Poštnina plačana v gotovini
Cena  1.50 din
m^H^^^h^^mj^^k ^^^Ih^^ii^b^^^l
Izhaja vsak petek ob 16. // Naročnina znaša
niesečno po pošti 5 din. v Celju z dostavo na
dom po raznašalcih 550 din, za inozemstvo
10 din // UredniStvo: Celje, Strossmayerjeva
ulica štev. 1, pritličje, desno; uprava: levo //
Teleton Stev. 65 / / Račun pri poStnem
čekovnem   zavodu   v   Ljubljani   Stev.    10.6C6
Leto XXI.
Celje, petek 17. februaria 1939
Štev. 8.
Deklaraciia vfade
Ministrski predscdndk Dragiša Cvet-
kovič je v četrtek popoldne prečital v
narodni skupščini in nato še v senatu
naslednjo deklaracijo vlade:
Gospodje poslanci! Kr. vlada, ki ji
imam cast predsedovati, se je sestavila
z najvišjim poslanstvom, da se loti kon-
solidiranja in ureditve naših notranjih
razmer, da pripravi ureditev onih pro-
blemov, ki so pogoj za konsolidacijo, in
da razen tega zbere vse narodne sile, ki
so se doslej jalovo zapravljale v medse-
bojnem trenju, ter da jih v trajnem no-
tranjem miru uporabi za zgraditev ta-
ke državnc politike, ki bo porok popol-
nega mini v državi, gospodarskega bla-
gostanja ter varnosti in rniru na mejah.
Na tej poti je eno izmed glavnih
vprašanj nedvomno ureditev razmer v
naziranju, ki obstoji že 20 let pri bratih
Hrvatih o osnovnih problemih naše dr-
žavne politike. Stoječ na načelu, da se j
morajo med nami ustvariti trajni,
boljši in trdnejši odnosi glede sodelova-
nja v državnem življenju na temelju po-
polne enakopravnosti, in upoštevajoč
pri tem važne momente naše zgodovin-
ske preteklosti, misli kr. vlada, da mo-
ra biti sporazum s Hrvati kot hrvatsko
vprašanje njena jasna in odločna poli-
tika. Zato morajo biti že priprave za to
veliko pot takšnega značaja, da bodo
odločno pustile ob strani vse metode
preteklosti, ki so ta najvažnejši notra-
njedržavni problem z raznim taktizira-
njem oddaljile od njegove prave ureditve
Kr. vlada misli, da se more po tej
poti ustvariti čvrst temelj na novo
orientacijo naäe notranje politike. Kr.
vlada želi, da se v atmosferi vzajem-
nega bratskega razumevanja in strp-
noeti lotimo urejanja te zgodovinske na-
loge. Toda ravno zaradi njenega veli-
kega pomena in kočljivosti se moramo
vsi zavedati, da se morajo avtoriteta
države, javni in socialni red, varnost
imetja in red v upravi v celoti ohraniti.
V  svoji gospodarski  in  finančni  poli-
tiki  bo  kr.  vlada  posvetila  vso     svojo
pozornost temu,  da  se   smotmo  in  po
načrtii zagotove    najugodnejši    pogoji,
tako materialni  kakor tehnični in  psi-
hološki,  za čim boljši gospodarski na-
predek, tako da bo postopno diferenci-
ranje našega gospodarstva in boljša iz-
raba    naših    možnosti    pripomogla    k
splošni  povzdigi   ljudskega   blagostanja
in gospodarske    neodvisnosti.    Stojimo
brezpogojno na stališču,    da je  prora-
čunsko ravnotežje osnova in temelj do-
brih državnih financ. Kr. vlada bo pri
tem  upoštevala plačilno  moč  prebival-
stva in  pravilno  razdelitev bremen.  Se
posebej bo pa posvetila pozornost jav-
nemu kreditu v državi in zboljšanju po-
gojev  za  razvoj  narodnega  varčevanja
ter zagotovila stabilriost našega denarja
V   zunanjepolitičnem   pogledu   bo   kr.
vlada nadaljevala dosedanjo  politiko  z
istim prizadevanjem  in  v  isti  smeri,  s
ciljem ohranitve miru in politične okre-
pitve naše  države.  Kraljevini   Jugosla-
viji se je v zadnjih štirih letih in pol
pod vodstvom kr. namestništva posre-
čilo z vztrajno in konstruktivno politiko
doseči z velesilami in z vsemi sosedami
tesnejše prijateljske stike. Pozitivni re-
zultati zadnjih  let  dokazujejo,    da  so
b*la pota, ki si jih je zaertala zunanja
politika Jugoslavije za dosego  medna-
rodnega sporazuma, prava. Zato je bilo
v  težkih   mednarodnih   političnih   easih
zmerom možno držati se smeri, ki je po-
kazala, da živi kraljevina Jugoslavija z
vsemi državami v dobrem in urejenem
razmerju. Naloga naše zunanje politike
bo tudi v bodoče v tem, da bo skrbno
čuvala že  pridobljena  prijateljstva,  da
bo vsa dobra razmerja negovala in jih
izgradila v najboljšem smislu.
Kr. vlada je prepričana, da bo za tak-
šen svoj program deležna podpore jav-
nosti in podpore te zbornice, kar je
neobhodno potrebno za uspeh dobre dr-
žavne politike, in da bo pri požrtvoval-
nem delu v tej smeri deležna visokega
zaupanja kr. namestništva.
Plodonosfio udeistvovanie
celiskih planincev
Celje, 17. februarja.
! V sredo zvečer je bil v veliki dvorani
Narodnega doma v Celju 46. redni letni
občni zbor Savinjske podružnice SPD v
Celju, ki se ga je udeležilo izredno mno-
go članstva.
Predsednik g. dr. Milko Hrašovec je
pozdravil predsednika osrednjega odbo-
ra SPD g. dr. Pretnarja iz Ljubljane,
| častnega člana Savinjske podružnice
sodnega svetnika g. Tillerja, magistrat-
nega direktorja g. Subiea kot zastopni-
ka mariborske in ljubljanske tujsko-
prometne zveze ter Olepševalnega in
tujskoprometnega društva v Celju,
oskrbnika Mozirske koee g. Sevčnikar-
ja, oskrbnico postojanke v Logarski do-
lini go. Slano in zastopnike tiska. Nato
se je spomnil lani 24. aprila pri pleza-
nju na Srebotniku pri Celju smrtno po-
nesrečenega navdušenega planinca, tr-
govskega pomočnika Josipa Ferka iz
Celja in umrlega odličnega planinca
papeža Pija XI. V svojem poročilu je
omenil, da je podružnica tudi lani nada-
[ ljevala svoje delo za pospeševanje in na-
predek tujskega prometa na njenem ob-
širnem področju. Podružnlca gradi na
Golteh reprezentativno planinsko posto-
janko. Izdala je zopet razne propagand-
ne prosi>ekte, uspešno posredovala glede
izboljšanja železniških zvez, zavzela se
je za znižanje cen na avtobusnih pro-
gah, zlasti na progi Celje—Logarska
dolina, za ureditev slabih in gradnjo no-
vih cest v gornji Savinjski dolini in
za uvedbo važne telefonske zveze z Lo-
garsko dolino. Veliko pozornost je po-
svečala tudi vprašanju novega planin-
skega doma pod Tovstom, ki v sramoto
Celja še vedno ni rešeno, čeprav stoji
planinski dom že peto leto zgrajen v
surovem stanju. Podružnica je tudi
skrbela za vzgojo planinstva, posadila
v naravnem parku na Okrešlju 7.000
macesnovih in 2.000 smrekovih drevesc
in nastopila proti prekomernemu izseko-
vanju gozdov v gornji Savinjski dolini.
Uprava hudournikov pri banski upravi
je lani dokončala zajezitev hudournikov
na Okrcšlju. Savinjska podružnica je v
najlepših stikih z osrednjim odborom
SPD v Ljubljani, s tujskoprometnima
zvezama v Mariboru in Ljubljani ter
drugimi sličnimi organizacijami. Lani je
priredila na Okrešlju proslavo 30-letni-
ce Frischaufovega doma, ki je bila zdru-
žena s prvim taborom slovenskih pla-
nincev. Drugi tabor slovenskih planin-
cev bo letos na Uršlji gori ob 20-letnici
Mislinjske podružnice SPD. Letos bo
prirejen izlet smučarjev v planine Juž-
ne Srbije, v zvczi z letošnjo skupščino
Zveze planinskih društev v Nišu pa bo
prirejen- izlet v bolgarske planine. Slo-
vanskih planincev je danes že okrog
127.000, skoraj toliko, kakor jc vseh
ostalih planincev v Evropi. Lani je bilo
izvršeno filmanje Savinjske in Logar-
ske doline. Predsednik je ob zaključku
svojega poročila poudaril, da je Slo-
vensko planinsko društvo eminentna
slovenska nacionalna organizacija.
Tajnik g. Branko Zemljič je poročal,
da ima Savinjska podružnica 5 planin-
skih postojank s 6 oskrbovanimi stav-
bami, ki so aktivne in predstavljajo
večmilijonsko vrednost. Podružnica je
svoje postojanke tudi lani dobro oskrbo-
vala in opremljala ter gradi sedaj nov
planinski dom poleg stare Mozirske ko-
če na Golteh. Vsa pota in markacije na
področju podružnice so v dobrem stanju
Obisk planinskih postojank je bil lani
naslednji (v oklepajih obisk v 1. 1937.):
Kocbekov dom na Korošici 1069 (890),
Frischaufov dom na Okrešlju 2135
(1990), Piskernikovo zavetišče 1082
(1148), Aleksandrov dom v Lo^arski
dolini 917 (2879), Mozirs!-". koča 1402
(1124), Celjska koča 1488 (1454).
Obisk Aleksandrovega doma in Celjske
koče je bil znatno večji, a se mnogo
obiskovalcev ni vpisalo. Po mnogih na-
porih   je   uspelo  rešiti  vprašanje  elek-
trifikacije planinskih postojank v Lo-
garski dolini. Podružnica bo letos zgra-
dila samostojno hidrocentralo v višini
150 m nad Aleksandrovim domom.
Iz poročila blagajnika g. Vrtovca po-
snemamo, da je imela Savinjska podruž-
nica v preteklem poslovnem letu
176.253.50 din dohodkov in 175.361.75
din izdatkov in da znašajo aktiva po-
družnice 768.609.48 din. Na predlog čla-
j   na nadzornega odbora g. dr. Požarja je
prejel odbor razrešnico.
Za alpinski in reševalni odsek je po-
! ročal g. Andrino Kopinšek. Alpinski od-
sek je že predlanskim začel trasirati
novo planinsko pot s Klemenškove pla-
nine na Ojstrico. Prvi del te poti, to je
do Šrbine je bil lani dogotovljen. Pot
leži pod severno steno Ojstrice. Delo
bodo letos nadaljevali. Pot bo vodila od
Škrbine preko severovzhodnega grebena
Ojstrice do široke police pod vrhom in
od tod na glavni, zahodni vrh Ojstrice.
Ta pot bo najlepša v Savinjskih Alpah
in bo tudi najkrajša zveza med Logar-
sko dolino in Ojstrico odnosno Koroši-
co. Prihodnje leto namerava alpinski
odsek zvezati še Robanov kot s Skrbino,
torej z Logarsko dolino in obenem z
Ojstrico. Vodniškega tečaja, ki ga je
priredil osrednji odbor SPD lani spo-
mladi na Korošici, so se udeležili tudi
gorski vodniki Savinjske podružnice.
Clan podružnice g. Dušan Gradišnik iz
Celja je izvršil lani v družbi g. Ogrina
prvenstveni vzpon v zapadnem delu se-
verne stene Planjave. Skupina članov
Savinjske podružnice je lani v avgustu
zopet odpotovala v Courmayeur v se-
verni Italiji in tu izvršila nekaj težkih
/isokogorskih vzponov. Ti člani so kot
prvi Jugosloveni traverzirali Mont
Blanc v celoti. Lani je bila ena nesreča
na Mrzli gori in ena na Korošici ter ena
smrtna nesreča na Srebotniku. Člani
reševalnega odseka Savinjske podružni- j
ce so lani prvič v inozemstvu aktivno
nastopili in sicer na ledeniku Mer de
Glace pod Mont Blancom, kjer se je
smrtno ponesrečil znani vodnik iz Cour-
mayeurja Oto Bron.
Za zimskosportni odsek je poročal g.
Zdravko Kovač. Odsek ima 28 verifici-
ranih in 14 neverificiranih tekmovalcev.
Letos 6. januarja je priredil klubsko
tekmo v slalomu pri Celjski koči, pod-
savezne tekme juniorjev in naraščaja
pa zaradi pomanjkanja snega ni mogel
prirediti.
Mladinski odsek, za katerega je poro-
čal g. inž. Lavrenčič, ima 158 članov.
Delovanje odseka pa ovira dejstvo, da
je ostal šolski zakon, ki prepoveduje
šolski mladini sodelovanje v planinskih
društvih, neizpremenjen.
Predsednik osrednjega odbora SPD g.
dr. Pretnar iz Ljubljane je sporočil
občnemu zboru pozdrave ljubljanskih
planincev. V svojem poročilu je omenil
razveseljivo dejstvo, da so se Jugoalo-
veni doslej na vseh kongresih medna-
rodne unije z uspehom udejstvovali. Ju-
gosloveni imamo tudi zakone, ki jih
druge države, ki v planinstvu vodijo,
v tej obliki še nimajo, tako n. pr. zakon
o zaščiti planinskih poti in zakon o za-
ščiti pririode. Zastopniki jugosloven-
skega planinstva so lani v Pragi zahte-
vali svoje zastopstvo v ožjem izvršnem
odboru mednarodne unije. Gosp. dr.
Pretnar je nadalje poročal o delovanju
Asociacije slovanskih planinskih dru-
štev, o vprašanju ustanovitve balkan*-
ske zveze planinskih organizacij in o
udejstvovanju jugoslovenske zvezne or-
ganizacije, v kateri slovensko planin-
stvo vodi idejno in organizatorično. Slo-
venska planinska organizacija je sedaj
konsolidirana in trdna. Gosp. dr. Pret-
nar se je na koncu laskavo izrazil o
delovanju Savinjske podružnice, ki je
sodelovala tudi pri uspehih našega pla-
ninstva na zunaj.
Sledila je volitev novega odbora po-
družnice za dobo treh let. Na predlog
g. dr. Orožna je bil izvoljen za predsed-
nika soglasno g. dr. Milko Hrašovec,
za člane odbora so bili izvoljeni gg. dr.
E. Kalan, Zemljič, Vrtovec, Kopinšek,
Saksida, Z. Kovač, dr. Raišp, inž. Lav-
renčič, prof. Brodar, prof. Stante, J. To-
mažič, inž. Sajovic, Slavko Kukovec in
Bogdan Mirnik, za člana nadzornega
odbora pa gg. dr. Požar in prof. Na-
potnik.
Občni zbor je nato odobril spremombo
§ 41. društvenih pravil.
Pri slučajnostih je bil sprejet pred-
log podružničnega častnega člana sod-
nega svetnika g. Tillerja, da naj odbor
predloži odslej na obenem zboru pro-
račun za prihodnje leto in da se naj
osnuje gradbeni gospodarski odsek, ki
naj po potrebi pritegne strokovnjake
izven odbora. Ta odsek bo vodil gospo-
darske in gradbene posle podružnice.
Propaganda letalstva v Celiu
Celje, 17. februarja.
Mestni odbor Aerokluba »Naša kri-
la« v Celju je imel v petek zvečer
občni zbor v Celjskem domu.
Predsednik g. mag. pharm. Andro
Posavec je v začetku pozdravil zastop-
nika oblastnega odbora g. Popova iz
Maribora, kapetana gg. Zivkoviča in
Iliča kot zastopnika poveljnika 39. pp.
in poveljnika vojaškega okrožja ter
zastopnike tiska. V svojem porocilu je
omenil, da je najvažnejše vprašanje
celjskega mestnega odbora vprašanje
aerodroma v Celju, ki bi se naj rešilo
s sodelovanjem banske uprave, mestne
občine in seveda tudi vojaških oblasti.
Nadalje je poročal o velikem uspehu
letalskega mit^nga, ki ga je priredil
mestni odbor lani 18. septembra ob
svoji desetletnici in ki je zahteval zelo
mnogo požrtvovalnega dela. Predsednik
je podčrtal tudi idealno delo izredno
agilne jadralne  sekcije.
Tajniško in blagajniško poročilo je
podal g. Tugomer Prekoršek. Omenil
je vse priprave za lanski letalski mi-
ting v Levcu pri Celju in poročal o mi-
tingu samem, ki rau je prisostvovalo
okrog 12.000 ljudi. Dohodki mitinga
so znašali 55.605.25 din, izdatki
23.042.25 din, čistega donosa je bilo to-
rej 32.563 din. Mestni odbor namerava
v doglednem času urediti v Celju mo-
derno letališče in si tudi nabaviti mo-
torno  letalo.   V  preteklem     poslovnem
letu je imel mestni odbor 38.887.32 do-
hodkov in 31.312.50 din izdatkov, pre-
bitck znaša torej 7.574.82 din.
V imenu jadralne skupine je poročal
g. Mirnik. Jadralna skupina ima 38 čla-
nov, obstoji tri leta in zelo marljivo de-
luje. Jadralna skupina ni dobila lani
nobene subvencije od osrednje uprave
v Beogradu, pač pa jo je po svojih
močeh podpiral mestni odbor sam.
Tehnično poročilo jadralne skupine
je podal g. Uršič. Jadralna skupina je
doslej zgradila dve jadralni letali tipa
»Zögling« in transportni voz za preva-
žanje dveh jadralnih letal naenkrat. Ja-
dralci so se udeležili jadralnih tečajev
v Celju, na Blokah, v Mariboru in
Vršcu. Celjska jadralna skupina ima
že dva A pilota, šest B pilotov in tri C
pilote, ki so obenem tudi motorni pilots
in imajo vse pogoje za srebrne C pilote.
Jadralna skupina namerava še zgraditi
dve šolski jadralni letali, eno prehod-
no šolsko letalo, specialen* transportni
voz, opremiti svoj avtomobil s pripravo
za avtovlek in kupiti visokozmožno le-
talo za termično jadranje.
Referent podmladka aerokluba na
celjski gimnaziji g. prof. dr. Gantar
je poročal, da ima podmladek okrog
150 članov. Predsednik podmladka je
sedaj šestošolec Hilinger. Podmladek je
prejel lani na letalskem mitingu svoj
prapor. Urediti bo treba vprašanje pri-
mernih prostorov za udejstvovanje pod-
Stran 2
»NOVA DOBA« — 17. H. 1989
Stev. 8.
mladka. Mnogo članov podmladka se
udejstvuje v jadralni skupini. O Veliki
noči namerava podmladek prirediti tri-
tedenski tečaj za izdelovanje modelov.
Gospodar jadralne skupine g. Ga-
brovšek je poročal, da znaša vrednost
inventarja jadralne skupine 30.247 din,
kar priča o izredni požrtvovalnosti in
marljivosti celjskih jadralcev.
Delegat mariborskega oblastnega od-
bora g. Popov je pozdravil občni zbor
y imenu predsednika g. ravn. Krejčija
in v imenu vsega oblastnega odbora.
Omenil je, da bo subvencija oblastnim
in mestnim odborom letos zvišana. Ma-
riborski oblastni odbor je predložil le-
tos osrednji upravi v Beogradu pro-
raČun, ki znaža nad 700.000 din. Gosp.
Popov se je zelo pohvalno izrazil o
delu celjskega mestnega odbora, zlasti
pa o udejstvovanju celjskih jadralcev.
Predsednik g. Posavec se je zahvalil
predsedniku oblastnega odbora g. ravn.
Krejčiju, poveljniku 39. pp., poveljniku
vojaškega okrožja, predsedniku zagreb-
škega oblastnega odbora podpolkovni-
ku v p. g. Suputu, tajniku g. Tugoraeru
Prekoršku in nekaterim letalskim ofi-
cirjem za veliko pomoč, ki so jo lani
izkazali mestnemu odboru, g. dr. Miku-
letič pa se je zahvalil predsedniku g.
Posavcu za nadvse požrtvovalno delo
v korist mestnega odbora in' propagan-
de letalstva v Celju. Na predlog člana
nadzornega odbora g. Cira Sadarja je
prejela uprava razrešnico, tajniku g.
Tugomeru Prekoršku in jadralni sku-
pini pa je bilo izrečeno posebno pri-
znanje.
V novo upravo so bili izvoljeni na-
slednji gg.: predsednik mag. ph. Andro
Posavec, podpredsednik kapetan Mar-
ko Mrkela, tajnik Leo Vičar, blagajnik
Giro Sadar, odborniki dr. Cerin, prof,
dr. Gantar, dr. Ivič, dr. Mikuletič in
Ladislav Ropas. V nadzorni odbor so
bili izvoljeni gg. podpolkovnik Krasnik
kot predsednik ter kapetan Zivkovič,
Tugomer Prekoršek in Janko Cergol
kot člani. Dva delegata za oblastni
odbor in delegata za glavno skupšČino
v Beogradu bo določila uprava. Ob
zaključku se je g. Ladislav Ropas za-
hvalil predsedniku g. Posavcu za njego-
vo delo in delegatu mariborskega
oblastnega odbora g. Popovu za njego-
vo naklonjenost ter podčrtal potrebo
nove, primerne delavnice za jadralno
skupino.
Clovekoliubno delo Rdečega
križa v Celiu
Celje, 17. februarja.
Sreski odbor druŠtva Rdečega križa
v Celju je imel v četrtek zvečer svoj
redni letni občni zbor v sejni dvorani na
mestnem poglavarstvu. Predsednik g.
dr. Juro Hrasovec je v svojem poročilu
poudaril človekoljubno delo RK v mini
in njegovo samaritansko službo v vojni,
Sreski odbor RK v Celju dela mirno,
a dosledno in vztrajno. Banovinski od-
bor RK v Ljubljani je tik pred občnim
zborom nakazal sreskemu odboru v Ce-
lju prispevek v znesku 1.800 din v pro-
pagandne svrhe. Predsednik je nato
prečital poslanico glavnega odbora RK.
Tajnica ga. I. Zupančičeva je poro-
cala, da je sreski odbor tudi v pretek-
lem poslovnem letu nadaljeval svoje de-
lo s prirejanjem bolničarskih tečajev,
nabiranjem članov, podpiranjem revnih
in organiziranjem edinic RK. Nekatere
občine še niso organizirane, občinski
odbor RK na Dobrni pa je med najagil-
nejšimi. Sreski odbor ima 291 članov (
in članic, na celjskih šolah pa je 1.445 j
podmladka RK. Sreski odbor je organi-
ziral lani in letos dva bolničarska te-
čaja, v katerih je napravilo izpit 54
tečajnikov. Samarijani in bolničarji so
lani sodelovali pri vaji v obrambi pred
napadi iz zraka, pri letalskem mitingu
ter v protituberkuloznem tednu in v
tednu Rdečega križa. O Vseh svetih je
organiziral sreski odbor na celjskih po-
kopališčih nabiranje prispevkov za RK.
Sreski odbor je naklonil lani podpore
v skupnem znesku 2950 din deški in de-
kliški meščanski šoli v Celju za šolsko
kuhinjo, Dijaški kuhinji na gimnaziji,
zaščiti dece in mladine, narodni soli na
Ljubečni ter nekaterim starim in sla-
botnim prosilcem. V novem poslovnem
letu bo  organiziral nove edinice  in  še
poglobil svoje delo in povečal propa-
gando za RK. Sreski odbor je poslal
glavnemu odboru 500 din za češkoslo-
vaške begunce. Podmladek na celjskih
šolah se zelo živahno udejstvuje. Vzgo-
jitelji uspešno širijo ideje RK med mla-
dino. Na gimnaziji je sedaj 308, na tr-
govski šoli 135, na dekliški meščanski
šoli 243, na deški meščanski šoli 205,
na drž. dekliški narodni šoli 70, na I.
drž. deški narodni šoli 83, na II. drž.
deški narodni šoli 76, na meščanskl
šoli šolskih sester 214, na narodni soli
šolskih sester 124 podmladka.
Poročilo blagajnika g. Jerina izkazu-
je 44.559.35 din prejemkov in ravno to-
liko izdatkov ter 33.575 din celokupne
imovine.                                            .*""••
Skladišenik g. dr. Drago Hočevar je
poročal, da ima sreski odbor komple-
ten material za vodstvo bolničarskih
tečajev in da bo nabavil štiri omarice
za prvo pomoč, ki jih bo namestil v
PetrovČah, Škofji vasi, na Teharju in i
še v enem kraju, ki še ni določen.
Na predlog člana nadzornega odbora
g. ravn. Kralja je prejel odbor razreš-
nico, blagajniku pa je bila izrečena za-
hvala. Proračun za 1. 1939. predvideva
11.750 din „prejemkov in ravno toliko
izdatkov.
Izvoljen je bil dosedanji odbor s pred-
sednikom g. dr. Jurom Hrašovcem na
čelu. Na novo sta bila izvoljena v od-
bor poveljnik 39. pp. generalštabni pol-
kovnik g. Mihajlovič in ga. Josekova, za
delegata za banovinsko skupščino pa
ponovno gg. dr. Rebernik in direktor
Subic.
Sreski odbor namerava organiziratii
s pomočjo Zdravstvenega doma tečaj
za nego dojenčkov.
Uiitelistvo celiskega sreza
ie zborovalo
Sresko društvo JUU je zborovalo 11.
t. m. v Celju ob odlični udeležbi član-
stva. Počastili so spomin pokojnega
žolskega upravitelja v p. g. Antona
Sivke, dolgoletnega društvenega pred-
sednika, in pred dnevi umrlega šolske-
ga upravitelja v p. g. Petra Wudlerja.
Cestitke so bile izrečene učitelju v p.
g. Tomažu Grahu k 90-letnici in šolske-
mu upravitelju v p. g. Blažu Jurku, ki
ob 80-letnici svojega življen-ja krepak
obhaja tudi 60-letnico članstva v sta-
novski organizaciji. Slednji je ob tej
priliki v verzih podal marsikateri svoj
doživljaj, pa tudi navodila v življenje
iz svoje bogate zakladnice izkušenj. V
zadnji dobi sta bila premeščena iz sre-
za po službeni potrebi učitelja gg.
Hajnšek in Skok. Ob stabilizaciji no-
tranjih prilik v državi naj bi tudi dr-
žavno uradništvo doseglo svojo pravno
in materialno sigurnost in pomirjenje.
Prav tako je pričakovati izpremembe i
pravilnika o človekoljubnih  ustanovah,
da bodo mogle uradniške samopomoči,
zgrajene na žrtvah nameščenstva, še
dalje izpolnjevati svoje velike socialne
naloge. Za zimsko pomoč revni šolski
deci pri Sv. Barbari in v Novi cerkvi
v Halozah se je nabralo 195 komadov
oblek, 158 perila, 87 pletenine, obuval,
barhenta in živil. V pomoč češkoslo-
vaškim učiteljem beguncem je bil na-
kazan prispevek  500  din.
Enodušno so bili odobreni predlogi
sekcije JUU v Ljubljani za finančni
zakon za 1. 1939-40. Prečitan je bil re-
ferat učitelja Jurančiča o življenjskih
prilikah našega ljudstva tam, kjer dela
slovenski učitelj z največjimi napori.
Med učiteljstvom se je razpečeval zbor-
nik »Socialni problemi slovenske vasi«.
Prihodnje zborovanje društva bo skup-
no s še nekaterimi društvi aprila v
Trbovljah.
Prof. dr. Anton Slodnjak iz Ljublja-
I ne je predaval o Ivanu Cankarju. Po-
kazal je na vire Cankarjevih doživetij:
na mladostna razočaranja, na mater in
na borbo s tragičnimi zmedami v na-
rodu in človeštvu pred vojno. V vsem
svojem ustvarjanju pa je dajal Cankar
izraza strastni ljubezni do resnice, pra-
vice in svobode, do vseh ponižanih in
žaljenih, pa tudi veri v moč in bodoč-
nost naroda. Predavatelj je predočil
tipe iz Cankarjevih del, zastopnike slo-
venske družbe, zlasti še raznolike po-
dobe slovenskega učitelja, ki ga je pi-
satelj z ljubeznijo in boljo spremljal
na njegovi trnjevi poti. Režiser Na-
rodnega gledališča v Ljubljani g. Ciril
Debevec je recitiral več odlomkov iz
Cankarjevih del. Tako predavatelj ka-
kor recitator sta za svoja sijajna
izvajanja žela burno zahvalo. Ta pije-
Kino METROPOL Cefie
Od 17. do 20. f br.
Bela smrt
(V   nemškem   jeziku)
Prekrasen, pretrsljiv in glob^k Iju'dskl film
o življenju na ledenem sevcru.
Hilde Sessak         Ferdinand Marlam
Od 21. do 23. febr. duhovita opereta s Ira«-
coske riviere in iz dekliškega  internata
Polnoini pevec
tetna spominska proslava ob dvajseti
obletnici smrti največjega našega pißa-
telja bo ostala vsem udeležencem nc-
pozabna.
Zborovanie ucitelistva krškega
in brežiškega sreza
Sevnica, 17. februarja.
V soboto so zborovali učitelji krške-
ga in brežiškega učiteljskega društva
JUU v Tržišču pri Mokronogu. Predsed-
nik krškega učiteljskega društva šolski
upravitelj g. Ivo Hrovat iz Krškega je
podal po otvoritvi zborovanja aktualno
poročilo, iz katerega posnemamo:
Ves učiteliski stan uživa sadove pri-
dobitve učiteljske organizacije JUU, ki
jo vodi preizkušeni predsednik g. Ivan
Dimnik. Pri materialnem vprašanju uči-
teljstva je organizacija sodelovala s 25
udruženji in društvi, da je pokazala od'
ločujočim činiteljem stanje državnega
uradništva in gmotne prilike, v katerih
živi učiteljstvo, in potem stavila upravi-
čeno zahtevo po izboljšanju plač. Orga-
nizacija se trudi, da bi strnila učitelj-
ske vrste. Po glavni skupščini je vod-
stvo JUU posvetilo vso pozornost uredit-
vi razmer v vseh sekciiah in njenih od-
nosov do centrale. Se pred nadaljeva-
njem skupščine v oktobru so se uredile
zadevne prilike v drinski banovini, v
zadnjem času tudi v moravski in du-
navski.
Razen za izboljšanje našega material-
nega stanja se bori sekcija tudi za od-
pravo celibata; tu pa po dosedanjih iz-
gledih še ni upanja na dosego uspeha.
Na merodajnem mestu je bilo obljub-
ljeno, da bodo vsa prosta učiteljska me-
sta sproti razpisana. Pri Državnem
svetu so bile v zadnjem času dosežene
naslednje rešitve: 1. Dodeljsnim uči-
teljicam pripadajo dnevnice in potni
3troški. 2. Stanarina pripada učitelji-
cam, ki so poročene z neučitelji in ži-
vijo ločeno od svojih mož. 3. Učiteljem
v trgih ne pripadajo drva.
Težak boj za obstanek vodi sedaj
Učiteljska samopomoč. V boju za to
socialno ustanovo se ie pridružila uči-
teljska organizacija vsem sorodnim
ustanovam. Pravilnik o samoponiočih,
ki je izšel v decembru, skoraj onemo-
goča vsako uspešno delo, ker predvide-
va, da lahko poslovno področje teh ctp-
vekoljubnih ustanov obsega največ te-
ritorij enega sreza ali ene občine. SirŠe
poslovno področje morejo imeti samo ti-
ste humane ustanove, ki poslujejo z
odrejenim krogom oseb v bližnjih oseb-
nih, službenih ali stanovskih zvezah.
Pogrebnina ne sme presegati 5.000 din.
Naknadno plačevanje prispevkor za
oskrbo in pogrebnino je dovoljeno Ie
tistim ustanovam, katerih področje ne
presega teritorija s^eza ali mestne ob-
čine ter imajo manj kot 500 članov in
ne izplačujejo nad 2.000 jdin pogreb-
nine. V3i drugi se morajo ravnati po
načelih zavarovalne tehnike h\ morajo
osnovati matematične rezerve v 4 letih.
Clani ne smejo dobivati nikakih popu-
stov od prispevkov in drugih plačil, do-
ločenih v poslovni osnovi. Pravilnik ne
dela razlike med človekoljiibnimi in
spekulativnimi ustanovami, zato te
ustanove niso podrejene nadzorstvu so-
cialnega, marveč trgovinskega ministr-
stva. Kaj bo dosegla učiteljska organi-
zacija v zvezi z drugimi za ohranitev
te svoje socialne ustanove, ki je ob
gmotnem stanju učiteljstva v najtežjih
in najobupnejših časih pogosto edina
pomoč, bo pokazala najbližja bodočnost.
Predsednik je ob dvajsetletnici smrti
Ivana Cankarja počastil spomin Ivana
Cankarja, našega največjega pisatelja,
misleca, psihologa in sociologa, ki je
prodiral v najtajnejše globine človeake
duše in odkrival bogate zaklade namin
našim potomcem. Nato je g. prof. ,].
Kolar iz Ljubljane v zanimivih izvaja-
njih vsebinsko in kritično premotril Žte-
vilna Cankarjeva dela ter žel »plošno
odobravanje.
Prihodnje zborovanje, ki bo zopet
i združeno, bo 15. aprila v Brežicah. Hos-
pitacija učiteljstva brežiškega sreza na
poskusni soli v Ljubljani bo 8. in 11.
marca. Prijavljenih je 48 učiteljev in
učiteljic. Prijavilo se je tudi nekaj uči-
teljev iz krškega sreza.          ¦¦ , '
Kino UH10H
[BlJBpTellvaj^
V ned Ijn matineja:
Sramežljvi rekrut
Ignac _____
17   do 19. f brua-ja lep ori ntalski film
5 As I J A      V glavni vlogi Vfvf ane Romance
20. do 22. fVbr. film po gledaliSkem komadu »Melo«
ZASANJANE   USTNE
Kreatorka te umetnine je največja umetnica   Elisabeth
_____                     ne-o'ubna       Bergner
Politika
X Iz vseh krajov prihajajo zahteve,
da se popravijo krivice. »Hrvatski dnev-
nik« z dne 16. t. m. poroča, da so ča-
sopisne vesti, da bodo popravljene kri-
vice, ki so bile prizadete mnogoštevil-
nim uradnikom in delavcem v dobi -i''--
^•u<««t»          vlade, popravljene, povzro-
čile naravnost ogromno število prošenj
in pritožb, ki prihajajo zadnje dni na
strankino vodstvo. V teh pritožbah so
do podrobnosti navedeni vsi primeri in
razlogi,  zaradi  katerih  je   Hmviw*«^-
ob zadnjih volitvah in v do-
bi zadnjih treh let povzročila neštetim
vestnim uradnikom ogromne krivice in j
težke nesreče. V vseh dopisih se izreka
upanje, da bodo te krivice v najkrajšem
času popravljene. Temu poročilu »Hr-
vatskega dnevnika« dodaiemo, da je
čas, da se tudi v Sloveniji zbere ves
zadevni material, saj je Slovenija v tem
pogledu prednjačila. Naše strankine or-
ganizacije naj v tej zadevi nujno sesta-
vijo resnično utemeljene in stvarne pri-
i tožbe ter jih po sreskih organizacijah,
v kolikor še tega niso storile, predložijo
strankinamu tajništvu v Ljubljani. No-
va vlada g. Cvetkoviča napoveduje po-
polnoma novo smer v notranii politiki.
Ako se hoče ta novi pravec vsestran-
ske objektivnosti in pravičnosti napram
vsem državljanom resnično tudi izvesti,
je nujno potrebno, da se popravijo od
prejšnje            storjene krivice.
X Prcganjanjo uradništva so mora
«staviti. »Slovenec« poroča o prvem
ukrcpu vlade Dragiše Cvetkoviča, ki je
naročil vsem podrejenim organom, da se
morajo ustaviti vsa preganjanja in od-
pusti uradništva, ki je pri decembrskih
skupščinskih volitvah delalo za dr.
Mačka. »Slovenec« dostavlia naslednje
zanimive besede: »Prvi ukrepi nove vla-
de jasno napovedujejo, da je nova Cvet-
kovičeva vlada krepko odločena na V3o.
moč nadaljevati započeto delo ter da pri
tem ne bo ostala na pol poti, še manj
pa, da bi ponavljala napake evojih
prednikov«.
X Preganjanja zaradi volitev. V smi-
slu naredbe predsednika vlade Draglfie
Cvetkoviča se morajo tudi v Sarajevo
vsi odpuščend in premeščeni uslužbenci,
ki so bili zaradi zadnjih skupščinskih
volitev preganjani, vrniti na svoja sluZ-
Štev. 8.
»NOVA DOBA« — 17. II. 198«
Siran 3
bena mesta. Za podpore tem žrtvam, ki
jih je bilo nad sto, je blok narodnega
sporazuma samo v Sarajevu izplačal
nad 80.000 din. Sarajevske oblasti so
tudi dobile nalog, da ne smejo izvršiti
kazni, ki so bile izrečene zaradi volilnih
prestopkov.
X Novo predsedslvo aarodne skup-
ščine. Narodna skupšeina je v četrtek
v odsotnosti opozieije izvolila za pred-
spdnika skupščine g. Milana Simonovi-
ča, bivšega ministra pravde, za pod-
predsednike pa gg. Mihelčiča, dr. Da-
mica in Pozderca  ter pet  tajnikov.
X Predlog državnega proračuna za
leto 1939-40 izkazuje 12.942,000.000 din,
kar pomeni povišanje za 762 milijonov
din v primeri s sedanjim državnim pro-
račuiTom.
X Banovinski odbor JNS za dravsko
banovino ie imel v soboto v Ljubljani
sejo pod predsedstvom g. dr. Jan-
ka Rajarja ob polnoštevilni udeležbi
članov. Senator g. dr. Kramer je podal
obširen političen referat, ki je bil z iz-
razi posebnega zaupanja enodušno odo-
bren. Po temeljiti razpravi, katere se je
udeležilo veliko število govornikov, so
bila dana banovinskemu vodstvu poobla-
stila za potrebne organizacijske in tak-
tične ukrepe. Predsedniku stranke g.
Petru Zivkoviču in senatorju g. Puclju,
ki ga je bolezen zadržala v Beogradu,
sta bili poslani pozdravni brzojavki.
X Predsednik republikanske vlade
Negrin, ki je bil pobegnil \z Katalonije
v Francijo, je prispel pred dnevi •/. ne-
katerimi ministri v Madrid. Stirje mu
niso hoteli slediti iz Prancije, prav ta-
ko ne predsednik republike Azana.
X Italijanski zunanji minister grof
Ciano bo prispel 25. t. m. v Varšavo
in bo ostal na Poljskem štiri dni.
Oomače vesti
Greh je proti državi in narodu, da
se v raznih industrijakih podjetjih na
naših tleh zaposlujejo tujci, naši stro-
kovno izšolani ljudje pa so brez zapo-
slitve in brez služb. Povsod po svetu
velja načelo in pravilo, da dajejo indu-
strije delo le svojim domačim inženjer-
jem in mojstrom, samo mi grešimo v
tem pogledu še kar naprej. Pri nas se
za denar vedno najdejo ugledni možje
z zvezami, ki dosežejo na odločujočih me-
stih, da ostaivsjo vse oblastne odredbe
le kos papirja in se ne izvajajo tako,
kakor zahteva to interes naroda in dr-
žave. Ni to mržnja do tujcev — skrb za
obstoj lastnega naroda nam narekuje
take mere.
—   Proračunsko   zasodanje   banskega
sveta dravske banovine se je pričelo v
ponedeljek v Ljubljani. Proračun drav-
ske ban ovine za 1. 1939-40 znaša 136.3
milijona din in je v primeri z lanskim
višji za 6.3, v primeri s proračunom za
1. 1935-36 pa za 44.3 milijona din.
—  Smrt pesnika  Franca 'Zgurja.    V
Podragi pri Vipavi je umrl pesnik, tr-
govec in posestnik g. Franc Zgur, tast
g. Bazilija Jerasa, višjega katastrskega
inspektorja v Celju. Pokojni je bil sim-
patičen ljudski poet, ki se jc zlasti uvo
ljavil  ü svojimi  mladinskirni    pesmimi.
Pred nekaj leti je sam založil    zbirko
svojih pesnitev. Pokojni je bil odločno
naroden mož.  Med  svetovno  vojno    so
ga avstrijske oblasti konfinirale, a tudi
po vojni je moral prenesti mnogo udar-
cev usode. Lani se je mudil nekaj časa
v Celju pri svoji hčerki in svojem zetu
ter se jc tu seznanil z vrsto Celjanov,
ki so spoznali v njem značajnega, srčno
.dobrega in nacionalnega moža.  Francu
Žgurju bodi ohranjen    časten    spomin,
svojcem naše iskreno sožalje!
—  Na smrt obsojeni morilec na avo- j
bodi. iz mariborske kaznilnice    je    bil
te dni  pogojno  odpušcen  49-letni bivši
posestnik  Karel  Beve  iz  Virštanja  pri
Podčetrtku. Porotno sodišče v Celju je
leta 1923. obsodilo Bevca zaradi umo-
ra njegovega tasta na smrt. na vešalih.
Bevc je  bil  pozneje  pomiloščen  na  16 '
let težke ječe. Njegova žena je po  11
letih njegove kazni    zahtevala    ločitev
zakona. Bevčeva mati še živi v Viršta-
nju in je stara 73 let. Ko je bil Bevc
izpuščen  iz  kaznilnice,  je  najprcj   ob:-
skal svojo mater v    Virštanju.    Sedaj
hoče pričeti novo življenje, ae pomh-iti
s svojo ženo in se  posvetiti    svojcmu
posestvu.
—  Padec ncrnske marke?    Anglcwi
listi poročajo, da so v Nemčiji dali. :i;i
novo   natiskati   za   4  milijarde     mark
bankovcev. Misli se, da je storjen s tem
~.:ieetek za inflacijo v Nemčiji.
— Dunajska vremenska napoved    za
suboto 18. t. m.: Naraščajoea, zaen-
krat srednjevisoka oblačnost, porast
temperature, samo Iahen jutranji mraz,
nekoliko vetrovno.
Preselifev uprave
„Move Dobe"
Cenj. občinstvu vljudno sporočamo,
da se je uprtiva »Nove Dobe« preselila
iz dosedanjega prostora v pisarno Zvea-
ne tiäkarne, vhod v pritličju levo.
Dosedanja pisarna uredništva in upra-
ve, vhod v pritlirju dosno, služi odslej
v  coloti  uredništvu.
Celie in okolica
c  Celjski župan  jKulal  ostavko.     Po-
slanec g. Alojzij Mihelčič je podal
ostavko na položaj predsednika mestne
občine celjsko, ker je ta položaj neraz-
družljiv z izvrševanjem poslanskih
i'unkcij. Kdo bo sedaj imenovan za celj-
skega župana, še ni znano, mivajajo
pa so imcna raznih županskih kan-
didatov.
c Ne moremo lahko verjeti! Iz krogov
domačih celjskih obrtnikov smo dobili
pritožhe, da so na mestni občini oddali
brez razpisa pečarska dela za poslopjo
celjskega mestnega poglavarstva neki
ljubljanski tvrdki, dasi imamo v Celju
štiri peearske mojstre, ki plačujejo Lu-
kaj davke in mestne doklade ter nimaju
menda prevee dela. Priobčujemo to pri-
tožbo v prepričanju, da je neosnovana,
smo pa mnenja, da je potrebno, da se
zadeva razčisti, ker bi bilo tako poslo-
panje mestne občine vse graje in ob-
sodbe vredno.
c Zanimivosti iz nedeljskega »Sloven-
ra«. V nedeljo 12. t. m. je objavil »Slo-
venece sliko diplome, ki jo je poklonil
celjski svet najnovejšemu celjskemu
častnemu meščanu. Pod sliko je navede-
no, da so bili v posebni deputaciji, ki je
v Beogradu izročila diplomo, trije člani,
dočim jih je bilo v resnici četvero, med
njimi tudi gg. podžupan in* socialni re-
ferent B., katerih imeni pa je »Slove-
nec« iz neznanega vzroka zamolčal. —
»Slovenec« pozna še mesti »Zemlin« in
»Saloniki«, kakor čitamo črno na belem
na 13. strani v isti številki tega »naj-
večjega slovenskega dnevnika«. AH bo-
mo morali sedaj tudi reči: slovanska
blagovestnika sv. Ciril in Metod iz
Salonika?
Na pustno soboto 18. t. m.
MAŠKARADA
s plesom v  „Cozdni restavraclll". Po-
skrbljcno bo za vsestransko zabavo.
Vstopnine ni.         Priporoča se gostilničar.
c Ljudsko vseučiJišče. V ponedeljek
20. t. m. ob 20. bo predaval g. proi.
dr. Lavo (Jermclj o temi »Kopernik ali
Ptolomej? ('Solnčnosrediščni ali zemelj-
skosrediščni sestav sveta.) Opozarjamo
aa to zanimivo predavanje.
c Ustavljena sodna preiskava. Lani
je bila ponovno uvedena preiskava pro-
ti inž. Marku Kranjcu iz Skoplja in in-
dustrijcu Francu Bulcu iz Mirne zaradi
suma, da sta sodelovala pri umoru ru-
darja Fakina v Trbovljah leta 1924.
Lani 22. novembra sta se oba prosto-
voljno javila okrožnemu sodišču v Ce-
lju, ki je vodilo preiskavo. Zaslišanih
je bilo mnogo prič. Nobena ni mogla iz-
povedati kaj obremenilnega, docim so
številne price potrdile, da noben jzmed
obeh osumljencev ni mogel biti z deja-
njem v kaki zvezi. Na osnovi izvedene
preiskave je državno tožilstvo v Celju v
soboto ustavilo nadaljnje postopanje
proti gg. inž. Kranjcu in Bulcu ter oba
izpusi.ilo iz preiskovalnega zapora.
c Ljubljanska drama bo uprizorila
drevi ob osmih v celjskem gledališču
Piskofevo veseloigro >. Upniki — na
plan!« v režiji g. prof. Sesta in dobri
zascdbi. Predstava za abonma.
c li sodne službe. Gosp. Kazimir Mo-
dic, pristav okrožnega sodišča v Celju,
jc imenovan za sodnika 7. položajne
ykupinc v Rogatcu.
c Dve upokojitvi \ sodni sluiebi. Upo-
kojcna sta  g.  Anton Zorko,  pisarniški
ravnatelj na okrožnem sodišču v Celju,
in g. Ivan Šemrov, vodja zemljiške knji-
ge na sreskem sodišču v Celju.
c Zanimivo predavanje. V četrtek
23. t. m. ob 20. bo v veliki dvorani
Narodnega doma predavanje g. prof.
Janka Orožna o »Ideji češkoslovaške
države v teku stoletij«. Pridite vsi, ki
se zanimate za razvoj bratske nam slo-
vanske države! — Jugoslovenska češ-
koslovaška liga v Celju.
c Celjski šahovski klub bo imel obcni
zbor drevi ob pol 8. v hotelu  *Evropi«.
c KrajtlM)a organkeacija Lt'Kijft ko-
roških borcov v Celju bo imela občni
zbor v nedeljo 19. t. m. ob 9. dopoldne
v vrtni dvorani  hotela  »Evrope«.
c Lovsko društvo \ Celju bo imelo
občni zbor v soboto 25. t. m. ob 19.30
v mali dvorani Celjskega doma. Po
občnem zboru bo istotam družabni ve-
čer brez V3topnine.
c Združenje elnktrotchničnili obrti
dravskc banovuio \ Ljubljaui lx> imelo
16. redni obeni zbor v nedeljo 26. t. m.
ol) 9. dopoldne v hotelu >Evropi« v
Celju.
c Zborovanj^ nationalnih želozničar-
jov \ Crlju. Podružnica Udruženja ju-
goslovenskih nacionalnih železničarjev
in I)r6darjev v Celju je imelo pred dne-
vi svoj redni letni občni zbor1. Predsed-
nik g. Matija Zupančič je po pozdrav-
nih besedah poročal o raznih interven-
cija, ki jih je izvršila podružnica, po-
udaril važnost močne organizacije za
clanstvo in se »pomnil 20-letnice orga-
nizacije. Iz tajniškega poročila g. Vov-
ku je razvidno, da je podružnica naka-
zala či3ti dobiček kinopredstav s stro-
kovnimi filmi v znesku 650 din oblast-
nemu odboru za Zeleznicarski dorn v
Ljubljani. Podružnica je priredila lani
božičnico in obdarila 15 najrevnejžih
članov. Poročilo blagajnika g. Vrečka
je izkazovalo 4.164.73 din dohodkov in
1.983.75 din izdatkov, torej 2.180.96 din
prebitka. Podružnica ima sedaj 122
članov. Poročila so bila soglasno odo-
brena. Delegat oblastnega odbora g. Je-
sih je poročal o delovanju oblastne
uprave, zlasti o nieni borbi za zagoto-
vitev zadosLnega kredita, posebno za
gradbeno stroko, in za odpravo preobre-
menitve osobja. V odbor s obili soglas-
no izvoljeni naslednji gg.: predsednik
Janko Hocevar, I. podpredsednik An-
ton 2emlja, II. podpredsednik Ludvik
Gabrovšek, tajnik Jože Jaklič, blagajnik
Anton Vrecko, odborniki Alojzij Kri-
stan, Janez Repovš, Franc Pekošak,
Franc Pekošak, Franc Jelenc, Anton
Zgank in Jakob Sulič; za predsednika
nadzornega odbora je bil izvoljen Franc
Lukežič, za podpredsednika Jože Oj-
strež, za člane pa Franc Kastelic, Ja-
nez Vovk in Matija Zupančič. Pri siu-
čajnostih je članstvo obravnavalo razne
aktualne strokovne zadeve.
c MIekarska xaclruga iz Šoštanja jc
otvorila na Siomškovem trgu 1 v Celju
prodajalno mleka in mlečnih izdolkov.
V prodajalni prodaja izdelke iz lastne
mlekarne v Soštanju, ki so na glasu kot
odlični. To je prva zadružna mlekarna
v Celju, ki je obenem specialna proda-
jalna mleka in mlečnih izdelkov. Celj-
skim gospodinjam priporočamo, da obi-
skujejo novo trgovino.
c Celjsko pevsko društvo bo imelo
prihodnjo pevsko vajo v četrtek 23.
t. m. in sicer za ves mešani zbor. Vsi
in vse točno! — Odbor.
c Na predvečer praznika sv. Jozefa,
v soboto 18. marca, bo v Narodnem do-
mu zabavno in veselo!
c Starokatoliška služba božja odpade
v Celju v nedeljo 19. t. m.
KINO   DOM   CELJE
Dne  17.   in  18.  t.  m. zaprto!
19.  t. m.:   »Stanlio in Olio v Alpah«
20.  in 21. t. m.: »Kazkolnikov«
Od 22. do 24. t. m.: »Kralj pustolovcev«
c 71-letni požigalec obsojen na 8 let
in 4 mesece robije. Pred tričlanskim
senatom okrožnega sodišča v Celju se
je zagovarjal danes 71-letni delavec Jo-
že Jagodič iz Lemberga pri Šmarju za- J
radi požiga. Jože Jagodič je že leta
1931. zažgal svojemu mlajšemu bratu
Francu v Lembergu hišo iz maščeva-
nja, ker je njegova mati izročila pose-
stvo mlaišemu Francu namesto njemu.
Jože Jagodič je bil zaradi tega požiga j
obsojen na 5 let robije. Pred mea«ci je
t)il izpuščen if kaznilnice. Njegova ma-

zobna pasta
Chlorodont
ščevalnost pa v kaznilnici ni ponehala.
Ko se je vrnil v svobodo, je premislje-
val, kako bi se l>ratu osvetil. Letos 29.
januarja okrog 6. zjutraj mu je zopet
zažgal hišo. Franc Jagodič, njegova že-
na in hčerka so se v zadnjem hipu re-
šili iz gorečega poslopja. Požar je
povzročil 30.000 din škode. Jože Jago-
dič je bil zaradi drugega požiga obsojen
na 8 let in 4 mesecc robije.
c Soja sreskega odbora JNS v Celju.
V četrtek 16. t. m. je bila v Celjskem
domu polno obiskana seja širšega od-
lx)r'a JNS za celjski srez. Sejo je vodil
predsednik sreske organizacije g. lvan
Prekoršek, ki je podal obširno politično
poročilo. Po njegovem poroeilu so se
obravnavala razna organizacijslca vpra-
žanja ter je bilo sklenjeno., da se v me-
secu marcu vrši za celjski srez v Celju
sreska skupščina, na katero bosta po-
vabljena senatorja gg. dr. Kramer in
Pucelj.
c Utopljenka v Koprivnioi. V torek
zjutraj so našli v potoku Kopiivnici v
Celju, krtkih 50 korakov nad brvjo pri
cerkvi sv. Duha, utopljenko, ki je le-
žala na trebuhu v komaj pol metra glo-
boki vodi. O tem so obvestili policijo.
Kmalu sta prispela mestni fizik dr. Pod-
pecan in vodja kriminalnega oddelka
celjske policije nadzornik g. Zavec ter
potegnila truplo iz vode. Po komisij-
skem ogledu so prepsljali truplo v mr-
tvašnico na bolniško pokopališče. Celjski
policiji je popoldne uspelo ugotoviti, da
je utopljenka 64-letna najemnikova že-
na Marija Senegačnikova iz Višnje va-
si pri Vojniku. Popoldne je prišel mož
Senegačnikove slučajno v Celje. Tu je
izvedel, da so potegnili zjutraj utop-
ljenko iz Koprivnice. Ker je pogrešal
svojo ženo, se je napotil na policijo, kjer
je dobil razne podatke. Nato je krenil
na bolniško pokopališče in ugotovil v
mrtvašnici, da je utopljenka njegova
žena. Marija Senegačnikova, ki je bila
duševno zelo omejena, se je od 10. do
13. t. m. zdravila v celjski bolnici. V
ponedeljek ob pol 11. dopoldne so jo
odpustili iz bolnice. Okrog 22. jo je še
videl neki moški ob Savinji blizu Jur-
čičeve ulice. Ko mu je na vprašanje po-
vedala, da je doma iz Višnje vasi, jo je
napotil domov. Senegačnikova je kre-
nila proti Mariboraki cesti. Ko je pri-
spela do Mariborske ceste, je očividno
zavila na levo proti Koprivnici ter za-
šla v duševni zmedenosti v vodo in
utonila. Senegačnikovo so položili v če-
trtek ob 14. na bolniškem pokopališču
k zadnjemu počitku.
c Smrtna žrtev požara. V petek 10. t.
m. okrog 18. je nastal v okolici Ljub-
nega požar, ki se je naglo razširil in
vpepelil hišo in dve gospodarski poslopji
posestnika Ivana Robnika. Zgorelo je
tudi deset goved in troje konj, dočim
so tri konje rešili. Pri resevanju je
sodeloval tudi 62-letni posestnik Janez
Kosak iz Podtera pri Ljubnem. Ko je
Konšak reševal konje iz gorečega hleva,
se je goreče tramovje sesulo nanj. Kon-
šak je dobil strašne opekline na glavi,
rokah in po ostalem telesu. Prepeljali
so ga v celjsko bolnico, kjer jc v noči
na ponedeljek ob eni izdihnil.
c Pravosla\iia cerkvena občina v
Celju smatra za svojo prijetno dolžnost,
da na tem mestu izrazi svojo najlepšo
zahvalo vsem, ki so na kakršenkoli na-
čin pripomogli, da je letošnja Sveto-
savska beseda tako lepo uspela v mo-
ralnem in materialnem oziru. Posebna
zahvala velja tudi udeležencem prire-
ditve, ki so s svojo navzočnostjo pove-
lič.alito proslavo.
c Žetev smrti. V celjski bolnici sta
umrli: 10. t. m. 23-letna dninarica Ma-
tilda Gradišnikova iz Loke pri Zidanem
mostu, v četrtek pa 31-letna Alojzija
Podpečanova, žena tovarniškega de-
lavca iz Celja. N. p. v m.!              s
Stran 4
»NOVA DOB A« — 17. II. 1989
Štev. 8.
c III. celjski karneval, ki ga je prire-
dil SK Celjc v soboto v Narodnem do-
mu, je bil zelo dobro obiskan. Zelo mno-
go je bilo tudi lepih mask. Prireditelji
so poskrbeli za izredno učinkovit aranž-
raa in za okusno stilno dekoracijo. Pri
konkurenci mask je prejela prvo darilo
(zlato zapestno uro) gdč. Rada Presin-
gerjeva, drugo darilo (necessaire) gdČ.
Anica Juhartova, tretje darilo (toaletno
garnituro) gdč. Milka Paceltova, darilo
za najoriginalnejšo masko (srebrno do-
zo za puuer) pa ga. Pepca Wlt.avsky. Ob
zvokih Jonny jazza je trajalo veselo
karnevalsko razpoloženje do jutranjih
ur. Pokazalo se je, da je postal »Celj-
ski karneval« že tradicionalna in zelo
priljubljena predpustna prireditev.
Proti zaprtju
^mxmiihi
Ofl« res. S. br. 3*3» da« |9. U. 19»
c Telovadni nastop sokolske dece v
maskah bo priredilo Sokolsko društvo
Celje-matica v nedeljo 19. t. m. ob 15.
v veliki dvorani Narodnega doma.
c Nesroča na Masarykovem nabrežju.
V sredo je neki šestletni deček pri igri
na Masarykovem nabrežju sunil štiri-
letno hčerko občinskega delavca Ber-
nardo Andrenškovo iz Celja čez škarpo.
Deklica je padla tako nesrečno, da si
je zlomila desno nogo pod kolenom. Od-
dali so jo v bolnico.
c Delovni trg. Pri celjski borzi dela
je bilo 10. t. m. v evidenci že 1419 brez-
poselnih (1234 moških in 185 žensk)
nasproti 1370 (1191 moškim in 179 žen-
skam) dne 31. januarja. Delo dobi po
6 rudniških kopaeev in vozaeev, 3 hlap-
ci, po 1 žagar in mizarski vajenec, 6 ku-
haric, 3 kmeoke dekle, po 2 natakarici,
sobarici in služkinji ter 1 postrežnica.
e I/piti vozaeev motornih vozil za
kandidate iz eeljskega, gornjegrajskcga,
konjiškega in šmarskega sreza bodo v
Celju v četrtek 2. marca ob pol 9. do-
poldne. Zadcvne prošnje je treba vlo-
žiti do 28. t. m. pri sreskem načelstvu
v Celju.
c -Avtobusni i/Jet v Gradec. Putnik v
Celju bo priredil od 25. do 26. t. m.
avtobusni izlct iz Celja v Gradec za ce-
no 140 din. Odhod iz Celja v soboto 25.
t. m. ob 6. zjutraj izpred kolodvora.
Prijave najpozneje do torka 21. t. m.
v pisarni Putnika pri kolodvoru.
c Davčna uprava v OIju razglaša:
Finančni minister je podaljšal rok za
vlaganje davčnih prijav za odmero pri-
dobnine, posrednega davčnega dodatka
na poslovni promet pavšalistov in dav-
ka na luksus za 1. 1939. do vštetega 28.
t. m.  Izredni rok  poteče  15.  marca.
e Priročnik r/a planince je pravkar
izdalo Slovensko planinsko društvo v
Ljubljani. Knjižica ima žepno obliko in
poleg pravil vsebuje najrazličnejše po-
datke, zanimive in poučne za vsakega
planinca. Priročnik je članom na razpo-
lago v pisarni SPD v Celju.
Ob navem letu trgovske knjige, red-
niki, brzovezi in razne mape v veliki iz-
biri pri tvrdki Karl Goričar vdv., Celje,
Kralja Petra c. 7—9.
¦BW3HESBHW HÄÜWHHHHWHWI HMHHHBH
c Dijašlri lcuhinji v Celju so darovali
nameščenci davčne uprave v Celju 135
din namesto venca na grob ge. Marije
Goričanovc v Zalcu.
c Nočno lekarnisko službo ima od 18.
do 24. t. m. kr. dvorna lekarna »Pri
Mariji pomagaj«.
c Gasilska ceta Celje. Od 19. do 25.
1. m. ima službo IV. vod, inspekcijo
predsednik g. Dobovičnik.
Iport
;; Tckma za banovinsko prvenstvo v
slaloTTHi se bo pričela v ncdeljo 19. t. m.
ob 10. dopoldne pri Mozirski koči na
Golteh. Za zmagovalca je določeno dari-
lo bana, za drugega in tretjega najbolj-
šega tekmovalca pa darilo podsaveza in
darilo mestne občine celjske.
*  SK Cclje : SK Hrastnik. V nedeljo
19. t. m. ob 13.30 se bo pričela na Gla-
ziji prijateljska nogometna tekma med
SK Celjem in SK Hrastnikom. Ker 3ta
obe moštvi v dobri formi, bo tekma go-
tovo živahna in zanirniva.
*  ISSK Maribor : SK Jugoslavia.    V
nedeljo 19. t. m.  ob 15.  se bo pricela
na igrišou pri  »Skalni kleti'   prijatelj-
Lka nogoincLua tekma med ISSK Mari- I
borom in SK Jugoslavijo. Ciati dobie^k
je namenjen igralcu SK Jugoslavije, ki
si je preteklo nedeljo pri tckmi Atle-
tiki:Jugoslavija zlornil nogo. Tekma
med Mariborom in SK Jugoslavijo bo
vsckakor zanimiva.
*  Dvo nogometni takmi. Preteklo ne-
deljo so Atletiki na igriščil pri >: Skalni
kleti« v prijateljski tckmi premagali SK
Jugoslavijo s G:2 (2:1), SK Olimp pa je
na svojem igrišču premagal enajstorico
SK Laškega s 5:2  (3:1).    Pri    tekmi
Atletiki :Jugoslavija si je   Jožc Cajnko,
levi branilec SK Jugoslavije, v 251 mi-
nuti prvega polčasa ob trčenju z igral-
cem Atletikov zlomil desno nogo v glež-
nju. Prepeljali so ga v celjsko bolnico.
*  Smučarski tečaj za začetnike in de-
loma   izvežbane   smučarje   bo   priredila
Savinjska podružnica SPD od 6. do 12.
marca pri Mozirski koči na Golteh. Te-
čaj bo vodil savezni smuški učitelj. Za
udeležence tečaja so rezervirane udob-
ne  kurjene  spalnice v  depenckinci  M.u-
zirskc kuče,    Celodnevnu oskrba   (soba
in hrana) je znižana in znaša za članc
vseh planinskih diuštev    (SPD,    HPD
itd.) 34 din, za neelane 40 din, na skup-
nem ležišču pa 31 odnosno 35 din. Pro-
ti malenkostni odškodnini bo poskrblje-
no za prenoss smučk in prtljage iz Mo-
zirja v kočo. Prijavnina za tečaj znaša
50 din. Prijave in pojasnila do 4. marca
pri Savinjski  podružnici SPD  v Celju.
*  Snežne razmere 17. februarja: Mo-
j  zirska koča  (1344 m): temperatura ob
7. zjutraj —7, solnčno, sncga 70 cm,
pršič, smuka odlična.
Sokolstvo
30-Betnka
trboveSHkega fofroJa
Trbovlje, 17. februarja.
V   jubilejnem   letu     smo.     Sokolsko
društvo   v   Trbovljah   bo   proslavilo     v
letošnjem juniju tridesetletnico obst.oja.
Vrso jubilejnih prireditev bo  otvoril
slovanski večer, ki bo 4. marca ter bo
vseboval   koncertni   in   plesni   del.     Ta
slavnostni  večer  naj   pokaže  in  izpriča
vso toplo ljubezen do slovanske vzajem-
! nosti! V njem se bo zrcalil odsev slovan-
! ske dušc, napojene z občutjem prisrčne
i  domačnosti v prijetni sokolski sredini.
j      Na slovanskem večeru se bodo izva-
j jale slovanske vokalne in instrumcntal-
ne skladbe. Nastopilo bo domače, sploš-
no priznano pevsko društvo »Zvon« pod
vodstvom br. Oskarja Molla. Zapelo bo
po eno narodno pesem vseh slovanskih
narodov.  InslTumentalne   skladbe     slo-
vanskih narodov pa bo izvajal pod tak-
tirko  neumornega  br.  Rude  Dolničarja
odlični sokolski orkester.    Imeni    nam
jamčita za odlično izvedbo, da bo kon-
certni del nudil pravi umetniški užilek.
Poseben poudarek temu slovanskemu
večeru pa bodo dale pestre narodne nose
vseh slovanskih narodov in krojaši. Po-
gled na to kolo slovanskih narodnih noš,
])omešanih med sokolskimi kroji,  mora
dati prireditvi povsem vseslovansko lice!
Drugi del slovanskega večera    bodo
izpolnili  narodni  plesi:   kraljevo     kolo,
(ievojačko kolo, seljančica in češka bc-
seda. Dekoriranje  prostorov  za ta ve-
cer   vodi   br.  Lapajne.   Njegov  je   tudi
zelo  uspcli osnutek  jubilejnega znaka.
Na slovanski večer, ki bo izpoved na-
še slovanske misli, prijateljsko vabimo!
Naravno sredstvo
profi hripi
Kljub polnemu priznanju sintetičnih,
umetno prirejenih zdravil se moderna
medicina, zlasti v Neničiji, zaveda, da
so sredstva, ki jih narava pripravlja v
svojih solnčnih laboratorijih in daje
ljudem gotova v roke, mnogo ugodnejša
za organizem nego zdravila, sestavljena
na kemični način.
Zato se tudi ne čudimo zelo razširjc-
ni uporabi. naravnega proizvoda kinina
pri pobijanju hripe. Predvsem učinku-
je, če jemljemo potrebno dozo (0.2 gra-
ma dnevno), neverjetno zanesljivo kot
zaščitno sredstvo. Kinin ima vse pogo-
je, ki jih zahtevamo od pravega na-
rodnega zdravila. Učinkuje brez kakrš'
negakoli škodljivega postranskega učin'
ka, vsakomur je pristopen brez poseb-
rega zdravniškega navodila, je.mlje se
lahko, obenem pa je neverjetno poceni.
Da jc učinek kinina sposoben, da za-
tre hripo, so dokazali številni poizkusi
zdravniških  kapacitet.     To    potrjujejo
tudi številne  publikacije  v  znanih me-
dic in skin   časopisih.   Učinek   kinina    za
pobijanje mrzlice je že davno storil pre- '
potrebno delo v tropskih krajih,    kjer \
dajejo kinin  za pobijanje povzročitelja
tropske mrzlice  (malarije).    Na    sličen
nai-in učinkuje to zdravilno in zaščitno
sredstvo tudi na bacile hripe s tern, da
jih uničuje v telesu samem. Da bi kinin
povoljiio deloval na organizem, ga je
vsekakor treba jemati v potrebni ko-
ličini.
Kinin je nezamenljivo narodno zdra-
vilo in zares zasluži, da se z njim se-
znanijo narodne mase, da se preprečijo
volike izgube narodnih sil in narodnega
imetja.
fz naših kraiev
Volnik
v Cesta Vojnik — Šmartiio. V nekam
ljubljanskem dnevniku smo te dni čitali,
da bo lotos dograjena cesta iz Vojnika
v Smartno. Prav je tako in čas je že
tudi, saj je delo na tej cesti od 1. 1935.
dalje pravzaprav počivalo in ni moglo
preko Brezove, do kodcr smo prišli že
spomladi leta 1935. Dela na tej cesti so
se vršila s tako polževo hitrostjo, da
smo poprej v enem mesecu napravili
več nego sedaj v treh letih. Zato pa
razni naši voditeljčki odlagajo v časo-
pisje surove in neresnične vesti in ža-
lijo vse one, ki si upajo še mislili s
svojo glavo.
v Pojdi k Macku delat! Iz Skofje vasi
nam poročajo, da so delavci, ki delajo
na cesti,. z lopatami in krampi pognali
od dela svojega tovariša, ker je gla-
soval za listo dr. Mačka. Več bo ob
pravem času vedel povedati nadzornik
dela. O vožnji kamenja za Mačka pa bo
znal tudi še ob pravem času pričati g.
Lubej in pojasniti, kako je odslovil ne-
kega poscstnika iz Trnovelj. Vse pride
prav, cc ne prcj, pa tedaj, ko borno do
dna razčistili, kako sc je pri nas delaio
v letu 1938. Zanesitc se, da bo sodba
pravičrai po zasluženju!
Tehmie
t Drzen viom. V noči na četrtek so
neznani vlomilci vlomili v mesnico me-
sarskega mojstra g. Sikoška na Tehar-
ju. S silo so odstranili mrežo na oknu,
zlezli v mesnico ter odnesli iz nje za
2.000 din mesa in klobas. Orožništvo je
takoj uvedlo obširno poizvedovanje, da
čimprej izsledi vlomilce.
Žalec
ž Občni zbor Jadranske straže v
Zalcu. V nedeljo 5. t. m. je bil šesti
redni občni zbor našega ogranka. Bil je
zelo dobro obiskan. Prišli so tudi mno-
gi člani iz drugih krajev Savinjske do-
line. Na občnem zboru je predaval g.
L. Bizjak o 20-letnici osvoboditve naše-
ga morja. Z zadovoljstvom so vzeli
zborovalci na znanje poročila funkcio-
narjev, ki so prvič po dolgih letih
ugodna za naš pokret. Navzoče članstvo
jc izvolilo doscdanji odbor, da vodi tudi
letos društven« posle. Upravni odbor je
sestavljen takole: predsednik g. R. Go-
dicl, njegov namestnik g. mag. pharcn.
Bono Karčič, blagajnik g. Edo Birsa,
tajnik g. Stane Kodrič; v odboru so se
gdč. J. Bavdkova iz Petrovč ter gg. I.
Bernik iz Zabukovcc, Božiček iz Griž,
Pečar iz Petrovč, M. Požar in I. Srebot-
njak iz St. Petra v Sav. dol., K. Saunik
iz Liboj in Pivc, Praprolnik in R. Seni-
ca iz Žalca. V nadzornem odboru so gg.
dr. M. Herman kot predsednik ter 1.
Rebolj iz St. Petra in I. Urbaaek iz Pe-
trovč kot člana.
Iv. Peter v tav. dol.
št Pustni karneval, ki se bo pričel na
pustno nedeljo 19. t. m. ob 20. v Sokol-
skem domu, bo gotovo privlačen za do-
bre ma^ke, saj so nagrade, namenjone
trem najboljšim rnaskam, res dragocene
in posrečeno izbrane. Gostom bo nc-
umorno igral salonski orkester, bife pa
bo dobro založen z izbrano kapljico ir-
dobrimi jedili. Kdor si želi nekaj ur
dobre in cenene zabave, naj ne zamudi.
Gomli grad
Zborovanje kwoskih
teonev
Koroski borci so imeli v nedeljo 29.
januarja v Majcenovičevi gostüni v
Radmirju svoj III. redni lelni obeni
zbor. Za zbor je vladalo med članstvom
toliko zanimanja, da se je od 223 čla-
nov zbora udeležilo skoraj 200. Vsi
proitori v Majcenovičevi    gostilni    so
bili prenapolnjeni, tako da so morali ne-
kateri udeleženci stati celo zunaj na
hodniku.
Predsednik dr. E. Mejak, se je v za-
četku spomnil v lanski poslovni dobi
umrlega zvestega tovariša Martina Re-
mica iz Smartnega ob Dreti in umrlega
zaslužnega predsednika sosedne tovari-
ske organizacije v Slovenjgradcu tov.
Josipa Druškoviča. Celokupno članstvo
jo počastilo  spomin  obeh  tovarišev.
Predsednik je nato podal obširno in
pregledno poročilo o delovanju organi-
zacije, ki ima v gornjegrajskem srezu
v večjih krajih še posebej 8 poverjeni-
štev irv to na Ljubnem z 61, Rečici s 40,
v Mozirju z 29, v Lučah s 24, v Bočni,
Solčavi, Smartnem ob Dreti in Smart-
nem ob Paki s po 12 člani, v Gornjem
gradu pa je organiziranih 21 tovarisev;
v tern kraju ni potrebno posebno po-
verjeništvo.
Delo v srezu je v nekaterih krajih,
tako zlasti v okolišu Ljubnega in Re-
čice, zaradi raztresenosti članstva po
hribih tja do naše državne meje izred-
no težavno. Vendar so vsi odborniki in
vsi poverjeniki vestno in hitro izpol-
njcvali naloženi jim naloge, tako da ni
bilo zastanka v društvenem poslovanju.
Lani je bilo v raznih krajih 6 sestan-
kov, ki so se jih udeležili tovariši vedno
skoraj polnoštevilno. O?ganizacija se je
udeležila vseh važnih sej in zborov v
Ljubljani in nekaterih organizacijskih
manifestacij, tako v Ljubljani, Kamni-
ku in Slovenjgradcu. Na žalost vsega
članstva je odpadla velika proslava, ki
jo bila predvidena v avgustu v Maribo-
ru. Upanje je, da bo taka proslava,
morda v manjšem obsegu, vendarle lah-
ko mogoča v letošnjem letu, zlasti ker
se bliža 20-letnica zasedbe Celovca in
pohoda na našo Gospo sveto.
Obširno je predsednik dr. E. Mejak
obrazložil članstvu stanje dobrovolj-
stva in ostalih zahtev, ki jih je Zveza
logionarjev na merodajnih in najvišjih
mestih predložila v lanski jeseni. Priča-
kujemo, da bo ta važna in tako pereSa
i-adeva v letošnji pomladi končnoveljav-
no in ugodno rešena v korist borcev iz
let 1918—1920. Upanje je, da bo na-
rodna, skupščina že v teku poletnega
zasedanja sprejela zakon odnosno ured-
bo o priznanju dobrovoljstva in drugih
ugodnosti vsem borcem za našo severo-
zapadno državno mejo.
Predlog, da se vsi borci udeležijo le-
tos v aprilu ali rnaju romanja na Ople-
nac, kjer bodo na grob blagopokojnega
Viteškega kralja Zedinitelja postavili
žaro, so vsi udeleženci sprejcli z veli-
kim odobravanjem. Pričakujemo, da bo
ob potnih stroških, zagotovljenih z me-
lodajne strani le s 50 din, udeležba
častna. Nameravano je v Beogradu ob
tej priliki veliko manifestacijako zbo-
rovanje vseh legionarjev.
Krajevna organizacija bo tudi izvedla
svojo posebno proslavo in sicer prosla-
vo 20-letnice pohoda Celjske legije na
mejo in na Koroško. Ta proslava naj
bi bila letos poleti na Ljubnem v več-
jem obsegu. Na to proslavo bodo vab-
lieni tudi v raznih krajih naše države
raztrcseni bivši celjski legionarji, ki so
clanes na odličnih položajih in ki so
bili leta 1919. še srednješolci odnosiio
visokošolci. Pri proslavi bo sodelovala
znana domača ljubenska godba v na-
rodnih . nošah pod vodstvom g. Ante
Tevža. Cisti dob?ček te prireditve je
namonjen za podporo najrevnejšim čla-
nom organizacije. Ze danes opozarjamo
na to proslavo domačine in tudi tujce,
ki si bodo lahko ob tej priliki ogledali
prelep kotiček naše Zgornjesavinjske
doline in preživeli nckaj lepih uric med
veselimi  in  prijaznimi Ljubenci.
Po poročilih in živahni debati je bila
skoraj v celoti izvoljena dosedanja
uprava s predsednikom dr. Ervinom
Mejakom. Določeni so bili tudi doseda-
nji  poverjeniki.
Štov. • 8.
»NOVA DOBA« — 17. O. 1930
Stran   5
Mozirie
m Ciornjesavinjska dolina bo vendarle
elektrificirattit': Mnogo črnila je bilo že
razlitega zaradi tega važnega vpraša-
nja. Že skoraj celo desetletje se je pp-
tegovala naša dolina za napeljavo ve-
lenjske elektrike, bilo je sklicanih mno-
go anket, ali žito je le počasi zorelo.
Stevilni tihi in glasni nasprotniki elek-
trifikacije so sedaj bitko izgubili. Na
nedavno sklicanem sestanku v Nazar-
jih, na katerem je bil navzoč tudi svet-
nik g. Rueh iz Ljubljane, je bilo načelno
aklenjeno, da se bo končno le pristopilo
k eiektrifikaciji naše doline. Po Savinj-
ski üolini bo potegnjen daljnovod do
Ljubnega, po Zadrečki dolini pa do No-
ve Stifte. Vse prizadete občine so že
vnesle v ä>||YL proračune nan je odpada-
joče znes^'ö katerimi pa samo jamči-
jo za na jet je dolgoročnega amortizacij-
skega posojila, ki ga bodo dejansko
vraCäli ödjemalci toka. Dela se bodo
pričela že spomladi. Elektrificirana Gor-
njesavirifcka dolina bo v še večji meri
privlačna za tujce, ki jih prihaja k nam
vedno več.
m Mozirsko »olsko poslopje Že davno
nfe Ttistreza več. Sola, ki ima 6 temeljnih
razredov in 1 vzporednico, razpolaga
le 8 štirimi učilnicami, manjkajo pa
tudi učlteljska stanovanja. Da bi se
pereČe vprašanje čim prej rešilo, je
sresko načelstvo v Gornjem gradu raz-
pisalö za; 31. januarja komisijski ogled
Sole. Komišija je po vsestranskem raz-
motrivahjü šklenila, da se iz sedanjega
upraviteljevega stanovanja zgradita dve
ufcilnici, zä šolskega upravitelja in uči-
teljstvo pa se zgradi nova stanovanjska
hiša v neposredni bližini šolskega po-
slopja. Zelimo, da bi krajevni šolski
ödbor činiprej pristopil k realizaciji na-
črta.
m Tradiclonalna sokolska maškarada
na Svečnico je uspela nad vse pričako-
vanje. V sijajno dekorirani veliki dvo-
rani Sokolskegä" döma je bilo toliko
živl jenja,! kakör ga v Mozirju že dolgo
nismo videli. Navzlic teimi, da je bil
v veselične naraene tokrat vključen tudi
obsežni oder, je moralo mnogo gostov
zaradi pomanjkanm prostorov oditi do-
mov. Iz Celja, Braslovč, s Polzele, iz
Soätanja, Gornjega grada, z Ljubnega,
Rečice in predvsem iz Mozirja se je
zbralo blizu 100 najoriginalnejših mask.
Ob zvokih priznanega Jonny jazza iz
Celja je potekla predpustna noč tako,
kakor je bilo pričakovati: gostje in pri-
reditelji so priäli na svoi račun.- Res,
tradicionalna sokolska maškarada je iz
leta v leto lepša in privlačnejša!
Slovenigradec
Sokohko delo
V sredo-"8. t. m. je bila v veliki dvo-
rani Sokolskega doma v Slovenjgradcu
letna skupščina slovenjegraškega So-
kolskegä društva, ki ji je prisostvovalo
nad 100 pripadnikov. Vodil jo je
požrtvovalni starešina br. Ivan Rojnik,
ki je po lepem pozdravnem nagovoru
pozval vse prisotno članstvo, da odda
svoj prvi pozdrav svojemu prvemu sta-
reSini Nj. Vel. kralju Petru II. Navdu-
šeni klici »Zdravo!« so manifestirali
ljubezen našega obmejnega sokolstva
do  mladega  vladarja.
Po prečitanju poslanice SKJ je po-
dal br. starešina Ivan Rojnik pregled
lanskega delovanja. Poudaril je, da je j
danes bolj kot kdaj koli potrebno, da \
se Sokoli tie odtegujemo delu, ampak
vsi bratsko' sodelujemo za uspešno do-
sego naših ciljev. Tudi lani niso pre-
nehali ogabni napadi na sokolstvo
Dobro se zavedamo, da edino poštenost
in pravica vodita do končne zmage. Za-
to strnimo svoie vrste in imejmo ved-
no pred očmi, da zahteva vsak boj
žrtve in da brez žrtev ni zmage. Poro-
čilo br. starešine je bilo sprejeto z ve-
likim navdušenjem. Tajnik br. Cilenšek
je poročal, da je imelo druStvo 12 red-
nih sej in pr'ejelo 218, odposlalo pa
154 dopisov. Iz poročila br. gospodarja
in knjigovodje posnemamo, da znaša
sedaj društveno čisto premoženje 660
tisoč 827.25 din. Načelnik br. Wresou-
nigg je poročal o delu, ki ga je opravil
prednjaški zbor. Letos nas pa čaka za
proelavo 20-letnice obstoja druätva
organizacija okrožnega zleta, ki bo
zdruien z razvitjem naraščajskega in
članskega prapöra. Prosvetar br. Mrov-
lje je poröcäl, da je drustvo priredilo
prosvetno solo in več predavanj ter
vzorno vodilo svojo javno knjižnico, ki
šteje 1641 knjig. Matrikar br. Cajnko
je poročal o porastu članstva v pretek-
lem letu. Število članstva se je zvišalo
za 22 pripadnikov. Društvo ima sedaj
305 pripadnikov. Zelo marljiv je bil
tudi prireditveni odsek z referentom br.
Karlom Rojnikom na čelu. Cisti dobiček
vseh prireditev znaša 19.761.25 din.
Za narodno obrambni odsek in Petrovo
sokolsko petletko ^e poročal br. Ger-
movšek. Sledila so ostala poročila, ki so j
bila vsa soglasno in z navdušenjem spre-
jeta. Na predlog nadzornega odbora je J
prejel odbor razrešnico.                          '
V imenu mariborske sokolske župe je
nato z vzpodbudnimi besedami pozdravil |
skupščino župni delegat br. Mohorko i'z
Maribora, cigar izvajanja so vzbudila !
val navdušenja. Pri volitvah so bili nato
soglasno izvoljeni: za starešino br. Ivan
Rojnik, pa podstarešino br. dr. J. Smid,
za tajnika br. Karel Kokol, za prosve-
tarja br. Slavko Mrovlje, za načelnika
br. Karel Prusch, za načelnico s. Mara
Fritz in ostali člani uprave.
Po kratki debati je br. starešina za-
ključil lepo uspelo skupščino, nakar so
vsi udeleženci stoje zapeli himno »Hej
Slovani!« Letošnja skupščina je ponov-
no dokazala veliko in uspešno delo na-
šega obmejnega sokolstva, ki tudi v
težkih časih ne klone, ampak stoji bud-
no na straži na naši severni meji.
tlovenjegraški koroški borci
so zborovali
Dne 5. t. m. so se tretjic zbrali slo-
venjegraški koroški borci, da podajo
letni obračun svojega delovanja. Nad
dvesto koroških borcev iz Slovenjgradca
in bližnje okolice je napolnilo obširne
prostore Narodnega doma.
Predsednik g. Anton Debelak je
pozdravil vse navzoče borce in delegate
glavnega odbora g. Mohorja iz Ljublja-
ne. Nato se je spomnil prerano umrle-
ga ustanovitelja in prvega predsednika
slovenjegraške Legije koroških borcev
g. Josipa Druškoviča, čigar spomin so
navzoči borci počastili s trikratnim
»Slava!«.
Iz poročila tajnika g. Krpača posne-
mamo, da se je število članstva lani
zvišalo od 55 na 243; to je vsekakor
ogromen napredek. Bilo je 9 sej, 1 clan-
ski sestanek in 1 tabor na Uršlji gori.
Tudi v pret'eklem letu si je odbor pri-
zadeva! preskrbeti svojim brezposelnim
članom službe in to predvsem v držav-
nih rudnikih, vendar je naletel na glu-
ha ušesa in na nerazumevanje za po-
trebe naših borcev. Prejel je mnogo ne-
gativnih in sramotnih odgovorov in> to
baš od podjetij, kjer ima jo glavno be-
sedo tujerodci. Zato je nujna potreba,
da se končno že preneha s protežira-
njem tujerodcev, ki so naši nasprotni-
ki, in se preskrbi kruh našim dobro-
voljcem, ki so za našo državo krvaveli
na bojnih poljanah.
Blagajniško poročilo je podal g. Ju-
van. V preteklem letu je bilo 6.613 din
dohodkov in 5.427.25 din izdatkov. Pre-
bitek znaša torej 1.185.75 din.
Vsa poročila je občni zbor sprejel so-
glasno in podelil odboru razrešnico. V
imenu glavnega odbora je pozdravil
obeni zbor g. Mohor iz Ljubljane. Ome-
nil je, da bo letos prevzela legionarski
pokret od Zagrebčanov Zveza Maistro-
vih borcev, kar je za nas največie važ-
nosti in nam jamči, da se bo vprašanje
priznanja dobrovoljstva koroškim bor-
cem končno premaknilo z mrtve točke.
Izvoljen je bil naslednji odbor: pred-
sednik dr. Makso Pohar, podpredsednik
Lojze Smid, tajnik Ivan Krpač, blagaj-
nik Fortunat Juvan, odborniki Franc
Kuhar, Ignac Kamenik, Janko ZupančiČ,
Franjo Cajnko, Ivan Stangl in Anton De-
belak. V nadzorni odbor so bili izvoljeni
Alojz Jaš, Anton Rogina in Alojzij
Krajnc.
Novi predsednik g. dr. Pohar se je
zahvalil za izkazano mu zaupanje in
podal zanimiv referat o svojem delo-
vanju na koroških bojnih poljanah.
j Pri slučajnostih je tajnik opozoril
članstvo na velik tabor, ki bo letos po-
novno na Uršlji gori. Ob tej priliki bo
postävljen 5 metrov velik železen križ
s spominsko ploščo v spomin padlih ko-
roških borcev. Aprila pa bodo naši ko-
roški borci ponesli žaro z našo domačo
zemljo na Oplenac.
Po kratki debati je predsednik g. dr.
Maks Pohar z vzpodbudnim    govorom
zaključil izredno dobro uspeli občni
zbor, ki je ponovno manifestiral moc
našega legionarskega pokreta.
Laško
1 »Efektna loterija« — pravilno: lo-
terija Prosvetnega društva v   Laškem.
Glavni dobitek je avto, ki ga pridno raz-
kazujeta na vseh koncih in krajih, pa
menda tudi v drugih srezih gg. H. in D.,
glavna funkcionarja Prosvetnega druš-
tva. - Skoraj ni dneva, da ne bi avto
kam peljala na razkazovanje. Zal ne
vemo, kateri ima pravico sedeti za vo-
lanom na javnih cestah. Nadaljnje do-
bitke vidimo v izložbah nekaterih na-
prednih trgovin v Laškem, menda da
ne bo zamere. — Tako daleč je torej
prišlo. Hočejo graditi in se hvaliti ter
kazati na svoje vrste, za firmo jim pa
pride prav beseda »efekt«, samo da se
pokrijejo oči napredne javnosti in onih,
ki so že spoznali njihovo jalovo vlogo,
in da si na ta način zgrade za preosta-
le maloštevilne pristaše tako zvani
»prosvetni dom«. Ali se to lahko sma-
tra za varan je javnosti ali ne ? —• Pri
vsem tern ugotavljamo, da že imamo v
Laškem ponosen prosvetni dom — So-
kolski dom, v katerem se gojijo vse
najlepše in tudi Bogu dopadljive člo-
veške lastnosti z moralnega, etičnega,
kulturnega in telcsno vzgojnega področ-
ja. Razveseljivo je, da vidimo v njem
čedalje več kmečkega naraščaja. Starši
pač spoznavajo, da je Sokolski dom res
pravi hram, ki daje mladini zdra-
vo duševno hrano in kleše njene zna-
čaje ter jo usposablja za vse napore da-
našnjega razdrapanega življenja. Spoz-
nali so tudi, da vse sokolsko delovanje
tudi dopolnjuje pravo versko vzgojo in
da so vse klevete, ki jih skupinica ljudi,
živečih na račun ubogega, njej podreje-
I nega ljudstva, raznaša — nemoralne in
nasprotujoče pravim verskim smotrom.
Slej ko prej bo ljudstvo samo zavrnilo
tendenciozno vzgojo in metode, ki vkle-
ščajo duše ter ustvarjajo prepade med
mestom in deželo, med sloji in1 stanovi.
1 Regulacijski načrt. Kakor je objav-
ljeno z razglasi v »Juirux in »Sloven-
cu«, bo od 1. marca dalje na obSini
razgrnjen regulacijski načrt za naše
mesto s pripadajočim pravilnikom. Raz-
glasa sta v protislovju, ker predvideva
eden dvomesečni, drugi pa trimesecni
rok za razgrnitev in ugovore. Stvar je
za Laško tako velikega pomena, da bi
bilo vsekakor na mestu dati interesen-
tom ali vsaj skupinam na razpolago po
en izvod načrta in pravilnika, da ga
lahko preštudirajo. Zato predlagamo ob-
čini, da bi dala razmnožiti načrte in
pravilnik.
1 V prihodnji številki bomo objavili
občinski proračun za 1. 1939-40., če ne
bo xaprck.
1 Sokolska mašltarada bo na pustno
soboto  zvečcr  v   Sokolskem    domu     v
okrašeni veliki dvorani pod geslom »Noc
v Yokohami«.   (Hrastnieani imajo    isti
! večer  »Noč    v    Sanghaju«.)     Skupine
mask  se  zbirajo  in  pripravljajo,   tako
da bomo doziveli mnogo veselih prese-
nečenj. Zato pa Laščani v soboto vsi v
Sokolski dom, saj se nam obetaio lepši
časi. Le nobenega strahu! ¦— V nedeljo
| popoldne pripravljajo naše narodne da-
:  me   običajno   mladinsko  maškarado    v
|  Sokolskem  domu.  Starši,  pustite  otro-
| ke k nam, ne bo Vam žal, kajti pri nas
so dobro varovani.
1 Veselo godovanje. Na Svečnico zve-
čer je bil v mlinu pri C. prav praznik
in praznično razpoloženje. Domača hčer-
ka, ki uraduje pri našem sreskem cest-
nem odboru, je praznovala god in pova-
bila na slavje poleg našega kaplana še
načelnika cestnega odbora in banovin-
i skega svetnika g. Ivana Dežjelaka ter
j njegovega brata Martina in soproga
tajnice cestnega odbora g. Hrastelja.
Sestava družbe je jamčila za vesel po-
tek večera, ki se je raztegnil zelo pozno
v noč.
1 Mestna godba bo priredila na pustnd
torek v Sokolskem domu zaključno
pustno rajanje ter vabi cenj. občinstvo
in maske, da poLnoštevilno obiščejo to
veselo prireditev.
i 1 Izreden lovski uspeh so imeli v po-
nedeljek 13. t. m. jurkloštrski lovci.
Pazniki so zasledili divje svinje, nakar
se je 9 domačih lovcev in nekaj gonja-
čev podalo za njimi proti Sv. Trojici.
Obkolili so divje svinje v malern gozd-
nem nasadu v Tajni in kmalu so gonja-
či pognali dve svinji iz nasada. Lovski
čuvaj Pajk je ustrelil eno svinjo, drugo
pa upokojeni gozdar in gostilničar g.
Pfeferer. Se enkrat so poslali gonjače
v goščavo in zopet so spravili iz nje tri
svinje. Eno izmed teh je ustrelil gozdar
Wödinger, drugo pa lovski paznik
Ocvirk, ko so bile defilirale mimo g.
Marguča, ki je večkrat streljal po njih
in jih tudi obstrelil. Ena izmed obstre-
ljenih živali je naskočila g. Falterja ml.,
ta pa je pogodil žival še z nekaj ßtreli
in jo nato še zabodel z nožem. Tako
so obležale štiri svinje in sicer sami
lanski mladiči »pruleki« od 50 do 60
kg. Temu pogonu je sledil vesel zadnji
pogon, veliko jezo pa kuhajo laški lovci,
ki hodijo tolikokrat zaman v Jurklošter
na divje prašiče. Jurkloštrčani se hva-
lijo, da bodo dva prašiča predelali v
klobase, dva pa poslali proč, z nagrado
1.200 din pa si bodo olepšali zadnje dni
letošnjega predpusta.                          "
1 Vlom. Pretekli teden so se v Laškem
zopet pojavili vlomilci. Ponoči so vdrli
skozi okno v Frecetovo gostilno. V gor
stilni so odprli biljard, v katerem so na-
šli okrog 60 din in jih pobrali. Prilastili
so si tudi suknjo advokata g. dr. F.
in jo odnesli. Domnevajo, da je vlom
povzročil neki moški, ki se je tiste dni
klatil po Laškem. Ko je bilo opravljeno
to delo v gostilni Frece, so se vlomilci
zglasili še v gostilni ge. Rozinove ter
tudi tarn vlomili in odnesli več stvari.
Orožniki pridno zasledujejo storilce.
1 Arijo »CASTA DIVA« še danes
smatrajo za najlepšo delo slavnega kom-
ponista Vincenza Bellinija. Kako je na-
stala, kdo mu je dal inspiracijo za njo,
boste videli v kinu Laško v petek 17.
t. m. ob 20.30 in v nedeljo 19. t. m. ob
16.30 in 20.30. Oglejte si najlepše Belli-
nijevo delo v velefilmu »Božanstvena
žena«. V glavni vlogi slavna Marta
Eggerth. Predigre.
Sv. Krištof
i Poroke. Preteklo nedeljo se je poro-
čil g. Ivan Ulaga, kanclist v Hudi jami,
z gdč. Zup.ančevo iz Debra, Gosp. Ulagi,
ki je zvest naš somišljenik in vrl član
Sokola, kakor tudi njegovi nevesti
iskreno čestitamo! V nedeljo se je po-
ročila gdč. Angela Slugova iz Sevc pri
Rimskih toplicah s posestnikom in mli-
narjem g. Antonom Slugo iz Lokavca.
Nevesta je hčerka bivšega vecletnega
krištofskega župana. Narodnemu paru
iskreno čestitamo! — Istega dne se je
poročila gdč.- M. Hafnerjeva v Rečici
s posestnikovim sinom Mačkom z Reke
Te poroke se je udeležilo več odličnikov,
saj je g. Maček znan od zadnjih volitev
^ot priden agitator za kandidata g. G.,
ki ga je zapustil šele na dan volitev,
ko se 5e spremenil v nasprotnega agi-
tator ja. Obilo sreče!
i Od Sv. Jcdcrti. Prav čudne stvari se
širijo po naši sari in raznašajo slavo
odličnega funkcionarja v izvestnih
vzgojnih društvih pri Sv. Jederti. Pripo-
veduje se, kako je spremljal neko mla-
doletno punčko od telovadbe in ji storil
silo. Gosp. župnik je moral poseči vmes,
seveda šele pozneje, ko se je že dejanje
zgodilo, in so možakarja izključili iz
one organizacije. Ce se spominjamo
župnikovega novoletnega poziva in na-
sveta, kam naj pošilmmo otroke v vzgo-
jo, se nas loteva žalost, ker vidimo,
kako malo g. župnik pozna društva in
njih življenje. Mnenja smo, da je sedaj
konec vlogi, ki jo je gori omenjeni
mož igral v našem lokalnem javnem
življenju.
Hrastnik
h »Noč v Šanghaju«. Rudniški na-
meščenci bodo priredili na predpustno
soboto 18. t. m. ob 20. v okusno deko-
rirani dvorani Sokolskegä doma plesno
prireditev pod geslom: »Noč v Sang-
haju«. Dostop dovoljen le proti vabilu!
Kdor bi pomotoma ne dobil vabila, naj
ga reklamira pri g. Farčniku. Maske so
v smislu naslova prireditve dobro došle.
h Prvi praznovalni dan pri rudniku
13. februar. V soboto 11. t. m. ;e bilo
razglašeno rudarskemu delavstvu, da se
bo v ponedeljek praznovalo. Delavstvo
je vzelo ta razglas na znanje z mešanimi
občutki, zlasti ker je bil razglas izdan
tako nenadoma., Mnogo o tem razprav-
lja, saj še posledice komaj minule krize
niso izbrisane, kar vedo najbolj naäi
trgovci in obrtniki. Ceprav je prvi dan
praznovanja padel na nesrečno številko
Stran 6
»NOVA DOBA« — 17. II. 1939
Stov. 8.
13, upamo, da vondar ne bo hujših po-
sledic. To bo pa itak pokazala že bližnja
bodočnost.
h Gozd je gorel. V soboto proti ve-
čeru je glas rudniške sirene naznanil
požar. Gorel je gozd na zahodni strani
Zebljevega hriba, ki je last Trboveljske
premogokopne družbe. Vse tri gasilske
čete so z motorkami pohitele na kraj
požara. Medtem pa so bili že rudniški
delavci sami udušili požar. Ogenj so
baje zanetili otroci.
h K predpustnim priralitvam. Plesni
venček, ki ga je priredil Sokol v dvo-
rani svojega doma, 1e bil izredno do-
bro obiskan. Prireditev je potekla v
najlepšem razpoloženju in je princsla
prirediteljem lep moralen in gmoten
uspeh. Prvo nagrado je prejela gdč.
Silva Oberaunerjeva. — Rudniški na-
meščenci se prav pridno pripravljajo na
svojo predpustno prireditev. Izgleda,
da bo ta prireditev prekašala vse dose-
danje, kar kažejo že priprave za de-
koracijo dvorane. — Na pustni dan ob
20. bo priredil Sokol maškarado v svoji
dvorani. Dekoracija dvorane ostane
ista, kakor pri prireditvi rudniških na-
meščencev.
h čemu izjema pri ceni mesa? Pred
kratkim smo porocali, da je sresko na-
čelstvo v Laškem izdalo nalog vsem
mesarjem v srezu, da pocenijo govedino
od 12 na 10 din. Vsi mesarji v laškem
srezu so pocenili meso, samo v Hrast-
niku tega še niso storili. Vsi javni na-
meščenci in rudarji prosijo sresko na-
čelstvo, da bi poskrbelo, da se bo meso
pocenilo tudi pri nas, za kar so dani
vsi pogoji: cena goveje živine pri živi
teži je padla, konzum pa je večji kot
marsikje drugod. Zato je skrajni čas,
da se meso poceni tudi pri nas.
Dol pri Htastniku
o Kamen spolikc. Da se razni goree-
neži ob vsaki priliki spotaknejo ob so-
kolski znak, je znana stvar. To se godi
drugod, čemu se ne bi še pri nas. Saj
imamo tudi mi pravico, da se od časa
do časa kam zaletimo, če nas pa zaradi
tega potem glava boli, je to naša stvar,
ki nikogar nič ne briga. Tako se je ne-
davno zgodilo, da se je neki velik go-
spod (gotovo preko 1.80 m) slučajno
zaletel v sokolski znak manjšega go-
spoda (samo 1.60 m) in ugotovil, da bi
se gumbnici mnogo bolj prilegal »žitn-i
klas« nego sokolski znak. Seveda, vsak
berač svojo malho hvali. Na nesrečo pa
naša zemlja ni tako mastna, kakor jo
imajo Butalci, zato tudi ne more vsaka
reč tako uspevati, kakor bi si ta ali
oni želel. Naš kraj pridela premalo žita,
da bi se vsi postavljali pred svetom z
»žitnim klasom«. Zato naj se tudi veliki
gospod umiri in potolaži, če vidi kje kaj
takega, kar mu ni prav pri srcu. Saj se
tudi ne bo nihče drznil, da bi njemu
skušal dopovedovati, naj skrije zname-
nje svoje poljedelske pripadnosti, če-
prav takega znamenja ne zasluži, ker se
sam premalo bavi s kmetijstvom.
o Gradbeno gibanje. Stara znana
Hrastelova hiša sredi vasi je vzela ko-
nec. Vsakdo, ki je prišel odnosno se pri-
peljal s hrastniške strani, je skoraj
butnil ob njen zid, kajti stala je na naj-
hujšem ovinku nasproti cerkve. Njen
laatnik g. Franc Straus jo je prodal tu-
kajšnjemu trgovcu g. Ivanu Lazniku, ki
jo je takoj podrl, za kar je bil že skraj-
ni cas. V okvir naše lepe vasi prav go-
tovo ni več spadala. G. Laznik namera-
va na tern prostoru zgraditi svoje tr-
govske lokale, na vrtu poleg pa bo g.
Straus postavil mesnico. Stvar je tre-
ba vsekakor pozdraviti, kajti središče
vasi bo dobilo novo in lepše lice. — Na
robu vasi ob potoku namerava postaviti
g. Jakob Hauptman moderno žago.
Gradnjo namerava pričeti že kmalu. Ta-
ko se naša vas lepo razvija in krepko
napreduje. ¦— Baje je že gotovo, da bo-
do gradili novo cesto, ki bo omilila kla-
nec, ki je nad pokopališčem precej hud
in se hkrati izognila ovirrkov, ki jih
sedanja cesta dela skozi vas. Trasa nove
ceste pojde pod pokopališčem in čez
potok ter po južnem robu vasi. To bi
bilo vse lepo in prav, vsaj ne bomo po-
leti več požirali prahu, kakor smo ga
doslej. Načrt za to regulacijo je sicer
že dolgo napravljen, sedaj bo pa men-
da le prišlo do izvedbe.
2 sobno stanovanie
išče mirna stranka. Ponudbe na upravo Hsta
pod  »Mir«
Zidani most
z Zivi sta zgoreli. Pretekli teden sta
grabili dve gluhonemi sestri iz Loke pri
Zidanem mostu listje v gozdu. Zgodaj
zjutraj sta se napotili v gozd Radež, ki
spada pod župnijo Razbor. Nagrabili sta
listje in suhljad v kupe in jih ,zažgali.
Bili pa sta neprevidni in sta se preveč
približali ognju. Plamen ju je zajel in
vžgali sta se jima krili. V nekaj tre-
nutkih sta bili obe sestri v plamenih.
Ker si nista mogli pomagati in tudi ni
bilo nikogar v bližini, sta našli strašno
smrt v plamenih. Zogleneli trupli so po-
zneje našli domačini in prenesli na po-
kopališče, kjer so ju položili k zadnjemu
počitku.
z Udor cest. Cesta, ki vodi od Sv. Pe-
tra po pobočju Celovnika proti Loki,
se je, kakor znano, delno udrla v do-
lino. Kakor smo domnevali, so vpraša-
nje tega udora tudi rešili. Cesto so po
sredi ogradili, razširili pa na ta način,
da so delavci odstranili nekaj zemlje
s pobočja. Razumljivo je, da taka re-
site v na omen jenem mestu, kjer je svet
podvržen udorom, ne more biti trajna.
Tu bo pač treba v najkrajšem času
zgraditi prepotrebno betonsko škarpo
in to nad in pod cesto, sicer se utegne-
jo tu zgoditi večje nesreče.
z Pošta se ne dostavlja. V zadnjem
času se pošta ne dostavlja v selska bi-
vališča Spodnje in Zgornje Sirje, Briše
itd. Očividno primanjkuje zadostno šte-
vilo poštnih uslužbencev. Zato prosimo
poštno direkcijo v Ljubljani, da poskrbi
za odpravo tega nedostatka. Poštne po-
šiljke so se vedno ' dostavljale v ome-
njena zaselja, sedaj pa morajo železni-
čarji in kmetovalci sami po pošto. Upa-
mo, da bo vprašanje dostave poštnih
pošiljk rešeno v najkrajšem času.
z Davica v Loki pri Zidanem mosiu.
Pred kratkim se je pojavila pri nas da-
vica, ki se je lotila odraslih ljudi. V
celjski bolnici je podlegla 9. t. m. davici
18-letna cestarjeva hčerka Justina Gra-
dišnikova iz Loke. Tudi njeno 22-letno
sestro Matildo, ki je zbolela za davico,
so prepeljali v celjsko bolnico. Tudi Ju-
atina je 10. t. m. v bolnici umrla. Gra-
dišnikovo hišo v Loki so zaradi davice
kontumacirali.
z Na.ši ljudjo so odšli v Nemčijo. Pred
kratkim je odšlo iz naših krajev več
domačinov v Nemčijo. kjer so sedaj za-
posleni kot poljedelski ali industrijski
delavci. Največ jih je šlo iz Lokavca,
trije so šli iz Loke, pet pa iz Boštanja.
z Posavska podružnica SPD na Zida-
nem mostu bo imela svoj redni letni
občni zbor v nedeljo 26. t. m. ob 15.30
v gostilni Cimperšek v Sevnici. Odbor
SPD vljudno vabi članstvo, da se občne-
ga zbora polnoštevilno udeleži.
AH ste ie poravnali f
naroinino m
Vajenec
se  želi izučiti v kakršnikoli obrti,   najraje v
Celju. Ponudbe na upravolista pod »Vajenec«.
Akviziterje
za  mcsto  Celje iSče zavarovalnica  »Sava«.
Zglasiti se je treba: Piešernova l/II. v Celju.
Od semena
zavisi kakovost in višina pridelka.
Po zmernih cenah smo preskrbeli od domače   selekcijske   postaje      |§
oplemenieno seme iarega iečmena in ovsa   jj
Ravno tako smo nakupili našim  prilikam prilagodeno   seine   domače     Hl
detelie in lucerne  I!
ga očistili od predenice, nakar je preizkušeno na čistočo in kaljivost po do-    §§
ločilih norm o kontroli semena. Ravno tako moremo jameiti za prvovrstnost    j|§
travnih semen in njihovih mešanic, ker so ta semena pred uvo-    §1
zom bila analizirana. Razen tega imamo na zalogi razna druga semena.    B
Cene so razvidne v  posebnem  ceniku,   ki se na zahtevo dopošlje.    B
Nabava semena je zadeva zaupanja in zaradi tega se obračajte pri nabavi na    jjs
Kmetiisko družbo r. z. z o. z.
v Liubliani, mow ua 3
ali   na   njena   skladišča
v Cef/if, ffon/icafi. Mariboru, Novem mestu in BreiUah
Saviniska posoiilnica v Žalcu
REGISTR0VANAZADRUGA2NE0MEJEN0ZAVEZ0 -  USTANOVLJENA LETA 1881
Nudi popolno varnost za vloge na hranilne knjlžice in v tekočem računu ter jih obrestuje
najugodneje
HMELJARJII   Nalagajte   denar   pri   domačem   zavodu!
Račun Poštne hranilnlce St. 10.994                              Brzojavi: „Posojllnic«"                              Telefon St 2
BLAGAJNIŠKE   URE:   ob  delnvnikih  od  8.  do  12.   in  od 14   do 18.,  ob nedeljah od 9. do 11
NudimoVam
kot vodji ene izmed naših podružnic
odnosno samoprodaj za važno sve-
tovno rnnožinsko blago, ki jih bomo
ustanovili povsod, mesečno
mo?nost zaslužka 2500 do 3000 franken/
Lokal in kapital nista potrebna. Poklic
se lahko obdrži.
Ponudbe prosimo na naslov :
Firma Chemo - Export
Valkenburg - L. (Hoiandüa)
(Porto za inozemstvo)
Vino in sadievec
prvovrstno sortirano
od 60 litrov raprej
razpošilja .   Pcsestvo „Grič" pri Mariboru.
HIŠNICA
pridna in snažna, oziroma zakonski par brez
otro' , ki se ra ume na hišna in vrtna dela,
se sprejme proti plači in prostemu s^anovanju
v vilo. Naslov v upravi lista.
SEMENA
vrtna in poljska, sveža dobite pri  tv.
ffarol  Loibner,  Cef/e
..PRI    ZVONCU"
Telefon   $1.   12O
Dve trgovskl
stelaizi
se prodata poceni. Celje, Razlagova 8 a.
Štirisobno stanovanie
z  vsemi   pritiklinami v novi hiši v sredini
mesta,   zelo solnčno, se odda s 1. aprilom.
Poizve se v Razlagovi ul. 8 a/l, Celje.
Višii uradnik v p.
samostojen išče dvo aii  trisobno stanova-
nje, lepo solnčno s pritiklinami, s 1. aprilom.
Pismene ponudbe na upravo lista pod „To-
čen  60".
Prostorno stanovanie
4- sobno,   uporabno tudi za pisarniSke pro-
store, na najprometnejši  točki v  Celju,   se
oddas 1. marcem. Pismene punudbe na upra-
vo lista pod  »Center«
Franjo Dolžan - Celje
Za kresijo 4
Telefon    245
kleparstvo, vodovodne instalaciie
slrelovodne  naprave
Prevzema vsa v zgorai navedene stroke ipada|oLa dela in
popravila —  Cene zmerne — Pottrežba totnn in tolidna
Dalmatinska restavracüa
v Narodnem domu v Celiu
toči vsakovrstna pristna dalmatinska vina iz lastnih vinogradov ter
domača  štajerska   in   dolenjska   vina.         Domaia in
primorska kuhinja.
Vsafco sredo   in   petek  direktno   dobavljene sveie
ffiOfSffG Fibe*                      Za obilen obisk se vljudno priporoča
Sprelemajo se abonenti!                                 %m     BLAŽEVtČ
Celjskaposojilnicaddü Celju
¦ JE NAJSTAREJŠI NAR0DNI DENARNI ZAVOD V CELJU
Vse  hranilne
vloge, vlozene pri
CELJSKI POSOJILNTCT P- D, T CELJÜ
so varno nalozene,  se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini
Denar, naložen v domač denarni zavod, donaša koristi vsemu domačemu narodnemu gospodarstvu
NALAGAJTE
SVOJE PR1HRÄNKE   V
Celjski pOSOJilnici d.d. VCelju-Narodni dorn
CENTRALÄ: CELJE, NARODNI DOM
PODRU2NICI: MARIBOR, SoSTANJ
Urejuje in za konzorcij »Nove Dobe«  odgovarja Rado Pečiiik - Za Zvezno tiskarno v Celju Milan Cetina - Oba v Celju