, 1101, Buenos Aires, T. E. 1-7213.
KREDITNA ZADRUGA
"SLOGA" z o. z.
BME. MITRE 97 RAMOS MEJI A T. E. 658 - 6574
URADNE URE: PONEDELJEK, SREDA IN PETEK OD 15. DO 19. URE.
|| PUERTAS PLEGABLES
0	desde $22.500 m2
f *	¡I || II en maderas, vitraux,
WRNft I | jl	laminados plásticosi
*5	¡j¡|S	' l i |l y|||	telas vindicas ‘/(J J
¡jií	S||	v.!|^	n p!||ñli |||f	Fábrica, Ventas
1	TÍ!	[i V	I It írlir	*	y EnvioS ifttefrcrf;	V;
i	«i	lik !	lí 11' ¡I II	dio de Janeiro 677 Cap.	Fed?
U I'*!"«	[	||	812-7490 y 2069 :*#»
|| T II | JUUyL	Sucursales:-	i
-«MU?#'a Ü IB lül Capital: Av. Juan B. Justó 3976 RPIHI	San Miguel:
— -	.	Av. León Gallardo 383
INTERMODULO
opozarja posebej Slovence na
svoje izdelke
•** **•**■ *••*»»»■» »*••«■ aaaaeaeoiMiieaaaai
ia*SSSSSBSSIB'ssi>(**a*a«aa*SSISSIIS*SSIMIlCIIIBIBBMai8ailllSiaiBII
'"■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■iBBiaaaNaaaBaaaBaBiiBBBaaiBaBBBBaaBBaaBBBaaBBBBBBBaaaBiBBiBaBBaaiaBBi
Izredne uradne nre v SLOGI
OB SOBOTAH OD 16. do 19. ure
•	SAMO ZA NALOŽBE DENARJA (Vezani in navadni deleži).
•	POKOJNINSKA POSVETOVALNICA — Vodi g. Adolf škrjanec. (Namesto ob sredah, bo odslej ob sobotah od 16. do 19. ure).
SVOJI K SVOJIM! V SLOGI JE MOČ!
Kdor v tem življenju v me veruje, ne umrje na vekomaj1.
t
Z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo rojakom žalostno vest, da se je po božji odločbi preselila v večni dom naša ljubljena mama, stara mama, prababica, gospa
Frančiška Borštnar roj. Gašperlin
Previdena s sv. zakramenti za na pot v večnost,, je mirno v Gospodu zaspala 28. decembra 1978 v 94. letu starosti.
'Po pogrebni maši v sanjuški stolnici smo jo dne 30. decembra položili k večnemu počitku na pokopališču v Olivosu, v grob njenega moža Matija.
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo prevzv. g. škofu iz San Justa Msgr. Jorge C. Carrerasu za pogrebno sv. mašo in tolažilne besede in vsem duhovnikom somaševalcem. — Posebna zahvala msgr. Oreharju za vodstvo pogreba in v srce segajoče besede ob grobu; gg. duhovnikom, ki so na domu opravili molitve ob krsti, spremljali mamo pri pogrebu, opravili sv. maše in izrekli sožalje. — Zahvaljujemo se posebej g. dr. Starcu za dolgotrajno in zvesto duhovno oskrbo pokojne ma-me. —- Prav lepa hvala g. Jožu Markežu za prisrčne poslovilne besede, izrečene ob grobu v imenu karapačajske skupnosti. — Dolžno zahvalo izrekamo tudi zdravniku dr. Lojzetu Bercetu, ki je mamo oskrboval v njeni starostni dobi.
Končno iskrena zahvala vsem, ki so bili naši nepozabni mirni dobri v življenju in so ji izkazali ljubezen ob smrti. Bog povrni vsem, ki so nam v dnevih žalosti stali ob strani.
Pokojno mamo priporočamo vsem v krščanski spomin.
Žalujoči:
sin: Matija, duhovnik
hčere: Albina vdova Boltežar,
Ivanka por. Ilc,
'	Angela por. Aleš,
Francka por. Aljančič,
Filica por. Marinčič,
Tilka por. Leskovec,
zetje: France, Ciril, Vinko, Janez in Lojze,
sedemnajst vnukov in petnajst pravnukov.
Argentina: San Justo, Villa Ballester, Carapachay Slovenija: Komenda, Jarše, Kamnik