4 .

Pravi

Marij ni služabnik

im  pcdhažaa®

iflfl

zlasti v prid

keršanski mladosti.

Spisal

Jožef Kerčon,

duhoven ljubljanske

7. dovoijeajem visokočastitljivega Ljubljanekega

I Ljafe^am, 1818 .

V zalogi in na prodaj pri M. Ničman-u.


c '.J

v.s;

i

n

Vl

/

lrk ol*irt (^6 a

ISTavadne molitve

Jutranje molitve.

A. Za navadne dnove.

Zbudivši se, reci:

V imenu Boga Očeta in Sina
in svetega Duha. Amen. O Bog, moj
Bog! s svitom vred čujem k tebi. Če-
šena bodi sveta Trojica zdaj in na ve-
komej! Amen.

(Ko pride čas vstati, ali ko te pokličejo, da vsta¬
neš , hitro vstani iz postelje ter reci:)

Glej tukej sim, ker si me pokli¬
cal, o Gospod! kaj hočeš, da naj sto¬
rim? Moje serce je perpravljeno, o
Bog! perpravljeno je moje serce za vse,
kar tebi dopade.

4

(Med tem, ko se oblačiš, misli na priči^očnost
Božjo in svojega angelja varha ter moli:)

Oblecimo orožje svetlobe; kakor
po dnevu pošteno hodimo. Obleci me,
Gospod! z oblačili zveličanja, in ogerni
me z obleko nedolžnosti. — Češena
Marija, Mati milosti, Mati usmiljenja,
varuj me sovražnika,’ in ob smertni
uri sprejmi me! — O angelj Božji, ki
varh si moj, mene tebi izročenega po
zgornji (nebeški) milosti dans razsvet¬
ljuj, varuj, vodi in vladaj. Amen.

(Med umivanjem zamoreš reci:)

Operi me čedalje bolj od moje
krivice; in očisti me od moje pregrehe.

(Oblečen in umit poklekni pred podobo križanega
Jezusa ali Marije Device, ter opravi zjutranje mo¬
litve, ki tnkaj nasledvajo:)

Počešenje.

O neskončni, večni Bog! verujem,
da si tukej pričujoč. Molim te z vso
ponižnostjo, hvalim in ljubim te iz
vsega serca, ker si vse časti, hvale in
ljubezni vreden.

5

Zahvala in sklep.

Zahvalim te, o moj predobrotljivi
Bog iz dna svojega serca za vse gnade,
ktere si mi do zdaj dodelil skoz vse
moje življenje, posebno zato, da si me
to noč tako očetovsko varoval, in si
mi dal, ta dan zopet doživeti. Da si
ti pa zato zahvaljujem, ga hočem le v
tvojo službo, v spolnovanje tvoje pre¬
svete volje obračati; hočem si priza¬
devati, da bom samega sebe zatajeval,
križ, ki ga mi boš naložil, voljno nosil,
in Jezusa Kristusa v krotkosti, poniž¬
nosti in gorečnosti za tvojo čast, v
ljubezni in čistosti posnemal. Posebno
se hočem na vso moč truditi, da tega
le greha . . ., v kterega sim pervsih
svojih sklepov do zdaj tolikrat padel,
dans ne storim. Daj, o Bog! da, kar
s teboj začnem, sveto in tebi dopad¬
ljivo končam.

Dober namen.

O predobrotljivi Bog! karkoli bom

6

dans delal, terpel ali hudega opustil,
hočem vse storiti tebi v čast in iz
ljubezni do tebe. In da ti bo vse
moje djanje, nehanje in terpljenje to¬
liko bolj dopadlo, ti darujem vse sto¬
pinje in pote, vse zdihljeje in solze,
vse bolečine in terpljenje tvojega edi-
norojenega Sina na zemlji, vse dobre
dela, zatajevanja in terpljenje vsili tvo¬
jih svetnikov. Ž njimi sklenem vsako
molitev, ki jo bom dans opravil, vse
dela, ki jih bom dans storil, vse ter¬
pljenje in vse težave, ki me dans ča¬
kajo , ter jih želim z ravno tistim na¬
menom sprejeti in preterpeti, s kakor-
šnim sta jih Jezus in Marija terpela.
Želim daljej vdeležiti se vsih sv. maš
in obhajil, ki se bodo dans opravljale;
vsacega blagoslova, ki ga bo cerkev
delila; vsih dobrih del, ki bodo dans
na vsem svetu storjene, vsih odpust¬
kov, ki se dans dele. In ta namen
želim tolikrat ponoviti, kolikorkrat bom

7

dans dihnil, ali kolikorkrat bo dans
moje serce udarilo.

Prošnja za Božjo pomoč.

To je moj sklep; pa ti, o moj
Bog! poznaš mojo slabost. Brez tvoje
gnade nič ne premorem. Dodeli mi jo,
o Gospod! po velikosti mojih potreb,
in pomagaj mi, da vse opustim, kar ti
prepoveš; da vse dobro storim, kar ti
od mene hočeš; da vse križe voljno
nosim, ktere mi boš ti naložil, in da
vse skušnjave srečno premagam.

molitev k materi Božji, k angelju varim
in k svojemu patronu.

O prečista Devica, Božja Porod¬
nica, moja Mati in Pomočnica! pod
tvojo pomoč pribežim in se prepustim
z otročjim zaupanjem tvojemu mater¬
nemu sercu. Bodi, o dobrotljiva Mati,
moje pribežališe v mojih potrebah, moja
tolažba v mojem terpljenji in moja
Besednica pri svojem Božjem Sinu zdaj

8

in vse dni mojega življenja, posebno
ob uri moje smerti.

Angelj nebeški, moj zvesti in do¬
brotljivi varh! ker me je milost Božja
tebi izročila, o razsvetljuj me, brani
me, vodi me, varuj me!

O veliki svetnik Božji, sv. I.,
kterega ime nevreden nosim, prosi za¬
me, da bom tebi enako Bogu na zemlji
sluzil in ga s teboj vred kdaj večno
v nebesih častil. Amen.

Pro.šiya za žive in mertve.

Moj Bog in Zveličar! daj svojo
gnado tudi vsim tistim, ktere si s svojo
presveto kervjo odrešil. Dodeli bolnim
poterpežljivost in polajšanje, potrebnim
in zapušenim tolažbo in pomoč, ubo¬
gim vsakdanji kruh za dušo in telo;
razsvetli nevedne, spreobemi grešnike;
krepčaj dobre, reši tiste, ki so v ne¬
varnosti, posebno daj vse dobro mojim
ljubim staršem, bratom in sestram,
mojim prijatlom in sovražnikom, in

9

vsim tistim, za ktere sim posebno
moliti dolžan; varuj svojo sveto kato¬
liško cerkev; daj dušam v vicah večni
mir in pokoj! in večna luč naj jim
sveti! Amen.

Angeljevo češenje.

1. Angelj Gospodov je oznanil
Marii, in je spočela od sv. Duha. Če-
šena si Marija! i. t. d.

2. Glej, dekla sim Gospodova,
zgodi se mi po tvoji besedi. Češena
si Marija! i. t. d.

3. In Beseda je meso postala,
in je med nami prebivala. Češena si
Marija! i. t. d.

Na koncu angeljevega češenja:

V. Prosi za nas sveta Božja Po¬
rodnica.

O. Da bomo vredni obljub Kri¬
stusovih.

Molimo.  Svojo milost, prosimo,
Gospod! v naše serca vlij, da, ko smo
po angeljevem oznanjenji včlovečenje

10

Kristusa, tvojega Sina, spoznali, po
njega terpljenji in križi častitljivo vsta¬
jenje dosežemo. Po ravno tem Kri¬
stusu, Gospodu našem. Amen. Oče
naš itd. Češena si Marija i. t. d.

Na konca angeljevega češenja se moli še ta molitev:

O Gospa moja! o Mati moja!
tebi se vsega darujem, in da se po-
terdim tebi vdanega, ti dans posvetim
svoje oči, svoje ušesa, svoje usta, svoje
serce, in popolnama vsega samega sebe.
Ker sim tedaj tvoj, o dobra Mati!
varuj me, brani me, kakor svojo lastno
reč in posestvo. Amen.

Pri vsaki skušnjavi pa zrfihni:

O Gospa moja! o Mati moja! va¬
ruj me, brani me, kakor svojo lastno
reč in posestvo.

Jezus, Marija in Jožef! vam da¬
rujem svoje serce in svojo dušo.

Jezus, Marija in Jožef! stojte mi
na strani ob moji zadnji uri.

11

Jezus, Marija in Jožef! z vami
želim v miru živeti in umreti.

Vsakikrat 300 dni odpustkov, kolikokrat se
pobožno to moli. Če si v Marijni družbi moli še
3 očenaše in češenasimarije, vero in česena bodi
Kraljica.

B. Jutranje molitve dan sv. obhajila.

O veliki, neskončno veliki in lju-
beznjivi Bog! k tebi povzdignem glo¬
boko ginjen svojega duha in svoje roke.
Oh, odpri moje ustnice, in položi mi
besede na jezik, da bom po otročje
hvalil tvojo očetovsko dobroto in tvojo
ljubezen, ktera me je do zdaj in po¬
sebno to noč varovala pred vso ne¬
srečo, in mi življenje ohranila ta dan,
po kterem sim tako dolgo z gorečimi
željami hrepenel. O Bog, moj nar
veči dobrotnik! tebi se zahvaljujem
za vse, karkoli sim in kar imam, tebi
se zahvaljujem za nepreštete gnade:
tvoji očetovski milosti se posebno za-

12

hvaljujem, da sim ta dan doživel, ko
me hočeš z neskončno dragim mesom
in kervjo svojega edinorojenega Sina
poživiti. Od kod hočem tedaj hesede
jemati, da bi ti svojo priserčno hva¬
ležnost spodobno razodeval? Toda ti
ne potrebuješ toliko besedi, ampak
veliko več serce, ki hvaležnost občuti;
in da v mojih persih nar bolj čista,
nar bolj priserčna hvaležnost dans kra¬
ljuje, to spoznaš ti, o Gospod, moj
Bog in moj Oče! ki človeške serca
preiskuješ, bolj kakor z besedami izreči
premorem.

O sveti in resnični Bog! vse terdno
verujem, kar si ti razodel. — O ne¬
skončno mogočni, dobrotljivi in zvesti
Bog! vse po otročje upam, kar si ti
obljubil. — O vse časti, hvale in lju¬
bezni vredni Bog! ljubim te čez vse,
in želim te zavoljo tebe samega lju¬
biti iz vsega serca, iz vse duše in iz
vse svoje moči. — O vsegavedni in
pravični Bog! bojim se te in tvoje

13

ojstre pravice. — 0 neskončno modri
Bog! tvoji presveti volji se popolnama
podveržem. — O neskončno dobrot¬
ljivi Bog! prosim te posebno dans za
vse, kar je za moje zveličanje dobro
in potrebno.

O močni in sveti Bog! tebi izro¬
čim dans posebno svojo dušo in telo.
Varuj me vsega hudega, varuj mojo
dušo vsacega tudi nar manjšega greha.
— O edini Gospod mojega življenja
in moje smerti! vodi me s svojo oče¬
tovsko roko od zdaj naprej do moje
smerti; bodi moja tolažba in moja po¬
moč zdaj v življenji, moje veselje in
moj počitek vso večnost. -— Iz ljubezni
do tebe, o Bog! obžaljujem še enkrat
vse grehe svojega življenja; ne dopusti,
da bi te še kdaj s kterim grehom,
posebno s tim ... . razžalil. Moj
terden sklep je, nikoli več pred tvo¬
jem obličjem prostovoljno grešiti; po¬
sebno mi dodeli dans gnado, da pre-

II

sveto rešnje Telo vredno prejmem, da
mi bo živež za večno življenje.

Tvoj osrečeni otrok sim dan s, o
moj Bog in moj Oče! pa tudi tvoj
osrečeni otrok sim dans, o moj Jezus!
ti hočeš dans priti v moje serce sta¬
novat z dušo in s telesom, po Božji
in človeški natori. K meni hočeš priti,
ti, Bog od Boga, luč od luči, pravi
Bog od pravega Boga! — Kdo mi da
to skrivnost tvoje ljubezni
prav spoznati?  Vender ti tirjaš
od mene le ponižno in živo vero. O
kako rad ti pernesem ta dar žive vere,
ker vem, da ti imaš besede več¬
nega življenja.  — Moje resnobno
prizadevanje bodi, da tvoje prelepe
zglede na tanko posnemam. Tvoje ve¬
selje na zemlji je bilo, voljo nebeškega
Očeta v vsem na tanko spolnovati. O
vidni zgled vsih lepih čednost! daj, da
te dans posebno zvesto posnemam v
molitvi — v tihi in priserčni molitvi
— v spolnovanji tvojih Božjih zapoved

15

in naukov — v vaji vsili tistih čed¬
nost, ki jih nisi le z besedo učil, am¬
pak tudi v djanji kazal, da bi nas k
temu tolikanj bolj spodbujal, in nam
ljubeznjivo pot kazal v večno življenje.
Posebno me dans ohrani v tisti lepi
ponižnosti in krotkosti serca, kterih se
imamo od tebe učiti. Zvest hočem
ostati tvojim naukom, zvesto hočem
posnemati tvoje zglede, tvoj hočem
biti zdaj in vekomej.

Sveti Duh! tebi se zahvaljujem,
da si me posvetil, oh, napolni moje
serce dans posebno z ognjem tvoje
svete ljubezni, da moj Jezus v mojem
sercu prijetno in svojega Božjega ve¬
ličastva vredno prebivališe najde. Brez
tvoje moči v človeku ni nič nedolž¬
nega; operi, kar je nečistega; namoči,
kar je suhega; ozdravi, kar je bol¬
nega; zaceli, kar je ranjenega; oživi,
kar je oterpnjenega; ogrej, kar je merz-
lega; vodi, kar ni na pravi poti. Daj
svojemu otroku, ki na te zaupa, sedem

16

svetih darov, daj zasluženje čednost,
daj srečen konec, daj večno veselje.
Amen.

Mati Jezusa Kristusa! sveta De¬
vica Marija! tudi tvoje veselje na zemlji
je bilo, voljo Božjo zvesto spolnovati,
in se v vsem kot ponižno in zvesto
„ Deklo Gospodovo“ skazovati. Tudi
tvoj zgled je lep, tudi tvoj zgled naj
mi služi v posnemanje. Skaži dans,
da si tudi moja Mati! Zdihuj z menoj
k svojemu Božjemu Sinu, našemu Go¬
spodu Jezusu Kristusu, za milost, da
nič druzega ne išem, kakor voljo Božjo
zmirej bolj na tanko spoznati, in zmi-
rej zvestejše spolnovati; da tudi jest
v pokoršini svojega veselja, in v po¬
nižnosti svoje časti išem, kakor je bilo
na zemlji tvoje veselje in tvoja čast,
„ Deklo Gospodovo 11  se imenovati in
biti. Posebno pa te prosim, pomagaj
mi, da Jezusu dans vredno prebivališe
v svojem sercu pripravim, o milostljiva,
o dobrotljiva, o sladka Devica Marija!

17

Sveti angelji Božji! tudi vaše edino
delo je, voljo Božjo spolnovati in sker-
beti za zveličanje izvoljenih; in posebno
ti, moj sveti angelj varh! varuj dans
moje telo in mojo neumerjočo dušo.
Oče nebeški je sicer iz neskončne mi¬
losti do mene brez mene že tebi uka¬
zal, za-me in za moje zveličanje sker-
beti; pa posebno dans, ko moj Jezus
hoče k meni priti, in v mojem sercu,
kakor v tempeljnu prebivati, te pri-
serčno prosim: oh razsvetljuj, varuj,
vodi me, da se z nobenim grehom ne
pregrešim, veliko več vreden postanem
Božjega obiskanja. Stoj mi posebno
dans na strani; ob uri, ko me Jezus
k svoji mizi pokliče, pelji me k Go¬
spodovi mizi, da kruh nebeški vredno
vžijem v zastavo večnega življenja.

Svetniki Božji, in posebno vi, o
moji sveti pomočniki! prosite za-me,
sprosite mi gnado, da vašega in svo¬
jega Boga z nobenim, tudi nar manjšim
grehom ne razžalim. Prosite priserčno

Mar. slui. ^

18

za-me, da v goreči ljubezni do svo¬
jega Boga dans stanoviten ostanem, in
vse dni svojega prihodnjega življenja
samo v veči čast Božjo preživim; in
potem kdaj tj e pridem, kjer vi pla¬
čilo svojega svetega življenja že vži-
vate, da zamorem z vami svojega pre-
ljubeznjivega Boga večno ljubiti in
moliti. Amen.

(Ce si v Marijni družbi, moli še 3 očenaše in 3
češenasimarije, vero in oešena bodi Kraljica.)

Večerne molitve.

A. Za navadne dneve.

Počešenje in zalivala za prejete dobrote.

Vsegamogočni, večni Bog! molim
tvoje neskončno veličastvo v nar glo-
bokejši ponižnosti, hvalim in častim
tvojo očetovsko dobroto in ljubezen, s
ktero si me ta dan vodil, dušnih in
telesnih nevarnost obvaroval, mi toliko

19

priložnost k dobremu dal, tolikrat mo¬
jemu sercu govoril, in mi svojega an-
gelja v varstvo poslal, brez števila do¬
brot dodelil, posebno te le ... O kako
se ti hočem za-nje vredno zahvaliti,
ker sim grešen človek? S čim ti ho¬
čem vse te nepreštete dobrote pover-
. niti, ker ničesar nimam, kar bi ne bilo
tvoje? Združim se torej z vsimi svet¬
niki in izvoljenimi Božjimi in ti daru¬
jem v vedno zahvalo zasluženje tvoje¬
ga ljubega Sina Jezusa Kristusa, nje¬
gove presvete Matere Marije in vsih
svetnikov, svojo dušo in svoje telo, kar¬
koli sim in kar imam, da te vse hvali
in časti in brez prenehanja tvojo do¬
broto in ljubezen oznanuje, ktero si
meni nar bolj nevredni stvari dans zo¬
pet tako milostljivo skazal.

Izpraševanje vesti.

Pa, oh! ko bi bil pač tudi tebe,
o neskončna dobrota in ljubezen, zato
ljubil! Ko bi le tvojih dobrot ne bil

2 *

20

povernil z nehvaležnostjo, z mlačnostjo,
ali pa celo z očitno nepokoršino! . .

O Bog! daj mi svoje grehe prav
spoznati, pretresi me s svetim strahom,
da jih ne bom več dopernašal.

Zdaj izprašaj svojo vest. Ktere grehe si
storil zoper Boga ? Sem se štejejo: opušanje mo¬
litve — rado voljno raztresenje pri molitvi —
nespodobno zaderžanje v cerkvi — zoperstavlja¬
nje do lepega znotranjega opominovanja itd. —
Ktere grehe si storil zoper bližnjega?
Sem se štejejo: zaničvanje — sovraštvo —
nevošljivost — maševanje — prepir — oprav¬
ljanje in obrekovanje -— zapeljevanje — po-
mankanje spoštovanja — nezvestoba itd. —
Ktere grehe si storil zoper samega sebe ?
Sem se štejejo: nečimurnost — napuh —
laž — strah pred ljudmi — nečistost v mis¬
lih, besedah in djanji — nezmernost itd. —
Ktere grehe si storil zoper dolžnosti
svojega stanu? Sem se štejejo: nepokoršina
do staršev, učenikov in predpostavljenih —
lenoha — opušanje dolžnost stanu itd. —

Poiši tudi korenino svojih grehov in
nepopolnost, in poprimi se vsih potrebnih
pripomočkov zoper nje. — Sprava z Bogom
ni odlašati, posebno ne zvečer, ker nobeden
ne ve, ali bo juteršnji dan še doživel ali ne.

21

Žalost nad grehi in sklep.

Glej moj Gospod in Bog, kako
sim ti vse dobro, kar si mi storil, tako
slabo povernil! Kako sim mogel tebe
svojega nar boljšega Očeta, tako zlo
in tolikokrat razžaliti? Usmili se me,
o Bog, po svoji neskončni milosti!
Zmotil sim se, kakor ovca, ktera seje
bila zgubila; iši ti moje uboge duše,
in pripelji jo zopet k čedi svojih iz¬
voljenih. Glej, vsi moji grehi, ktere
sim dans in vse dni svojega življenja
storil, so mi iz dna mojega serca žal,
ker sim tebe, o Bog, ki bi ga imel
čez vse ljubiti, ž njimi razžalil. O ne¬
beški Oče, odpusti mi jih zavoljo zdih-
ljejev in solz, zavoljo grenkega terp-
ljenja in smerti Jezusa Kristusa, svo¬
jega Sina in mojega Gospoda in Zve¬
ličarja. Na-te, o Jezus! vse svoje za¬
upanje stavim, naj bodo vsi moji grehi
vtopljeni v tvojo presveto Kri in v

22

tvoje neskončno zasluženje; tam jih
zateri, in dostavi vse, kar mi je k za-
dostenju še potreba, zakaj ti si sprava
naših grehov. S pomočjo tvoje gnade
terdno sklenem, svoje življenje pobolj¬
šati, in ne več grešiti, tudi se vsih pri¬
ložnost v greh skerbno ogibati.

Izročilo in prošnja.

Zdaj se podam po tvoji naredbi
zopet k počitku. Bodi, o Bog in Gospod!
moj varh in branitelj zoper vse zalezova¬
nje peklenskega sovražnika, zoper vse
nevarnosti greha. Tebi se vsega po-
polnama izročim. Vse v meni naj tebe
hvali in časti, vsak udarec mojega
serca, vsak zdihljej, vsak premikljej naj
bo k tvoji časti in iz ljubezni do tebe!

Moj Zveličar Jezus Kristus! skle¬
nem svoj počitek s tistim počitkom,
kterega si sam na zemlji imel. Stoj mi
na strani; nikar me ne zapusti v ne¬
varnosti. Tebe ljubim, tebi se izro¬
čim, tebi hočem živeti in umreti!

23

O Marija, preljubeznjiva moja
Mati! tvojemu presvetemu, ljubeznjivemu
sercu se priporočim; bodi vedno hva¬
ljena in češena, če tega tudi z ustmi
izreči ne morem; očisti in obvaruj po
svojem nar čistejšem devištvu in neo-
madežvanem spočetji mojo dušo in moje
telo.

Sv. Jožef! prosi za me; sv. an-
gelj varh! varuj me; sv. pomočniki in
vsi svetniki Božji! prosite za me zdaj
in ob uri moje smerti. Amen.

Priprošnje.

Kakor za se, tako prosim pa tudi
za svoje prijatle in sovražnike; za vse
dobre, da bodo zmirej boljši; za vse
grešnike, da se spreobernejo; za vse
terpeče, bolnike in umirajoče. Bodi
jim tolažba, luč, pomoč in upanje!

O Marija, pribežališe grešnikov!
usmili se posebno grešnikov, krivover¬
cev in nevernikov, da na pot resnice

24

in čednosti pridejo in z Bogom sprav¬
ljeni njega večno ljubijo in hvalijo!

Usmili se tudi, o moj Bog! vsih
vernih duš v vicah; odpusti jim vse
kazni, in daj jim vsim, posebno ti¬
stim, za ktere sim nar bolj moliti dol¬
žan, večni mir in pokoj in večna luč
naj jim sveti! Amen.

Si v Marijni družbi, moli še 3 očenaše in češena-
simarije s psalmom: „Iz globočine“  — za
mertve družnibe.

Blagoslovi in varuj nas vsegamo-
gočni Bog Oče, Sin in sveti Duh!
Amen.

Kadar se ponoči zbudiš, povzdigni svoje serce k
Bogu in izreci kak svet zdihljej, n. pr.:

Hvaljen bodi Jezus Kristus! če-
šena si Marija!

Moj Bog, ljubim te! i. t. d.

B. Večerne molitve dan sv. obhajila.

Bog, moj Oče, Bog vse tolažbe,
Bog ljubezni in neskončnega usmiljenja!

25

z otročjo hvaležnostjo, z ginjenim ser¬
cem poln ponižnosti in goreče ljubezni
se dans k tebi približam, na večer da¬
našnjega dneva, ki je bil zame v tako
mnogoterem pomenu dan nar veče sreče
in tvoje v resnici Božje milosti in lju¬
bezni do mene. Tvoj ljubljeni Sin
Jezus Kristus, moj preljubeznjivi Zve¬
ličar, se je ponižal, dans v moje serce
priti, in z mojo revno dušo se skleniti.
O moje serce, o moja duša, o vi vsi
moji občutljeji molite vnovič mojega
neskončno velicega Boga, hvalite vno¬
vič in od zdaj vse dni mojega življe¬
nja neizrekljivo ljubeznjivega Boga, za¬
kaj njegova milost bo večno ostala.

Res, dans občutim, kako močno
zvesto spolnovanje tvojih zapoved člo¬
veka osrečuje; zakaj upam, da te saj
dans nisim prostovoljno razžalil, ne boš
torej moje ponižne prošnje zavergel,
če te p er svojem terdnem sklepu, tebi
zvesto služiti, za tvoj Božji blagodar
in tvojo mogočno pomoč prosim. Zakaj

26

če imam tudi goreče želje, te vedno v
svojem sercu ohraniti in te kdaj večno
gledati in vživati, vender pa poznam
tudi per svoji nar boljši volji slabost
svojih sklepov, torej me tolikanj bolj
žene, te ginjeno in ponižno prositi, da
svoje dobro delo, ki si ga v meni sto¬
ril, tudi v meni dopolniš.

Obvaruj torej moji duši tisto drago
nedolžnost — posvečujočo gnado Božjo,
ktero sim po tvojih milostljivih pripo¬
močkih, svetih zakramentih, zopet za-
dobil. Uči me skerbno čuti nad tem
dragem zakladom, kterega v persteni
posodi okoli nosim. Nikar ne pripu¬
sti, da bi se oziralo (špegel) čiste duše
z enim samim grešnim dihljejem oma-
dežvalo, in svojo poprejšno čistost zgu¬
bilo. Ohrani v meni sveto občutljivost,
ki naj me uči, še celo sence vsacega
greha se ogibati. Obvaruj v mojem
sercu sveto sramožljivost, ki me kot
nar skerbnejši čuvajka sleherne čed¬
nosti na vsako nevarnost resnobno spo-

27

minja. Odpri moje oči, da bom vred¬
nost čednosti in srečo nedolžnega živ¬
ljenja zmiraj bolj spoznaval. Prepri¬
čaj me imenitne resnice; da le iz či¬
stega in nedolžnega serca teče tisti stu¬
denec pravega veselja, ki ga duša v
Bogu in v njegovi očetovski ljubezni
najde.

O moj Bog in moj Oče! spoznam,
da bi ti ne mogel nobenega dopada-
jenja nad menoj imeti, ko bi ne imel
lepote čiste nedolžnosti; obljubim ti
torej nar skerbnejše čuti nad svojim
sercem. — Pa ti poznaš mojo slabost
in nestanovitnost, varuj me torej lah-
komišljenosti, neprevidnosti in prederz-
nosti v govorjenji in zaderžanji, varuj
me vsili nesramnih in nevarnih ljudi,
kterih usta sladko govore, kterih serce
pa je polno hudobije. — Vtisni mi
prav globoko v serce resnico, da ne
obstoji v minljivi telesni lepoti moja
prava vrednost, ampak le v znotranji
lepoti resnično pobožne duše.

28

Tvoj prelep zgled, o moj Jezus,
naj mi bo vedno pred očmi, da ga
posnemam! Od tebe se hočem učiti,
kako moram v vsili okolišinah svojega
življenja Boga v duhu in v resnici mo¬
liti, in kako mu služiti, da v nebesa
pridem. Od tebe, o moj Jezus! se
hočem učiti krotkosti in ponižnosti serca,
poterpežljivosti v terpljenji in britko-
stih, in otročje vdanosti v voljo ne¬
skončno modrega Boga, ki je moj ljubi
Oče, če mi tudi britkosti in nesreče
pošilja. V vsili okolišinah življenja se
le njemu popolnama izročim; od njega
pričakujem svojo časno in večno srečo.

O moj Jezus! vodi me le po
varni poti v nebeško domačijo, daj,
da po njej vedno napredujem, nikdar
ne zastajam, nikdar nazaj ne grem.
Blagoslovi moje prizadevanje pri spol-
novanji vsih dolžnost mojega stanu.
Ce moram tudi skoz smertne težave v
uno boljši nebeško domačijo iti, ven-
der se ne bojim groba. In kadar se

29

bom zadnjič pred teboj prikazal, o Sod¬
nik vsih ljudi! daj mi zaslišati milost¬
ljivo sodbo, in nikar ne pusti, da bi
bila draga cena tvoje presvete Kervi
zgubljena nad mojo dušo!

Usliši tedaj, trojedini Bog! mojo
molitev! in hočem te za to hvaliti,
častiti in moliti, tukej dokler dihati
zamorem, in tam brez vsega konca!
Amen.

Če pa zdaj še dan pregledujem,
ki sim ga dans preživel , ali pa imam
tudi zveličansko tolažbo, da te saj dans
nisim kaj radovoljno razžalil ? Komu
drugemu se imam za to zahvaliti, ka¬
kor le tvoji ljubezni, o Bog! — Ali
sim se pa morebiti vender le kaj z
mislimi ... z besedami ... z dja-
njem ... z opušenjem dobrih del zo¬
per tebe pregrešil? ... ali zoper sa¬
mega sebe ? ... ali zoper ljubezen do
bližnjega? ... Vse to in vse grehe
svojega življenja iz serca obžaljujem,
ker sim ž njimi tebe, svojo nar veči

30

in neskončno dobroto, razžalil. Terdno
sklenem s tvojo gnado, za ktero te
ponižno prosim, se za naprej bolj skerbno
varovati vsacega greha.

Z otročjim zaupanjem na tvojo
mogočno pomoč, o Bog! molim zato
nar svetejši in nar častitljivši molitev
naše svete vere, in te prosim, ljubi,
dobrotljivi Oče nebeški! da jo milost¬
ljivo uslišiš.

Oče naš i. t. d.

Tudi tebi, o preblažena Devica
Marija! se po otročje zahvalim za
tvojo mogočno priprošnjo pri Bogu.
Dans si se mi v resnici skazala lju-
beznjivo Mater: tudi v prihodnje, te
prosim, pokaži, da si Mati moja! tvoj
zgled naj bo meni v prav goreče po¬
snemanje tvojih prelepih čednost; saj
so bile tvoje čednosti tako močno vrav-
nane po naukih tvojega preljubeznjivega
Sina Jezusa Kristusa. Če tebe posne¬
mam, bom tudi posnemavec Jezusov;
tako kakor si ti zvesto spolnovala Božjo

31

besedo, častim te torej, prosim za
tvojo priprošnjo pri Bogu, ter zaup¬
ljivo rečem:

češena si Marija i. t. d.

Tudi tebi, o moj svet angelj varh!
se zahvalim za vso ljubezen in skerb,
ktero si imel dans za-me. Tvojimu
zvestimu varstvu, tvoji stanovitni lju¬
bezni in skerbi, se izročim po noči in
po dnevu, v življenji in smerti. —
O moji sveti pomočniki! o vsi svetniki
in svetnice Božje! ne smem pozabiti,
se tudi vam za vaše zvesto varstvo
zahvaliti, da ne bom nehvaležen. Spro-
site mi milost, da si bom po svoji
dolžnosti prizadeval, vas tako zvesto
posnemati, kakor ste vi zvesto posne¬
mali Jezusa Kristusa v svojem življenji.

O Bog, Oče vsih ljudi! Ljubez-
njivi varh vsih svojih otrok na zemlji!
naj še, preden se vležem, moje pri¬
prošnje za vse ljudi pridejo do tebe.
Poveličuj sam sebe z dobrotami pri

32

vsili ljudeh na zemlji. Povračuj po¬
sebno mojim ljubim staršem, dobrot¬
nikom in učenikom, za kar se jim
imam zlasti današnji dan zahvaliti in
se jim ne morem zadosti zahvaliti.
Blagoslovi vse ljudi, tudi moje sovraž¬
nike. čuj nad nami vsimi, svojimi
otroci, in usliši tudi milostljivo moje
zdihljeje za verne duše v vicah. Daj
jim, Gospod! večni mir in pokoj in
večna luč naj jim sveti! Amen.

In zdaj, ljubi Oče! izročim v tvoje
roke Svojo dušo. Dan je dokončan,
kterega si ti, o Gospod! naredil, in v
kterem si mi tako neizrečeno veliko
milost skazal: blagoslovi svojega otroka,
daj mu gnado, da s temi občutijeji
kdaj svoje življenje sklene, in se zbudi
k večno srečnemu življenju v nebesih.
Amen.

V imenu Očeta in Sina in svetiga
Duha. Amen.

33

C. Kratka večerna molitev pred
Harijno podobo.

Zopet je en dan bližej večnosti.
O Mati našega Gospoda! zadobi mi
saj to gnado, da pobožno živim, svoj
tek srečno končam, in zadnjič na ve¬
čer svojega življenja v tvojem ljubez-
njiveni maternem naročji mirno umer¬
jeni. Skoz tvoje materno serce se zdaj
svojemu ljubemu Bogu iz vse svoje moči
zahvalim, da me je do tega večera tako
očetovsko varoval in toliko dobrot ska-

zal.Pa kako nehvaležno sim

dobro z hudim povračeval! Poljubim
presvete rane tvojega križanega Sina,
in prosim za gnado, da prav spoznam
svoje grehe. Razsvetli me, o Mati
večne luči! Pokaži mi moje pregrehe!

lr.prašaj svojo vest (glej str. 2(1 j in potem to le moli:

O Marija! grešil sim zoper ne¬
besa in zoper tvojega Sina! Nisim več
vreden tvoj sin imenovan biti. Žal mi

Mar. sluz. 3

34

je, ker sim hudo storil. Spoznam svojo
pregreho, in moje serce je poterto.
Oh! sprosi mi odpušenje vsih mojih
grehov, ktere po vsi moči svoje duše
želim obžalovati, prekleti in preklicati,
z ravno tistimi občutljeji, s kterimi sta
ti, o Marija! in tvoj Sin Jezus vsako
razžaljenje Božje čertila in preklela.
O da bi mogel, o da bi mogel z nar
grenkejšimi solzami vse oprati, in po-
polnama za vse zadostiti, kar sim se
zoper tvojega in svojega Boga kdaj
pregrešil! Želim s tako žalostjo, ki iz
popolne ljubezni izvira, se nar manjših
grehov spokoriti. Kolikorkrat bom to
noč ali ves čas svojega življenja dih¬
nil, tolikrat hočem Božji pravici skoz
tvoje roke, o Mati vse milosti! v za-
dostenje svojih grehov kri Jezusa Kri¬
stusa, tvojega preljubega Sina daro¬
vati. O Marija, pribežališč grešnikov!
prosi za me; in kakor me je dans
tvoja materna milost podperala, tako
tudi to noč svojega milega varstva

35

meni ne odreci! Odpodi vse zalezova¬
nje peklenskega sovražnika, in zadobi
mi mirno spanje, v kterem naj se mi
nič nečistega ne prikazuje! Daruj svo¬
jemu Jezusu vsak moj dihljej s tim
namenom, kakor da bi nič druzega ne
hotel reči, kot to: „0 Jezus! v tebe
verujem; o Jezus! v tebe upam; o
Jezus! tebe ljubim iz vsega svojega
serca. O da bi te bil pač vselej lju¬
bil in nikdar ne razžalil! Odpusti mi,
o Jezus! odpusti mi, in daj, da v miru
zaspim, in usmili se mene ubozega
grešnika! — Moj sv. angelj varh in
vsi moji sveti pomočniki pri Bogu,
skerbite in prosite za-me! Pozdravljam
in prosim vas zato skoz presvete Serci
Jezusa in Marije!"

(Per kropljenji z blagoslovljeno vodo:)

V imenu Očeta in Sina in svetega
Duha. Amen. Operi me zmirej bolj
in bolj od moje hudobije in očisti me
od mojega greha, — Z blagoslovljeno
vodo naj se zbrišajo moji pregreški!

3 *

36

(Ko se slačiš:}

Daj, o Bog! da starega človeka
z njegovimi grehi vred slečem, da vse
grešno nagnjenje v sebi po vsi svoji
moči zateram; in pomagaj mi, da no¬
vega človeka oblečem, ki je po tvoji
volji, o Bog! vstvarjen v pravičnosti in
svetosti. — O Bog! pomagaj mi, da
vse od sebe denem, kar ne more z
menoj v nebesa, in kar me tvojim očem
dopadljivega ne dela.

Zdaj pa moli za duše v vicah „OČe n3S u

in „ Česen a si Marija

Misli kadar spat greš :

Gospod! ostani per meni, zakaj
dan mojega življenja se zmiraj bolj
bliža svojemu koncu. — Jezus! to svoje
spanje sklenem s tistim mirnim spa¬
njem, kterega si ti kot človek za-me
vživati hotel. — Kakor se zdaj v po¬
steljo vležem in pokrijem, tako bodo
po moji smerti moje truplo v mert-
vaški pert zavih ter v jamo položili.

37

— O da bi moje serce culo, kadar
moj duh počiva! —- Gospod! tvoj sim
živ in mertev. — Oče! v tvoje roke
izročim svojo dušo! — Jezus! Marija!
Jožef! v življenji in v smerti izročim
v vaše roke svojo dušo.

Ko se ponoči zbudiš, povzdigni k Bogu svoje serce,
ter z Davidom reci:

Ponoči se spominjam tvojega ime¬
na, O Gospod! in obuduj take le misli :

1. Hvalite Gospoda solnce in luna:
hvalite ga vse zvezde in luč.

2. Hvalite noči in dnevi Gospoda:
hvalite luč in teme Gospoda.

3. O koliko pobožnih ljudi v
sredi noči vstane, da Bogu hvalo po¬
jejo, in jaz v postelji ležim! Veselim
se iz serca, moj Bog, da si hvaljen;
naj bom deležen dobrih del vsili, ki
se tebe boje!

4. O koliko ljudi to noč umira!
o da bi srečno! Bog jim daj srečno
zadnjo uro!

38

5. Oh! če je že težko brez spanja
v mehki postelji ležati, kako težko bo
še le vso večnost na žerjavci ležati!
Bog nas tega varuj!

Urne molitve

Molitev pred opravilom duhovnih ur.

Odpri, Gospod moje usta, da ča¬
stim tvoje sveto ime; očisti tudi moje
serce vsih praznih, hudih in nepotreb¬
nih misel: razsvetli mi um, in vžgi mi
voljo, da vredno, zbrano in bogoljubno
te ure opravim, in zaslužim uslišan biti
pred tvojem Božjem veličastvom. Po
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Gospod, s tistim svetim namenom,
s kterim si ti na zemlji Bogu čast in
hvalo opravljal, tudi jaz te duhovne
ure opravljati želim.

39

V praznik prečistega Spočetja Harije
Device.

Z or niče (Matutin).

Cešena si Marija itd. (Vselej o za¬
četku vsih urnih molitev).

V. Odpri, Gospod, moje ustnice.

O. In moje usta bodo oznanovale tvojo
hvalo.

V. Gospod, hiti mi na pomoč.

O. Gospod, teci mi pomagat!
čast bodi Bogu Očetu itd.

Pesem.

Vsak dan poje — serce moje
Naj Marii, hvalo, čast!

Nje darove — in godove
Naj ima v veselje, slast!

Premišljuj—jo — občuduj—jo
Zmirej v njeni visokost’;

Porodnico — in Devico
Blagrovati je sladkost.

Njo le časti, — da oblasti
Grehov te rešila bo:

40

Na-njo kliči, — da ti vniči
Silne strasti z vso močjo.

Ta je bila, — nam dobila
Božje milosti dari;

Ta Kraljica — nas Danica
Z Božjo gnado razsvetli

Jezik pravi — moj.o slavi
D’viške Božje Matere,

Ki vesela — nam 'uzela
Je prekletstvo od zemlje.

Ne prenehaj, — temuč pehaj

V hvali D’vice se serčno;

Nje darove — vedno nove

Oznanuj povsod glasno.

Vsi počutki, — vsi trenutki
Slavo nje prepevajte,

Vedno čujte, — spominujte
Se Device blažene.

Ni nobeden — tako zveden

V govorjenji svojem bil;

Da bi vedno — ino vredno

Ji bil s pesmi vence vil.

Predpev. Hvali moja duša Go¬
spoda, in moj duh se razveseljuje v
Bogu, mojem Zveličarji.

41

V. V svojim spočetji si bila brez ma¬
deža, o Devica!

O. Prosi za nas Očeta, ki njegovega
Sina si rodila,

Molimo.  O Bog, ki si po neo-
madežanem spočetji Device svojemu
Sinu vredno prebivališe pripravil; pro¬
simo, da, ki si jo zavoljo ravno tega
svojega Sina smerti, ktero si previdil,
vsega madeža obvaroval, tudi nam do¬
deliš po njeni priprošnji čistim k tebi
priti. Po ravno tem Gospodu našem,
Jezusu Kristusu, Sinu tvojem, kteri
s teboj živi in kraljuje v edinosti sve¬
tega Duha, Bog od vekomaj do veko¬
maj. Amen.

Perva ura (Prim).

Češena si Marija itd.

V. Gospod, hiti mi na pomoč.

O. Gospod, teci mi pomagat.

Čast bodi Bogu Očetu itd.

42

Pesem.

Če se tudi — vsaki trudi
Tej Devici slavo pet’,

Naj ne misli, —• da jo v čisli
More kdaj zadost imet’!

Pa pravično, — (kar resnično
Vse pobožne veseli),

Da poskuša — moja duša
Jo hvalit’ vse žive dni.

S’cer m’ je znano, — da ni dano
Mi Marijo prav hvalit’,

Vender mlačen, — ali spačen
Je, ki noče je slavit’.

Njena čednost —• prava vednost
Je življenja svetega,

Ki poderla — in zaterla
Zmote je vsega sveta.

Nje stezice — so cvetlice,

So lepota vse cerkve.

Nje življenje , — govorjenje
Naše veseli serce.

Ev’na zmota — nam je pota
B’la zaperla do nebes.

Al’ odperla — je pot verla
Nam Marija do nebes.

43

Zavolj Eve — smo mi reve
Žalosten prejeli glas;

Po Marii — k domačii
Prosta pot zdaj pelje nas.

Njo ljubiti — in hvaliti
Vsili posebna je dolžnost;

Počeš’vati, — oznatfvati
Jo, to vsim naj bo sladkost.

Ta doseže, —- da, kar veže
Nas nje Sin, zvesto storim,

Da se srečno — enkrat večno
Njega gledat’ veselim.

Predpev. Ozerl  seje na po¬
nižnost svoje dekle; zakaj glej od zdaj
me bodo srečno imenovali vsi narodi.
V. V svojem spočetji si bila brez
madeža, o Devica!

O. Prosi za nas Očeta, ki njegovega
Sina si rodila.

Molimo.  O Bog, ki si po neo-
madežanem spočetji Device itd. (kot zg o-

rej pri zornicah).

Tretja ura (Terc).

Česen a si Marija itd.

44

V. Gospod, hiti mi na pomoč.

O. Gospod, teci mi pomagat,
čast hodi Bogu Očetu itd.

Pesem.

O lepota - 1 - in dobrota

V zalem vencu ti vsili žen,

K’ te v višavi •— in blišavi
Človek gleda zapušen!

Slušaj milo — pozdravilo
Zvesto vdanih teb’ otrok!

Stori čiste — ti taiste,

Da kdaj k seb’ jih vzame Bog.

Ti mladika — in velika
Jeseta tolažnica!

Svet ti zaljšaš, — serca slajšaš,
Ti svetiše si Boga.

Vir kreposti, — luč svetosti,
Polnost si vse milosti,

Si svetiše — Božje hiše
Ino zgled pravičnosti.

Bod’ eešena, — narejena
Je po teb’ v nebesa pot;

Ki branila — in rešila
Si se vsili peklenskih zmot.

45

O preblaga, — lepa, draga,

Hči ti kralja Davida,

Ki nevesto, — mater zvesto
Te je zbral Vladar sveta.

Ljuba Mati, — biser zlati,

Koža, limbar čistosti!

Tje v višave — večne slave
Pelješ , duše čiste ti.

Limbar beli! — oj , dodeli
Djanju, govorjenju moč,

Da o tvojih — delih v mojih
Pesmih govor je tekoč.

Vošim živo, — zaželjivo
Zmiraj te v spomin’ imet’,

Da primerna — in stoterno
Morem tvojo slavo pet!

Predpev. Velike reči mi je
storil on, ki je mogočen, in sveto nje¬
govo ime.

V. V svojem spočetji si bila brez
madeža, o Devica!

O. Prosi za nas Očeta, ki njegovega
Sina si rodila.

Molimo.  O Bog, ki si po neo-
madežanem spočetji Device itd. (kot zgo-

rej pri zornicah).

46

Šesta ura (Sekst).

Češena si Marija itd.

V. Gospod, hiti mi na pomoč.

O. Gospod, teci mi pomagat,
čast bodi Bogu Očetu itd.

Pesem.

Če tud’ moje — usta tvoje
Slave vredno ne pojo,

Poskušati, — ne molčati
Je o slavi tvoj’ lepo.

D’vica srečna! — hvala večna
Naj iz ust vsili teb’ doni,

Ker po tebi — lahko sebi
Vsak prostost in raj dobi.

Ti Kraljica — vselej D’vica,
Vender Mat’ Boga Sinu,

Palma draga, —• lepa, blaga,
Polna cvetja in sadu.

Nje cvet dragi, — in duh blagi
Sercu vedno moč deli!

Smo otožni —■ in nadložni,

Njeni sad nas zveseli.

47

Lepa vsa si — v vsakem časi
Brez nar manjš’ga madeža;

Štor’, da vedno — tebe vredno
Hval’mo ’z čistega serca.

Bod’ češena! — podeljena
Je po tebi milost nam;

Vrat tečaji — v svetem raji
Vernim so odperti tam.

V novi dčbi — in svetlobi
Svet vesel se lesketa ;

Ker temota, — stara zmota
Je po tebi zginila.

Zdaj veljaki — so s’romaki,

Kakor govorila si,

In ubožrii — so premožni,

Kakor prerok’vala si.

Predpev. Njegova milost gre od
roda do roda čez tiste, ki se njega boje.
V. V svojem spočetji si bila brez

madeža, o Devica!

O. Prosi za nas Očeta, ki njegovega

Sina si rodila.

Molimo.  O Bog, ki si po neo-
madežanem spočetji Device itd. (kot zg0 -

rej pri zornicah).

Deveta ura (Non).

Cešena si Marija itd.

Gospod, hiti mi na pomoč.

Gospod, teci mi pomagat.

Čast bodi Bogu Očetu itd.

Pesem.

Slabi poti, — grehov koti,

Se po teb’ zapušajo;

TJki krivi — in lažnjivi
Se po teb’ zaterajo.

Ti premila — si učila
Vse posvetno zanič’vat’,

Prav živeti, — telo treti,

Vsim pregreham zoperstat’.

Kar je zgorej, — ne, kar zdolej,
To učiš me poželet’,

Zataj’vati — se boj’vati,

Po nebesih hrepenet’.

Ti v telesu, — čistem mesu
Si nosila kdaj Boga,

Ti dobila, — kar zgubila
Nam nesrečna Eva bTa.

Mat’ si bila, — ter rodila
Čista D’vica Sina si,

49

Njega nosiš, — za nas prosiš,

Ki je Stvarnik vsih reči.

Bod’ češena, — ker zdrobljena
Je po tebi moč pekla

Zdaj nesrečnim — dušam grešnim
Si ti zvezda upanja.

Njemu slava! — kter’ga prava
Mati se zares glasiš;

Ti življenje, — odrešenje —

Svoj’ga Stvarnika — rodiš.

O Devica, — tolažnica,

Duše c’lo obupane !

Oh, nesreče, — večne ječe
Zvesto varuj ti nas vse.

Prosi za-me, — da me vzame
Sin tvoj v srečni kraj miru,

Da nesrečno, — revež večno
V strašnem ne gorim peklu.

P red p e v. Moč je skazal s svo¬
jo roko, in razkropil je napuhnjene
v misli njih serca.

V. V svojem spočetji si bila brez
madeža, o Devica!

0. Prosi za nas Očeta, ki njegovega
Sina si rodila.

Mar, služ.

i

50

Molimo. O Bog, ki si po neo
madežanem spočetji Device itd. (kot z go

rej pri zornicah J.

Večernice (Vesper).

Češena si Marija itd.

V. Gospod, hiti mi na pomoč.

O. Gospod, teci mi pomagat.

Čast bodi Bogu Očetu itd.

Pesem.

Prosim milo, — vse število
Mojih ran zaceli ti,

In daj moji — duši v svoji
Milosti nebes dan:

Da resničen — in pravičen
Bom, krotak, priljuden vsim,
Ljubim čistost, — čertim gizdost,
Le, kar prav je, to storim;

Da zmodrujem, — orožujem
Le z besedo Božjo se,

Greb sovražim, — in rad snažim
S svet’mi vajami serce;

Da resnoben, — ne hudoben
Bom, ponižen, milostljiv,

Poln sladkosti, — in modrosti,

Čist, krotak, poterpežljiv;

51

Da odkrito, — pa ne zvito
Le resnico govorim,

Hudo studim, — in se trudim,

Da Boga zvesto častim.

Bod’ Devica! — Pomočnica
Ti sveta keršanskega,

Mir dodeli, — da veseli
Bešeni smo hudega.

Zvezda morska, — 1’pota zorskst
Vredna hvale in časti!

Nar svetljejši — nar milejši
Si, kar zvezd in luč gori.

Jokajoče, — zdihajoče
Nas podpiraj in krepčaj,

Kar težave — al’ zmotnjave
Nam napravlja, spravljaj v kraj.

Predpev. Mogočne je z sede¬
ža vergel, in ponižne povzdignil.

V. V svojem spočetji si bila brez
madeža, o Devica!

O. Prosi za nas Očeta, ki njegovega
Sina si rodila.

Molimo.  O Bog, ki si po neo-
madežanem spočetji Device itd. (kot * g e-

rej pri zornicah).

4 *

52

Sklepnice (Komplet).

V. Spreoberni nas, Bog, naš Zve¬

ličar.

O. In odverni svojo jezo od nas.

V. Gospod, hiti mi na pomoč.

O. Gospod, teci mi pomagat,

čast bodi Bogu Očetu itd.

Pesem.

Bod’ vesela, — ker od žrela
Satana nas rešiš ti,

Ko v telesu, — čistem mesu
Tvojem Bog se včloveči.

O presveta, — ki sprejeta
Zdaj v nebeško žlahto si;

Sveto breme — teb’ ne vzeme
Cveta lepe čistosti.

Kar si bila, — obranila
Si, ko D’vica porodiš,

Njem’ služila, — ga živila
Si, k’ se njega stvar glasiš.

Priporoči, — me izroči
Svoj’mu Sinu Kristusu,

Da k njem’ pridem, — in uidem
Kdaj poginu strašnemu.

53

Daj, da miren, — ne prepiren,
Eazujzdanost vso krotim,

In v skušnjavah — in težavah
Terdno in serčno stojim.

Naj ne veže — v svoje mreže
Poželjivost me sveta,

Ktera tlači — in omrači
Dušo, ktera se nji vda.

Nikdar jeza — naj ne zveza —

Tud’ napuh ne — mi serca,

Ki nesreče — mnoge, ječe
Že ljudem naprav’la sta.

Hud’mu brani, — in ohrani
V gnadi Božji mi serce,

Da hudoba, — stara zloba
Ne zaseje ljulike.

Tolažnico, — Pomočnico
Se jim skaži usmiljeno ,

Ki godove — in darove
Tebi v čast praznujejo.

Predpev. Lačne je z dobrim
napolnil, in bogate prazne spustil.

V. V svojem spočetji si bila brez
madeža, o Devica!

O. Prosi za nas Očeta, ki njegovega
Sina si rodila.

54

Molimo. O Bog, ki si po neo-
madežanem spočetji Device itd. (kot zgo-

rej pri zornicah).

Priporočilo.

Ljubeznjiva, — milostljiva
In zares prečudna Mat’!

Per Sodniku — daj dolžniku
Meni srečno tam obstat’!

O premila! — brez števila
Gnad nam sprosiš od Boga:

V smertnem boji — duši moji
Ven’c pernesi zmaganja!

Opomba.  O drugih Marijnih praznikih se
urne molitve v čast prečiste Device Marije tako
opravljajo, kot na praznik njenega čistega spočetja,
samo verstica, odgovor in cerkvena molitev se
spremeni, kakor zdolej nasledva.

Na praznik pričakovanja poroda
Device Matere Marije.

( 18 . dan grudna.)

V. Češena si Marija, milosti
polna.

O. Gospod je s teboj.

Molimo.  O Bog! ki si hotel,
da je tvoj Sin po angeljevem ozna-

55

njenji s telesa svete Device Marije
meso na se vzel; dodeli nam, ki te
ponižno prosimo, da, ker jo resnično
spoznamo Božjo Mater, po njenih proš¬
njah pri tebi pomoč dosežemo. Po
ravno tem Gospodu našem, Jezusu
Kristusu. Amen.

Na praznik zarocenja Marije Device.

(23. dan prosenca.)

V. Zaročenje je dans svete Ma¬
rije Device.

O. Ktere slavno življenje vse
cerkve razsvetljuje.

Molimo.  Prosimo, o Gospod!
daj svojim služabnikom dar nebeške
milosti, da pobožno praznovanje zaro-
čenja blažene Device obilnost miru do¬
deli tem, kterim je nje porod začetek
zveličanja postal. Po Gospodu našem,
Jezusu Kristusu. Amen.

56

Na praznik očiševanja Device Matere
Marije ali svečnica.

(2. dan svečana.)

V. Odgovor je dobil Simeon od
svetega Duha.

O. Da ne bo vidil smerti, dokler
ne vidi Gospodovega Kristusa.

Molitev.  Vsegamogočni, večni
Bog! tvoje veličastvo ponižno prosimo,
stori, da s takošnim očišenim sercem
k tebi pridemo, s kakoršnim je bil
današnji dan tvoj edinorojeni Sin v
našem umerljivem mesu v tvojem tem-
peljnu pred te postavljen. Po ravno
tem Gospodu našem, Jezusu Kristusu.
Amen.

Na praznik oznanjenja Marii prečisti
Devici.

(25.. dan sušca.)

V. češena si Marija, milosti polna.

O. Gospod je s teboj.

Molimo.  O Bog, ki si hotel,
da je tvoj Sin po angeljevem ozna-

57

njenji s telesa svete Device meso na
se vzel ; dodeli nam, ki te ponižno pro¬
simo, da, ker jo resnično spoznamo
Božjo Mater, po njeni prošnji pri tebi
pomoč dosežemo. Po ravno tem Go¬
spodu našem, Jezusu Kristusu. Amen.

Na praznik Matere Božje sedem žalost.

(Cveten petek in pa tretjo nedeljo kimovca.)

V. Prosi za nas, o prežalostna
Devica!

0. Da bomo vredni obljub Kri¬
stusovih.

Molimo.  O Bog, v kterega ter-
pljenji je po Simeonovem prerokovanji
žalosti meč presunil nedolžno dušo
častite Device in Matere Marije: do¬
deli milostljivo, da mi, ki njeno pre-
sunjenje in terpljenje s častjo obhaja¬
mo, po slavnem zasluženji in prošnjah
vsili svetnikov pod križem stoječih,
srečen sad tvojega terpljenja dose¬
žemo, ki živiš in kraljuješ z Bogom

58

Očetom v edinosti svetega Daha, Bog
od vekomaj do vekomaj! Amen.

Na praznik Marije Device imenovane
„pomoč kristjanov".

(24. velicega travna.)

V. Stori me vrednega, tebe hva¬
liti, presveta Devica!

0. Daj mi moč zoper tvoje so¬
vražnike.

Molimo. Vsegamogočni, usmi¬
ljeni Bog, kteri si v hrambo keršan-
skega ljudstva preblaženo Devico Ma¬
rijo v vedno pomočnico čudnovito iz¬
volil, dodeli milostljivo, da s tako
hrambo oboroženi se vojskujemo v živ¬
ljenji in zmago zoper hudega sovraž¬
nika ob smerti doseči premoremo. Po
Gospodu našem, Jezusu Kristusu. Amen.

Na praznik obiskanja Marije Device.

(2. dan malega serpana.)

V. Žegnana si med ženami.

O. In žegnan je sad tvojega telesa.

59

Molimo.  Prosimo, Gospod! daj
svojim služabnikom dar nebeške milo¬
sti, da nam, kterim je porod prebla-
žene Device Marije postal začetek zve¬
ličanja, pobožno praznovanje njenega
obiskanja obilnost mini dodeli. Po
Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Na praznik karmelske ali škapnlirske
Marije Device.

( 16 . dan malega serpana.)

V. Stori me vrednega tebe hvaliti,
presveta Devica!

O. Daj mi moč zoper tvoje sovraž¬
nike.

Molimo.  O Bog, ki si s po¬
sebnim imenom preblažene vselej De¬
vice in svoje Matere Marije kanneliš-
ki red poveličal; dodeli milostljivo, da,
ki dans njen spomin slovesno obhaja¬
mo, po njenem varstvu v večno vese¬
lje pridemo. Po Jezusu Kristusu, Go¬
spodu našem. Amen.

60

Na praznik Marije Device Snežnice.

(5. dan velikega serpana.)

V. Stori me vrednega tebe hvaliti,

presveta Devica!

O. Daj mi moč zoper tvoje sovraž¬

nike.

Molimo.  Dodeli nam, svojim

služabnikom, prosimo , Gospod Bog!
da vedno zdravje na duši in telesu
uživamo, in da bomo po častitih proš¬
njah presvete Marije vselej Device od
sedanje žalosti rešeni in večnega vese¬
lja deležni. Po Jezusu Kristusu, Go¬
spodu našem. Amen.

Na praznik vnebovzetja Marije Device
ali veliki Šmaren.

(15. dan velikega serpana.)

V. Povzdignjena je sveta Božja Po¬
rodnica.

O. čez angeljske verste v nebeško
kraljestvo.

61

Molimo.  Prosimo, o Gospod!
odpusti grehe svojim služabnikom, da,
ker ti s svojimi deli dopasti ne more¬
mo, na prošnjo Porodnice tvojega Si¬
na , Gospoda našega, zveličanje dose¬
žemo. Kteri s teboj živi in kraljuje
v edinosti svetega Duha, Bog od ve¬
komaj do vekomaj. Amen.

Na praznik rojstva Marije Device ali
mali Šmaren.

(8. dan kimovca.)

V. Rojstvo je dans svete Marije De¬
vice.

O. Ktere slavno življenje vse cerkve
razveseljuje.

Molimo:  Prosimo, Gospod! do¬

deli svojim služabnikom dar nebeške
milosti, da, kterim je porod preblažene
Device postal začetek zveličanja, po¬
božno praznovanje njenega rojstva obil¬
nost miru dodeli; po Gospodu našem,
Jezusu Kristusu, tvojem Sinu. Amen.

62

Na praznik presladkega imena Marije
Device.

(V nedeljo po malem Šmarnu.)

V. Stori me vrednega tebe hvaliti,
presveta Devica!

O. Daj mi moč zoper tvoje sovraž¬
nike.

Molimo.  Dodeli, prosimo, vse-
gamogočni Bog! da bodo tvoji verni,
ki se imena presvete Device Marije
in njenega varstva vesele, po njeni
pobožni prošnji na zemlji vsega hudega
rešeni, in da v nebesih v večno vese¬
lje pridejo. Po Gospodu našem, Jezu¬
su Kristusu. Amen.

Na praznik svet. roženkranca.

(Pervo nedeljo vinotoka, oktobra.)

V. Stori me vrednega tebe hvaliti,
presveta Devica!

O. Daj mi moč zoper tvoje sovražnike.

Molimo.  Bog, kterega edino-
rojeni Sin nam je skoz svoje življenje,

63

smert in vstajenje večnega življenja
plačilo pridobil: dodeli, prosimo, da,
ki te skrivnosti s presvetim vencem
preblažene Marije Device obhajamo,
ne le posnemamo, kar obsegajo, am¬
pak tudi dosežemo, kar obetajo. Po
ravno tem Gospodu našem, Jezusu Kri¬
stusu. Amen.

Na praznik darovanja Marije Device.

(21. dan listopada.)

V. Stori me vrednega tebe hvaliti,
presveta Devica!

O. Daj 'mi moč zoper tvoje sovražnike.

Molimo.  O Bog, ki si hotel, da
je bila dans preblažena vselej Devica
Marija, svetiše svetega Duha, v tem¬
pelj nu darovana: dodeli, prosimo, da
bomo tudi mi po njenih prošnjah v
tempeljnu tvojega veličastva pred tebe
postavljeni biti zaslužili. Po Jezusu
Kristusu, tvojem Sinu, kteri s teboj
živi in kraljuje v edinosti ravno tega

64

svetega Duha, Bog od vekomaj do ve¬
komaj. Amen.

Molitev v čast mesečnega svetnika. *)

V. Prosi za nas svet (sveta) I.

O. Da bomo vredni obljub Kristusovih.

Molimo.  O Bog, ki nam vsak
mesec enega izmed nebeških prebi-

*} Mesečno češenje svetnikov izvira od svetega
Frančiška Borgija. Ko je še med svetom živel,
je v svoji hiši pobožno navado vpeljal, pri začetku
vsacega mesca enega svetnika izvoliti, kterega
spomin se je tisti mesec obhajal, da bi ga posebno
goreče častili. Svetnikovi podobi se je v več¬
kratno premišljevanje poseben izrek iz njegovega
življenja in ena njegovih čednost v posebno posne¬
manje pridjala. Ko je sv. Frančišek Borgija Je¬
zusove družbe poglavar postal, je češenje mesečnih
svetnikov tudi v tej vpeljal, in njegov zgled so
posnemali ne le samo več del drugih redov, am¬
pak tudi Marijna družba. Nepreštete so gnade ,
ki jih je družba tako po priprošnji svetnikov
dosegla; in nenavadni so zgledi lepih čednost, ki
jih je v njih posnemanji kazala. Kaj nas namreč
more bolj močno k čednosti spodbudovati, kakor
zgled tistih, kteri so bili z nami ene nature, in
so imeli ravno tiste vojske prestajati, kot mi, in
ki nas zdaj iz nebes kličejo in vabijo, da naj se

65

vavcev pomočnika odločiš; dodeli nam
milostljivo, da na prošnjo sv. I, kte-
rega (ktero) smo pomočnika (pomoč¬
nico) ta mesec od tvoje dobrote pre¬
jeli, mi in vsi naši starši, prijatli in
naši sovražniki moč tvoje gnade v
sebi občutimo, in z njeno pomočjo
podpirani, čednost . . . ktero nas je
s svojim zgledom učil (učila), spolno-
vati zamoremo. Po Jezusu Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

V. K. V 6. B. I. P. D. M.

za nebeško krono serčno in stanovitno vojskujemo.
— Da boš torej tudi ti, o Marijni družnik, imel
kaj korista od te pobožnosti, spolnuj tole :

t. Moli v čast mesečnega svetnika vsak dan
odločeno molitev, premagaj se v marsikteri reči,
obiši ktero cerkev ali altar tega svetnika, spolnuj
svetnikov izrek v vsih svojih delih, beri njegovo
življenje, in prizadevaj si, posnemati ga posebno
v tisti čednosti, s ktero posebno slavi.

3. Na praznik tvojega mesečnega svetnika bodi
s posebno pobožnostjo per sveti maši, vadi se v
kteri čednosti, daj, če moreš kaj milošnje, in
pojdi, če je to kteri veči praznik in če moreš,
tudi k sv. zakramentom.

Mar, služ.

5

66

Ptc*?! §?©t® tratiš®,

v kteri se predraga kri Jezusa Kristusa
sedmerno daruje.

Perpravljanje.

Darovanje predrage fcervi Jezusa Kristusa prelite
o njegovem obrezovanji.

Vsegamogočni, večni Bog! poln
zaupanja pridem pred te, in te pro¬
sim: Daj mi per tej sveti maši s

prav gorečo pobožnostjo biti, tebi na
čast in sebi v prid. Zedinim se toraj
z mašnikom, in ti darujem ta prečisti
dar v hvalo in češenje tvojega veli¬
častva, v vredno zahvalo za vse dušne
in telesne dobrote, ki si mi jih ves
čas mojega življenja skazal, v dosego
vsih dušnih in telesnih dobrot in v
zadostenje svojih nepreštetih grehov.
Pomagaj mi v tem, o Gospod! s svo¬
jo Božjo gnado. Ker me pa tega
moje hudobije nevrednega delajo, se

67

ozri, dobrotljivi Oče! na kri svojega
Sina, našega Zveličarja, ki jo je per-
vikrat že kot majhno dete per obre¬
zovanji prelil. Yso to njegovo takrat
prelito kri, vse njegove solze, vse za-
služenje njegovih otročjih let, ti daru¬
jem , o predobrotljivi Oče! v zado-
stenje za vse svoje grehe in hudo¬
delstva, zlasti za vso nepokoršino in
za vse grehe, ki sim jih od perve
mladosti zoper sveto čistost storil.

Tudi te prosim po zasluženji rav¬
no te v mladosti tvojega Sina prelite
kervi, da mi daš moje grehe prav
spoznati, se resnično poboljšati in
vedno pobožniši perhajati. Zlasti te
prosim, daj mi gnado per tej sveti
maši tako pobožno biti, da tekne v
večno zveličanje meni, in vsim, za
ktere jo darujem. Amen.

Od začetka do Glorie.

Darovanje predrage kervi Jezusa Kristusa prelite
na Oljski gori.

Vsegamogočni Bog! nebeški Oče!

5 *

68

z mašnikom stopim zdaj pred tvoj
sveti altar, in te opomnim, kako je
tvoj predragi Sin se podal na Oljsko
goro, tvoje veličastvo vredno poča¬
stit. Darujem ti njegovo večkrat po¬
novljeno molitev, njegovo grenko žalost,
njegov kervavi pot, njegovo poniže¬
vanje, ko je on na svojem obrazu
leže v imenu vsega človeštva tvoje
veličastvo molil in se tvoji volji pod-
vergel. V njegovo takrat prelito kri
zaupam, in te prosim, Oče usmiljenja!
odpusti grehe meni in vsim ljudem!
Posebno te pa prosim po zasluženji
te presvete kervi, da mene in vse
druge varuješ nagle, neprevidene smerti,
da nam vsim zadnjo uro na strani
stojiš, nas tolažiš, da nam daš pravo
obžalovanje grehov. Darujem ti jo tudi
za našega svetega Očeta papeža, za
škofe, mašnike, spovednike, da jih
razsvetljuješ in vodiš, in za vso sveto
cerkev, da jo varuješ in povsod raz¬
širjaš. Amen.

09

Od Glorie do evangelija.

Darovanje predrage kervi Jezusa Kristusa prelite
o njegovem bičanji fgajžlanji),

Vsegamogočni Bog! usmiljeni Oče!
z mašnikom in z vsimi tvojimi angelji
te zdaj hvalim in častim, in iz serca
kličem: „čast bodi Bogu na višavah in
mir ljudem na zemlji, ki so svete vo¬
lje!" Ozri se, večni Oče! na bičanje
svojega ljubega Sina, in na vse, kar
je on k stebru pervezan preterpel,
glej njegovo sramotno slečenje, strašne
udarce, ki jih je prestal, njegove glo¬
boke zdililjeje, s curkama prelito kri,
bolečine in rane, in vse, kar je tam
terpel. Darujem ti, večni Oče! v
spravo za vse grehe nečistosti in za
vse, s čemur bi se bili pregrešili zoper
svoje telo, ki je tempelj svetega Duha.
Darujem ti tudi to presveto Kri za
našo deželsko gosposko, za kralje in
cesarje, da jih razsvetljuješ in vodiš,
za našo in vse druge keršanske deže¬
le, da jih v pravi veri ohraniš, in da

70

odverneš od nas vsih kugo, lakoto,
vojsko in druge šibe, ki jih zaslužijo
naši grehi. Amen.

Od darovanja do Sanktnsa.

Darovanje predrage kervi Jezusa Kristusa prelite
per kronanji.

Darujem ti, o večni Bog! zedi¬
njen s tvojim služabnikom kruh in
vino tebi na čast in v prid vse ker-
šanske cerkve. Sosebno ti zdaj daru¬
jem terpljenje tvojega Sina, ki ga je
o kronanji prestal. Darujem ti vse
prebodenje njegove glave, vse terganje
po kitah, vso prelito kri, ki je tekla
iz toliko krajev njegove presvete glave
in vse njegove zdihljeje, da te poča¬
stim in zahvalim za vse dobrote.

Darujem ti to za vse nespodobne
misli, ki sim jih kdaj v svojem živ¬
ljenji rado voljno imel, za vse pregreš¬
ne poglede in napuhnjene misli, za vso
nevero in krivo vero ljudi, za vse hu¬
dobne naklepe, ki so bili kdaj štor-

71

jeni v zasramovanje tvojih služabni¬
kov in v zaničevanje tvoje svete cerkve
in ljudem v pogubo. Zlasti ti daru¬
jem vse to za spreobernjenje vsih
nevernikov, krivovercev in hudobnih
kristjanov, kakor tudi za svoje spre¬
obernjenje in keršansko popolnamost.
Amen.

Od Sanktnsa do povzdigovanja.

Svet, svet, svet si ti, Bog Go¬
spod vojskinih trum! Kdo bo tvoje
veličastvo prav počastil? — Premiš¬
ljevati hočem zdaj, kako je tvoj lju-
beznjivi Sin težki križ na Kalvarijo
nesil. Darujem ti ves njegov trud na
tem težavnem potu, vse kaplje tu
prelite kervi, vso sramoto, vse zaniče¬
vanje, ki ga je tukaj prestal iz po-
koršine do tebe in iz ljubezni do mene
zavoljo mojega zveličanja. Vse to ti
darujem, večni Bog ! O ljubeznjivi
Jezus! ko bi bil mogel s Simonom
tvoj križ nesti, ti z Veroniko pert po-

72

dati in pot na obrazu . brisati, in z
ženami te milovati, kako rad bi bil
vse to storil! Ker so pa moji grehi
krivi vsega tvojega terpljenja, zato
jili serčno obžaljujem. Darujem ti, Oče
nebeški! vse občutljeje, ki sta jih
imela Sin in Mati, ko se srečata.
Hočem zadeti zdaj svoj križ na rame,
pomagaj mi ga voljno nositi. Darujem
ti tudi vse to za svoje žive starše,
brate in sestre, našo rodovino, prijatle
in znance, in za vse žalostne in revne
kristjane, ki jih teži težek križ, za
vse bolne, ki zdaj v cerkev ne morejo;
za vse jetnike, zlasti za tiste, ki so
za pravice voljo preganjani, za vse
popotne, za vse, ki jih ni tukaj, in
imajo kako željo v sercu. Amen.

Od povzdigovanja do Agnus Del.

Povzdigovanje svete hostije.

Verujem, o Jezus! da si resnično
pričujoč pod to podobo kruha. V tebe

73

upam, tebe ljubim čez vse, in te po¬
nižno molim. Jezus tebi živim, tebi
umerjem, tvoj sim živ in mertev.
Amen.

Povzdigovanje keliha.

Presveta Kri Jezusova! Molim
te ponižno. Omij me, očisti me vsih
mojih grehov!

Večni Oče! Darujem ti kri tvo¬
jega Sina za odpušenje svojih grehov
in za vse potrebe svete katoliške cerkve.
Amen.

Po povzdigovanji.

Darovanje predrage kervi Jezusa Kristusa, prelite
o križanji.

O moj Bog! peršel je tvoj lju-
beznjivi Sin na Kalvarijo. Tu ga po-
lože na sveti križ, mu dajo piti jesi-
ha in žolča, ga slečejo in na križ
perbijejo. Na lesu svetega križa po¬
vzdignjen, visi med nebom in zemljo
tri ure, in se daruje za naše odre-

74

šenje. in zdihuje za nas, svoje sovra¬
žnike. Darujem ti njegove neizrečene
bolečine, ki jih je preterpel, ko se je
zanj križ perpravljal, vse bolečine, ki
jih terpi, ko ga slačijo, vso kri, ki
teče iz prebodenih rok in nog, vse
njegove zdihljeje, zlasti njegovo pokor-
šino in ljubezen, ko se pusti položiti
na križ in ostane na njem do zadnjega
zdihljeja. Vse hočem z voljo zanaprej
terpeti, kar mi Bog pošilja. Daru¬
jem ti, večni Oče! vse terpljenje tvo¬
jega Sina, ki ga je skoz tri ure na
križi prestal, vso takrat prelito kri v
zahvalo za vse dobrote, ki si jih vse¬
mu človeštvu skazal. Zlasti ti daru¬
jem to za svoje mertve starše, za
brate, sestre, žlahto, znance, prijatle,
za vse, ki so mi kdaj kaj dobrega
storili na duši ali telesu. V tvoje svete
rane jih izročim, o Jezus! brani jih
hudega in skaži jim svojo milost. Amen.

75

Od Agnas Dei do zavživanja.

Darovanje predrage kervi Jezusa Kristusa prelite
o prebodenji njegove svete strani.

Premišljujem zdaj, o Jezus! kako
visiš na svetem križi, in govoriš zad¬
njih sedem besedi. Darujem ti, o večni
Oče! zapušenje tvojega Sina na križi
in njegovih sedem besedi za verne
duše v vicah. Darujem ti vse njegove
bolečine, ki jih je imel, dokler ni
zaklical: „Dopolnjeno je!“ Vse zanič-
vanje, ki ga je prestal od farizejev
in vikših duhovnov, njegovo britkost,
ki jo je občutil per pogledu svoje
svete Matere.

O Jezus! moja ljubezen, o da bi te
mogel zdaj z mašnikom prejeti, da bi
se mogel s tabo natanko skleniti!
Želim saj po duhovno se s tabo skle¬
niti, in se od tebe nikdar več ne lo¬
čiti. Pridi po duhovno v moje serce,
o Jezus! Ne odreci mi te gnade!
Vidim te zdaj umirati. Ko si vse
dopolnil, si zaklical z močnim glasom:

76

„Oče! v tvoje roke izročim svojo dušo".
Si nagnil glavo, in izdihnil svojo dušo.
— Zdaj ti prebodejo hudobni vojaki
presveto serce. Kri in voda teče iz
njega. Tako je prelil on, večna lju¬
bezen! do zadnje kaplice svojo kri za
nas. To zadnje zasramovanje, ki je
zadelo tvojega Sina, to kri in vodo
zdaj prelito darujem tudi tebi, o Bog!
in se zatečem in. skrijem v presvetem
Serci tvojega Sina.

O Jezus! ti si moj, in jaz sim
tvoj. Pridi, o Jezus! sprejmi me v
svoje sveto serce. Operi me, očisti
me s svojo sveto kervijo in vodo od
mojih grehov. To zasramovanje, ki
ga je Jezus prestal, ti darujem, o
večni Bog! zlasti za tiste, ki so mi
posebno per serci I. I. in jih tvojemu
sercu, o Jezus! perporočim. Brani
jih hudega sovražnika, varuj jih vse
nesreče, zlasti nam dodeli gnado, da
v noben smerten greh ne zabredemo, in
da se tudi odpustljivih grehov skerbno

77

varujemo. Temu svetemu Sercu perpo-
ročim verne duše v vicah, zlasti svoje
starše, brate, sestre, žlahto, dobrotnike,
prijatle, vse, za ktere sim dolžan mo¬
liti , vse, ki so od ljudi pozabljeni, in
ki nar več terpe, in za ktere ti hočeš,
da naj prosim. Zanje darujem vse
terpljenje Jezusovo in presveto Jezu¬
sovo kri.

Molitev po zavživanju.

Da bi ta dan, ko sim bil per ti
sveti maši, jaz in vsi, za ktere sim
jo daroval, prav pobožno preživeli, in
da bi nam bil v večno zveličanje, ti
darujem, o dobrotljivi Bog! vse svete
maše, ki se dans berejo, vse spovedi,
vse svete obhajila, vse molitve, zata¬
jevanja, pokorila, milošnje in dobre
dela, ki jih bodo pobožne duše doper-
našale, ki so se z mano sklenile. Tudi
se želim vdeležiti vsih odpustkov, ki
jih zamorem zadobiti, in jih darovati
za verne duše v vicah.

78

Molitev per mašnikovem blagoslovu.

Zdaj, ko mašnik verne blago-
slovlja, prosim, večni Bog! blagoslovi
mene, vse pričujoče, in vse, za ktere
sim ti daroval ta dar. Razli svoj
blagoslov in zasluženje kervi svojega
Sina z neštevilnimi gnadami na nas
in na vse verne duše v vicah. Očisti
nas naših grehov, varuj nas hudega,
daj nam moč k vsemu dobremu in per-
pelji nas k sebi v svoje kraljestvo. Amen.

Zahvalna molitev po sveti maši.

Zahvalim te, nebeški Oče! po
dokončani sveti daritvi za vse svete
občutijeje, ki si mi jih dodelil, za vse
dobrote, ki sim jih po nji zadobil, za
žive in mertve. Daj, da teh gnad
nikoli ne zgubim, ampak jih zvesto
ohranim, in po njih pridem k tebi,
kjer te bom večno za to dobroto častil
in hvalil. Ljubezen vsegamogočnega
Boga, gnada našega Gospoda Jezusa
Kristusa, edinost svetega Duha bodi z

79

mano in z vsimi vernimi. Moč pre¬
drage kervi, bramba preblažene Device
in pomoč vsih izvoljenih Božjih naj
me spremlja per mojih opravilih in
vedno z mano ostane! Amen.

Druga sveta maša

v čast preblažene Device Marije.

Perprava.

Sveta Marija, Mati Božja in moja
Mati! Ti si preblažena med človeš¬
kimi otroci, ti si velika Gospa in
Kraljica nebes in zemlje, Pomočnica
vsih, ki si nam rodila Zveličarja, ti
izvoljena nevesta svetega Duha, ki
vse angelje in svetnike v lepoti in
časti presežeš, tebi je sam Kralj nebes
in zemlje pokoren bil. Tudi jaz kli¬
čem s sveto cerkvijo: „Sveta brezma¬
dežna Devica! S kakošno hvalo bi
te povzdigoval, ne vem, ker si v svo¬
jem naročji nosila tistega, ki ga nebesa

80

ne morejo  obsečiKdo  bi te ne ča^
stil. ker te nebeški Oče sam kot lju-
beznjivo hčer časti? Kdo bi v te ne
upal, ker se ti je sam Sin Božji zau¬
pal? Kdo bi te ne ljubil, ker te ljubi
sam sveti Duh kot svojo drago nevesto ?
Ljubim te tudi jaz za Bogom čez vse,
in ti želim s to daritvijo svete maše
svoje češenje, hvaležnost, ljubezen
skazati. Ozri se tedej iz sedeža svoje
milosti na-me ubozega in nevrednega
svojega otroka, in pomagaj mi, se
tako pobožno zaderžati per ti sveti
maši, kakor bi se ti sama zaderžala.
Želim s to sveto mašo po tebi, o
Marija! trojeedinega Boga hvaliti in
častiti, da utolažim jezo nebeškega
Očeta, ki mi je po tebi dal Odreše¬
nika, da se zahvalim Sinu, ki mi je
dal ljubeznjivo Mater, da prosim sve¬
tega Duha, ki mi je dal ljubezen do
tebe, da mi tudi da svojo gnado, da
morem tvoj zgled v življenji in ob
smerti posnemati, in da sprosim tvojo

81

pomoč vsim živim in mertvim. Naj
ti dopade ta moj namen, o Mati nebeš¬
ka! in daruj ga z daritvijo svete maše
nebeškemu Očetu. Amen.

Začetek.

Vsi ljudje morajo zdihovati z
Davidom: „V hudobijah sim bil spočet,
in v grehih me je rodila moja mati,
samo ti, o neomadežana Devica! zamo-
reš reči, in se veseliti, da nisi bila
nikoli pod oblastjo greha. Ti si bila
odmenjena stari kači glavo streti, zatp
nisi bila nikoli njena sužnja.

Od vekomaj si bila odmenjena
za Kraljico angeljev in ljudi, zato si
bila tudi povzdignjena nad vse stvari.
Od vekomaj te je bil zvolil Bog Oče
za Mater svojemu Sinu, in nevesto
svetemu Duhu, zato si tudi brez vsega
madeža ostala, častim te, o Marija !
ker ti si bila izvzeta od izvirnega greha,
in k tebi je govoril sam Bog, rekoč:
„Lepa si moja prijatlica, in madeža

Mar. služ. 6

82

ni v tebi“. Oh, moja Gospa in Kra¬
ljica! ko pogledam svoje grehe in tvojo
lepoto, bi mogel obmolkniti; pa kakor
se dober otrok večkrat k svoji materi
obeme, se tudi jaz obemem in zate¬
čem v svoji revšini k tebi, o moja
Mati! Naj ti tedaj dopade zdihovanje
mojega serca, in po zasluženji te da¬
ritve tvojega Sina me očisti ter mi
sprosi odpušenje mojih grehov. Očisti
moje oči, da bodo vredne se proti
tebi obračati, moj jezik, da bo vreden
tebe častiti, moje roke, da bodo vredne
proti tebi se povzdigovati, moje serce,
da bo vredno z ljubeznijo do tebe na¬
polnjeno biti. Amen.

Velika je bila lepota, ki si jo
prejela od svojega Stvarnika, pa tudi
velika je bila skerb, s ktero si si per-
zadevala jo ohraniti in pomnožiti s
čednostmi. Skerb, ohraniti čistost serca,
je bila tolika, da si se še angelja
ustrašila, ko pride k tebi v podobi
mladenča. In ljubezen tvoja za deviš-

83

ko čistost je bila tolikošna, da bi bila
raji pustila čast, biti Mati Božja, ka¬
kor da bi zgubila deviško čistost. Tu
vidim zdaj per tebi, o deviška Mati!
kaj bi zgubil, ko bi čistost zgubil! Ti
si bila brez nevarnosti grešiti, in ven-
der si bila tako skerbna in boječa,
da bi Boga s kakim tudi nar manjšim
grehom ne razžalila, da si v tihoti,
od sveta skoraj nepoznana živela in
Gospodu služila. Ni te najdel angelj
med hrumom in šumom sveta, ampak
per molitvi in svetim premišljevanji.

Oh, nebeška Mati! kako malo sim
ti podoben. Ti si zraven angelja tako
skerbna, jaz brez skerbi per ljudeh,
ki so mi lahko v padec; ti tako
skerbna v samoti, jaz brez skerbi v
nevarnih drušinah!

Če je apostelj padel v drušinji
sovražnikov Jezusovih, kako se bom
jaz obvaroval greha, če zahajam v
drušine hudobnih in zapeljivcev? Toraj
hočem zanaprej vsako drušino, per-

6 *

84

ložnost in perjaznost opustiti, kjer bi
se moje hudo nagnjenje v meni lahko
vnelo. Podpiraj me v tem, o Mati!
in napolni me s svetim strahom, ki
je začetek vse modrosti. Amen.

Evangeli.

Vsi verni, vsa cerkev te imenuje
nar bolj srečno. Imenujejo te srečno
pa ne zato, kakor da bi bila v obil¬
nosti in bogastvu živela, saj sta živela
ti in tvoj Sin v nar britkejši revšini;
tudi ne zato, kakor da bi bila od vsih
Častena, saj sta ti in tvoj Sin veliko
zaničevanja prestala; pa tudi ne zato, ka¬
kor da bi bila živela v veselji, ker si veli¬
ke in grenke bolečine prestala na zemlji
in je sedmeri meč tvoje materno serce
presunil: temuč zato, ker si besedo Božjo
poslušala, in jo ohranila v svojem
sercu. Vodi tudi mene, o preljuba
Mati! po ti poti, da vselej rad in
pobožno besedo Božjo poslušam in po

85

nji živim. Zlasti mi vcepi v serce
besede: „Nebeško kraljestvo silo terpi",
da ne mislim, da se brez truda in
dela doseže nebeško kraljestvo, in da
se toraj v mlačnost ne zatopim. Ravno
tako tudi besede: „Išite nar popred
nebeškega kraljestva", da se v nepo¬
trebne skerbi tega sveta ne zgubim,
in pozabim, da je le eno potrebno.
Amen.

Darovanje*

O Marija, spomnim se, da si se
še prav mlada v tempeljnu Bogu da¬
rovala. To nas uči, da se ne more
človek Bogu prezgodaj darovati. Da¬
rujem se tedaj zdaj precej svojemu
Gospodu in nočem čakati, da bi svet
popred moje moči oslabil, in da bi
moje serce v sužnosti greha in hudob¬
nega duha se spridilo. Za zaveržene
reči, ko se mu darujejo, nihče ne
mara, in jaz bi hotel le postarane in

86

oslabele kosti svojemu Stvarniku daro¬
vati, od kterega imam življenje in
vse ? Preljuba Mati! varuj me tako
prederznega ravnanja. Ti si se brez
vsega perderžka Bogu darovala, svoje
telo s svojim devištvom, svojo dušo s
svojo ljubeznijo in ločitvijo od staršev,
svojo čast, ki ti je šla kakor Materi
Božji, si darovala z očiševanjem, in
vse, ker si darovala svojega Sina. Po
tvojem zgledu tedaj mi ne more biti
nobena reč tako ljuba, da bi je Bogu
ne daroval.

Kako bi jaz neki svoje časti,
svojih denarjev, svojega zdravja, še
celo svojega življenja ne daroval njemu,
ki je za-me svojo kri in svoje živ¬
ljenje daroval. Darujem mu vse svoje
serce, ker je tudi on za-me SA r oje
serce daroval. Perpravljen sim mu
darovati vse časno blago, in rev.en
biti zavoljo njega, ker je tudi on še
celo nebesa za-me zapustil, in reven
postal. To svoje darovanje sklenem

87

z darovanjem mašnikovim. Pomagaj,
o Marija! da Bog ta moj dar milost¬
ljivo sprejme, in da jaz od tega da¬
rovanja nikoli ne odstopim. Amen.

Povzdigovanje.

Peršel je zopet iz nebes tvoj Sin,
o Marija! da se v revnih podobah
kruha in vina nebeškemu Očetu za¬
me daruje. O prečudna ljubezen! Sin
Božji je umeri na križu za-me ubo-
zega grešnika: in to še njegovi lju¬
bezni ni bilo zadosti. Vsaki dan se
iz ljubezni za-me skrivnostno z novega
daruje, vsaki dan se za-me ponižuje,
ker iz nebes na naše altarje pride, in
prebiva med grešniki, ki ga tolikokrat
razžalijo in zaničujejo!

O prečista, presveta Devica! po¬
magaj, da ljubeznjivega Boga vredno
molim in hvalim. Pomagaj, da v po¬
nižnosti odtergam svoje serce od vsega,
in da le njemu služim in živim.

88

Jezusa, čigar stanovanje so ne¬
besa, kteremu mora vse služiti, vidi¬
mo o rojstvu v revnem hlevu v jasli¬
cah , nekoliko odraslega per težkem
delu, potlej na terdem lesu svetega
križa, zdaj v nebesih povzdignjenega
na naših aitarjih v revnih podobah.

In tebe, o Kraljica nebes in zemlje,
Mater tega Božjega Sina! kje te naj¬
demo? V vednem uboštvu, nizkoti in
britkosti. Ko te ljudje v Betlehemu
niso hotli pod streho vzeti, si mogla
v hlevu prenočiti ter svoje Božje Dete
v jasli na terdo slamo položiti, koliko
težav si mogla na begu v Egipt pre¬
stati? Koliko britkost doma zavoljo
tega svojega Sina preterpeti? Vse to
si poterpežljivo — vsa vdana v voljo
Božjo terpela,. nobene časti nisi nikjer
iskala, še celo postavi očiševanja si
se ponižno podvergla, desiravno si
bila visoko nad njo povzdignjena.

Zavzemite se nebesa, tako se
ponižujeta nar svetejši dva človeka,

89

ki sta kdaj na zemlji živela! In jaz
nevredni grešnik, červiček zemlje, bi
se povzdigoval, in časti iskal! Moj
Bog in moja Mati se odpovesta vsi
zložnosti, in jaz bi le zložnosti iskal
in si nič ne odrekel? Dan za dnevom
sta terpela in jaz bi se rad dan za
dnevom veselil! Kralj v pomanjkanji
— hlapec v obilnosti!

O Mati! stoj mi na strani, da
se ponižnosti učim in zaničevanje rad
prenašam. Ne dopusti, da bi jaz po¬
zabil besede sv. Duha: „Kjer je pre¬
vzetnost, je sramota; kjer je ponižnost,
je modrost “. Sprosi mi, o ljuba Mati!
da se vedno zatajujem, in spolnujem
nauk aposteljna: „Nosimo mertvenje
našega Gospoda Jezusa Kristusa na
telesu, da se življenje Jezusovo nad
nami razodene". Brez zatajevanja in
ponižnosti ne morem biti ne tvoj otrok
ne dober kristjan; zakaj ti in tvoj
Sin me vedno teh čednost učita. Amen.

90

Mašnikovo obhajilo.

0 Maria! prosi za me, da bi
vreden bil tvojega Sina zdaj prejeti,
če ne v Zakramentu, saj po duhovno
z gorečo željo. S križa snet je poči¬
val v tvojem naročji, in napolnil tvoje
materno serce z britko žalostjo, naj
počiva zdaj v mojem sercu, in ga na¬
polni z britko žalostjo nad vsimi grehi.
Sprosi, o Mati! da tvoj Sin te dobre
sklepe in namene, ki jih zdaj imam,
v meni pokrepča, in da jih zavoljo
časnih skerbi in opravil ne pozabim,
temuč tudi v djanji dopolnim. Obvaruj
me vse prevelike želje po bogastvu,
da se učim od tebe, da je le eno
pravo bogastvo — čednost. Obvaruj
me prevelike želje po veljavi in časti
pred ljudmi, ker je le ena prava čast,
biti per Bogu v časti zavoljo čistega
serca. Obvaruj me želje po veselji
tega sveta, ker je le eno pravo veselje,
biti otrok in prijatel Božji. Zatoraj

91

sprosi mi ubozemu otroku per sedežu
milosti Božje čisto serce, ker: „blagor
njim, ki so čistega serca, oni bodo
Boga gledali". Amen.

Poslednjič ti še perporočim, o
mogočna Devica! vse duhovske in de¬
želske gosposke; ohrani jih v edinosti,
veri, svetem življenji, da to store, kar
tekne njih podložnim v prid in v Bož¬
jo čast. Spomni se, o Gospod! vsih
vernih, živih in mertvih, zlasti I. I.,
za ktere sim dolžan, ali sim si name¬
nil moliti. Perporočim ti tudi, o Mati!
tega mašnika, ki je zdaj daroval in
per altarji tudi za-me molil. Daj mu
biti, kar ima biti, vreden služabnik
Božji in delivec svetih skrivnost Bož¬
jih, da dolžnosti svojega stanu zvesto
spolnuje in z zgledom lepega življenja
vsim sveti! Amen.

92

Tretja sveta maša.

ll Utl©Pt?©.

Namen.

O Bog! pridem pred sedež tvoje
milosti, ti darovat kri tvojega Sina za
duše, ki jih ljubiš, in ki zdihujejo še
v ognji očiševanja, in te žele gledati
in častiti v nebesih. Akoravno je njih
terpljenje pravično, te vender prosimo,
da bi jim zavoljo zasluženja tvojega
Sina kazen prizanesel, in njim čas ter-
pljenja perkrajšal, ki si jim ga odločil.

Molitev per stopnjicah.

Spoznamo, o Gospod! pred tabo
svoje grehe, in spoznamo tudi, da ne
moremo pred tabo obstati, če boš za¬
voljo obilnosti našeh grehov odgovor
terjal od nas. Gorje nam, ako bi
nas brez milosti sodil! Zatoraj se
zatečemo po zgledu vsih svetnikov k

93

daritvi njega, ki se je dal za nas na
križ perbiti, in ki je naš Srednik pred
tabo.

Odpusti nam naše grehe, odpusti
jih tudi našim ranjcim bratom in se¬
stram, ki so jih storili v ti doli ni
solz. Skaži jim svojo neizrečeno mi¬
lost , ki jih je že tvoja pravica zadela.
Obljubil si biti milostljiv vsim, ki mi¬
lost skazujejo, in ti si zvest svojim
obljubam.

Gospod, usmili se nas!

O Jezus, Gospod in Bog! skaži
svoje usmiljenje in bodi milostljiv du¬
šam, ki v kraji očiševanja in ter-
pljenja zdihujejo. Gospod v tebe sim
zaupal, ne bom osramoten. Daj jim
večni mir in pokoj in večna luč naj
jim sveti!

Molitev.

O Bog, ki si vedno perpravljen,
usmiliti se in perzanesti, usmili se
svojih služabnikov (svojih služabnic)

94

I. L, ki si jih že pred svoj sodnji stol
poklical. Naj jih spremi tvoj angelj
pred tvoje Božje obličje med izvoljene!
V tebe so verovali, v tebe upali, naj
nikar ne bodo osramoteni! Vzemi
jih v kraj, ki si ga perpravil vsim,
ki te ljubijo.

List.

Namesto prevelikega žalovanja,
kakor žalujejo po mertvih tisti, ki
upanja nimajo, ti darujem svojo terdno
vero v vse to, kar si razodel, in kar
nam sveta cerkev verovati zapoveduje.
Verujem, da daš po smerti tega telesa
večno življenje vsim, ki se v tvoji
gnadi od tod ločijo, in ki jih je tvoja
pravica spoznala proste vsega zadol-
ženja. Blagor, trikrat blagor mu, kdor
ima to srečo!

Verujem pa tudi, da tisti, ki
imajo še kazni terpeti, po ti sveti da¬
ritvi polajšanja dobe.

Zedinem tedaj svoj namen z na-

95

menom svete cerkve. Usmili se jih,
ki si jih bil po svetem kerstu za svoje
otroke sprejel, in reši jih njih ter-
pljenja.

Evangeli.

Razsvetli me, o Gospod! in uči
me verovati, kar zapoveduješ, da ne
bom kdaj prištet tistim, ki so tvoj
evangeli zametovali. Ozri se milost¬
ljivo na-me, in izreci besedo: „ Od-
pušeni so ti tvoji grehi!“ Reci tudi
vernim mertvim, za ktere ti to sveto
mašo darujem, tiste besede, ki si jih
rekel spokornemu razbojniku: „Še dans
boš z mano v raji!“ Vem, da mo¬
ramo zadostiti, kar smo tvoji pravici
dolžni. Moramo se tedej popred oči¬
stiti, preden smemo pred tvoje ob¬
ličje priti. Ali, o Gospod! veči je
tvoja milost, kot naše zadolženje. Kli¬
čem tedej s prerokom: »Naša sreča
je v tvoji roki, hiti nas otet“. Naj
ti bo prijeten dar naša vdanost v tvojo
voljo.

96

Darovanje.

Vsegamogočni, večni Bog! ti sam
si postavil daritev nove zaveze, v kteri
se sam tvoj Sin Jezus Kristus tebi
daruje za žive in mertve. To sveto
mašo zedinem zdaj s tisto kervavo
daritvijo, ki jo je tvoj Sin na lesu
svetega križa opravil, in jo darujem
za verne duše v vicah v zadostenje
za njih grehe. Naj ho v zveličanje
njim in vsim nam, da te enkrat vsi
zedinjeni gledati in vživati zamoremo.

Molitev.

O pravični Sodnik! svojo molitev
zedi n im z molitvijo tvojih otrok, ki
bodo dosegli po tej daritvi večno živ¬
ljenje, na kterih pa zdaj leži še roka.
tvoje pravice.

Bodi jim usmiljen, zanesi jim njih
kazni, okrajšaj jim čas terpljenja, pre¬
meni jim njih ponižanje v čast izvo¬
ljenih tvojih. Usliši njih zdihovanje,
ki kličeji proti tebi: „Usmili se nas,

97

ker spoznamo, da smo grešili zoper
tebe. Glej! ne bomo nehali klicati,
dokler nas ne vzameš v svoje prebi-
vališe, in nam ne daš gledati lepote
tvoje hiše. Terdno zaupamo v te, da
nam boš dal kmalo gledati tvoje ob¬
ličje! Gospod, usliši njih molitev, in
njih vpitje naj do tebe pride!

Predglasje.

Spodobi se in prav je, tebi vse¬
lej in povsod čast dajati, vsegamo-
gočni, večni Bog! po Jezusu Kristusu,
Gospodu našem, po kterem si nam
dal veselo upanje častitljivega vsta¬
jenja. To upanje nas tolaži ob naši
smerti. Zakaj smert ni nič žalostnega
tvojemu pravemu služabniku, ampak
prestop v večno srečno življenje v
nebesih. Zatorej zedinimo svoj glas
z češenjem tvojih izvoljenih, in kli¬
čemo: Svet, svet, svet, si Gospod
Bog vojskinih trum! Nebo in zemlja
sta polna tvoje slave!

Mar. sluz.

7

98

česen bodi, ki pride v imenu
Gospodovem! Kri Jezusova kliče za
usmiljenje tem dušam, ki bi imele še
dolgo zaderževane biti gledati obličje
svojega Stvarnika.

Kanon.

Vsegamogočni Bog, tvoja previd¬
nost obsega vse, ker si ti Oče vsili
ljudi, ozri se milostljivo na duše, ki
nobene reči ne žele tako serčno, kot
tebe ljubiti in vživati. Spomni se, da
so delo tvojih rok, odkupljene s ker-
vijo tvojega Sina. Darujemo ti tedej
zanje kri tega tvojega Sina, prošnje
Marije njegove Matere, svetili apostelj-
nov Petra in Pavla, in vsili tvojih
svetnikov, prošnje svete cerkve in za-
služljive dela vsili njenih otrok! Za¬
voljo tega tedej upamo milost doseči
vsim, ki so nam bili ljubi na zemlji,
in ki nam zapoveduješ jih ljubiti, in
jim pomagati. Naj tvoje očetovsko
usmiljenje premaga tvojo pravico! Po-

99

kaži jim svojo lepoto, in daj jim vži-
vati neizrekljivo veselje, čigar zače¬
tek si ti.

Povzdigovanje svete hostije.

Gospod Jezus! verujem v tebe;
Gospod Jezus! upam v tebe; Gospod
Jezus! ljubim te iz vsega serca. V nar
veči ponižnosti te molim, svojega Go¬
spoda in Boga, in te milo prosim, us¬
mili se vernih duš v vicah, za ktere
se nisi umreti branil, in reši jih njih
bolečin.

Povzdigovanje keliha.

Gospod Jezus! terdno verujem,
da je tukaj tvoja svete kri resnično
pričujoča, in jo ponižno molim. Oberni
eno samo kaplico za verne duše v
vicah, ker ona premore polajšati vse
njih bolečine pa tudi rešiti iz nezna¬
nega terpljenja. Nebeški Oče! ozri
se na predrago kri svojega Sina, ki
jo je za nas prelil. Darujem ti jo za

7 *

100

odrešenje ubogih duš v vicah, in te
prosim, da bi jih opral s to Kervijo,
in jih peljal tje, kamor nič omadeže¬
vanega priti ne more. Amen.

Po Povzdigovanji.

O Jezus, ki si obiskal duše oča¬
kov in prerokov v predpeklu, da si
jih iz njega rešil, obiši tudi duše svo¬
jih služabnikov in služabnic na kraji
njih terpljenja. Rosa tvoje milosti naj
pade nanje, in jim polajša njih bole¬
čine! Rekel si, kar koli boste storili
nar manjšemu mojih bratov, ste meni
storili. Vem tedej, da ti bo tako per-
jetno polajšanje, ki ga po tvoji mi¬
losti vernim dušam zadobim, kakor bi
ga bil tebi zadobil. Skaži tedej mi¬
lost na prošnjo svoje Matere Marije,
ki je tolažnica žalostnih in vsih izvo¬
ljenih tvojih, ki žele zediniti se s svo¬
jimi brati in sestrami. Daj tedej dans
vsim, za ktere prosimo, večni mir in
pokoj, in večna luč naj jim sveti. Amen.

101

Oče naš.

O Jezus, ki se tvojemu imenu
perpogujejo kolena vsih, ki so v ne¬
besih, na zemlji, in pod zemljo, nar
viši Sodnik živih in mertvih! posvečeno
bodi tvoje ime po rešenji vernih duš,
za ktere te prosimo. Odpri jim vrata
nebeške, zgodi se tvoja volja, ki jo
imaš, jih rešiti! Prosimo te, odpusti
kazen našim staršem, prijatlom, do¬
brotnikom, ker smo morebiti mi njih
terpljenja krivi. Obvaruj nas maše-
vavnega ognja, ki smo ga le preveč
zaslužili, ker smo tvoje gnade napak
obračali, v tvoji službi mlačni bili,
in se skušnjavam le preslabo vstav¬
ljali. In zdaj nas zavoljo vsega tega
strah obhaja, ker je strašno pasti v
roke živega Boga.

Agnus Dei, ali Jagnje Božje.

O Bog, kako velika mora biti
ljubezen tvojega Sina, da se enako
jagnjetu daruje za grehe sveta! Kako

102

velika bi mogla biti tudi naša hvala
in ljubezen za to neskončno dobroto!

O Jagnje Božje! ki si zmagalo
rjovečega leva, ki hodi okoli, in iše,
koga bi požerl: usmili se vernih mertvih.

O Jagnje Božje, ki si se pravici
večnega Očeta dalo v spravo za naše
grehe, usmili se vernih duš v vicah,
daj jim večni mir in pokoj.

O Jagnje Božje, ki si se daro¬
valo, da bi nas iz doline solz v ob¬
ljubljeno deželo perpeljalo; o Jezus,
ki si rekel: Jest sim vstajenje in

življenje, kdor v me veruje, bo imel
večno življenje; daj vernim mertvim
večno življenje, čigar zastavo so per
ti mizi zavživali. O Jezus, daj se mi
vdeležiti te svete večerje, da bom
vreden doseči delež med tvojimi iz¬
voljenimi. Darujem ti za verne mertve,
in zlasti za I. I. vse dobre dela, ki
jih bom opravil. Ne zaverzi moje
prošnje, in daj polajšanje dušam, ki
so mi bile tolikanj ljube. Amen.

103

Gospod, nisim vreden.

0 Jezus! nisim vreden, te zdaj
v zakramentu resnično prejeti, torej
te prosim: pridi saj s svojo gnado v
moje serce, in ostani v njem do konca.
Spoznam tudi, da nisim vreden, da
bi ti mojo prošnjo za verne duše
uslišal, pa spomni se, da so se v tvoji
gnadi od tod ločile, in da so tvoji
ljubi otroci in vredni rešenja. če bi
pa še ne bili vredni, stori jih vredne
po ti sveti daritvi in tvoji milosti priti
v tvoje veličastvo. Amen.

Blagoslov vsegamogočnega Očeta,
Sina, in svetega Duha pridi na verne
mertve, in jih stori vredne večne časti.
Amen.

Konec.

Bog, nebeški Oče! ozri se milost¬
ljivo na daritev svete maše, ki sim
ti jo ravno daroval in pošlji tolažbo
vsim vernim mertvim v vicah, zlasti
tistim, za ktere sim se namenil moliti.

104

Gospod, daj jim večni mir in pokoj,
in večna luč naj jim sveti! Sveta
Marija, prosi za-nje! Vsi svetniki
Božji, prosite za-nje! Naj v miru po¬
čivajo. Amen.

Spovedne molitve,

Molitev pred spovedjo.

O neskončno, vse časti vredno
Veličastvo, Bog nebes in zemlje! terdno
verujem, da si tukaj pričujoč, da me
vidiš in slišiš. Molim te, častim, hva¬
lim in poveličujem te; spoznam te za
svojega Stvarnika in Odrešenika, ki
si sam iz sebe pravo in večno živ¬
ljenje, in v spričevanje te svoje vere,
ti skazujem dolžno molitev, ponižujem
svojo dušo, in pripogujem v nar glo-
bokejši ponižnosti svoje kolena pred
sedežem tvojega Božjega Veličastva.

(Zdaj si misli, kakor da bi bila lahko ta
spoved zadnja tvojega življenja, in pripravljaj se
tako skerbno za-njo, kakor človek, ki je na

105

smertni postelji, in že pred vratmi večnosti. Prosi
Boga za gnado, svojo vest prav izprašati. svoje
grehe serčno obžalovati, in za-nje pravo pokoro
delati.)

Poklicanje svetega Duha.

Sveti Duh, ki si perpravljen kot
Božja luč vsacega razsvetliti, kteri te
za to prosi! Dodeli mi zdaj, da svoje
še ne spovedane grehe spoznam! Ni¬
kar mi nič skritega ne pušaj, kar bi
mi zamoglo hraniti v nebesa priti. Ker
pa sam iz sebe nič dobrega ne pre¬
morem, te prosim za gnado, da se s
takim kesanjem in s takim sklepom,
se poboljšati, spovem, kakor Jezus in
njegova sv. cerkev zahtevata, da bom
skoz ta sveti zakrament iz grešnika v
pobožnega, pravičnega spremenjen.

Sveta Marija! ti pribežališe greš¬
nikov! prosi za-me, sprosi mi s svojo
mogočno priprošnjo potrebno gnado,
da svoje grehe prav spoznam, resnič¬
no obžaljujem, in se jih odkritoserčno
spovem.

106

Moj svet angelj varh! pomagaj
mi vse grehe spoznati, kterih sim se
zoper svojega Boga krivega storil.

Vsi svetniki in sveti pomočniki
moji! zlasti vi sveti spokorniki in spo-
kornice, prosite za - me, da v vaše
stopinje stopim in pravo pokoro delam.

Darovanje spraševanja vesti.

Moj Bog! o Jezus! moj Zveličar!
darujem ti to svoje spraševanje vesti,
da te v tvoji Božji pravičnosti poveli¬
čujem. Upam, da mi boš dodelil k
temu imenitnemu delu potrebno gnado.
Zato hočem v duhu ljubezni to svoje
spraševanje vesti pričeti, da ti dopa-
dem in tvojo presveto voljo spolnujem,
in sicer z vsimi tistimi, kteri čast in
slavo tvojega presvetega imena množe.

Spraševanje vesti.

Svojo vest sprašaj :

I. Po Božjih zapovedih.

1. Verovaj v enega samega
Boga.  — Ali nimam uzroka, se bati, da

107

bi vtegnile moje poprejšnje spovedi neve¬
ljavne biti, ali zavoljo nemarnega spraše¬
vanja vesti, ali iz pomankanja kesanja in
terdnega sklepa, ali ker sim ktere grebe
zamolčal, zmanjševal, perkrival? — Ali
sim sv. obhajila s pravo pobožnostjo pre¬
jemal? — Ali sim naloženo pokoro opra¬
vil? — Ali sim vse veroval, kar sv. cer¬
kev verovati zapoveduje? — Ali nisim
radovedno verske resnice vertal in preglo¬
boko premišljeval, ali nad njimi dvomil?

— Ali sim skušnjave zoper vero zatiral
ali jih nemarno izbijal? — Ali sim veri
nasprotne bukve bral, imel, drugim poso-
jeval ? — Ali sim' imel kaj prazne vere ?

— Ali sim nad Božjo milostjo dvomil,
ali prederzno na-njo grešil? — Ali sim
zoper Boga godernjal? — Ali sim mer-
zloto do molitve in pobožnost radovoljno
v sebi pasel ? — Ali sim od vere, pobož¬
nosti, cerkvenih šeg, duhovnov, mnihov in
nun itd. zaničljivo govoril, jih zasmehoval?

— Ali sim zjutranjo in večerno molitev
pobožno opravljal? — Ali sim per službi
Božji radovoljno raztresen? — Ali sim
imel per službi Božji pregrešne misli, po¬
glede, nepotrebno govorjenje? — Sim se
nespodobno vedel, pohujšljivo smejal in

108

pogovarjal? — Ali sim bil Bogu hvaležen
za prejete dobrote, zlasti po jedi, zjutrej
in zvečer ? — Ali sim večkrat obudil vero,
upanje in ljubezen? — itd.

2. Ne imenuj po nemarnem
Božjega imena.  — Ali nisim imena
Božjega. Jezusovega, Marijnega in svetni¬
kov brez potrebe in nespoštljivo izrekel,
ali celo v kletvini, in da bi laž poterdil?
— Ali se nisim s svetimi rečmi, z Božjo
besedo norčeval, svetega pisma pačil in
krivo obračal? — Ali nisim preklinjal in
se rotil? — Ali nisim duhovnov, staršev
in mertvih preklinjal? mi je kletev že v
navadi ? — Ali nimam v navadi, v poter-
jenje svojih besedi se perdušati ali kakor¬
koli bodi persegati in se rotiti? — Ali
sim celo laž tako terdil? — Ali nisim
krivo persegel zoper resnico ali v nego¬
tovi reči? — Ali je moja kriva persega
komu škodovala? — Ali nisim Bogu kaj
obljubil in ne spolnil? — Ali sim spol-
njenje obljube predolgo odlašal? —

3. Posvečuj praznik.  — Ali
sim bil ob nedeljah in zapovedanih praz¬
nikih spodobno in pobožno per celi sveti
maši? — Sim bil tudi per pridigi in per
popoldanski službi Božji? — Ali sim Bož-

109

jo besedo pazno in zavoljo zveličanja svoje
duše poslušal? — Ali sim te dni kaj več
molil, svete bukve bral in se, kolikor je
bilo mogoče, do bližnjega usmiljenega ska-
zoval? — Ali sim koga od službe Božje
odvernil? — Ali sim te dnove brez velike
sile in brez pervoljenja ali celo v pohuj¬
šanje bližnjega hlapčevske dela opravljal?
— Ali druge k temu napeljeval? — Nisim
ravno ob teh dneh pregrešnega veselja
uganjal, pijančeval, igral, nečisto živel,
per plesu bil? ali sim celo med službo
Božjo kaj tacega storil? — Ali nisim s
ponočnim pohajanjem, pijančevanjem, pre¬
pirom ali s kletvijo itd. praznika oskrunil?—
4. Spoštuj očeta in mater,
da boš dolgo živel, in da ti bo do¬
bro na zemlji.  — Ali sim svoje starše
spoštoval in ljubil? -— Ali sim jim bil
hvaležen, pokoren? — Nisim staršem je¬
zikal , jih zasramoval ? — gerdo gledal ?
zaničeval in preklinjal? — Jim nisim nič
hudega vošil? — Jim nisim z roko na¬
meril ali jih celo udaril? — Ali jih nisim
s svojim razujzdanim življenjem v sramoto
in žalost perpravil? — Ali nisim slabost
svojih staršev raznašal? — Se jih nisim
zavoljo nizkega stanu ali ponižne obleke

110

sramoval? — Sim tudi že odrašen njih
svet in njih lepo opominjevanje ponižno
poslušal? — Se jim nisim zlagal, jih ogolj-
fal, okradil? — Nisim bil do staršev
merzel ali sim jih celo sovražil? — Ali
sim za-nje molil, jim v potrebah pomagal,
jim bolnim stregel? — Ali sim skerbel,
da so sv. zakramente prejeli? — Ali sim
njih zadnjo voljo zvesto spolnil? — Ali
nisim bil krivičen do drugih dedičev (erbov) ?
— Nisim še mertvih staršev opravljal? —
Ali sim se prizadeval pogreške ranjcih
staršev z molitevjo, milošnjo, povračilom
krivičnega blaga popraviti? — Sim tč
dolžnosti tudi do svojega očma, mačehe,
varha, gospodarja in gospodinje, učenikov,
predpostavljenih, duhovske in deželske go¬
sposke spolnoval? — Ali jih nisim nala¬
gal, goljfal, zasramoval, zaničeval, njih
zapovedi grajal? — Ali sim bil staršem
in predpostavljenim v grešnih rečeh po¬
koren? — Sim stare, uboge in nadložne
ljudi zasramoval? — Ali sim brate in
sestre ali svoje tovarše k nepokoršini do
staršev, učenikov in predpostavljenih na¬
peljeval? — i. t. d.

5. Ne ubijaj.  Ali sim bil kdaj
kakor koli kriv smerti svojega bližnjega?

111

— Sim sebi ali bližnjemu življenje kraj¬
šal ali na zdravji škodoval z nezmernostjo
v jedi in pijači, ali plesom, z žalostjo, z
jezo’, z nevošljivostjo, sovraštvom, prepi¬
rom, tepenjem, suvanjem, ranjenjem, bo¬
jem? — Sim kdaj svoje in svojega bliž¬
njega življenje brez potrebe v nevarnost
postavil? — Sim kaj tacega jedel ali pil,
kar sim lahko previdil, da mi bo škodo¬
valo ? — Nisim sebi ali dragim smerti
želel ? in zakaj ? — Sim v bolezni zadosti
za dosego zdravja skerbel ? sim razumnega
zdravnika, ne pa kterega mazača v bolez¬
ni za svet poprašal? — Sim se nalaš kaj
na telesu poškodoval? ali na rokah, no¬
gah, zobeh, itd.? — Sim kaj svoji duši
škodoval z zanemarjenjem dušnih moči in
zmožnost? s spolnovanjem hudih navad?
s posnemanjem slabih zgledov? s poslu¬
šanjem slabih svetov? — Ali sim svojemu
bližnjemu na njegovi duši škodoval , ker
sim mu perložnost v greh dal z besedo,
djanjem itd.?—Ali sim koga v kteri greh
zapeljal, dražil ali prigovarjal? — Ali
sim drugih greh hvalil, zagovarjal? ga ne
vstavil ali k njemu molčal, kjer sim imel
dolžnost govoriti? — Ali sim se veselil
ptuje škode? — Sim svojega bližnjega z

112

grenkimi, zabavljivimi, terdimi besedami,
ali z zasmehovanjem in zasramovanjem
žabi? — Ali sim v prepiru in razpertji
živel? kako dolgo? — Ali se nisim hotel
spraviti ? — Sim bil terd do ubozih ? ne¬
usmiljen do žival itd.? —

6. Ne prešeštvaj.  — (Sprašaj
se tukej prav natanko, in razodeni svoje¬
mu spovedniku ne le vsili grehov zoper
sveto čistost, ampak tudi svoje skušnjave
in znotranje vojske, da ti zamore sveto¬
vati in pomagati. Nikar ne pozabi tudi
števila in okolišenj tako natanko naznaniti,
kolikor ti je mogoče; zakaj tukaj je po¬
sebno potrebno.)

Ali sim nespodobne reči radovoljno
premišljeval? — Ali sim se z veseljem in
dopadajenjem v nečistih mislih mudil? —
Sim kdaj v nespodobne želje privolil, da
bi bil kaj nespodobnega rad vidil, slišal,
se vedel, storil, ali pustil, da bi se z
menoj storilo? — Sim se poprejšnih gre¬
hov zoper sveto čistost z veseljem spo¬
minjal? — Ali sim radovoljno v sebi bu¬
dil nespodobne misli in želje z branjem
slabih bukev? s poslušanjem nesramnih
pogovorov, povest, pesem? s pogledom
nespodobnih podob, in drazih nesramnih

113

reči V s ponočnim postopanjem, s slabo
drušino? — Ali nisim grešil z nespodo¬
bnim govorjenjem in petjem, z nespodo¬
bnim norčevanjem? v čigavi pričujočnosti?

— Nisim koga na nesramne besede in
pesmi napeljeval? — Ali nisim kterikrat
nespodobnih naročil ali pisem prenašal?

— Nisim kterega zavoljo čistega življenja
zasmehoval? — Ni nobeden po meni sla¬
bih bukev ali pesem prejel? — Nisim ne¬
sramnega oblačila nosil? — Nisim v cer¬
kev s to mislijo šel, da bi posvetnim lju¬
dem pregrešno dopadel? — Se nisim ne¬
spodobno vedel? — Nisim koga v nečisti
greh pregovarjal ali silil? — Je bil leta
mojega ali druzega spola? kakšnega stanu?
moje sorodovine ali še celo Bogu posvečen,
nedolžen? — Ali je bil greh s posebno
ostudnostjo združen? — Sim kak nečisti
greh o svetem času ali dnevu, na svetem
kraji storil? — Nisim komu perložnosti
k temu grehu iskal ali kaj pomagal? —
Sim imel pregrešno znanje in kako dolgo?

— Sim kdaj kaj nespodobnega sam sebi
storil ali pa drugim meni storiti perpustil?

— Sim sam drugim kaj nespodobnega
storil? — Sim bil sramežljiv, ko sim se
oblačil in slačil? — Ali sim se kdaj ne-

Mar. služ, g

114

čistih grehov še celo hvalil, per spovedi
pa jih zmanjševal ali celo zamolčal ? —
Sim se vselej spovedal, kadar koli mi je
vest v tej reči kaj očitala, in nekak strah
pred Bogom delala? itd. —

7. Ne kradi.  — Nisim komu kaj
ukradil ali po sili vzel ? — Nisim kaj v
kterem svetem kraji vzel? — Nisim po
malem krivično jemal ali goljfal, in si s
tim precej premoženja pridobil ? — Nisim
koga goljfal per kupčii, meri, tehtnici
(vagi), delu, s slabim denarjem? — Sim
celi dan pridno delal, kadar sim bil na¬
jet? — Nisim za slabo delo dobrega pla¬
čila tirjal? — Nisim kaj ukradenega ku¬
pil? — Nisim kaj svojim staršem, sorod¬
nikom ali predpostavljenim ukradil? —
Sim denar, ki so mi ga starši dali, v
igre ali v nepripušene razveseljevanje obra¬
čal? — Nisim brez vednosti in volje star¬
šev bukev ali oblačil itd. prodajal, da
sim ložej denar zapravljal? — Nisim od
staršev denarja izgoljfoval z lažnjivimi be¬
sedami, da si bom bukve, obleko ali kaj
druzega potrebnega kupil? — Sim z de¬
narjem , ki so mi ga starši dali, vse dol¬
gove poplačal, nisim nič zase prideržal?
— Nisim nepotrebnih dolgov delal? —

115

Sim se varoval lenobe? niso starši za-me
zastonj plačevali? sim z nezmernim obla¬
čilom, igranjem, zapravljanjem sebi in
drugim škodo delal? — Nisim na polji,
na travnikih, v gojzdih, na vertu, per
vodi ali per pohištvu komu kaj škode sto¬
ril? — Nisim prevelikih obrest (čimžev)
jemal? — Sim svoje dolgove že poplačal?

— Sim shranjene reči bližnjega skerbno
varoval? — Nisim nikogar po krivici iz
službe spravil? — Sim vselej ukradene
ali najdene reči nazaj dal? — Sim mar
z gospodarjevim premoženjem ubogim po¬
magal? — Sim storjeno škodo na premo¬
ženji bližnjega po svoji moči povernil, ali
saj skerbel odpušenje od tistega zadobiti,
kterega sim poškodoval? — Ali pomislim,
da greh krivice ne bo odpušen, dokler se
krivica ne popravi, kolikor je le mogoče?

— Nisim nikoli ptujega blaga poželel? —

8. Ne pričaj po krivem zoper
svojega bližnjega.  — Nisim kterikrat
kaj po krivem pričal? ali celo krivih prič
podkupil? — Sim se zlagal? je bilo za¬
voljo tega komu kaj škode? — Sim se
zlagal zavoljo dobička? ali celo per spo¬
vedi? — Se nisim hlinil ali po hinavsko
obnašal? — Nisim radovedno ali iz hudo-

8 *

116

bije po slabostih bližnjega popraševal ter
jih rad poslušal? — Sim rad od slabosti
bližnjega govoril, ako ravno nisim bil dol¬
žan in brez vsega dobrega namena ? —
Sim v pričo veliko ljudi v imenitnih rečeh
od bližnjega slabo govoril? ali celo od
tacih oseb, ktere sim dolžan spoštovati?
— Sim kdaj iz strahu pred ljudmi, iz
hinavšine ali iz druzih namenov kaj govo¬
ril, kar je bilo zoper mojo vest in moje
prepričanje ? — Nisim svojega bližnjega
slabo sodil, njegovih besedi in njegovega
djanja na slabo izkladal, mu slabih name¬
nov podtikal? — Sim take krive sodbe
tudi drugim razodeval? — Se nisim kteri-
krat čez bližnjega zlagal ter mu dobro
ime vzel? sim si prizadeval, mu zopet
dobro ime poverniti in vso škodo popra¬
viti? — Sim koga podpihoval in zdražbe
napravil? — Sim izročene skrivnosti ra¬
zodel? — Sim se za dobro ime bližnjega
potegnil, kadar mi je bilo mogoče? —
Nisim nikogar zasmehoval in zaničeval ? —

9. Ne želi svojega bližnjega

Žene. (Ta zapoved je že v šesti zapovedi za-
popadena.)

10. Ne želi svojega bližnjega
blaga. (Tudi ta zapoved je že v sedmi Božji
zapovedi zapopadena.)

117

II. Fo cerkvenih zapovedih.

1. Posvečuj zapovedane praz¬
nike.

2. Bodi ob nedeljah in zapo¬
vedanih praznikih s spodobno
pobožnostjo per sveti maši. —

(Te dve zapovedi ste že v tretji Božji za¬
povedi zapopadene.)

3. Posti se zapovedane post¬
ne dni, namreč štirde set danski
post, kvaterne in druge zapove¬
dane postne dni; zderži se tudi
ob petkih in ob sabotah mesnih
jedi. — Sim se postil v štirdesetdanskem
postu, kvaterne in druge zapovedane postne
dni tako, da sim se le enkrat na dan do
sitega najedel, ko me je ta zapoved že
vezala? — Nisim ob petkih, sabotah in
drugih zapovedanih postnih dneh mesnih
jedi vžival brez privoljenja duhovske go¬
sposke, brez nevarne bolezni ali kakega
druzega pravičnega uzroka? — Nisim te
cerkvene zapovedi grajal, zasmehoval, in
s prelomljenjem drugih pohujšal?—• Nisim
koga druzega zapeljal, da je to zapoved
prelomil? —

4. Spovej se svojih grehov
postavljenemu spovedniku k manj-

118

šemu vsaj enkrat v letu, in oveli-
konočnem času prejmi sveto Rež¬
nje Telo. — Ali sim bil vsako leto o
velikonočnem času per spovedi in per sv.
obhajilu ? — M bila ktera mojih spoved
pomankljiva in nevredna, ker nisim svoje
vesti skerbno sprašal —- ker nisim imel
resničnega kesanja in sim preči spet ravno
tisti smertni greh storil, in nisim zapustil
grešne priložnosti, — ali ker sim smertni
greh nalaš, ali pa iz zanikernosti zamol¬
čal ali ga zmanjšal ? — Sim ga potlej
per spovedi povedal? — Sim že nevredne
spovedi popravil? — Nisim v zamolčanem
smertnem grehu sv. obhajila ali drugih sv.
zakramentov prejel? — in kolikrat? —
Sim naloženo pokoro vselej natanko,
zvesto in o pravem času opravil? — Ni¬
sim svojega spovednika opravljal in zaniče¬
val ? nisim bil jezen na-nj, ko mi je sveto
odvezo odrekel? — Sim nalaš premehkega
spovednika iskal, da sim v smertnih gre¬
hih mirno živel ? — Nisim kterikrat per
spovednici poslušal, kaj se drugi spove¬
dujejo ali kaj jim spovednik pravi? —
Ali sim, kar sim per spovednici slišal, še
drugim pravil? — Se nisim per spoved¬
nici nespodobno obnašal ? — Sim se za sv.

119

obhajilo vselej skerbno perpravljal ? —
Nisim brez spovednikovega pervoljenja ali
s smertnim grehom na vesti sv. obhajila
kterikrat prejel? — Nisim morebiti hitro
po sv. obhajilu brez vredne zahvale iz
cerkve šel? — Nisim še dan sv. obhajila
v kakšne navadne in velike grehe padel?

5. Ne obhajaj ženitve o pre¬
povedanih časih.  — Nisim v adventu,
v velikem postu, ali ob drugih postnih in
spokornih dnevih per pojedinah, igrah,
plesu ali dragem grešnem razveseljevanji
bil ali drage k takemu grešnemu veselju
napeljeval? — Se nisim na ženitvanjipre¬
grešil z nezmernostjo v jedi in pijači ali
s pregrešnim plesom itd.? —

III. Po poglavitnih grehih.

1. Napuh.  — Sim si kaj domiš-
ljeval zavoljo svoje lepote, imenitnosti,
bogastva, ali dobrih lastnost itd. ? — Ali
sim se celo s pregrešnimi rečmi bahal?
— Se nisim čez svoj stan, nesramno in
pohujšljivo oblačil? — Nisim staršem ali
komu drugemu kradel, da bi si lepši ob¬
leko omislil? — Nisim le hvale per lju¬
deh iskal ? — Sim zaničevanje in poniže¬
vanje od ljudi voljno prenašal? — Se ni-

120

sim pobožnišega, boljšega od drugih mis¬
lil? — Nisim bližnjega zaničeval? — Sim
bil morebiti jezen na tiste, ki so me po
pravici svarili? — Sim vedno le svojo
terdil, zopergovoril, se prepiral, kregal?

2. Lakomnost.  — Ni moje serce
preveč na časno blago navezano? — Ali
niso moje skerbi za časno tolike, da na
zveličanje svoje duše pozabim? — Ali le
na to gledam, kako bi si veliko blaga, če
tudi po krivici pridobil? — Nisim bil iz
lakomnosti neusmiljen proti ubogim, da
jim nisim nič ubogajme dal? — Nisim iz
lakomnosti sebi in podložnim potrebnih
reči kratil? — Ali sim bil zapravljiv? per
obleki, pijančevanji, igranji itd.? —

3. Nečistost.  — Glej šesto Božjo
zapoved. —

4. Nevošljivost.  — Nisim bil
nikomur nevošljiv zavoljo njegove sreče,
časti, dobre glave, pobožnosti, ali celo
sv. zakramentov ? — Sim bil kdaj žalosten,
ko se je bližnjemu dobro, ali vesel, ko
se mu je slabo godilo ? — Sim koga iz
nevošljivosti kaj poškodoval ali na dobrem
imenu ali premoženji itd. ? —

5. Požrešnost.  — Sim bil nez¬
meren v jedi in pijači? — Se nisim vpi-

121

janil ? — Sim v pijanosti preklinjal, pohujš-
ljivo govoril ali kaj druzega hudega storil?
— Sim s pijančevanjem sebi in drugim
zapravljal? — Sim se zderžal jedi, od
kterih sim vedel, da mi škodujejo? —

6. Jeza. — Ali nisim za vsako
majhno reč preči jezen? — Sim se kdaj
nad svojem bližnjem jezil? — Sim še
zdaj na-nj jezen? — Sim bil v jezi kdaj
per sv. obhajilu? •— Sim v jezi kaj hude¬
ga govoril ali storil? — Sim bil dolgo
na koga jezen, in se nisim hotel ž njim
spraviti ? — Sim v jezi živino pretepal? —

7. Lenoba.  — Nisim iz zaniker-
nosti molitve, Božje besede in sv. maše
opušal ? ali celo v nedeljah in praznikih ? —
Sim len v prejemanji sv. zakramentov ali
sploh v dobrem ? — Si prizadevam v do¬
brem rasti ? —■

IV. Po zapovedi ljubezni do bližnjega.

Ali ljubim svojega bližnjega kakor
sam sebe? — Ali mu skazujem telesne
in duhovne dela milosti? — Ali mu storim
dobro iz ljubezni do Boga z dobrim ser¬
cem, ne z nejevoljo ali godernjanjem ali
celo z oštevanjem? —

122

V. Po dolžnostih stanu.

Ali sim dolžnosti svojega stanu spol-
noval ? — Je zamuda dolžnost tudi drugim
škodovala? — Ktero je moje poglavitno
nagnjenje k hudemo? — Sim se od svoje
zadnje spovedi kaj poboljšal, ali sim bil
morebiti celo slabši? — Je bila moja zad¬
nja spoved ali ktera druga v kteri reči
kaj pomankljiva? —

Kes in žalost.

O moj Božji Zveličar! glej pred
svojimi nogami nepokornega, kazni
vrednega in nehvaležnega otroka, nar
bolj nehvaležnega izmed vsih tvojih.
Preiskal sim vse dni v britkosti svoje
duše in najdel sim nezvestobe, grehov
in pregreškov brez mere in števila.
O kolikrat sim storil, kar si ti pre¬
povedal, in kolikrat opustil, kar si ti
zapovedal. Tvoje dobrote sim z ne¬
hvaležnostjo povračeval ali celo v slabo
obračal. Pred tvojimi očmi, pred tvo¬
jem obličjem sim grešil in hudo de¬
lal. Res, s sv. Avguštinom moram

123

spoznati: „Oh, moj Bog! — še tako

mlad sim, in že tako velik grešnik!“
O zlo me boli, in britko obžaljujem,
da sim tako neumno ravnal, tolikrat
tebe, svojega nar boljšega Očeta, nar
večega dobrotnika, svojo nar veči do¬
broto razžalil! Sklenem tudi svojo
žalost z žalostjo vsih svetih spokorni¬
kov in tudi s tvojo žalostjo, o moj
Zveličar! ki si jo imel zavoljo naših
grehov na Oljski gori, ko si kervav
pot potil. — Prosim te, zavoljo tvo¬
jega svetega križa, zavoljo tvoje pre¬
drage kervi in tvoje grenke smerti,
odpusti mi in ne zaverzi moje duše,
ki si jo tako drago odkupil. K tebi
se zopet povernem in nikdar, nikdar
več te nočem zapustiti in z grehom
se od tebe ločiti. Saj za zdaj imej
še usmiljenje s svojim ubogim otrokom;
zakaj terdno sim sklenil; raj še hočem
vse, tudi nar ljubše zgubiti, raj še ho¬
čem vse, tudi nar težje preterpeti,
kakor te še kdaj razžaliti. — O pre-

124

usmiljeni Jezus! ohrani in pomnoži v
meni ta kes in to žalost nad grehi.
— O dodeli tudi vsim drugim, ki se z
menoj vred k spovedi in k sv. obha¬
jilu perpravljajo, prav skesano in po-
terto serce.

O Marija, moja predobrotljiva
Mati, ti pribežališe grešnikov! zadobi
in sprosi meni in nam vsim s svojo
priprošnjo in pomočjo pravo, resnično
žalost nad grehi in terden sklep, da
bomo tvojega Božjega Sina mogli v
očišeno in spreobernjeno serce sprejeti.
Amen.

Terden sklep in molitev.

Hočem se zdaj, o moj Zveličar,
s skesanim sercem in terdnim sklepom
se poboljšati k sodnjemu stolu pokore
podati in zvesto upam, da bom zado-
bil odpušenje vsih svojih grehov; saj
si ti skesanemu grešniku odpušenje
obljubil. Če moji žalosti nad gre¬
hi in mojemu sklepu, se poboljšati,

125

še kaj primankuje, o poboljšaj in
popravi ti, o preusmiljeni Jezus! in
daj mi milost, da resnično in veljavno
spoved opravim. Dodeli mi otročjo
priprostost in odkritoserčnost, da vse
svoje grehe spovedniku tako razodenem,
kakor jih ti spoznaš. Pomnoži mojo
žalost in poterdi moj sklep. Varuj
me zdaj in vse moje prihodnje živ¬
ljenje nevredne spovedi.

O Marija, moja ljuba Mati! sprosi
mi pravo resnično serčno žalost nad
grehi in terden sklep, in zadobi mi
milost, da bom v vsih svojih spovedih
vselej resničen in odkritoserčen. Amen.

O moj svet angelj varil! prosi
zame mojega ljubega Jezusa, posebno,
da mi da milost, da se svojih grehov
pred spovednikom ponižno in odkrito-
serčno spovem; prosi, o moj angelj
varh! za mojega spovednika, da mu
Bog vse to na misel da, kar je meni
povedati potreba.

126

Pristavek ravno pred spovedjo.

V to sveto spoved sklenem, če kdaj
v svojem sercu nisim prave popolnama
žalosti nad grehi iz prave ljubezni do Bo¬
ga obudil, kakor sim bil dolžan:

Sklenem vse svoje kdaj opravljene
spovedi, če bi bila morebiti ena ali več
izmed njih nevrednih, ali per njih nisim
bil odvezan, kakor je bilo za-me potrebno,
in sim ktere okolišine grehov, ktere bi
bil imel povedati, pozabil. Sklenem vse
znane in neznane, pozabljene, lastne, tuje,
malo obrajtane, smertne in odpustljive
grehe, vse pregreške, pomankljivosti in
nepopolnamosti, tudi vse to, kar nisim
za greh imel, z vsim skupej, karkoli ima
ime greha ali vtegne Boga razžaliti, ali
me le en trenutek od Božjega obličja za-
derževati, in sim se od tistega časa, ko
sim jel greh spoznavati, do te ure z mis¬
limi, besedami in djanjem, z zamudo do¬
brega, ali kakor koli bodi, nalaš, pre-
derzno ali nepremišljeno grešil; želim se
tega v vsem skupej in posebej tako obto¬
žiti , kakor sim kriv pred Bogom, — in
resnično zagotovim, da nobenega greha,
naj bo še tako velik in ostuden, nočem

127

zamolčati. In tako hočem v tem sv. za¬
kramentu pokore vse pregreške in poman-
kljivosti tako poravnati in popraviti, kakor
nar bolj premorem.

Molitev po spovedi«

Raztergal si, o Gospod! vezi mo¬
jih grehov; tebi bom hvalo prepeval.
Prizanesel si moji duši, odpustil si
moje grehe, ker si Bog vsega usmi¬
ljenja. Velika, o Gospod! je tvoja
milost, in usmiljenja tvojega ni števi¬
la. Pridem k tebi, o predobrotljivi
Jezus! kakor uni gobovi, ki si ga bil
ozdravil, in zahvalim se ti, da si me
od nagnusnih gob mojih grehov oči¬
stiti blagovolil. Naj bo zato tvoje ime,
o Jezus, hvaljeno na vekomaj! Res
si ti Jezus, to je, Zveličar, ki nobe¬
nega še tako velicega grešnika od sebe
ne pahneš, ki vse prave spokornike
v svojo milost sprejemaš, in jih zapi¬
suješ v število svojih otrok. — Sprej-

128

mi, prosim, to mojo ponižno spoved,
Id sim jo opravil, in karkoli je moji
žalosti nad grehi, in popolnosti in na¬
tančnosti moje obtožbe primankovalo,
naj zadosti tvoja dobrota in milost, in
zavoljo te naj bom tudi v nebesih po-
polnama odvezan. Očistil sim svojo,
dušo v tvoji kervi; nikdar več je no¬
čem omadeževati. O saj že sama sreča,
imeti čisto serce, bi me mogla nagi¬
bati, da se naj greha varujem, ko bi
tudi temu, ki se hudega varuje in
dobro dela, ne bil Gospod večnega
plačila obljubil. Vender čez vse za¬
služiš ti, o moj Božji Zveličar, pre¬
sladki Jezus! da se iz ljubezni do tebe
vsacega, tudi nar manjšega greha skerb-
no varujem, ker si ti zavoljo mojega
odrešenja toliko storil in preterpel. Iz
čiste ljubezni do tebe se hočem vsa¬
cega, posebno tega greha . . . varo¬
vati in tudi vsake priložnosti k grehu,
kolikor mi je le mogoče. Dodeli mi
ti k temu svojo gnado; per sv. obha-

129

jilu, za ktero se hočem zdaj z vso
skerbjo perpraviti, jo upam tudi go¬
tovo doseči. Amen.

Zahvala Jezusovemu sercu po
spovedi.

Presveto serce Jezusovo! Tebi se
moram zahvaliti, za neprecenljivo mi¬
lost, ktero mi je nebeški Oče dode¬
lil. Ti si njegovo jezo potolažilo; ti
si njegovi pravici zadostilo in mi od-
pušenje zadobilo. Poterdi delo moje
sprave, zavoljo ktere si mogel svojo
kri preliti, in daj, da bom stanoviten.
Dodeli mi serčnost in moč, da bom
svoje svete sklepe spolnoval in večkrat
ponavljal. Amen.

K Marii Devici in svetnikom po
spovedi.

Preblažena Devica, Mati mojega
Zveličarja! bodi moja srednjica per
svojem Božjem Sinu; sprosi mi gnado

Mar. služb, 9

130

stanovitnosti, da bom vedno v Božji
prijaznosti živel in v nji umeri. Amen.

Svet angelj varh in vsi svetniki,
ki ste v nebesih, posebno ti veliki
svetnik, kterega ime nevreden imam,
prosite tudi vi zame pred sedežem
Božjem, da na svoje dans storjene
sklepe in obljube zopet lahkomišljeno
ne pozabim, temuč da svete zglede
posnemam, ktere ste mi vi zapustili,
in da se kdaj v nebesih vaše sreče
vdeležim. Amen.

Darovanje pokore.

Darujem ti, o Bog! pokoro, ki
jo hočem opraviti, s predrago kervijo
Jezusa Kristusa; sklenem jo z neskon¬
čnim zasluženjem in zadostenjem Jezusa
Kristusa, z zasluženjem Marije prečiste
Device, s spokornimi deli in zasluže¬
njem vsih spokornikov in svetnikov v
nebesih in z dobrimi deli vsih pravič¬
nih na zemlji. Dovoli, da neskončno
zasluženje tvojega Sina in neskončna

131

ljubezen njegovega Serca, slabost in
pomankljivost moje pokore nadomesti
in popravi, kakor tudi časne kazni
zbriše, ktere imam še zbrisovati, da
morem tvoji pravici popolnama zado¬
stiti. Amen.

(Zdaj opravi naloženo pokoro.)

Obhajilne molitve.

Molitev k sv. Duhu.

O sveti Duh, moj Gospod in moj
Bog! ki si nekdaj dušo in telo pre-
čiste Device Marije v vredno prebi-
vališe Jezusu Kristusu perpravil, izlij
darove svoje milosti čez me in pridi
sam v moje serce, ter napravi tudi v
meni vredno prebivališe Jezusu Kri¬
stusu: zakaj tudi jaz se približujem

9 *

132

neskončni sreči, da bom ravno tistega
mojega Gospoda in Zveličarja Jezusa
Kristusa prejel. Amen.

K Jezusu Kristusu.

O preusmiljeni Jezus! Ti si pred
svojem svetem terpljenjem ta nar sve¬
tejši zakrament v znamnje svoje ne¬
skončne ljubezni do nas postavil, da
more človeška duša v njem svojo hrano,
svoje pribežališe in svojo tolažbo imeti:
z nar veči ponižnostjo molim to tvojo
neskončno ljubezen do mene in po vsi
svoji moči se ti za-njo zahvalim. —
O da bi te mogel zdaj tudi prav vred¬
no prejeti! O da bi bili v mojem
sercu zbrani vsi sveti občutljeji in želje,
vsa pobožnost in vsa gorečnost, ki
so jo imeli tvoji sveti služabniki na
zemlji, kadar so k temu presvetemu
zakramentu pristopili! — O da bi bil
tako k tej presveti mizi perpravljen,
kakor tvoje neskončno Veličastvo za¬
služi! Vem sicer, da je to nemo-

133

goče, o Jezus! pa vem tudi, da tih
mojih želja ne boš zaničeval in zame¬
toval. — Zato ti darujem vse priza¬
devanje, ki so ga svetniki ob času
svetega obhajila imeli, in te prosim,
glej na njih gorečnost in pobožnost,
ne pa na mojo lenobo in mlačnost.

Darujem ti svoje serce in svojo
dušo, perpravi si v njej tako prebi-
vališe, kakor je samemu tvojemu Veli¬
častvu dopadljivo; zakaj tebi samemu
naj bo moje serce, moja duša v vredno
prebivališe perpravljena in prepušena.
Pridi, o Jezus! posedi moje serce , o
Bog mojega serca, in vnemi ga z og¬
njem svoje Božje ljubezni! —

Pa kdo sim jaz, o Jezus! da se
prederznem tebe v svoje serce pokli¬
cati in povabiti? Svet Janez kerst-
nik se je nevrednega štel, tebi jer¬
mene od čevljev odvezati, in jaz ubo¬
gi nevredni grešnik se prederznem tebe
v svoje grešno serce povabiti! O kdo
si ti, o Jezus! in kdo sim jaz? —

134

Ti si Bog neskončnega Veličastva, pred
kterem se angelji in nebeške moči
tresejo, ti si Gospod nebes in zemlje,
ti si velik, vsegamogočni, neskončni
Bog, in jaz sim grešen červiček zem¬
lje, velik grešnik, ki sim več kot sto¬
krat pekel zaslužil. — O moj Jezus!
bojim in tresem se, če mislim na tvoje
Veličastyo in svojo nevrednost. Spoz¬
nam pred nebom in zemljo, da nisim
vreden, svoje oči k tebi povzdigniti,
veliko manj pa, da bi ti šel pod mojo
streho. — Vender ne obupam, ne dam
se zavoljo strahu od tebe odvemiti,
temuč pridem z velikim zaupanjem k
tebi, ker si tako zapovedal. Ti si
sicer Bog strašnega Veličastva, pa si
tudi Zveličar poln neizrečene milosti.
Kako smem tedaj obupati? Saj si nas
celo sam k svoji sveti mizi povabil;
saj si ti taisti, od kterega so farizeji
rekli: „Ta grešnike sprejema in je ž
njimi". Tedaj, o moj Zveličar! glej
tukej grešnika pred seboj, velicega,

135

nehvaležnega, pa tudi spokornega greš¬
nika. Vzemi in sprejmi me, ali še
več, daj se mi samega v živež, da
bode moja duša po tem pokrepčana,
v duhovnem življenji vedno stanovitna
do konca časnega in telesnega življenja.

O Jezus, pravi Bog in človek!
Tvoja nezmerna ljubezen te je sicer
pod podobami kruha pred mojimi te¬
lesnimi očmi skrila, ker te pa vender
iz vere resnično pričujočega spoznam,
te z nar veči spoštljivostjo kot svo¬
jega Gospoda in Boga mobm. — V
tebe, o skriti Bog, verujem, ker si
večna resnica! — V tebe zaupam, ker
si neskončna milost! — Tebe ljubim
iz vsega serca, ker si nar veči, ne¬
skončna dobrota! Oh, da bi te bil
pač vselej ljubil! O da bi te ne bil
nikdar z nobenim grehom razžalil! Iz
serca mi je žal, zavoljo vsih mojih
storjenih grehov, ker sim tebe, svo¬
jega Boga ž njimi razžalil, torej sim
perpravljen, rajše vse hudo preterpeti,

136

kakor te še kdaj s kterim grehom
prostovoljno razžaliti. —

Pridi tedaj, o ljubljenec mojega
serca, pridi in razveseli moje serce
s svojo pričujočnostjo. Po tebi samemu
hrepeni moja duša. Ti mi boš tolažba
v mojih brhkostih, moč v skušnjavah,
varno pribežališe v življenji in ob
smerti. — Vsi svetniki Božji! prosite
za me ob ti uri, da vredno pristopim
k Božji mizi, k svojemu in vašemu
Zveličarju, k svojemu in vašemu Bogu.
Zadobite mi eno samo iskro tiste go¬
rečnosti, s ktero je bilo vaše serce
vneto, ko ste nekdaj ravno tega mo¬
jega Boga na zemlji v svoj nar veči
blagor prejemali.

Pred vsem pa ti, častitljiva Kra¬
ljica vsili svetnikov, milostljiva Devica
in Mati Marija! stoj mi na strani, da
vredno prejmem njega, ki si ga ti
nekdaj tolikrat v svojih deviških ro¬
kah nosila, da bom potem v Božji

137

gnadi poterjen in do konca stanoviten
ostanem.

O sveti angelj varh! spremljaj
me k mizi mojega Gospoda in zadobi
mi angeljsko spoštljivost in pobožnost
do te ljubeznjive in presvete skrivnosti.
Amen.

Druge molitve pred sv. obhajilom.

Glej, o moj prečastitljivi Kralj,
Jezus Kristus! jaz ubogi grešni človek
pridem k tvoji kraljevi mizi, per kteri
bi si ne upal se perkazati, ko bi nas
ti sam tako resnobno in vender tako
perjazno k sebi ne vabil, da ko bi nas
poživil. Tedaj se veržem pred tvoje
v tem naj svetejšem zakramentu skrito
Veličastvo na kolena s ponižno proš¬
njo, da prideš moji potrebi in revšini
milostljivo na pomoč. Ne prosim te
bogastva ali posvetne časti, odpovem
se tudi voljno in rad vsim sladkostim
tega življenja; prosim te le za ljube-

138

zen do tebe in tvojo milost; če to dose¬
žem, potem hočem rad vse dobrote in
sladkosti življenja pustiti. Sliši in usliši
moje zdihovanje, o Jezus! glej na
mojo potrebo, usmili se moje revšine,
razveseli in obogati me s svojo lju¬
beznijo in s svojo milostjo in s svojo
sladko pričujočnostjo!

O Jezus, moj Božji Sodnik!  ki
si od svojega nebeškega Očeta vso ob¬
last prejel, žive in mertve soditi, kako
bom mogel kdaj pred tvojem obličjem
obstati, ko boš peršel od vsih mojih
misel, besedi in djanj odgovor tirjat?
Prosim te zavoljo tvoje neskončne lju¬
bezni, ki jo v tem presvetem zakra¬
mentu skazuješ, bodi meni milostljiv
ob tisti strašni uri. Glej presvete rane
svojih rok in nog, posebno pa svoje
svete strani, skoz ktero je bilo tvoje
presveto in ljubeznjivo serce prebodeno
in bodi mi milostljiv. Na te vidne
znamnja tvoje ljubezni hočem, o moj
Jezus! zdaj in vselej oči svoje duše

139

obernjene imeti in brez prenehanja k
tebi klicati: Ne pogubi me, o moj

Jezus, kadar se boš kot Sodnik per-
kazal! Zato te želim z ljubeznijo pre¬
jeti, da mi pred dnevom oj stre sodbe
vse odpustiš.

O ti usmiljeni Samaritan,  ti
edini zdravnik moje bolne duše, Kri¬
stus Jezus! ki si iz visocih nebes doli
stopil, da bi zacelil rane moje duše,
ki si mi svoje sveto meso in kri v
močno zdravilo zapustil, in šel v nar
grenkejšo smert, da bi nas večne smerti
rešil. Spomni se, o Jezus! kako drago
si me odkupil, glej z milostljivimi očmi
na rane moje duše, usmili se moje
slabosti in daj, da bo moč tega sve¬
tega zakramenta nad menoj očitna po¬
stala. Posebno pa te prosim, da te
presvete hrane, ki se prederznem jo
zdaj zavžiti, moji duši takrat ne odre-
češ, kadar se bo iz tega sveta ločila,
da bo večne smerti rešena, s teboj

140

vekomej živela in s tvojimi angelji in
svetniki tvoje sveto ime vekomej hvalila!

O častitljivi Zmagova  ve  c, Je¬
zus Kristus! kako morem jaz šibka
stvar brez tebe zoper svoje sovražnike
obstati? Glej, krog in krog me z vso
močjo obdajajo in brez prenehanja v
me tiše. Meso me vabi v sladnost,
svet mi ponuja nečimurno čast in bo¬
gastvo, satan me draži k jezi, sovrašt¬
vu, nevošljivosti in drugim pregreham.
Ge mi ti ne pomagaš, o Gospod! kako
bom mogel potem vse te skušnjave in
napade sovražnikov premagati? Pridi
tedaj, o pridi moj Jezus, stoj mi na
strani v moji slabosti! Tebi se po¬
svetim z dušo in s telesom, v tvoji
službi želim živeti in umreti. Sprejmi
me pod svoje bandero, stori me svo¬
jega vojšaka, krepčaj me s svojim
presvetim Telesom, ki ga želim zdaj
v tem presvetem zakramentu prejeti,
potem zamorem vse svoje sovražnike

141

premagati in v tvojem imenu častit¬
ljivo zmago obhajati.

O Jezus, Odrešenik  vsega sveta!
ki si samega sebe svojemu nebeškemu
Očetu daroval v popolno spravo  za
moje grehe, in si nisi nič prideržal,
ali bi se ne imel tedej tudi jaz popol-
nama tebi in s teboj sklenjen svojemu
nebeškemu Očetu darovati? O moj
Jezus, da bi bil pač moj dar ljub in
dopadljiv tebi in tvojemu nebeškemu
Očetu! Kako rad se darujem z vsim,
kar sim in kar imam, tebi, Očetu in
svetemu Duhu. Daj, da se v ta na¬
men v tem presvetem zakramentu res¬
nično s teboj sklenem, da bom tebi,
Očetu in sv. Duhu dopadljiv in popol-
nama dar.

O Jezus, moj preljubeznjivi Oče!
ki si se ob svoji ločitvi od tega sveta
samega sebe v tem presv. zakramentu
meni v zastavo večnega življenja za¬
pustil; kako slabo otročjo ljubezen in
hvaležnost sim ti do zdaj za vse tvoje

142

velike dobrote in tvojo očetovsko lju¬
bezen skazoval! Prosim te, o Jezus!
blagovoli me zdaj v tem presv. zakra¬
mentu s svojimi očetovskimi očmi tako
milo pogledati, da bo moje serce gi¬
njeno in te vselej z otročjo ljubeznijo
in spoštljivostjo sprejelo in se po tvo¬
jem milostljivem dopadajenji ravnalo.
Spoznam, da sim večkrat — enak zgu¬
bljenemu sinu — tebe zapustil in ho¬
dil po svojih potih; pa zdaj, o moj
Jezus! se zopet k tebi povernem ter
te ponižno prosim, da me spet milost¬
ljivo sprejmeš in z vezmi svoje oče¬
tovske milosti tako terdno seboj skle¬
neš, da se nikdar ne boš ne ti od
mene, o Jezus! ne jaz kdaj od tebe
ločil.

Pa kdo sim jaz, o Jezus! da se
ti ponižaš tudi meni reči: „Z večno
ljubeznijo sim te ljubil", in hočem se
s teboj zaročiti? O Jezus! kako bi
mogel ti meni še veči čast in ljubezen
skazati? O razveseljuj se torej, moja

143

duša, zakaj nar lepši med človeškimi
otroci se želi s teboj zaročiti in te do
svojega sedeža povzdigniti! Kaj bi
bilo pač na vsem svetu tako lepega,
tako ljubeznjivega, tako prijetnega, da
bi se dalo s teboj, o moj Jezus! per-
merjati? Per tebi samemu je vedno
veselje, Božja čast in pravo neminljivo
bogastvo. Karkoli je sicer na zemlji
lepega, zvene kot trava; karkoli je
imenitnega in častitljevega, zgine kot
dim v viharji; karkoli je drazega, se
razteče kot voda. O velika slepota,
da mi ljudje po nečimurnih rečeh bolj
hrepenimo, kakor po tebi, o Jezus!
Zdaj pa, o Jezus! hrepenim po tebi
ter hitim v tvoje ljubeznjivo odperto
naročje, v tvoje razpete roke, ktere
v tem presv. zakramentu po meni ste¬
guješ. Objemi me, o moj Jezus! derži
me in perkleni me k sebi z večno
terdnimi vezmi svoje ljubezni. V tvo¬
jem naročji, v tvojih rokah, o Go¬
spod ! želim živeti in umreti.

144

O presladki Jezus! kako rad bi
te ljubil, kakor te tvoja blažena Mati,
vsi angelji in izvoljeni ljubijo! Vnemi,
o Jezus! moje serce z ognjem svoje
ljubezni in pogasi v meni plamen vse
mesene in posvetne ljubezni. O da
bi bilo moje serce tebi popolnama do¬
padljiv žgavni dar! Tebi ga vsega da¬
rujem, stori ž njim, kar in kakor je
tebi dopadljivo.

O preljubeznjivi Jezus! kdaj bom
vsih pozemeljskih skerbi rešen in te
iz vsega serca ljubil? Vzemi vender
od mene vse hrepenjenje, vso pože-
Ijivost po pozemeljskem veselji, časti
in premoženji in ne dopusti, da bi
mi kaj druzega dopadlo, kakor ti sam.
Želim in prosim, da bi ti tako popol¬
nama vse moči moje duše prestvaril,
da bi moj spomin le na te mislil, moj
um le za te vedel, moja volja le po
tebi hrepenela!

Glej, o moj preljubi Jezus! hi¬
tim se s teboj skleniti. Dodeli mi le

145

iskrico svoje svete ljubezni! Ljubši
si mi kot vse v nebesih in na zemlji.
Ti si moj Bog in moje vse.

Sveta Mati mojega Gospoda in
Zveličarja, milostljiva Devica Marija!
ti moj zvesti angelj varh in vsi moji
izvoljeni sveti pomočniki I. I., prosim
vas, perpravite mi pot k Gospodovi
mizi, peljite in spremljajte me, in za-
dobite mi od Jezusa milost, da ga s
tako ljubeznijo in pobožnostjo prejmem,
kakor ste ga vi v tem življenji preje¬
mali. Zadobite mi tudi s svojo pri¬
prošnjo per Bogu, da bom kdaj ravno
tega Jezusa z vami gledal od obličja
do obličja, ga z vami hvalil in ljubil,
ki ga zdaj skritega gledam pod podo¬
bami kruha in vina. Amen.

Molitev k Marii Devici in k
svetnikom.

Sveta Marija, Devica vsili devic!
prosim te zavoljo neomadežane čisto-

Mar. sluz. to

146

sti, s ktero si Sina Božjega v svojem
čistem naročji nosila, zadobi mi s svojo
molitevjo milost, da se grehov očišen
svojemu Gospodu in Zveličarju pri¬
kažem.

Sveta Marija, nar ponižniši De¬
vica! prosim te per tvoji globoki po¬
nižnosti, ktera te je čez vse angelje
in svetnike povzdignila, pridi moji
slabosti na pomoč, in zateri v meni
vsak občutij ej nečimurnosti in lastne
ljubezni.

Sveta Marija, nar ljubeznjivši De¬
vica! prosim te per tvoji priserčni in
popolnama ljubezni, ktera je tvojo
dušo tako tanko z Bogom sklenila, za¬
dobi s svojo priprošnjo sveto pobož¬
nost in ljubezen, ktera naj me s tim
svetim obhajilom za zmirej z Jezusom
sklene, in sprosi mi milost, da nepre-
nehama bogat zaklad dobrih del nabi¬
ram. Amen.

Vi ljubi svetniki Božji, srečni
prebivavci nebeške domačije, s svojo

147

priprošnjo per Bogu podpirajte tudi
vi mojo slabost, poterdujte mojo vero,
krepčajte moje upanje, sprosite mi le
iskrico svoje ljubezni in svatovsko ob¬
leko, zadobite moji duši darove, ki
vas napolnujejo, da se morem z zaupa¬
njem svetemu šotoru in mizi nebeškega
Ženina perbližati. Amen.

Molitev k sv. Alojziju

%a vredno prejetje sv. obhajila.

čas je peršel, o sveti Alojzi! da
se Božji mizi pred svojega Boga in
Gospoda bližam; in ker sim brez vsih
čednost in zasluženja, poln zaupanja
k tebi pribežim s ponižno prošnjo, da
me ti k Jezusu, sedežu njegove Božje
ljubezni v presvetem zakramentu pelješ,
in me učiš, kako naj zdaj svojega
Gospoda in Boga vredno molim in
prejmem, s takošno gorečnostjo, s ta-
košno ljubeznijo in spoštljivostjo, s ka-
koršno si ga ti v svojem svetem živ¬
ljenji prejemal. O moj Zveličar! ki

10 *

148

te v presvetem zakramentu resnična
molim, in v te vse svoje zaupanje
stavim, tebe ljubim iz vsega serca, iz
vse duše, iz vse moči; in da bo ta
moja ljubezen bolj popolnama, jo skle¬
nem z ljubeznijo tvojega zvestega slu¬
žabnika Alojzija, ki te je tako goreče
ljubil. O nebeški Kruh! o angeljska
Jed! kdaj bom s teboj tako napolnjen,
da se mi bo za naprej studilo nad po-
zemeljskimi dobrotami in veselji? Oh,
skorej prepozno sim te spoznal, o pre¬
čudna sladkost, ti vir vse lepote! Ti
neizmerno morje vsega dobrega! kako
malo in merzlo sim te ljubil, tebe cil
in konec vsih gorečih sere! O moje
serce! odpri se, bodi predrag prestol,
na kterega se bo vsedel pravi, miro¬
ljubni Salomon, Jezus Sin Božji. Sprosi
torej, o sv. Alojzi! prelepe čednosti
žive vere, terdnega zaupanja, goreče
ljubezni, nar globokejše ponižnosti in
neugasljivih želja po Jezusu; in da bo
tudi mojo dušo, kot tvojo nebeški že-

149

nin Jezus Kristus milostljivo pogledal
in ljubil; o zadobi mi milost, da se
per angeljski mizi perkažem v svatov¬
ski obleki, ktero si ti s pobožno per-
pravo in s solzami ljubezni, kot z
dragimi biseri, vselej skerbno zaljšal.
O pridi tedej, sveti Alojzi! pelji me
v družbi mojega svetega angelja varha
Jezusu Kristusu, edinemu ljubemu že¬
ninu moje duše naproti. Amen.

Kadar se vzdigneš in k Božji mizi perstopiš, ali
sv. obhajila čakaš, reci:

Tedaj hočem vstati, iti in iskati
njega, ki ga ljubi moja duša. O moj
Jezus! jaz pridem k tebi, pridi tudi
ti k meni in nikar se mi ne odtegni.
Verujem v tebe, o moj Jezus; zaupam
v tebe, o moj Jezus; ljubim te iz vsega
serca. O Jezus, Jagnje Božje , ktero
grehe sveta odjemlješ, pridi in usmili
se mene. O Jezus, nisim vreden, da
greš pod mojo streho, ampak reci le
z besedo, in ozdravljena bo moja duša.

150

Moj Bog in moje vse, moj Odrešenik
in Zveličar, Jezus, pridi k meni, daruj
mi svojo ljubezen.

Tedaj imam tebe, o moj Jezus!
in s teboj vred vse. — Naj gre svet,
kamur hoče, s svojim veseljem, častjo
in bogastvom, ki je vender le nečimur-
nost in duši škodo pernese. — Le v
tebi, o moj Jezus! najde moje serce
stanoviten počitek in pravo veselje. —
Ti si moj nar drajši zaklad, moja nar
veči dobrota, moje večno veselje. —
Daj, o Jezus! da moja duša sladkost
tvoje pričujočnosti občuti; daj, da moje
serce okusi, kako si sladak, o Go¬
spod! da tako s tvojo ljubeznijo na¬
polnjeno nič druzega ne iše, kot samo
tebe, nič druzega ne ljubi, kot samo
tebe. — Bodi mi česen, o moj Bog
in moj Gospod, Zveličal' sveta, stu-

151

denec vse dobrote in milosti! — Bodi
česen moj nar zvestejši prijatel, moje
edino pribežališe, moja prava tolažba,
moja nar večja ljubezen, moj stano¬
vitni mir, moj vami počitek, moje
večno življenje! — O Jezus! vzemi
me vsega meni, in daj se vsega meni.
Vzemi , kar je mojega, in daj mi, kar
je tvojega, da ne več jaz, ampak ti
v meni živiš. — Jezus! tebi živim;
Jezus! tebi umerjem; Jezus! tvoj naj
sim zdaj in na vekomej! Amen.

Bodi češen, o Jezus! preljubi
Kralj mojega serca, veselim se tvoje
moči, in nič ljubeznjivšega ne vem,
kakor tebi podložen biti. Pod tvojem
gospodstvom morem veselo reči: Go¬
spod je moj vladar, in nič mi ne more
manjkati.

Bodi hvaljen, moj premilostljivi
Sodnik! tvoji sodbi se ponižno podver-
žem, ker tvoja milost presega vse
tvoje dela. Odpusti mi vse, preden
me boš sodil.

152

Bodi hvaljen, ti mojih ran in
slabost nar boljši Zdravnik! tvojemu
varstvu se izročim, od tebe z zane¬
sljivim zaupanjem pričakujem zdravje
moje duše.

Bodi češen, moj nepremagljivi
Pomočnik! k tebi pribežim in rečem:
Bodi z menoj, in potem naj se bojuje
zoper mene, kdor hoče.

Bodi hvaljen, ki si se daroval
svojemu nebeškemu Očetu v spravo
za moje grehe; s teboj sim sklenjen
in hočem sklenjen ostati: daruj me te¬
daj svojemu Očetu.

Bodi hvaljen, moj nar ljubši Uče¬
nik! uči me tvojo voljo poznati in
spolnovati, tebi se vsega podveržem,
tebe hočem poslušati.

Bodi češen, o Ženin moje duše!
naj bom s teboj zvezan z večno lju¬
beznijo, tebi hočem zvest ostati do
smerti, v tvojih svetih rokah želim ži¬
veti in umreti. Amen.

153

Zahvala Bogu Očetu.

Velik si ti, o Gospod Bog, in
vse hvale vreden! — Kdo more tvojo
moč oznanovati in tvojo hvalo po vred¬
nosti povzdigovati? — Ko bi se tudi
vsi moji udje v jezike spremenili, ne
mogli bi tvojih dobrot po vrednosti
hvaliti. — Spoznam svojo nezmožnost
in svojo slabost pred teboj , in kličem
zato vse stvari na pomoč, da z menoj
tvoje Božje ime hvalijo in poveličujejo.
— O nebeški Oče! vzemi namesto
naše majhne hvale in zahvale vso hvalo
in zahvalo, ktero ti je tvoj edinoro-
jeni Sin v naši naturi v imenu vsega
človeškega rodu dajal, posebno takrat,
ko je ta presveti Zakrament postavil.
Ob enem ti darujem, o ljubi Oče!
zahvalo večno blažene Matere tvojega
edinorojenega Sina, ki ti jo je dajala,
ko je Jezusa, kterega sim v presvetem
Zakramentu prejel, v svojem deviškem
naročji nosila. — Naj te tudi. o mi-

154

lostljivi Oče! namesto mene hvalijo in
poveličujejo vsi nebeški duhovi, kteri
pred tvojem Božjem sedežem nepre-
nehama tebi sveto, sveto, sveto! pojo!
— Ž njimi in z menoj naj se zdru¬
žijo vsi tvoji izvoljeni, kteri se gle¬
danja tvojega v večnem tvojem kra¬
ljestvu vesele! O da bi mogel z nar
popolniši gorečnostjo in z nar resnič-
niši ljubeznijo tvoje ime z hvalo in
zahvalo brez prenehanja povzdigovati,
posebno, ker si mi blagovolil v tem
svetem Zakramentu svojega Sina zopet
darovati. Ker pa je hvala vsih stvari
še zmirej preslaba proti tvojemu veli¬
častvu , glej z milostljivimi očmi na
mojo dobro voljo, saj želja svojih revnih
stvari ne zaničuješ. Amen.

Zahvala Bogu sv. Duhu.

O sveti Duh, ki si z Očetom in
Sinom en Bog, enega bitja, ene na¬
ture, ki ti gre takošna čast, hvala in

155

zahvala, kakoršna gre Očetu in Sinu,
ti studenec vse dobrote in vsih Božjih
darov, ti luč večne resnice! Ti per-
pravljaš človeške serca in jih nape¬
ljuješ k vsemu dobremu, ti napolnuješ
z gnadami pobožne duše posebno v
tem nar svetejšem zakramentu altarja.
Tebi bodi hvala vekomej, ki si me
perpeljal k tej mizi vse milosti, in si
s Kristusovim mesom in kervijo, ka¬
kor terdno verujem, v mojo dušo per-
šel. O ti tolažba in veselje mojega
serca, prosim te, daj da tvoja moč in
gnada zmiraj per meni ostane; daj da
me tvoja luč razsvetljuje, vlada in
vodi, da k tebi, Očetu in Sinu v ne¬
beško kraljestvo pridem, kjer bom z
vsimi izvoljenimi nebeško veselje po-
polnama vžival na vse večne čase.
Amen.

K Marii prečisti Devici.

O Marija Devica in presveta Mati!
glej, prejel sim tvojega preljubega Si-

156

na ;  per kterem vse premoreš, in ne
more se zgoditi, da bi te ne uslišal.
O zadobi torej meni vse gnade, kijih
za večno zveličanje potrebujem, greš¬
nikom odpušenje, bolnikom zdravje,
maloserčnim serčnost, žalostnim tolaž¬
bo, vsim stiskanim pomoč in odrešenje!
Posebno te prosim, o usmiljena Mati!
hvali Jezusa za me, ker se je poni¬
žal k meni priti, in zadobi mi obilno
gnado, da mu bom za naprej bolj
zvesto služil, in zadnjič gnado stano¬
vitnosti , da ga bom mogel s teboj ve¬
komaj hvaliti. Amen.

Vaja treh Božjih čednost.

Moj preljubeznjivi Jezus, pravi
Bog in človek skupej, ki s svojim ne¬
beškim Očetom in sv. Duhom v enaki
moči in časti kraljuješ in vse vladaš;
če ravno te v tem presvetem zakra¬
mentu, ki sim ga prejel, s telesnimi

157

očmi ne vidim, vender terdno veru¬
jem, da si ti v njem z dušo in s te¬
lesom, po svoji Božji in človeški na¬
turi pričujoč, za ktero resnico, kakor
tudi za vse druge, ki si jih ti, o moj
Bog! razodel, se hočem do smerti po¬
ganjati, in sim perpravljen s svojo
kervijo jo pričati.

O presladki Jezus! kako velika
čast se je meni ubogemu človeškemu
otroku zgodila, ker si se ponižal, me
obiskati. Hvaljena in slavljena je svete
Marte in Marije ljubezen, s ktero ste
tebe, o Jezus! sprejele. Več sim pač
jaz tebi dolžan, ker si se ti, o Jezus,
ponižal, ne le pod mojo streho, am¬
pak tudi v moje serce priti. Do zdaj
nisem imel prav žive vere; prosim pa,
o Jezus! obudi zdaj v meni tako živo
vero ter jo tako pomnoži, da bom v
prihodnje tebe v presvetem zakramentu
pričujočega Gospoda in Zveličarja z
veči gorečnostjo molil in častil. Amen.

158

Ali bi ne imel vsega svojega zau¬
panja v te staviti, o moj Jezus! ker
si se ponižal skoz ta presveti zakra¬
ment v mojo grešno dušo priti terme
ljubeznjivo obiskati? Kako bi mogel
na me pozabiti ali me zapustiti, ker
hočeš z menoj tako rekoč eno meso
in kri biti? V te, o Jezus! hočem
zaupati, potem vekomej ne bom osra-
moten; zakaj kako bi mi mogel kaj
odreči, ker si mi sebe samega dal?
In kaj morem imeti v nebesih ali na
zemlji, kar v tebi nimam? V tebi,
o Jezus! je neizmerni zaklad vsih do¬
brot. Nikdar nočem obupati zavoljo
svojih mnogih in velicih grehov, ker
svojo neskončno ljubezen in dobroto
do mene v tem presvetem zakramentu
tako očitno razodevaš. Nočem pa tu¬
di take velike ljubezni z nehvaležnostjo
povračevati, stokrat hočem rajše u-
mreti, kakor te še kdaj prostovoljno

159

razžaliti. Bodi tedaj, o  Jezus! moja
tolažba in moje zaupanje, dokler ži¬
vim, posebno ob moji smertni uri, da
bom mogel z Davidom reči: „V miru
hočem spati in počivati, ker si me ti,
o Gospod, posebno v upanji poterdil*.
Amen.

Kdo bi te, o Jezus! ne hotel
ljubiti, ki si nas grešnike do smerti
ljubil? Želim te, o Jezus! ljubiti iz
vsega serca, iz vse duše in iz vse
moči čez vse. Naj bo dalječ od mene,
da bi zunej tebe kaj ljubil, kar bi
ne ljubil zavoljo tebe! Kaj se more
misliti ali želeti, kar bi ti, o Jezus!
ne bil iz ljubezni do mene storil? Ti
si iz nar visokejšega sedeža na zemljo
doli stopil, si človeško naturo in sicer
podobo hlapca na se vzel; ti si iz lju¬
bezni do nas neizrečeno veliko truda
in težav, terpljenja in zaničevanja in

160

zadnjič nar grenkejši sraert na križu
prestal. Ti si se nam samega sebe s
svojo Božjo in človeško naturo zapu¬
stil in v živež dal, ko si se iz tega
življenja ločil, da te moremo zmirej
per sebi imeti in vživati. Ali te ne
bora torej, o Jezus! iz vse moči ljubil,
posebno zdaj, ko sim te prejel ? Kaj
je v nebesih ali na zemlji, kar bi si
mogel zunej tebe, o Jezus, vošiti in
želeti? O ti Bog mojega serca in
moj delež na vekomej! Amen.

Prošnja, da bi se tudi drugi sadu
sv. obhajila vdeležili.

O Jezus, v tebi imamo nar mo¬
čnejšega besednika per Bogu Očetu, ti
si sprava naših grehov, pa ne le samo
naših, ampak tudi grehov vsega sveta.
Ti si dal tudi svojo meso in kri za
življenje sveta in tvoja resnična volja
je, da se vsi ljudje zveličajo. Dodeli,
te ponižno prosim, da se vsi zdaj in
posebno ob svoji smertni uri sadu tega

161

presvetega zakramenta vdeležijo, po¬
sebno moji starši, dobrotniki in pri-
jatli, pa tudi moji razžalniki in sovraž¬
niki. Daj nam vsim priti v večno živ¬
ljenje; dodeli milost našim sercem, da
bomo svoje grehe prav obžalovali in
se za nje spokorili, čednost ljubili in
si zanjo perzadevali in kdaj srečno
pridemo v hišo tvojega in našega Očeta
v večno veselje. Blagor jim, kteri
prebivajo v tvoji hiši, o Gospod! ve¬
komaj te bodo hvalili. Amen.

Blagoslov.

O Božji Zveličar! tega kraja ne
smem popred zapustiti, dokler tvojega
blagoslova ne sprosim. Blagoslovi me
tedej, preljubeznjivi Jezus! in poterdi
me v svoji fgnadi, kakor si svoje učence
pred svojim vnebohodom še blagoslovil
in v vsem dobrem poterdil. Blago¬
slovi moje telo in mojo dušo; blago¬
slovi moj um, moj spomin in mojo
voljo; blagoslovi vse moje misli, be-

Mar. slui.

162

sede in djanja; blagoslovi moje dela,
moje terpljenje in veselje; blagoslovi
zadnjič nro moje smerti, zakaj tebi
samemu, o Jezus! hočem od zdaj na¬
prej živeti, tebi samemu hočem umreti,
tvoj naj bom v življenji in v smerti.
Amen.

Molitev po sv. obhajilu pred po¬
dobo križanega Jezusa. *)

Grlej, o moj predobrotljivi in pre-
ljubeznjivi Jezus! pred tvojem nar
svetejšem obličjem klečim-, in prosim
in zdihujem k tebi z vso gorečnostjo
svoje duše, dodeli mojemu sercu žive
čutljeje vere, upanja in ljubezni, in
pravo žalost nad mojimi grehi in prav
terden sklep, se poboljšati; ker z gi-

*) Kdor to molitev po vrednem prejemanji
zakramentov sv. pokore in presv. Rešnjega Telesa
pred podobo križanega Jeznsa pobožno opravi in
potem kratko sv. petere rana premišljuje, zadobi
popolnama odpustek (Pij VII. 10. mal. travna
1831), ki se da tudi dušam v vicah v prid ober-
niti. (Leon XII. 17. kim. 1835.)

163

njenim in žalostnim sercem tvoje svete
petere rane premišljujem, in v duhu
prevdarjam, kar je svet prerok David
od tebe, o moj predobrotljivi Jezus!
govoril: „Moje roke in moje noge so
prebodli, vse moje kosti so šteli“.
Ps. 21, 18.

Duša Kristusova.

(Molitev sv. Ignacija Lojol.)

Duša Kristusova, posveti me!

Telo Kristusovo, odreši me!

Kri Kristusova, napoji me!

Voda Kristusove strani, operi me!
Terpljenje Kristusovo, poterdi me!

O predobrotljivi Jezus, usliši me!

V tvoje presvete rane skrij me!

Od tebe ločiti se, ne pusti me!

(Dobro je, to verstico trikrat prav pobožno po¬
noviti.)

Hudega sovražnika, brani me!

Ob uri moje smerti, pokliči me!

K tebi priti, reci mi!

Da s tvojimi svetniki, hvalim te!

V tvojem kraljestvu vekomej! Amen.

11  *

164

Drugi p®g<l©C©fe.

Posebne pobožnosti.

Litanije od presvetega Rešnjega Telesa.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oče nebeški, vsegamogočni Bog,

Sin, vsega sveta rešnji Bog,

Sveti Duh, resnični Bog,

Sveta Trojica, en sam Bog,

Jezus, kruh angeljski,

Jezus, čeznaturni kruh,

Jezus, živi kruh, ki si z nebes peršel,
Jezus, kruh izvoljenih,

Jezus, kruh močnih,

Jezus, skriti Bog in Zveličar,

Jezus, studenec vsili gnad ,

Jezus, vedna in nar čistejši daritev,

Jezus, nekervava daritev nove zaveze,
Jezus, nedolžno Jagnje Božje,

Jezus, skrita mana,

Jezus, Beseda, ki se je včlovečila, in
vedno med nami prebiva,

usmili se nas!

165

O nar svetejši Zakrament,

Nar veči skrivnost Božja,

Spomin nar večih čudežev Božjih,
Posebno znamnje Božje ljubezni,
Zakrament večne ljubezni,

Skrivnost vere,

Spravna daritev za žive in mertve,

Nar veči moč v skušnjavah,

Nar močnejše orožje zoper hudobnega f —
sovražnika,

Nar imenitniši vsih darov Božjih,

Presveti spomin Gospodovega terplje-
nja in njegove smerti,

Presveta Gospodova večerja, pri kteri
angelji strežejo,

Nar veči veselje pobožnih duš,

Nar veči zaklad vernih kristjanov,

Nar slajši živež naših duš,

Moč slabih,

Tolažilo žalostnih,

Pomoč zapušenih,

Popotnica v Gospodu umirajočih,

Zastava večnega življenja, /

Bodi nam milostljiv! zanesi nam, o Jezus!
Bodi nam milostljiv! usliši nas, o Jezus!
Vsega hudega,

Vsega greha,

Nevrednega prejemanja tega presve'
tega Zakramenta,

Poželenja mesa,

Poželenja oči,

Napuha življenja,

Vsih pregrešnih priložnost,

Skrivnih skušnjav in zalezovanja hu¬
dobnega duha,

Vsih nesreč ,

Večne smerti,

Iz ljubezni, s ktero si ta sv. Zakra¬
ment postavil,

Iz ljubezni, s ktero si per zadnji ve¬
čerji svoje aposteljne obhajal,

Iz ljubezni, s ktero tudi nas s svojim
presvetim Rešnjim Telesom živiš,
Iz ljubezni, s ktero se v tem presve¬
tem Zakramentu za nas daruješ,
Iz ljubezni, s ktero v tem daru Božji
pravici zadostuješ,

Iz ljubezni, s ktero v tem presv. Za¬
kramentu toliko nečasti preterpiš,
Iz ljubezni, s ktero nas tako usmi¬
ljeno poslušaš,

S svojo predrago Kervijo, ki si jo nam
na altarji zapustil,

S peterimi ranami tega svojega nar sve¬
tejšega Telesa, ki si jih za nas prejel,
Iz ljubezni, s ktero v tem presvetem
Zakramentu do konca sveta pri
nas ostaneš,

Mi grešniki,

Da nam zaneseš,

Da nam naše grehe odpustiš,

Da nas v živi veri v ta presveti Za¬
krament poterdiš in obderžiš,

Da v naših sercih terdno zaupanje v
ta nar svetejši Zakrament obudiš,
Da v naših sercih gorečo ljubezen do
tega nar svetejšega Zakramenta
pomnožiš,

Da nam češenje in našo pobožnost do
tega presvetega Zakramenta mno¬
žiš in ohraniš,

Da nam gnado daš, vselej dobro per-
pravljenim k tvoji mizi pristopiti,
Da nam sad tega presvetega Zakra¬
menta obilno dodeliš,

Da vso nečast od te nar častitljivši
skrivnosti odverneš,

Da svojo sveto cerkev vladaš in ohraniš,
Da vsim, kteri v te verujejo, luč prave
vere dodeliš,

Da naše misli k nebeškim željam pov¬
zdigneš ,

Da naše serca s svojim milostljivim obis¬
kanjem razveseljuješ in očišuješ,
Da nam vselej veselje nad tem presve¬
tem Zakramentom v serce daš,
Da vedno v nas ostaneš in mi v tebi,

168

Da nas na koncu našega življenja s
to nebeško popotnico pokrepčaš
in obveseliš,

Da nas poslednji dan k večnemu živ¬
ljenju obudiš,

Da vsim vernim dušam večni mir in
pokoj dodeliš,

Da nas na tem sedeži svoje milosti
uslišiš, ■

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;

zanesi nam, o Jezus!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usliši nas, o Jezus !

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o Jezus!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Sin Božji!

Oče naš i. t. d.

V. Kruh z nebes si jim dodelil.

O. Kteri vso sladkost v sebi ima.

prosimo te, usliši nas, o Jezus!

169

Molimo.

O Bog! kteri si nam v prečud¬
nem Zakramentu spomin svojega ter-
pljenja zapustil; daj nam, te prosimo,
svete skrivnosti tvojega Telesa in tvoje
Kervi tako častiti, da sad tvojega od¬
rešenja vedno v sebi občutimo. Kteri
živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v
edinosti svetega Duha, Bog od veko-
mej do vekomej. Amen.

Vaja vere, upanja in ljubezni pred
sv. Režnjem Telesom.

O neskončna modrost! o večna
resnica! o neizmerna dobrota! ki ne
moreš ne goljufana biti, ne goljufati:
verujem v tebe, in verujem vse, kar
si ti razodel, in mi tvoja cerkev vero¬
vati veleva. Posebno pa terdno veru¬
jem, da si ti v presvetem Zakramentu
sv. Rešnjega Telesa resnično pričujoč,
ker si to z razločnimi besedami pove¬
dal, kterim bolj verjamem, kot svo-

170

jemu umu in svojim počutkom. In za
to vero sim s tvojo gnado perprav-
Ijen umreti.

Zanesem se na te, o neskončna
milost! in upam, da boš meni uboze-
mu grešniku zavoljo svojega neskon¬
čnega zasluženja odpušenje in milost
dodelil in me kdaj vzel v nebeško
veselje.

Ljubim te, o Jezus! moja edina
in nar veči dobrota, ti studenec vse
milosti in ljubezni, ki si nas grešnike
od vekomej ljubil in ta Zakrament v
znamnje in vez ljubezni postavil. O
Jezus! skleni moje serce tedej s svo¬
jim sercem, da vekomej ne bom ločen
od tvoje ljubezni.

Veselim se tvoje neskončne po¬
polnosti, tvojega veličastva in tvoje
ljubeznjivosti; veselim se vse hvale, in
vse časti, ktero so ti kdaj tvoji izvo¬
ljeni in vse stvari dajale in jo bodo
dajale na vse večne čase.

171

Podveržem se tebi in tvoji sveti
volji v vsih rečeh, in te častim in
objamem z vsimi občutljeji časti, zau¬
panja, ljubezni in pobožnosti. Vse
nagnjenje do stvari na te samega pre¬
nesem. Karkoli bom vso večnost sto¬
ril ali preterpel, naj se v tvojo hvalo
zgodi.

Ves sim tvoj: stori z menoj, kar
hočeš, zdaj in vso večnost. Amen.

Češenje Jezusa Kristusa v presv.

Zakramentu.

O moj Zveličar, Jezus Kristus,
pravi Bog in človek! verujem, da si
tukej v presv. Zakramentu resnično
pričujoč, z dušo in s telesom, s ker-
vijo in z mesom, in te ponižno mo¬
lim. S čem pa ti hočem poverniti,
da si iz ljubezni do mene iz nebes
peršel, se na altarji sv. križa za me
daroval in se nam v večen spomin
svoje ljubezni v presv. Zakramentu

172

zapustil? O vi nebeški duhovi, kteri
tukej pred svojem Bogom in Gospo¬
dom v velikim številu za vsako službo
perpravljeni stojite, učite me, z va¬
mi vred tega skritega Boga tukej ta¬
ko spoznati, častiti, ljubiti, hvaliti in
moliti, da bom vreden, njega kdaj z
vami vred v nebesih večno hvaliti in
ljubiti. Amen.

Molitev per blagoslovu.

Božji Zveličar! ki si nam svoje
presveto Telo in svojo presveto Kri v
Zakramentu altarja zapustil, zahva¬
lim se ti za ta dar tvoje nezmerne
ljubezni, in zdihovaje te prosim, do¬
deli svoj blagaslov meni in vsim ti¬
stim, za ktere imam namen, enake
milosti sprositi.

Blagoslovi me s tistim blagoslo¬
vom, ki me v druzega človeka spre¬
meni, s teboj natanko sklene, s tvo¬
jim duhom napolni in mi bode zastava

173

tistega blagodara, kterega si svojim
izvoljenim v prihodnjem življenji per-
pravil. Blagoslovi moje telo in mojo
dušo; blagoslovi moje oči in odverni
jih od posvetnih nečimurnost; blago¬
slovi moj jezik, in položi perst svoje
milosti na moje usta; blagoslovi moj
spomin, da na nič druzega ne mislim,
kot nate;  blagoslovi moj um, da v
vsih stvareh le tebe premišljujem; bla¬
goslovi mojo voljo, da nič druzega ne
želim, kot le tebe; blagoslovi moje
djanje in nehanje, vse moje žive dni
in konec mojega življenja. To prosim
v imenu Očeta in Sina in svetega
Duha. Amen.

Molitev in prošnja za odpušenje.

(Odpustek 300 dni. Pij VII.)

1. Molim te v nar globokejši
ponižnosti, o preljubi Jezus v nar
svetejšem Zakramentu! in te spoznam
pravega Boga in pravega človeka. S

174

tim djanjem moljenja ti želim zado¬
stiti za merzloto tako mnogih krist¬
janov, kteri memo tvoje Božje hiše,
včasi tudi celo memo sv. Rešnjega Te¬
lesa gredo, pa ne da bi na te mislili,
da bi te počastili, čeravno se ponižaš,
se svojim vernim v ljubezni polni ne-
poterpežljivosti vsako uro podeliti. O
mlačni! kterim se Izraelcem v pušavi
enako studi nad to nebeško mano! V
zadostenje za to mlačnost in oskru¬
njenje ti darujem drago Kri, ktera je
tekla iz rane tvoje leve noge, in v
to sv. rano se skrivaje, kličem tisuč
in tisučkrat:

Visoko hvaljen in česen bod’ vsaki čas!

V presvetem Božjem Zakramentu Jezus naš!

Oče naš itd. Češena si Marija itd. Čast
bodi Bogu Očetu itd.

2. Molim te, v nar globokejši
ponižnosti, o preljubi Jezus! in spoz¬
nam te resnično pričujočega v presve¬
tem Zakramentu altarja. S tim dja¬
njem moljenja želim nekoliko popraviti

175

nehvaležnost tako mnogih kristjanov,
kteri sicer vidijo, da si k ubogim bol¬
nikom nesen, da bi jim bil popotnica
na dolgi poti v večnost, pa te spo¬
dobno ne počaste, res komej ti kako
znamnje zunanjega počešenja skažejo.
V zadostenje tako velike merzlote ti
darujem predrago Kri, ki je tekla iz
rane tvoje desne noge, in v to sveto
rano se skrivaj e kličem tisuč in tisuč-
krat:

Visoko hvaljen in česen bod’ vsaki čas!

V presvetem Božjem Zakramentu Jezus naš!

Oče naš itd. Češena si Marija itd. Čast
bodi itd.

3. Molim te v nar globokejši
ponižnosti, o preljubi Jezus, pravi
kruh življenja! S tim moljenjem že¬
lim nekoliko popraviti mnoge krivice,
ktere tvoje serce slehern dan preterpi
zavoljo oskrunjenja tvojih svetih hiš,
v kterih se ponižaš pričujoč biti pod
skrivnostnimi podobami, da te tvoji
verni molijo in ljubijo. V zadostenje

176

tako velicega onečastenja ti darujem
drago Kri, ktera je tekla iz rane tvoje
leve roke, in v to sveto rano se skri-
vaje vsak trenutek kličem:

Visoko hvaljen in česen bod’ vsaki čas !

V presvetem Božjem Zakramentu Jezus naš !

Oče naš itd. češena si Marija itd. čast
bodi itd.

4. Molim te v nar globokejši
ponižnosti, o preljubi Jezus! ti pravi
kruh življenja! ki si iz nebes peršel.
S tim djanjem moljenja želim nekoliko
popraviti tako mnoge in tako velike
nečasti, ktere imaš celo vsak dan od
svojih vernih preterpeti per sv. maši,
per tisti veličastni skrivnosti, v kteri
iz preobilnosti svoje ljubezni, neker-
vavo ravno tisto daritev ponavljaš, ki
si jo nekdaj kervavo na gori Kalvarji
za naše odrešenje opravil. V zado-
stenje tako velike nehvaležnosti ti da¬
rujem predrago Kri, ki je tekla iz
rane tvoje desne roke, in v to sveto
rano se skrivaje, sklenem svoj glas z

177

glasom tvojih angeljev, ki te v po¬
nižni molitvi obdajajo, in kličem ž
njimi vred:

Visoko hvaljen in česen bod’ vsaki čas !

V presvetem Božjem Zakramentu Jezus naš!
Oče naš itd. Češena si Marija itd. Čast bodi itd.

5. Molim te v nar globokejši
ponižnosti, o preljubi Jezus, ti pravi
spraven dar za naše grehe! To dja-
nje moljenja ti darujem v nekolikošno
zadostenje za tako marsikako božji-
ropno zaničevanje, ktero imaš prestati
od toliko kristjanov, ki se prederznejo,
s smertnim grehom na vesti te v sve¬
tem obhajilu prejeti. V zadostenje
tako zaničljivega Božjega ropa ti daru¬
jem zadnje kaplje tvoje drage Kervi,
ktera je iz tvoje stranske rane tekla.
V to sv. rano se skrivaje, te molim,
hvalim in ljubim, in kličem z vsimi
dušami, ktere ta sv. Zakrament po¬
božno časte:

Visoko hvaljen in česen bod’ vsaki čas !

V presvetem Božjem Zakramentu Jezus naš!
Oče naš itd. Češena si Marija itd. Čast bodi itd.

Mar. »lu*.

178

Molitev za ohranitev in razširjanje
sv. katoliške cerkve.

Sveta cerkev! ki te je Jezus Kri¬
stus po svoji zvesti obljubi na skalo
sozidal, ti si blaženi raj Gospodov, z
njegovo lastno roko zasajen, in z nje¬
govo drago Kervijo namočen. Ti pa,
o vse časti vredni nar svetejši Zakra¬
ment! Ti si drevo življenja, v sredi
tega raja; tvoj sad je večno življenje
in prečudna moč in krepost v posve¬
čevanje naših duš v tem časnem živ¬
ljenji. Ti si središe prave pobožnosti
in prave vere. — Jezus Kristus! mo¬
lim te na altarji kot svojega Boga, v
kterega verujem; molim te kot svo¬
jega Zveličarja, v kterega upam; mo¬
lim te kot svojo nar veči dobroto,
ktero čez vse ljubim; molim te kot
svojega Gospoda, kteremu se vsega
podveržem; molim te kot svojega Bož¬
jega Učenika, kterega evangeli spoz¬
nam; molim te kot svetlo luč sveta,

179

kteri se zahvaljujem za dar svete vere.
Jezus! ti nevidna, nar višja glava
svete cerkve! večno hvalo dajem tvoji
neskončni dobroti za neprecenljiv dar
prave vere, v ktero si nas sprejel in
ohranil. — Vender, o Božji Zveličar!
tvoj izvoljeni rod, tvoje kraljevo du-
hovstvo, tvoje ljudstvo, ki si ga s
svojo Kervijo kot svojo lastnino sebi
perdobil, terpi veliko zalezovanja od
duha laži, od hudobije sveta, in od
poglavarja teme.

O Jezus! usmili se in ohrani
svoje verne v svojem imenu, v svo¬
jem nauku, v svoji ljubezni, da jih
nobena goljufija krivih naukov od poti
resnice ne zapelje, nobeno žuganje ne
prestraši, nobeno perlizovanje ne zmoti;
temuč da kakor otroci svetlobe hodi¬
jo v vsi pobožnosti, in se ne vdeležu-
jejo hudobnih del teme. — Usmili se,
o neskončno dobrotljivi Zveličar! tistih
zmotljenih duš, ktere so bile sicer s
tvojo predrago Kervijo odrešene, pa

ta*

180

Bogu se sinili! še v smertni senci in
v temoti sede. Oli! ti večna luč res¬
nice! razsvetli jih z žarki svoje Božje
milosti, da svojo zmoto spoznajo. Nagni
njih slabotno in abotavljivo voljo, da
bolj svoje večno zveličanje, kakor
časne dobrote ljubijo, in hodijo za
svetlo lučjo tvoje milosti in vere. Stori,
o dober Pastir! da te zgubljene in
zmotljene ovčice k tvoji čedi nazaj
pridejo, da bo zadnjič en hlev in en
pastir, in te bomo vsi z enim sercem
in enimi ustmi spoznavali in večno
molili. — O sveto Sionsko mesto —
sveta katoliška cerkev! — da bi se
vender tvoje vrata odperle, in se tvoji
zgubljeni otroci k tebi vemili! da bi
svoje zmote spoznali, in zapustili pot,
ktera ne pelje v večno življenje! O
Bog vsega usmiljenja, nikar se daljej
ne mudi, se jih usmiliti! Pripelji jih
na pot, ktera v večno življenje pelje!
Oh, da bi vender po tvoji milosti stara
zmota zginila, in se zopet vstanovila

181

prava edinost v veri! — Tvoja čast,
o Jezus! in zveličanje toliko zapelja¬
nih duš so goreče želje moje duše.
Tvoja pomoč je mogočna, vse te te-
mote razgnati in razsvetliti tiste, ki
te še ne spoznajo. Daj kapljati roso
svoje milosti v njih duše, da v te
verujejo in v veri zveličanje dosežejo.
Amen.

Molitev za spreobernjenje grešnikov.

O veliki Bog! po vesolnem po¬
topu si mavrico na nebu razpel, v
znamnje svoje dobrote in milosti, in
svoje sprave z grešnim svetom; in nar
svetejši Zakrament altarja je pač tudi
večna zastava tvoje milosti in ljubezni,
v kterem grešniku odpušenje, milost
in večno življenje ponujaš. In vender
jih je še toliko, ki se tvoje učence
imenujejo, in žive kot sovražniki tvo¬
jega križa, puste svoje od tebe odre¬
šene duše konec jemati, in si jedo in
pijejo v tvojem presv. Zakramentu

182

smert in sodbo. O Jezus! ki si na
zemljo peršel, iskat in zveličat, kar
je bilo zgubljenega; usmili se po ve¬
likosti svojega usmiljenja vsih tistih,
kteri lahkomišljeno po široki cesti
greha v večno pogubljenje hite. Raz¬
svetli jih z lučjo svoje milosti, omeči
v svoji presveti Kervi njih terde serca,
govori njih duši s svojo močno besedo,
krepčaj njih slabost s svojo gnado,
da revšino in nevarnost spoznajo, in
se s pravo pokoro s teboj spravijo.
Zateri, o Gospod! vso spačenost, da
greh med nami ne kraljuje, temuč
prava bogoljubnost in pobožnost, go¬
rečnost za tvojo sveto službo, in bo¬
gaboječe obnašanje, keršanska čednost
in svetost, da ti bo naša domovina
ljuba in prijetna in tvojega očetovske¬
ga blagoslova zmirej bolj vredna. Amen.

Molitev za odvernjenje zasluženih
Božjih kazen.

Jezus Kristus! ti edini rojeni Sin

183

Boga Očeta, nekdaj si se svojemu po¬
božnemu služabniku Mojzesu kot og¬
njen plamen v gorečem germu per-
kazal, da bi svoje ljudstvo iz terde
Egiptovske sužnosti rešil. Tudi nam
se kažeš v presvetem Zakramentu lju¬
bezni kot usmiljeni veliki duhoven, in
kot pravo velikonočno jagnje, da bi
svoje izvoljeno ljudstvo odrešil. Za¬
voljo te tvoje ljubezni in zavoljo tvo¬
jega terpljenja in smerti te prosim, o
moj Zveličar! nikar se ne spominjaj
mnogoterega razžaljenja in nečasti, ki
ti jo mi delamo, ampak svoje nez¬
merne ljubezni in milosti! Odverni
od naše domovine vse zaslužene kazni;
varuj svoje ljudstvo, o dobrotljivi Je¬
zus ! nerodovitnosti zemlje, hudih vre¬
men, dragine in pomanjkanja, ognja
in povodenj, uboštva in lakote, kuge
in hudih bolezen, punta, vojske in
vsega zlega. Ti si dobrotljiv in veli-
cega usmiljenja! ne kaznuj nas po
naših grehih, in ne povračuj nam po

184

naših hudobijah; ampak za svojega
imena voljo usmili se nas, o Gospod!
— O Jezus! zanesi nam! o Jezus!
usliši nas! o Jezus! usmili se nas! da
bomo s pomočjo tvojega Božjega bla¬
goslova, v vživanji tvojih darov in
dobrot to časno življenje v tvoji sveti
službi, tebi v čast z hvaležnim ser¬
cem preživeli. — Ti, o neskončno do¬
brotljivi Jezus! si svoje prebivališe v
sredi med nami postavil; ti si naš Bog,
in mi smo tvoje ljudstvo; poglej z
milostljimi očmi na nas, in daj svoji
milosti čez nas gospodovati! Daj zem¬
lji rodovitnost, nam pa daj tvoj kruh
v veselji jesti, in brez strahu pod
tvojem varstvom prebivati. Amen.

185

Pobožnost v čast Božjega Serca
Jezusovega.

Litanije presvetega Serca Jezusovega.

Gospod, usmili se!

Kriste, usmili se!

Gospod, usmili se!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oče nebeški, vsegamogočni Bog,

Sin, vsega sveta rešnji Bog,

Sveti Duh, resnični Bog,

Sveta Trojica, en sami Bog,

Serce presveto Jezusovo,

Serce Jezusa, Sinu živega Boga,

Serce Jezusa, Sinu prečiste Device,

Serce Jezusovo, dopadajenje nebeškega
Očeta ,

Serce Jezusovo, tempelj svetega Duha,
Serce Jezusovo, Večna ljubezen pre¬
svete Trojice,

Serce Jezusovo, raj Božjega veselja,

Serce Jezusovo, studenec nebeške slad¬
kosti ,

Serce Jezusovo, sedež večne milosti,

usmili se nas!

186

Serce Jezusovo, morje usmiljenja,
Serce Jezusovo, zaklad vsega bogast¬
va Božjega,

Serce Jezusovo, vir svete ljubezni in
svetega kesanja,

Serce Jezusovo, neskončnost vsega u-
smiljenja nebeškega Očeta,

Serce Jezusovo, visokost Božje mo¬
drosti in Božjega znanja,

Serce Jezusovo, potok, ki razveseljuje
mesto Božje,

Serce Jezusa, našega nebeškega Kralja,
Serce Jezusa, našega dobrega pastirja,
Serce Jezusa, našega usmiljenega brata,
Serce Jezusa, našega preljubega učenika,
Serce Jezusa, nar ljubeznjivšega ženi¬
na naših duš,

Serce Jezusovo, zgled krotkosti in po¬
nižnosti ,

Serce Jezusovo, studenec miru in sve¬
tega pokoja,

Serce Jezusovo, nar bolj popolnama
predpodoba za naše življenje,
Serce Jezusovo, tolažba žalostnih,
Serce Jezusovo, perbežališe v skušnja¬
vah in nadlogah,

Serce Jezusovo, veselo prebivališe či¬
stih duš,

Serce Jezusovo, veselje vsih izvoljenih,

usmili se nas!

187

Serce Jezusovo, studenec, vsih svetih ^
misel in želj,

Serce Jezusovo, luč popotnikov,

Serce Jezusovo, altar sprave,

Serce Jezusovo, ognjeni studenec Božje
ljubezni,

Serce Jezusovo, hrepenjenje in nar
slajši ljubezen vsih svetih duš,

Serce Jezusovo, zavoljo nas na Oljski
Gori žalostno in otožno do smerti,

Serce Jezusovo, oslabljeno od kerva-
vega potu,

Serce Jezusovo, počeno od žalosti za¬
voljo naših grehov,

Serce Jezusovo, na križu s sulico pre¬
bodeno ,

Serce Jezusovo, upanje umirajočih,

Serce Jezusovo, večno veselje vsih svet¬
nikov v nebesih,

Serce Jezusovo, krona vsih stvari
Božjih,

Bodi nam milostljivo; zanesi nam, o S>
Jezusovo!

Bodi nam milostljivo; usliši nas, o S
Jezusovo!

Od vsega greha,

Od zanemarjenja tvojega presvetega
navdihovanja,

Od vse nepobožnosti in mlačnosti,

reši nas> o Ser- 3 ^ -Ti

c«Jezusovoi g g usmili se nas!

188

Od vse merzlote do tvoje Božje ljubezni,
Od vsih nečistih misel in želj,

Od vse slepote in terdovratnosti serca,
Po svoji čudoviti kratkosti in ponižnosti,
Po svoji nar veči čistosti,

Po svojem usmiljenji in perzanašljivosti,
Po svojem skrivnem življenji,

Po svoji sveti pokoršini do smerti na
križu,

Po svojem preljubeznjivem obnašanji
med ljudmi,

Po svojem notranjem miru,

Po svoji usmiljeni ljubezni do nas
grešnikov,

S kervjo in vodo, ki ste v naše očiše-
nje in posvečenje iz tvoje prebo¬
dene strani tekle,

Mi grešniki,

Da svojo sveto in čisto ljubezen v naše
serca vliješ,

Da naše serca k posnemanju svojih
čednost vlečeš.

Da nam pravo ponižnost, kratkost in
notranji mir dodeliš,

Da vse misli in želje našega serca oči¬
stiš in posvetiš,

Da nas in vse ljudi razsvetliš in k
spoznanju svoje Božje ljubezni
perpelješ,

prosimo te, usliši nas ! reši nas, o Serce Jezusovo!

189

Da nas v britkostili tega življenja mi¬
lostljivo poživljaš in poterjuješ,

Da svojo sveto ljubezen v nas vedno
množiš,

Da ob naši smertni uri naše duše v
svoje svete rane skriješ,

Da nas v veličastvo svojih izvoljenih
sprejmeš,

O presladko Serce Jezusovo,

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;

zanesi nam, o Serce Jezusovo!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;

usliši nas, o Serce Jezusovo!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o Serce Jezusovo!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš . . . Češena si Marija . . .

Predglasje. Pridite vsi, ki se trudite
in ste obteženi, Serce Jezusovo vas bo po¬
živilo ; tukej bote svojim dušam pokoj
našli, in v Bogu svojem Zveličarji se ve¬
selili.

V. V Sercu svojega Zveličarja hočem ve-
komej prebivati.

190

O. Tukej bom pred vsimi sovražniki za¬
varovan.

O Bog vse dobrote in milosti!
poglej Serce svojega preljubeznjivega
Sina, na kterem imaš neskončno do-
padajenje, in zavoljo ljubezni, ktero je
to presveto Serce do nas imelo; in
zavoljo bolečin, ktere je v zadostenje
za naše grehe preterpelo in tebi daro¬
valo , odpusti nam milostljivo naše
grehe, ktere iz serca obžaljujemo; vnemi
naše serca s tako gorečo ljubeznijo do
Jezusa Kristusa, da bomo vse svoje
življenje le po njegovem dopadajenji
obračali in poslednjič se v ognji te
ljubezni popolnama stopili.

O Božje Serce mojega Jezusa,
ktero je bilo iz ljubezni do nas s su¬
lico prebodeno! molim te z vsimi močmi
svoje duše, ktere ti z vsimi mislimi,
besedami in djanjem za vselej daru¬
jem in posvetim. O Božje Serce! da

191

bi te mogel vender tako moliti, ljubiti
in častiti, kakor ti svojega nebeškega
Očeta moliš, ljubiš in častiš. Ker pa
tega ne premorem, zadostuj ti, kar
moja slabost ne premore; varuj me v
življenji, in bodi moje pribežališe ob
smertni uri. Ravno to milost, prosim,
dodeli tudi mojim sorodovincem, pri-
jatlom in sovražnikom, vsim grešnikom
in stiskanim, umirajočim in zadnjič
vsim ljudem na zemlji, da cena tvoje
drage Kervi nad njimi ne bo zgub¬
ljena. Daj , da tvoja draga Kri tudi
dušam v vicah v prid pride, in polaj-
šaj njih terpljenje. O vse častivredno
Serce Jezusovo! za te milosti te pro¬
sim, in želim svojo prošnjo tolikrat
ponoviti, kolikor bo še trenutkov do
konca mojega življenja.

Preljubeznjivo Serce Jezusovo,
Serce mojega Boga, sedež vsih čed¬
nost, vse modrosti, vse popolnosti, draga
cena mojega odrešenja, nar izverstniši
zgled, po kterem naj se moje serce

192

vpodobuje! molim te, — zahvalim se
ti — obžaljujem — prekličem in za-
veržem vse grehe, s kterimi sim te
kdaj razžalil. Preljubeznjivo Serce Je¬
zusovo! da bi te vender mogel tako
častiti in ljubiti, kakor te tvoja de¬
viška Mati, vsi sveti angelji in vsi
tvoji svetniki v nebesih časte in lju¬
bijo! To želim iz ljubezni do tebe,
o Jezus, moj Zveličar, moj Bog in
moje vse! Amen.

Darovanje samega sebe Sercu Je¬
zusovemu.

(Marijete Marije Alakok.)

Jaz I. I. posvetim in darujem pre¬
svetemu Sercu našega Gospoda Jezusa
Kristusa svojo osebo, svoje življenje,
svoje dela, svoje težave in terpljenje,
da bom v prihodnje iz vse moči za
njegovo ljubezen in čast delal. Moj
terden in nepreklicljiv sklep je, ves
njegov biti, vse iz ljubezni do njega
delati, in iz vsega svojega serca se

193

vsemu odpovedati, kar je temu Bož¬
jemu Sercu zoperno.

Zato te izvolim, o presveto Serce!
za edin cil in konec svoje ljubezni, za
varha svojega življenja, za varnost
svojega zveličanja, za podporo v svoji
slabosti in v zadostenje vsih grehov
vsega svojega življenja. O Serce vse mi¬
losti in dobrote! bodi tudi moje varno
pribežališe ob uri moje smerti; bodi
moje opravičenje pred Bogom, in od-
verni kazen njegove pravične jeze od
mene. Q Serce polno ljubezni! na te
vse svoje zaupanje stavim; zavoljo
svoje hudobije se vsega hudega bojim,
ali od tvoje dobrote tudi vse dobro
upam. Pokončaj tedaj v meni, kar¬
koli more tebi zoperno biti ali zoper-
stati. Tvoja čista ljubezen naj se tako
globoko v moje serce vtisne, da te
nikdar ne pozabim in se ne morem od
tebe ločiti. O Božje Serce! prosim te
zavoljo tvoje neskončne dobrote, da
bo moje ime globoko v tebi zakopano,

Mar. služb, 13

194

zakaj v tvoji službi hočem živeti in
umreti. Amen.

Prošnja za odpušenje grehov.

(Z odpustkom 200 dni za vsakterega, ki jo s pravo
žalostjo nad svojimi grehi odmoli.)

S tistim nar globokejšim spošto¬
vanjem, ktero mi le vera sama vdi¬
huje, te molim, o moj Bog in moj Zve¬
ličar, Jezus Kristus, pravi Bog in pravi
človek, skritega tukej v nar svetejšem
Zakramentu presvetega Rešnjega Te¬
lesa! Molim te in ljubim te, v zado-
stenje vse nečasti, vsili nespodobnost
in vsega oskrunjenja, s kterim sim se
v svojo nesrečo morebiti sam do zdaj
zoper tebe pregrešil; kakor tudi vsega
druzega, kar se je kdaj zoper tebe
zgodilo, in se še v prihodnosti vtegne
zgoditi. Molim te tedaj, o moj Bog!
ne sicer tako, kakor si ti vreden, tudi
ne, kakor sim jaz dolžan, pa saj to¬
liko, kakor premorem. Želim, da bi
mogel s tisto popolnostjo to storiti,

195

ktere so le tvoji svetniki zmožni v ne¬
besih. Vender si prizadevam, te zdaj
in vedno v molitvah častiti, ne samo
za vse in vsaktere katoliške kristjane,
ki te ne molijo in te ne ljubijo, am¬
pak tudi v zadostenje in za spreober-
njenje vsih krivovercev in hudobnežev,
vsih bogotajcev, bogoklinjavcev in ne¬
vernikov. Daj, o Jezus! da te vsi
spoznajo, molijo in ljubijo, in vsak tre¬
nutek z hvaležnostjo poveličujejo v nar
svetejšem in Božjem Zakramentu. Amen.

Ponižna molim te v trenutka vsakem res,
Presveti Zakrament, o živi kruh nebes!

O Jezus, ti Marijna ljubezen vsa,

Dodel’, da tudi jaz te ljubim samega.

O Jezus, moja vsa ljubezen, teb’ 'zročujem,
Serce vse svoje in dnšo svojo teb’ darujem!

Naj tvoj bom, dokler živim;

Naj teb’ p smerti kdaj zaspim;

Tvoj hočem biti na vse vekomej,

O Jezus, vsa sladkost serci vselej!

13 *

196

Priporoeenje samega sebe in vsih
prijatlov in sovražnikov v presv.

Serce Jezusovo.

O presladki Jezus! ki si iz ne¬
skončne ljubezni do človeškega rodu
svoje Serce v naše zveličanje popol-
nama daroval, in nam do njega odperto
pot skoz svojo sveto prebodeno stran
po svoji smerti zapustil, prosim te po
tej nezmerni ljubezni tvojega Serca, s
ktero ves svet in celo nar veči greš¬
nike objemaš, blagovoli v to milo in
široko Serce z razločnimi čerkami za¬
pisati: 1) moje nevredno ime I. L;
2) imena mojih ljubih staršev, prijat¬
lov in sorodovincev I. I.; 3) imena
taistih, ki so mi kaj dobrega storili;
4) imena taistih, ki so se v mojo mo¬
litev priporočili; 5) imena vsih mojih
sovražnikov, vsih nevernikov in vsih,
ki so v zmoti, in hudobno žive. Daj,
da bodo vse naše imena tako globoko
in močno v tvoje Serce zapisane, da

197

vso večnost ne bodo mogle izbrisane
in pokončane biti. Glej, o Jezus! vse¬
lej z milostljivimi očmi na nje, in krep¬
čaj nas s svojo gnado, da se bomo od
svoje plati prizadevali, svoje serce s
tvojim nar svetejšim Sercem zmirej
sklenjeno ohraniti od zdaj in na vse
vekomej. Amen.

Prošnja za Božjo pomoč v nevar¬
nosti zveličanja in v vsih potrebah.

V spoznanji svoje nar globokejši
nizkote padem pred-te na kolena, o
nar čistejše in Božje Serce Jezusovo!
da ti skažem svoje spoštovanje in vda¬
nost, da te molim in povikšujem, ko¬
likor premorem. Tebi, svojemu nar
ljubeznjivšemu prijatlu, zročim s terd-
nim zaupanjem na te vse svoje potrebe
in stiske, vse reve, uboštvo, nagoto,
svoje slabosti, svojo lenobo in mlač¬
nost, ob kratkem: vse rane svoje duše,
in te priserčno prosim, da se me za¬
voljo njih usmiliš, in mi po obilnosti

198

svojega usmiljenja na pomoč prideš.
O ljubeznjivo Serce! reši me: per vsem,
kar je v stanu te giniti, te prosim,
da daš meni in vsem, kteri so v ravno
taki nevarnosti, gnado stanovitnim ostati
v tvoji ljubezni. O Božje Serce! ne
pusti, da bi se potopil v svojih hudo¬
bijah. Da le v tvoji ljubezni večno
stanoviten ostanem, ravnaj potem z
menoj, kakor je tebi všeč. Le ne za-
verzi me ne, zakaj v tebe sim vse
svoje zaupanje postavil. K tebi zdi¬
hujem, tebe na pomoč kličem zoper
vse svoje zlege, izmed, kterih je greh
nar veči. Pokončaj ga v meni in od¬
pusti mi vse hudo, kar sim kdaj zoper
tebe storil. Grozno mi je žal, da sim
te kdaj razžalil, in te iz vsega serca
odpušenja prosim. O preljubeznjivo
Serce! daj meni in vsem, ki so se meni
v molitev priporočili, ali za ktere sim
moliti dolžan, tvoje vsegamogočno var¬
stvo občutiti. Pomagaj nam, sleher¬
nemu po njegovih posebnih potrebah.

199

O Serce polno usmiljenja 1  omeči serca
terdovratnih grešnikov in daj mir in
pokoj dušam v vicah. Bodi umirajo¬
čim perbežališe, vsem stiskanim in ža¬
lostnim tolažba, in bodi meni, o lju-
beznjivo Serce! vse v vsem. Posebno
pa bodi moji duši perbežališe ob moji
smertni uri, in vzemi jo potem v na¬
ročje svojega usmiljenja. Amen. (Mari-
jeta Alakok.)

Molitev k Jezusovemu Sercu za
srečno smert.

0 usmiljeni Jezus! tresem se per
misli na smert, ker se bojim zavoljo
svojih grehov nesrečno umreti in od
tebe večno ločen biti; pa če se spom¬
nim, da si sam nar grenkejši smert
prestal, da jaz nesrečno ne umerjem,
in da si pustil svoje presveto Serce s
sulico odpreti, da bi v njem jaz in
vsi verni zoper vse sovražnike in skuš¬
njave obvarvani živeli in srečno umerli:
perbežim k temu presladkemu Sercu y

200

kot k zavetju zveličanja, in te prosim
s terdnim zaupanjem, skrij me vanj
ob tej strašni uri o poslednjem tre¬
nutku, na kterem moja večnost visi,
zoper vse zalezovanja in skušnjave pe¬
klenskega duha, ktere bodo potem z
vso silo v pogubo moje duše čez me
vdarile. V tej hudi stiski se hočem
z velikim zaupanjem tvojega prežalost-
nega in prebodenega Serca terdno der-
žati, ko me bodo vsi — tudi prijatli moji
zapustili, in mi nobeden ne bo mogel
pomagati, kakor le samo ti. Ti si
nekdaj svoji ljubljeni nevesti, sveti
Mehtildi, svoje Serce dal v srečen od¬
hod s tega sveta in v zastavo večnega
življenja. Oh, spoznam, da take ne-
navadnje milosti nisim jaz vreden. Le
za to te prosim per smertni britkosti
tvojega presvetega Serca, dodeli mi
milost, da se za srečno smert s po¬
božnim in svetim življenjem priprav¬
ljam, in da bo poslednje djanje mo¬
jega serca popolnama žalost nad mo-

201

jimi grehi, in nar čistejši ljubezen do
tebe, in tako vreden postanem, v to
presveto ljubeznjivo rano tvojega Serca
svojo dušo izdihniti in presladke be¬
sede zaslišati: Pridi, perjatel in ljub¬
ljenec mojega Serca! posedi kraljestvo
in moje Serce na vekomej! — O ža¬
lostna Mati Božja, Marija! prosim te
zavoljo prebodenega Serca Jezusovega:
zadobi mi milost, da o moji ločitvi s
tega sveta tvoj ljubi Sin mojo ubogo
dušo sprejme v rano svojega presve¬
tega Serca. Amen. Amen.

V praznik presvetega Serca Jezu¬
sovega.

O Božje Serce mojega Odreše¬
nika ! v duhu ponižnosti te molim in
z veseljem praznujem s tvojo sveto
cerkevjo tvoj tolikanj prijeten praznik.
Moje Serce hrepeni po tebi, živi sedež
Božjega veličastva, prebivališe večnega
miru, studenec veselja angeljev in zve-

202

ličanih duhov! O Božje Serce! kdo
zapopade gorečo ljubezen, ki jo do
nas, revnih stvari imaš? Tvoja ljube¬
zen je luč, ki serca močno ogreva, jih
v sveti modrosti podučuje, jih z nar
večim veseljem napolnuje, in jih na¬
paja iz studenca večnega življenja. Ona
daje prostost, spodi boječnost in po-
terpi z grešniki. Tvoja ljubezen to¬
laži žalostne, poterjuje nestanovitne in
vzdiguje v svet zamišljene serca. O
presladko Serce! za nas si bilo pre¬
bodeno, tvoja presveta rešnja Kri je
kakor večen studenec za vse čase tekla,
naše serca očistiti, oživiti in uneti;
zato k tebi zdihujem, in te pohlevno
prosim, užgi moje serce s svojo go¬
rečo ljubeznijo, da vsega grešnega na¬
gnjenja očišeno in razsvetljeno le tebe
ljubi, se le v tebi razveseljuje, v tebi
počiva, sebe in svet premaguje, in da
je le enih misel s teboj zdaj in ve-
komej. Amen.

203

Serčni zdihljeji k Jezusovemu Sercu.

O usmiljeni Jezus! usliši me!

Milost tvojega Serca spreoberni me!
Svetloba tvojega Serca razsvetli me!

Žalost tvojega Serca steri me!

Rana tvojega Serca prešini me!

Kri tvojega Serca spravi me!

Voda tvojega Serca očisti me!

Zasluženje tvojega Serca posveti me!

Križ tvojega Serca poterdi me!

Ternjeva krona tvojega Serca ozaljšaj me!
Usmiljenje tvojega Serca skrij me!

Duh tvojega Serca oživi me!

Ogenj tvojega Serca ogrej me!

Plamen tvojega Serca užgi me!

Ljubezen tvojega Serca unemi me!
Vrednost tvojega Serca povzdigni me!
Lepota tvojega Serca spremeni me:
Bogastvo tvojega Serca nasiti me!

V tvojem Sercu, o Jezus! živim in umerjem.
Svoje serce tvojemu dam, in ljubim te.

O sladko Serce osreči me —

Tukej in tam vekomej! — Amen.

Molitev k Sercu Jezusovemu za
duše v vicah.

0 usmiljeno Serce Jezusovo! ki
duše svojih izvoljenih z neizrečeno lju-

204

beznijo ljubiš in jih z ljubeznjivim za-
željenjem v nebesih pričakuješ! zdihu¬
jem k tvoji veliki milosti: usliši mili
glas taistih, kteri so se sicer v tvoji
gnadi iz tega sveta ločili, vender pa
še imajo marsiktere madeže nad seboj,
in oberni jim v prid neskončno zaslu-
ženje svojega terpljenja in smerti, da
bodo ž njim očišeni šli v veselje tvo¬
jih svetnikov, in ž njimi tvojo ljube¬
zen večno hvalili. Spomni se, o usmi¬
ljeni Jezus! da si za-nje umeri in po
svoji smerti svoje presveto Serce pre¬
bosti dal, da bi tudi njim tekel stu¬
denec usmiljenja, ki po svoji smerti še
očiševanja potrebujejo. Kaj je bilo
namreč kdaj tako zlo omadeževano, da
hi ne bilo očišeno v tvoji presveti
Kervi, ktera grehe sveta omiva? Glej,
zvesto so upali v svojem življenji na
tvojo milost, in polni zaupanja in mirno
so v tebi, o Gospod! zaspali. Odpusti
jim tedaj po svoji milosti, kar so še
tvoji pravici dolžni, in reši jih iz temne

205

ječe, iz kraja kazen, in pelji jih v šo¬
tore večnega veselja. O Jezus! ti
dobro poznaš slabost človeške nature,
in veš, kako je človek k hudemu nag¬
njen od svoje mladosti. Per vsem tem
so se vender te zveste duše hudemu
vstavljale, in se iz ljubezni do tebe
za lepe čednosti prizadevale. Usliši
torej mile prošnje njih hrepenenja,
glej na njih serčno žalost nad svojimi
grehi, in očisti jih v presvetem ognji
svojega Božjega Serca od vseh made¬
žev, ktere še na sebi imajo, da ve¬
selo pridejo pred tvoje nebeško obličje.
Tvoje presveto in usmiljeno Serce se
je preobilno za njih grehe pokorilo;
njegova goreča ljubezen je njih merz-
loto bogato nadomestila; njegova do¬
brota je njih hudobijo in njegova sve¬
tost je njih pregrešnost spravila; zato
jih tedaj ljubiš s priserčno ljubeznijo.
Usliši torej, o predobrotljivi Jezus!
ljubezen svojega lastnega Serca, ki po
njih rešenji hrepeni. Usliši prošnje

206

svoje svete neveste, svete cerkve; usliši
priserčno molitev toliko pobožnih krist¬
janov, in glej milostljivo na presveto
daritev, ktera se tolikrat za njih re-
šenje iz kraja terpljenja opravlja. Vzemi
jih v svoje sveto kraljestvo, da skle¬
njeni z vsimi verstami svetih angeljev
in z vsimi svetniki tebe ljubijo in hva¬
lijo na vse večne čase. Amen.

Pobožnost v čast Marii Devici.

Lavretanske litanije.

Gospod, usmili se nas!
Kriste, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!
Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oče nebeški, vsegamogočni Bog,
Sin, vsega sveta rešnji Bog,

Sveti Duh, resnični Bog,
Sveta Trojica, en sami Bog,

207

Sveta Marija,

Sveta mati Božja,

Sveta devic Devica,
Mati Kristusova,

Mati milosti Božje,

Mati prečistil,

Mati brez madeža,

Mati nedolžna,

Mati presveta,

Mati ljubeznjiva,

Mati prečudna,

Mati našega Stvarnika,
Mati našega Odrešenika,
Devica modra,

Devica častitljiva,
Devica pohvaljena,
Devica mogočna,

Devica usmiljena,
Devica verna,

Podoba pravice,

Sedež modrosti Božje,
Začetek našega veselja,
Posoda duhovna,

Posoda častitljiva,
Posoda vse svetosti,
Skrivnostna roža,

Turn kralja Davida,
Turn slonokosteni,

Hiša zlata,

za nas Boga
prosi!

208

Skrinja miru in sprave,
Vrata nebeške,

Zgodnja danica,

Zdravje bolnikov,
Pribežališe grešnikov,
Tolažnica žalostnih,
Pomoč kristjanov,
Kraljica angelov,
Kraljica očakov,

Kraljica prerokov,
Kraljica aposteljnov,
Kraljica marternikov,
Kraljica spoznovavcev,
Kraljica devic,

Kraljica vsih svetnikov,
Kraljica brez madeža iz¬
virnega greha spočeta,

za bas Boga
prosi!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;

zanesi nam, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;

usliši nas, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o Gospod!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oče naš . . . Češena si Marija . . .

209

1. K presvetemu Rešujemu Telesu.

(Kadar je izpostavljeno.)

V. Kruh z nebes si jim dodelil.

O. Kteri ima vso sladkost v sebi.

Molimo.

O Bog! kteri si nam v prečud¬
nem zakramentu spomin svojega ter-
pljenja zapustil, daj nam, te prosimo,
svete skrivnosti tvojega telesa in tvoje
kervi tako častiti, da sad tvojega od¬
rešenja vedno v sebi čutimo. Kteri
živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v
edinosti svetega Duha. Bog vekoma;].
Amen.

2. K sveti devici materi Marii.

Pod tvojo pomoč pribežimo, o
sveta Božja porodnica! ne zaverži na¬
ših prošenj v naših potrebah, temuč
reši nas vselej od vsih nevarnost. O
častitljiva in žegnana Devica, naša
Gospa, naša srednica, naša besednica,

Mar. sluz.

210

naša pomočnica! S svojim Sinom nas
spravi, svojemu Sinu nas priporoči,
svojemu Sinu nas izroči.

V. Prosi za nas sveta Božja porod¬
nica !

O. Da bomo vredni obljub Kristusovih.

Mol imo.

Dodeli nam, svojim služabnikom,
prosimo, Gospod Bog! da vedno zdravje
na duši in na telesu vživamo, in da
bomo po častitih prošnjah presvete
Marije vselej device od sedanje žalosti
rešeni in večnega veselja deležni.

3. K  sveti devici materi Marii-

Od 1. adventne nedelje do božiča.

Usmiljena mati Zveličarjeva, ki
ostaneš vrata nebeške in zgodnja da-
niča! pomagaj ljudstvu, ki je padlo,
pa želi vstati; ti, ki si svojega stvar¬
nika prečudno rodila, devica pred in
potlej ostala, ko si iz Gabrielovih ust
prejela češenj e, usmili se grešnikov.

211

V. Angel Gospodov je oznanil Marii.
O. In je spočela od sv. Duha.

Molimo.

Svojo milost, prosimo, Gospod!
v naše serca vlij, da ki smo po an-
geljevem oznanenji včlovečenje Kristusa
tvojega Sina spoznali, po njega ter-
pljenji in križu častitljivo vstajenje
dosežemo.

Od božiča do svečnice.

Usmiljena mati i. t. d.

V. Po porodu si devica čista ostala,
O. Prosi za nas, Božja porodnica!

Molimo.

Bog! kteri si po rodovitnem de-
vištvu svete Marije človeškemu rodu
dar večnega zveličanja dodelil; daj pro¬
simo, da njo za nas prositi občutimo,
po kteri nam je sreča došla, prejeti
življenja začetnika, Gospoda našega
Jezusa Kristusa, Sina tvojega.

14 *

212

Od velike sabote do 1. nedelje po bmkoštih.

Veseli se, kraljica nebeška, ale¬
luja! kterega si zaslužila nositi, ale¬
luja! je vstal od smerti, kakor je re¬
kel, aleluja! Prosi za nas Boga, aleluja!
V. Veseli in raduj se, devica Marija,
aleluja!

0. Ker je res vstal Gospod, aleluja!
Molimo.

O Bog! ki si po vstajenji svo¬
jega Sina Gospoda našega Jezusa Kri¬
stusa svet razveselil; dodeli prosimo,
da po njegovi materi devici Marii do¬
sežemo večnega življenja veselje.

Od 1. nedelje po bmkoštih do 1 . adventne
nedelje.

češena bodi, kraljica, Mati mi¬
losti, življenje, sladkost in upanje naše,
bodi češena! K tebi vpijemo zapušeni
Evini otroci, k tebi zdihujemo žalost¬
ni in objokani v tej dolini solz. Oh
oberni tedaj, naša pomočnica! svoje

213

milostljive oči v nas, in pokaži nam
po tem revnem življenji .Jezusa, žeg-
nani sad svojega telesa, o milostljiva,
o dobrotljiva, o sladka Devica Marija!

V. Prosi za nas sveta Božja porod¬
nica !

O. Da bomo vredni obljub Kristusovih!
Molimo.

Vsegamogočni, večni Bog! ki si
dušo in telo častite Device Matere
Marije, da bi vredno prebivališe tvo¬
jega Sina biti zaslužila, s pripomočjo
svetega Duha pripravil, daj da bomo,
ki se njenega spomina veselimo, po
njenih milostljivih prošnjah od prihod¬
njih zlegov in večne smerti rešeni.

4. K svetemu Jožefu

Glejte zvesti in modri hlapec,
kterega je postavil Gospod čez svojo
družino.

V. Prosi za nas sv. Jožef!

O. Da bomo vredni obljub Kristusovih.

214

Molimo.

Naj nam, prosimo, Gospod! za-
služenje ženina tvoje presvete matere
Marije pomaga, da, kar naša slabost
ne premore, nam bode po njegovih
prošnjah dodeljeno.

5. Za vse potrebe.

Ponižno, Gospod, te prosimo, raz¬
veži po svoji milosti naših grehov vezi,
in ohrani po prošnjah svoje izvoljene
matere, ljube device Marije, in vsih
svojih svetnikov nas, svoje služabnike,
naše dobrotnike in naše pohištvo v
vsi svetosti; tudi očisti vso našo ro¬
dovino in naše prijatle od hudobe in
grehov, in napolni jih z lepimi čed¬
nostmi; dodeli nam mir in zdravje,
odverni od nas vidne in nevidne so¬
vražnike, in odženi vse hude želje;
daj nam zdravo vreme in dobro letino,
skaži milost našim prijatlom in nepri-
jatlom, in obvaruj to faro z vsimi,
kteri v njej prebivajo, kuge, lakote,

215

vojske, ognja, potresa, povodnji, in
dodeli milostljivo vsim vernim kerše-
nikom, živim in mertvim, v nebeškem
kraljestvu večno življenje, mir in po¬
koj. Obvaruj našega papeža L, na¬
šega škofa T., našega cesarja I. in vso
našo duhovsko in deželsko gosposko,
in vse keršansko ljudstvo vsih nadlog
in vsega zlega. In tvoj žegen pridi z
nebes dol na nas, in bodi vselej nad
nami. Po Gospodu našem Jezusu Kri¬
stusu, Sinu tvojem, kteri s teboj živi
in kraljuje v edinosti svetega Duha,
Bog vekomaj. Amen.

V. Božja pomoč ostani vselej pri nas.
O. Amen.

Oče naš . . . češena si Marija,
(petkrat.)

216

Pobožnost v čast Marijnenm
neomadežaneiun sercu.

Litanije v čast neomadežanemu
Marijnemu sercu.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oče nebeški, vsegamogočni Bog, *
Sin vsega sveta rešnji Bog,

Sveti Duh, resnični Bog, 'g p

Sveta Trojica, en sami Bog, r

Sveto Marijno serce!

Serce Marijno brez madeža spočeto.

Serce Marijno, gnade polno,

Serce Marijno, blaženo med vsimi
serci,

Serce Marijno, za sercem Jezusovem
nar čistejše,

Serce Marijno, tempelj presvete Trojice,
Serce Marijno, sedež modrosti,

Serce Marijno, podoba pravice,

Serce Marijno, sedež usmiljenja,

Serce Marijno, zapopadek vse svetosti,
Serce Marijno, skrinja miru in sprave,

217

Serce Marijno, vrata nebeške,

Serce Marijno, častitljivo,

Serce Marijno, mogočno,

Serce Marijno, usmiljeno,

Serce Marijno, verno,

Serce Marijno, hvalevredno,

Serce Marijno, ljubeznjivo,

Serce Marijno, krotko,

Serce Marijno, ponižno,

Serce Marijno, poterpežljivo,

Serce Marijno, za nas z bolečinami
prebodeno,

Serce Marijno, luč zmotenih,

Serce Marijno, pribežališe grešnikov, .
Serce Marijno, moč pravičnih.

Serce Marijno, tolažba žalostnih,

Serce Marijno, terdnost v skušnjavi,

Serce Marijno, upanje umirajočih,

Serce Marijno, pomoč v vsih naših
nadlogah,

Serce Marijno, zastava obljub Jezu¬
sovih ,

Serce Marijno, popolnama žgavni dar
Božje ljubezni.

Serce Marijno, veselje vsih sere,

Serce Marijno, s častjo v nebesih kro¬
nano .

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
zanesi nam, o Gospod!

za nas Boga prosi!

218

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;

usliši nas, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o Gospod!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš . . . Češena si Marija . . .
V, Prosi za nas, o sv. Božja Porodnica!
0. Da bomo vredni obljub Kristusovih!

Molimo.

O Bog, ki si serce preblažene
Device Marije s svojimi gnadami na¬
polnil, z ognjem svoje nezmerne lju¬
bezni vnel in z nar lepšimi čednostmi
obogatil, da je tvoj edinorojeni Sin,
Jezus Kristus, naš Gospod, ženin tvoje
cerkve, v njem z dopadajenjem poči¬
val; dodeli nam zavoljo tvojega Bož¬
jega dopadajenja nad tem presvetem
sercem, da ti tudi naše serca dopa-
dejo; da bomo deležni odrešenja, kte-

219

rega je naš Božji Zveličar s svojim
svetim včlovečenjem in s svojo britko
smertjo na križi doprinesel; da v nje¬
govi ljubezni vedno popolniši priha¬
jamo, in da bomo po tem minljivem živ¬
ljenji vzeti v večno zveličanje, kjer bomo
tebe s tvojim edinorojenim Sinom in
s sv. Duhom vred ljubili in hvalili na
vekomaj. Amen.

Molitev češenju Marijnega serca se
posvetiti*

O sveta Devica! ti čast in steber
sv. cerkve, ti veselje in tolažba vsih
svojih otrok! veselim se vsih prednost,
ki te čez vse stvari povzdigujejo in
vdeležujem se vsega počeševanja, ktero
se ti v nebesih in na zemlji skazuje.
Poln zaupanja v tvojo materno var¬
stvo se veržem k tvojim nogam in te
zvolim v svojo mater, v svojo gospo,
v svojo priprošnjico pri tvojem Bož¬
jem Sinu. Tebi se posvetim za vse¬
lej; vzemi me v število svojih nar

220

ljubših otrok; tebi zročim svoje telo
in svojo dušo, in s terdnim skle¬
pom, z Božjo pomočjo neutrudeno si
prizadevati, da bi se tvoje prijaznosti
z zvestim posnemanjem tvojih čednost
vrednega storil, se popolnama prepu¬
stim tvojemu usmiljenju in materni
skerbi za moje večno zveličanje. —
Terdno sklenem tvoje sveto in neoma-
dežano serce vedno častiti in vse tvoje
dobrote razglašati. O preblažena kra¬
ljica nebes in zemlje! stori, ko sem se
tvoji sv. družini pridružil, da s tvojo
močno pomočjo postanem pravi otrok
Božji in živa podoba Jezusa Kristusa,
in da v tem duhu ostanem do konca
svojega življenja. Amen.

Molitev k Marijnemu nar svetej¬
šemu sercu v vsih potrebah.

O serce Marije, Božje in naše Matere!
O nar ljubeznjivše serce, dopadajenje
presvete Trojice, vredno, da te angelji
in ljudje za Bogom nar bolj časte!

221

O sveto serce Jezusovemu Sercu nar
bolj podobno! O ljubezni polno, nam
revam tako milo serce, otajaj s svojo
prošnjo per Bogu tudi naše ledene
serca, in stori jih podobne Božjemu
Sercu Jezusovemu, dodeli jim ljubezen
do čednost, in tisti ogenj ljubezni, v
kterem si bilo vedno ti vneto! Varuj
sveto cerkev, brani jo, bodi ji pribe-
žališe zoper napade njenih sovražni¬
kov. Pelji nas k Jezusu, sprosi nam
gnade, ki so k zveličanju potrebne!
Bodi nam tolažnica v britkostih, pod¬
pora v skušnjavah, pribežališe v pre¬
ganjanji, varstvo v nevarnostih, zlasti
pa ob naši smertni uri, v tistem zad¬
njem boji, ko bo pekel vse svoje moči
zoper nas vzdigoval, da bi našo dušo
pogubil. V tistem strašnem trenutku,
ko bo šlo za vso večnost, takrat, o
premila Devica, skazi nam vso ljube¬
zen in moč svojega maternega serca;
takrat nam pokaži, koliko premoreš pri
Jezusu, in odpri nam po svoji neza-

222

popadljivi milosti v gotovo varstvo svoje
presveto serce, da bomo Jezusa v hiši
izvoljenih častili in hvalili na vekomaj.
Amen.

Bodi Božje Serce Jezusovo, in
neomadežano serce Marijno vedno bolj
spoznavano, hvaljeno in češeno, ljub¬
ljeno in poveličano, zdaj in vselej in
povsod na vesoljnem svetu! Amen.

(Pij VII. je 1. 1816 dodelil 60 dni odpustika,
kdor to molitev v čast Marijnemu sercu pobožno
odmoli.)

Molitev za spokorjenje grešnikov.

Gotovo je, da je grešnik nar bolj
nesrečna stvar na zemlji; ali ravno
tako gotovo je, da je tvoje nar sve¬
tejše serce, o preljubeznjiva Mati Ma¬
rija! ravno nar nesrečnejšim odperto,
da v njem pribežališe, tolažilo in po¬
koj najdejo. Tega terdno prepričan
padem ponižno pred tvoje noge, pri¬
bežališe vsih grešnikov! Luč vsih zmo¬
tenih! upanje vsih, ki hočejo obupati,
in te prosim jokaje in zdihovaje, da

223

svojo moč, ktero si čez serca ljudi
prejela, skažeš, in uboge grešnike, Id
brez žive vere, brez pravega upanja
in brez ljubezni razberzdano tje v en
dan žive, k spoznanju njih nesrečnega
stanu perpeljaš, jim oči odpreš, da vi¬
dijo brezno, ki so v nevarnosti vanj
pasti, ter jim prav živo postavljaj pred
njih duhovne oči terpljenje, ktero jih
.v večnosti čaka, da potem prestrašeni
in s svetim strahom navdani, grešno
pot zapustijo, vsi skesani se obernejo
k usmiljenemu Očetu v nebesih, ki je
svojega Sina na zemljo poslal, da vsi,
ki vanj verujejo, in njegove zapovedi
spolnujejo, se ne pogube, ampak večno
življenje imajo. Stegni toraj svojo mi¬
lostljivo roko, preljubeznjiva Mati! ter
reši grešnike, ki so v nar veči nevar¬
nosti pogubiti se na viharnem morji
tega sveta. Potegni jih iz te strašne
nevarnosti in daj jim prostor najti v
tvojem nar svetejšem sercu, od kte-

224

rega ni nobeden izločen, tudi nar ne-
srečnejši ne. Amen.

Prošnja za varstvo in pomoč.

O Mati mojega Boga, presveta
Devica Marija! bližam se ti, Kraljici
nebes in zemlje, kakor berač, ki se
ves umazan in ranjen svoji kraljici k
nogam verže. Prosim te, da svoje mi¬
lostljive oči iz sedeža svojega veliča-=
stva na me revnega grešnika oberneš.
Zato te je Bog tako bogato storil, da
grešnikom na pomoč prideš; še več,
Kraljico te je naredil, da revnim po¬
magaš. Ozri se tedaj na me in imej
usmiljenje z menoj. Ozri se na me
in ne pusti mi poprej od tebe iti, do¬
kler me ne s svojo mogočno prošnjo
per svojem Sinu iz grešnika v svet¬
nika ne spremeniš. Se ve, da spoz¬
nam, da tega nisem vreden, da celo
zavoljo svoje nehvaležnosti zaslužim
vse gnade zgubiti, ktere sim do zdaj
po tvoji priprošnji od Boga prejel;

225

ali ti si Kraljica usmiljenja, in zato
ne išeš zaslug, ampak išeš siromakov,
da jim v potrebi pomagaš.

O mogočna Devica, vem sicer, da,
ker si Kraljica sveta, si tudi moja
Kraljica, ali jaz želim pri vsem tem,
se prav posebno tvoji službi posvetiti,
da moreš po svojem dopadajenji meni
popolnama zapovedovati. Zato te pro¬
sim s sv. Bonaventurom: O moja Kra¬
ljica, tvoji oblasti se hočem podvreči,
da ti mene popolnama vodiš in vla¬
daš. Nikoli me samemu sebi ne pre¬
pusti. Povej mi, kaj imam storiti,
stori z menoj, kar tebi dopade, kaznuj
me tudi, če bi ti ne hotel pokoren
biti; ker kazni, ktere mi boš ti nalo¬
žila, mi bodo gotovo v nar veči bla¬
gor; za veči srečo štejem, da sim tvoj
služabnik, kakor da bi celo zemljo po¬
sedel. Tvoj sim, reši  me. Vzemi
me, o Marija! za svojega služabnika
in stori, da se zveličam. Nočem več
sam svoj biti, tebi se darujem. In če

Mar. služ.

226

sim bil tudi do zdaj zanikeru v tvoji
službi, ker sim toliko lepih priložnost,
tebe častiti, zamudil, želim vendar za
naprej tebi zvestejše služiti. Želim te,
o Kraljica moja! tako ljubiti in častiti,
kakor te tvoji naj zvestejši služabniki
ljubijo in častijo. To želim in upam,
da mi ti pomagaš, in tako bom spolnil
svojega serca goreče želje. Amen.

Prošnja za stanovitnost v dobrem.

O preblažena Devica! ki si nar
veči in mogočnejši med vsimi stvarmi,
častim te, jaz nesrečni, ki sim se zo¬
per Boga spuntal, ki sim kazen in ne
gnade zaslužil. Ne govorim tako, moja
Gospa! kakor da bi ne upal v tvoje
usmiljenje, ampak ker vem, da si to¬
liko bolj usmiljena, kolikor višej te je
Bog povzdignil , da se le za to boga¬
stva svojih gnad veseliš, da nam rev¬
nim pomagaš. Vem, da, kolikor rev-

227

nejši je človek, ki pri tebi pomoč iše,
toliko bolj skerbiš, da mu pomagaš in
ga rešiš.

O moja Mati, ti si nekdaj po
svojem Sinu jokala, ki je za me na
križi umeri; prinesi zdaj te svoje solze
Bogu v dar in sprosi mi po njih res¬
nični kes čez moje grehe. Grešniki so
bili, ki so te takrat tako zlo žalili, tudi
moji grehi so bili krivi tvoje žalosti;
izprosi mi tedaj, o presveta Devica Ma¬
rija ! gnado, da vsaj od danes zanaprej
tebe in tvojega Sina z novo nehvale¬
žnostjo več ne bom žalil. Kaj bi mi
pomagale tvoje solze, ko bi bil vno¬
vič nehvaležen? Kaj bi mi pomagalo
tvoje usmiljenje, ko bi bil vnovič ne¬
hvaležen proti tebi, in bi se večno po¬
gubil? Nikar, moja Kraljica, ne dopusti
te nesreče! Kar meni manjka, zamoreš
ti nadomestiti, saj ti zamoreš vse od
Boga prejeti, kar hočeš. Saj ti vsa-
cega uslišiš, kteri te na pomoč kliče;
zato tudi jaz prosim tebe za eno gnado,

15 *

228

ktero terdno od tebe upam in želim;
prosi Boga za me, da mu zvest osta¬
nem in ga nikoli več ne razžalim; te-
muč, da ga ves čas svojega življenja
ravno tako ljubim, kakor sim ga poprej
žalil. Amen.

Molitev za srečno smert.

O Marija, kakšna bo moja smert?
Strah in groza me obhaja, ko na
svoje grehe in zraven na tisti strašni
trenutek mislim, v kterem bom obso¬
jen ali v večno zveličanje ali v večno
pogubljenje, ko mislim na zadnjo uro
svojega življenja, po kteri pride sod¬
ba. O moja presladka Mati Marija!
vse svoje upanje stavim na Kri Jezusa
Kristusa in na tvojo priprošnjo! O
tolažnica žalostnih, ne zapusti me,
tolaži me v veliki stiski, v kteri se
bom takrat znajdel. Sprosi mi, pre¬
ljuba Kraljica! še preden pride moja
zadnja ura, da svoje grehe ves skesan
obžaljujem, se resnično poboljšam in

229

stanoviten ostanem v službi Božji. In
ko pride zadnji trenutek mojega živ¬
ljenja, mi ti pomagaj, o Marija, moje
upanje v veliki sili, ki bo takrat čez
me prišla; podperaj me, da takrat
zastran svojih grehov, ktere mi bo
hudobni duh pred oči postavljal, ne
obupam. Sprosi mi gnado, da te bom
takrat bolj pogosto klical, da, kadar
se bo moja duša ločila, bom še po¬
slednjič tvoje in tvojega Sina ime iz-
rekoval. Tudi te prosim, preljuba
Kraljica! (odpusti mi mojo preder-
znost, če te prosim) da bi ti sama hotla
me tolažiti s svojo pričujočnostjo, saj
si že toliko služabnikom svojim to
gnado skazala, in zato jo želim in
upam tudi jaz. Res da, grešnik sim
in ne zaslužim take in tolike gnade,
pa saj sim tudi jaz tvoj služabnik, ki
te ljubim in ki tako veliko zaupanje
na te stavim. O Marija! moje oči te
bodo ob moji smertni uri iskale, ne
pusti, da bi jaz takrat brez tolažbe

230

in zastonj se po tebi oziral, če pa
vender tako velike gnade nisim vre¬
den, mi vsaj iz nebes doli pomagaj,
da od ljubezni do Boga in do tebe
vnet to življenje zapustim, da te bom
celo večnost v nebesih ljubiti mogel.
Amen.

Molitev sv. Bernarda (Memorare).

Spomni se, o preusmiljena Devica
Marija! da nikdar še ni bilo slišati, da
bi bil kdo zapušen, kdor koli je pod
tvojo brambo pribežal, tvojo pomoč
prosil, po tvoji prošnji zdihoval. S ta¬
kim zaupanjem navdihnjen, k tebi, o
devic Devica in Mati! pertečem, k
tebi pridem, pred teboj jokaje stojim,
jaz grešnik; nikar, o Mati Besede
(Jezusa)! ne zametvaj mojih besedi,
temuč milostljivo (jih) poslušaj in u-
sliši. Amen.

231

Litanije vseh svetnikov.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oče nebeški, vsegamogočni Bog, usmili se
nas!

Sin vsega sveta rešnji Bog, usmili se nas!
Sveti Duh, resnični Bog, usmili se nas!
Sveta Trojica, en sami Bog, usmili se nas!
S. Marija, \

S. mati Božja, j

S. devic Devica, za nas  Boga prosi!

S. Gabnel, /

S. Mihael, 1

S. Rafael, /

Vsi sveti angelji in arhangeli, za nas Bo¬
ga prosite,!

Vse svete verste zveličanih duhov, za nas
Boga prosite!

S. Janez kerstnik, za nas Boga prosi!

S. Jožef, za nas Boga prosi!

Vsi sv. očaki in preroki, za nas Boga
prosite!

232

S. Peter, \

S. Pavel, j
S. Andrej , I
S. Jakob, J
S. Janez, I
S. Tomaž. J
S. Jakob, f
S. Filip, \

S. Jernej, za nas Bo 8 a  P rosl!

S. Matevž, j
S. Simon, |

S. Tadej, l

S. Matija, l

S. Barnaba, j

S. Lukež, !

S. Marka,

Vsi sv. aposteljni in evangelisti, za nas
Boga prosite!

Vsi sv. učenci Gospodovi, za nas Boga
prosite!

Vsi sv. nedolžni otroci, za nas Boga prosite!
S. Stefan. i

S. Lavrene, [ za nas Boga prosi!

S. Vincenc, i
S. Fabjan in Sebastjan, <

S. Janez in Pavel, f za nas Boga
S. Kozma in Damijan, / prosita!

S. Gervazi in Protazi, \

Vsi sv. marterniki, za nas Boga prosite!

233

S. Silvester, \

S. Gregor, I

S. Ambrož, |

S. Avguštin, > za nas Boga prosi!

S. Hieronim, 1

S. Martin , 1

S. Nikolavž, '

Vsi sv. škofje in spoznovavci, za nas Bo¬
ga prosite!

Vsi sv. učeniki, za nas Boga prosite!

S. Anton, j
S. Benedikt, f

S. Bernard, za nas Boga prosi!

S. Dominik, I
S. Frančišk, 1

Vsi sv. mašniki in leviti, za nas Boga
prosite!

Vsi sv. mnihi in pušavniki, za nas Boga
prosite!

S. Marija Magdalena,

S. Agata,

S. Lucija,

S. Neža,

S. Cecilija,

S. Katarina,

S. Anastazija,

za nas Boga
prosi!

234

Vse sv. device in vdove, za nas Boga
prosite!

Vsi svetniki in svetnice Božje, za nas Bo¬
ga prosite!

Bodi nam milostljiv; zanesi nam, o Gospod!
Bodi nam milostljiv; usliši nas, o Gospodi

Od vsega hudega,

Od vsega greha,

Od svoje jeze,

Od šibe potresa,

Od nagle in neprevidene smerti,

Od skušnjav hudičevih,

Od jeze, sovraštva in vse hude volje,
Od duha nečistosti,

Od treska in hudega vremena,

Od kuge, lakote in vojske,

Od večne smerti,

Skozi skrivnost svojega svetega včlo-
večenja,

Skozi svoj prihod,

Skosi svoje rojstvo,

Skozi svoj kerst in sveti post,

Skozi svoj križ in terpljenje,

Skozi svojo smert in svoj pokop,
Skozi svoje sveto vstajenje,

Skozi svoj čudni vnebohod,

Skozi prihod tolažnika svetega Duha,
V dan sodbe,

reši nas, o Gospod!

235

Mi grešniki,

Da nam zaneseš,

Da nam odpustiš,

Da nas k pravi pokori pripelješ,

Da svojo sveto cerkev vižaš in ohraniš,
Da pastirja apostolskega in vse cerkvene
stanove v svoji sveti veri ohraniš,
Da sovražnike svete cerkve ponižaš,
Da keršanskim kraljem in oblastnikom
mir in pravo enovoljnost daruješ,
Da vsemu keršanskemu ljudstvu mir in
edinost daš,

Da nas vse v svoji sveti službi poter-
diš in obderžiš,

Da naše misli k nebeškim željam pov¬
zdigneš ,

Da vsim našim dobrotnikom večne
dari dodeliš,

Da duše naše in naših bratov, bliž¬
njih in dobrotnikov večnega po¬
gubljenja rešiš,

Da sad zemlje daš in ohraniš,

Da vsem vernim dušam večni pokoj
dodeliš,

Da nas uslišiš,

Sin Božji!

te prosimo, sliši nas!

236

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;

zanesi nam, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;

usliši nas, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o Gospod!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš i. t, d.

V. In nas ne vpelji v skušnjavo.

O. Temuč reši nas hudega. Amen.

Molitve po litanijah na dan sv. Marka
in križev teden.

69. Psalm.

O Bog hiti me otet;

Gospod! teci mi pomagat.
Omoteni in osramoteni naj bodo,
kteri mi strežejo po življenji.

Odstopijo naj, in sram jih bodi,
kteri mi hočejo hudo.

Ohernejo naj se zdajci osramoteni,

237

kteri pravijo: haha! haha! (kteri me
zasmehujejo.)

Vsipa, kteri tebe išejo, naj se
vesele in radujejo.

Vedno naj reko; Hvaljen bodi
Bog, kteri ljubijo tvoje odrešenje.

Jaz pa sem revež in siromak, o
Bog! hiti k meni.

Moj pomočnik in moj odrešenik,
Bog nikar se ne mudi.

Čast bodi Bogu Očetu i. t. d.

V. Pomagaj svojim služabnikom,

O. Ki v te zaupajo, moj Bog!

V. Bodi nam, Gospod! močen turn,
O. Pred sovražnikom.

V. Nič naj ne opravi sovražnik pri
nas,

O. In otrok krivice naj se ne loti
nam škodvati.

V. Gospod ne ravnaj z nami po na¬
ših grehih.

O. In ne povračuj nam po naših hu¬
dobijah.

V. Molimo za našega papeža I.

O. Ohrani ga, Gospod! oživljaj in
osreči ga na zemlji in ne daj ga
v voljo njegovih sovražnikov.

V. Molimo za našega cesarja I.

O. Gospod! ohrani cesarja, in usliši
nas, kadar na te kličemo.

V. Molimo za svoje dobrotnike.

O. Poverni, Gospod! milostljivo za¬
voljo svojega imena večno živ¬
ljenje vsem, kteri nam kaj do¬
brega store.

V. Molimo za verne mertve.

O. Gospod daj jim večni mir in po¬
koj, in večna luč naj jim sveti.

V. Naj počivajo v miru.

0. Amen.

V. Molimo za svoje brate, kterih ni
tukaj;

O. Pomagaj svojim služabnikom, ki
v te zaupajo, moj Bog!

V. Pošlji jim, Gospod! pomoč iz svetiša.

O. In varuj jih iz Siona.

V. Gospod! usliši mojo molitev.

O. In moje vpitje naj do tebe pride.

239

Molimo.

O Bog! ki ti je lastno usmiliti
se vselej in prizanesti, usliši naše po¬
hlevne prošnje, da nas in vse tvoje
služabnike, ktere grehov verige vežejo,
milost tvoje dobrote odveže.

Usliši, te prosimo, o Bog! našo
pohlevno molitev, in odpusti nam grehe,
ki se ti jih obtožimo, da nam dobrot¬
ljivo z odpušenjem vred mir dodeliš.

Skažinam dobrotljivo, o Gospod!
svojo neizrečeno milost, da nas vseh
grehov odvežeš, in kazen, ktere zanje
zaslužimo, rešiš. ,

Bog! ki te greh razžali, in po¬
kora potolaži, ozri se milostljivo, na
prošnjo k tebi kličejočega ljudstva, in
šibe svoje jeze, ki jih za svoje grehe
zaslužimo, od nas odverni.

Vsegamogočni, večni Bog! usmili
se svojega služabnika I., našega pa¬
peža, in vodi ga po poti večnega živ¬
ljenja, da bo s tvojo pomočjo, kar je

240

tebi dopadljivo želel in z vso močjo
storil.

Prosimo, vsegamogočni Bog! da
tvoj služabnik I, naš cesar, ki je po
tvoji milosti vladanja kraljestva pre¬
vzel, tudi rastvo vsih čednost doseže,
s kterimi lepo ozaljšan, se zamore
vsih grehov pošast ogibati, sovražnike
premagovati in dopadljiv priti k tebi,
ki si pot, resnica in življenje.

O Bog, od kterega pridejo svete
želje, dobre misli in pravične dela,
daj svojim služabnikom tak mir, ki ga
svet ne more dati, da bodo naše serca
tvojim zapovedim vdane, in po zater-
tem strahu svoražnikov časi s tvojo
pomočjo varni in mirni.

O Bog! užgi naše serca z ognjem
svojega svetega Duha, da ti bomo s
čistim telesom služili, in z očišenim
sercem dopadli.

Bog, stvarnik in odrešenik vseh
vernih! dodeli dušam svojih služabni¬
kov in služabnic odpušenje vseh gre-

241

hov, da milostljivo odpušenje, kterega
so vselej želeli, po bogaboječih proš¬
njah dosežejo.

Začni, prosimo, Gospod! s svo¬
jim Duhom naše djanje, in spremljaj
ga s svojo sveto pomočjo, da se vse
naše molitve in dela, vselej iz tebe
začno, in iz tebe začete, tudi v tebi
končajo.

Vsegamogočni, večni Bog! ki go¬
spoduješ čez žive in mertve, in se u-
smiliš vseh, ktere iz vere in dobrih del
za svoje spoznaš, prosimo te pohlevno,
da vsi, za ktere smo se namenili mo¬
liti, kteri so še pri življenji, ali pa
so se že iz sveta ločili, po prošnjah
vseh tvojih svetnikov od tvoje dobrote
odpušenje vseh svojih grehov dosežejo.
Po Gospodu našem Jezusu Kristusu,
Sinu tvojem, kteri s teboj živi in kra¬
ljuje v edinosti svetega Duha, Bog
vekomaj. Amen.

V. Bog, usliši mojo molitev.

O. In moje vpitje naj pride do tebe.

Mar. slu«. * ®

242

Y. Vsegamogočni in usmiljeni Bog
naj nas usliši!

O. Amen.

V. In vernih duše naj po milosti
Božji počivajo v miru!

O. Amen.

Molitve po litanijah

pri službi Božji popoldan ob nedeljah in
prašnikih, kteri niso Matere Božje.

K svetemu Rešnjenm Telesn.

(Kader je izpostavljeno.)

V. Kruh z nebes si jim dodelil
0. Kteri ima vso sladkost v sebi.

Molimo.

O Bog! kteri si nam v prečud¬
nem zakramentu spomin svojega ter-
pljenja zapustil. daj nam, te prosimo,
svete skrivnosti tvojega telesa in tvoje
kervi tako častiti, da sad tvojega od¬
rešenja vedno v sebi čutimo. Kteri
živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v

243

edinosti svetega Duha, Bog vekomaj.
Amen.

Za odvernjeuje vsili nadlog in nevarnost.

Vsegamogočni, večni Bog, nebeš¬
ki Oče! poglej z očmi svoje neskončne
milosti naše reve in nadloge. Usmili
se vsih vernih kristjanov, za ktere se
je tvoj edinorojeni Sin, naš Gospod
in Zveličar Jezus Kristus voljno greš¬
nikom v roke dal, in je tudi svojo
drago kri na svetem križu prelil. Po
tem Gospodu Jezusu odverni, milost¬
ljivi Oče! zaslužene šibe, sedanje in
prihodnje nevarnosti, punte, vojsko,
kugo, lakoto, dragino, bolezni in ža¬
lostne revne čase.

Vsegamogočni, večni Bog! usmili
se svojega služabnika našega papeža
I., in vodi ga po poti večnega živ¬
ljenja, da bo s tvojo pomočjo, kar je
tebi prijetno, želel, in z vso močjo storil.

O Bog! pastir in vladar vseh

vernikov! glej milostljivo na svojega

16 *

.244

služabnika našega škofa I., ki si ga
pastirja naše škofije postavil; dodeli
mu, da tistim, čez ktere je postavljen,
z besedo in z djanjem k dobremu služi,
in tako s čedo, ki mu je zročena večno
življenje doseže.

Bog, varh vsih kraljestev, dodeli
svojemu služabniku našemu cesarju I.
tvojo moč, s ktero se sovražnik pre¬
maga, spoznati in častiti, da bo, ker
je iz tvoje volje cesar postal, tudi v
tvojem varstvu vselej mogočen.

Razsvetli in poterdi v vsem do¬
brem duhovske in deželske oblastnike
in gosposke, da nas bodo na vse to
napeljevali, kar zamore k tvoji Božji
časti, k našemu zveličanju in k miru
in sreči vsega keršanstva pripomoči.

Prosimo tudi, kakor hočeš, da
nam je prositi, za svoje prijatle in
neprijatle, za zdrave in bolne, za vse
žalostne in revne kristjane, za žive in
mertve.

245

Vsegamogočni, večni Bog, ki go¬
spoduješ čez žive in mertve, in se u-
smiliš vsih, ktere iz vere in dobrih
del za svoje spoznaš, pohlevno te pro¬
simo , da vsi, za ktere smo se name¬
nili moliti, kteri so še pri življenji,,
ali pa so se že iz sveta ločili, na
prošnjo vsih tvojih svetnikov od tvoje
dobrote odpušenje vsih svojih grehov
dosežejo.

Dodeli nam, o Bog miru! pravo
edinost v veri brez vsega razdertja in
ločitve. Preoberni naše serca k pravi
pokori in k poboljšanju našega živ¬
ljenja. Užgi v nas ogenj svoje lju¬
bezni. Daj nam goreče želje po vsi
pravičnosti, da ti bomo kakor tvoji
pokorni otroci v življenji in v smerti
prijetni in dopadljivi.

Tebi bodi vedno priporočeno, o
Gospod! vse naše djanje in nehanje,
naše delo in opravilo, naše življenje
in naša smert. Daj nam svojo milost
tukaj vživati, in tamkaj z vsimi iz-

246

voljenimi doseči, da te bomo v več¬
nem veselji in zveličanji hvalili in mo¬
lili. To nam dodeli, o Gospod, nebeški
Oče! po Jezusu Kristusu, tvojem lju¬
bem Sinu, Gospodu našem in Odreše¬
niku, kteri s teboj živi in kraljuje v
edinosti svetega Duha, Bog vekomaj.
Amen.

V. Božja pomoč ostani vselej pri nas.
O. Amen.

Oče naš i. t. d. Oešena si Ma¬
rija! itd. (petkrat).

Molitve v čast posebnih
svetnikov.

Pobožnost v čast svetega Jožefa.
Obljuba zvestobe svetemu Jožefu.

O presveti rednik Jezusa Kri¬
stusa, nar čistejši ženin Marije deviške
Matere, sveti Jožef! jaz te zvolim
danes za svojega posebnega varha in
pomočnika, in terdno sklenem, te ni-

247

koli ne zapustiti, ne kdaj zoper tebe
kaj govoriti in storiti, ne dopustiti,
da bi moji podložni kdaj zoper tvojo
čast kaj storili. Prosim te tedaj pri-
serčno, vzemi me za svojega rejenca,
pomagaj mi pri vsih mojih delih, in
ne zapusti me ob smertni uri. Amen.

Prošnja za posnemanje sv. Jožefa
v njegovih čednostih.

Bodi česen, o sv. Jožef! ti zvesti
in modri hlapec, kterega je Gospod
postavil čez svojo družino in kteremu
je bil Jezus pokoren in Marija pod¬
ložna. Pod tvojo pomoč pribežim; ozri
se name in pomagaj mi v vsem mo¬
jem djanji in nehanji in s svojo
pomočjo me nikoli ne zapusti. V zau¬
panji na tvojo mogočno priprošnjo k
tebi pribežim in te prosim , sprosi mi
gnado, tvoje čednosti posnemati! Sprosi
mi pred vsem tako lepo čednost či¬
stosti, ktera je tebe tako visoko po¬
vzdignila ; sprosi mi ponižnost, ljubezen

248

in zvestobo do Jezusa Kristusa, in po-
terpežljivost in vdanost v voljo Božjo
v vsih križih in težavah, v čemur si
nam ti tako lep zgled dajal.

Sveti Jožef! sprosi mi gnado, da
bom pravi služabnik tvoje deviške ne¬
veste, priporoči me njenemu varstvu
in usmiljenju njenega ljubega Sina;
posebno pa te prosim za tvojo pomoč
v moji smertni uri. Jezus, Marija in
Jožef! pomagajte mi v moji smertni
uri in peljite me v srečno večnost,
da morem nepreneliama Boga hvaliti.
Amen.

Molitve k sv. Alojzija.

m 6 nedelj , Tcdor opravlja pobožnost v čast
sv. Alojzija.

(Papež Klemen XII. je podelil za vsako teh
nedelj popolnama odpustek vsem, ki se skesano
spovedo in vredno presv. Rešuje Telo prejmejo.
Zvoliti se zamore vsakteri 6 nedelj pred ali po
prazniku sv. Alojzija.)

1. Sveti Alojzi! ki si že v svoji
pervi mladosti, ko si bil k pameti pri-

249

šel, začel Boga ljubiti in njemu slu¬
žiti : prosi zame, da jaz vsaj zdaj za¬
čnem, se popolnama Bogu, svojemu Go¬
spodu, darovati, njemu zvesto služiti,
in ga goreče ljubiti. Amen. Oče naš ...
češena si Marija . . .

2. Sveti Alojzi! ki si svojo an-
geljsko nedolžnost in deviško čistost
do konca svojega življenja neomade-
žano ohranil: prosi za me, da se celo
nič ne pregrešim zoper drago čednost,
sveto čistost, da vse njene sovražnike
serčno premagujem in da po skerbnem
zatajevanji samega sebe hudobii pot
zapiram do svojega serca. Amen. Oče
naš i. t. d. Češena si Marija i. t. d.

3. Sveti Alojzi! ki si se greha
vselej bolj kakor strupene kače bal;
sama senca greha je tvojo čisto dušo
s studom in strahom napolnila; tudi
si male pregreške, ktere si v svoji
otročji nevednosti storil, vse svoje živ¬
ljenje britko objokoval, in z ojstrim
pokorjenjem zbrisoval: prosi za me,

250

da svoje obilne in velike grehe serčno
obžaljujem, in zanaprej greh čez vse
sovražim in studim. Amen. Oče naš
i. t. d. Češena si Marija i. t. d.

4. Sveti Alojzi! ki si od svoje
perve mladosti vselej svoje nar veče
veselje v molitvi našel, si posebno v
cerkvi z nar veči pobožnostjo molil:
prosi za me, da mi Bog dodeli gnado,
da svojo molitev ne le z zunanjo spo¬
dobnostjo, temuč tudi z gorečo zno-
tranjo pobožnostjo in s svetim veseljem
opravljam. Amen. Oče naš i. t. d.
češena si Marija i. t. d.

5. Sveti Alojzi! da bi bil v gnadi
čezdaljej bolj pokrepčan, si zakramenta
svete pokore in svetega Rešuj ega Te¬
lesa vselej z nar veči pobožnostjo in
le po dolgem in skerbnem pripravljanji
prejemal: prosi za me, da se vseljej
na te svete skrivnosti skerbno priprav¬
ljam; in taiste pogosto in z vso mo¬
gočno pobožnostjo prejemam, da bi mi
ne bile v pogubljenje, ampak v zveli-

251

Čanje. Amen. Oče naš i. t. d. Češena
si Marija i. t. d.

6. Sveti Alojzi! ki si vse svoje
življenje nar priserčnejše ljubil Jezusa
in Marijo, zato si tudi srečo imel, da
si od ljubezni vnet, v nar tanjši zvezi
z Jezusom in z Marijo umeri: prosi
za me, da nikoli ne jenjam, svojega
Jezusa iz vsega serca in čez vse lju¬
biti, in presveto Devico Marijo z otroš¬
kim zaupanjem častiti, da se bom tudi
jaz v gnadi svojega Zveličarja Jezusa
Kristusa in pod maternem varstvom
prečiste Device Marije iz tega sveta
ločil. Amen. Oče naš i. t. d. Češena
si Marija i. t. d.

Molitev za pravo ljubezen Božjo.

Sveti mladeneč Alojzi! ti nar lepši
izgled Božje ljubezni! kako čez vse
srečen si bil, ki nisi mogel drugače
živeti, kakor iz ljubezni, v ljubezni in
zavoljo ljubezni do svojega Boga! Komu
zamorem svoje merzlo in kamnito serce

252

bolje priporočiti kakor tebi, ti Seraf
ljubezni? To eno te prosim kleče, da
mi od Boga gnado zadobiš, da njega,
nar vikši dobroto, ljubiti zamorem in
ljubiti hočem. Spoznam in obžaljujem,
da sim do zdaj iz mlačnosti svojo dol¬
žnost, Boga čez vse ljubiti, zanemarjal.
Nisim se sramoval darovati svojo lju¬
bezen stvarem, in Stvarnika, svojega
Odrešenika in nar ljubeznjivšega Očeta
pozabiti. Spoznam svojo pregreho in
jo obžaljujem. Ti, sv. Alojzi! sprosi
mi, prosim te pri goreči ljubezni, s
ktero si Boga in bližnjega ljubil, nar
veči vsih gnad, da svojega Boga res¬
nično ljubim in v tej ljubezni do konca
svojega življenja stanoviten ostanem.
Amen.

Molitev za čistost duše in telesa.

O sveti Alojzi, angeljski mlade-
neč in nar lepši izgled keršanske mla¬
dosti! Glej poln zaupanja pridem k
tebi in ti priporočim čistost svoje duše

253

in svojega telesa. Prosim te po tvoji
angeljski nedolžnosti, da me neomade-
žanemu Jagnjetu Jezusu Kristusu in
nar čistejši Devici Marii priporočiš, in
me s svojo prošnjo obvaruješ vsakega
velikega greha. O premili Jezus! na
prošnjo čistega mladenča sv. Alojzija!
ne dopusti, da bi se s kakim grehom
omadežval; kakor hitro me v skušnjavi
vidiš, odpodi iz mojega serca vse ne¬
čiste misli in želje; zbudi v meni spo¬
min na večnost in na svoje britko ter-
pljenje; vtisni mojemu sercu sveti strah
Božji, in vžgi v meni ogenj Božje
ljubezni, da svetega Alojzija na zemlji
posnemam in vreden postanem tebe v
nebesih vekomej vživati. Amen. Oče
naš . . . Češena si Marija, . . .

(Kdor to molitev pobožno moli, dobi 100 dni
odpustka. Papež Pii VII.)

Način sv. Alojzija v pomočnika
izvoliti.

Sv. Alojzi! nar nedolžniši mlade-
neč! zvolim te danes za svojega pose-

254

bnega besednika pri Bogu, in za varha
mojega učenja, in terdno sklenem, te
zmirej priserčno ljubiti, tvoje češenje
pri sebi in per druzih, kar nar bolj
mogoče, množiti, tvoje čednosti, tvojo
pobožnost, posebno tvojo pokoršino in
tvojo nedolžnost goreče posnemati. Vze¬
mi me pod svoje varstvo, stoj mi s
svojo prošnjo per Bogu na strani v
vsih telesnih in dušnih potrebah, va¬
ruj me vsih grešnih nevarnost, poma¬
gaj mi, da v posvetnih vednostih ta¬
ko napredujem, da zraven njih uče¬
nosti svetnikov v nemar ne pušam,
temuč da s pomočjo obeh morem spoz¬
nati in ljubiti tistega, kteri je stude¬
nec in učenik prave modrosti, Jezusa
Kristusa . Gospoda našega. Amen.

Molitev duha prave spokornosti
zadobiti.

Preljubeznjivi varh, sv. Alojzi! ki
si svoje majhne pregreške s tako ve¬
likim kesanjem in z vednimi solzami

255

objokoval, glej me tukej ubozega gre¬
šnika, klečati pred tvojimi nogami,
polnega ostudnih grehov, pa nezmo¬
žnega, jih resnobno objokovati. Sprosi,
te ponižno prosim, mojemu terdemu
in merzlemu sercu en del tiste bole¬
čine, ki ti je nekdaj toliko solz na¬
pravljala. Nisim sicer take milosti
vreden, pa sim je silno potreben, ker
sim svojega ljubega Boga tolikrat raz¬
žalil, da mu saj nekoliko s svojimi
solzami zadostujem, ker mi drugači ni
mogoče. Sprosi mi tedaj, da se svo¬
jih grehov zmirej spominjam, jih kot
edino in nar veči hudo iz serca ob-
žaljujem in studim in le potem smem
odpušenja pričakovati. Amen.

256

Razne molitve.

Molitve odpustek zadobiti,

Sveta cerkev ima oblast odpustke deliti ;
in ti so vernim koristni. Odpustki so pa od-
pušenje časnih kazen, ktere z grehom zaslu¬
žimo in bi jih po odpušenem grehu ali v
zdanjem življenji ali pa po smerti v vicah
terpeti mogli. To odpušenje se pa zamore
podeliti le v resnici spokornim in tistim, ki
se po svoji moči prizadevajo pravici Božji za.
svoje grehe zadostovati. Odpustki se namreč
ne dajejo, da bi se lenoba podpirala, te-
muč v pripomoč človeški slabosti. Tedaj je v
zadobljenje odpustkov potrebno, da si v stanu
gnade Božje, to je, brez smertnega greha;
ker kazen ne more odpnšena biti, dokler ni
greh odpušen. Treba je tudi, da opravljaš
pobožne dela, ki jih cerkev v zadobljenje od¬
pustkov naklada (tako je večkrat zapovedano
prejeti zakramenta sv. pokore in presv. Keš-
njega Telesa in druge dobre dela opravljati),

257

in da terden sklep storiš, vreden sad pokore
pernesti. Nekteri odpustki se zamorejo tudi
dušam v vicah po priprošnji darovati.

1. Želja po odpustku.

Vsegamogočni, večni Bog! po svo¬
jem usmiljenji si mi, kakor upam,
vse grehe in večne kazni odpustil, ali
časne kazni sim še dolžan terpeti. Ker
pa moje dela niso zadostljive jih zbri¬
sati, se zatečem k neskončnemu za¬
kladu zasluženja Jezusa Kristusa in
svetnikov Božjih, da bi obilnost njih
zasluženja mojo slabost in nezmožnost
nadomestila. Jaz željim vse dopol¬
niti, kar je v ta namen zapovedano.
Oče usmiljenja! sprejmi milostljivo mojo
spoved in moje obhajilo 'in vse moje
spokorne dela v zedinenji z neskonč¬
nim zasluženjem terpljenja in smerti
svojega Sina in stori me deležnega
tega popolnoma odpustka, desiravno
sim ga nevreden. Amen. — Oče naš.
Češena si Marija.

,\lar. služb, 17

258

S. Molitev k Bogu Očetu.

Za povišenje katoliške cerkve.

Oče nebeški, vsegamogočni, večni
Bog! poglej z očmi svoje neskončne
milosti na svojo cerkev, ki se tukaj
na zemlji vojskuje, razširi jo po vsem
svetu, poveličuj jo s svojimi gnadami,
ohrani jo v edinosti, odverni od nje
vsako pohujšanje in grehe hudobnih
kristjanov, varuj jo vsih sovražnikov,
in daj ji moč, jih premagati z resni¬
cami svoje svete vere. Ozri se mi¬
lostljivo na vse svoje otroke, za ktere
je tvoj edinorojeni Sin Jezus Kristus
svojo kri prelil; perpelji vse narode v
svojo sveto katoliško cerkev, da bojo
vsi tebe Očeta, in njega, ki si ga po¬
slal, Jezusa Kristusa, in tudi svetega
Duha z živo vero spoznali, s terdnim
zaupanjem klicali, in z gorečo ljube¬
znijo objeli. — Oče naš. Češena si
Marija.

259

3. Slolitev k Boga Sina,

Za zaterjenje krivoverstva.

0 Jezus, ti prava luč, ki raz¬
svetli slehernega človeka, kteri pride
na svet! ponižno te prosimo, stori z
močjo svojega terpljenja, da zgine iz
sveta vsa tema nevednosti in krivo¬
verstva, da tvoja resnica premaga vso
zmoto in laž, da spoznajo vsi luč
tvoje večne resnice in se podajo v
tvojo sveto cerkev. O dobri Pastir!
ki si dal svoje življenje za svoje ovce,
čuj nad svojo drago odkupljeno čedo,
varuj jo vsega zalezovanja zapeljivcev,
ki pridejo v ovčji obleki, znotraj pa
so zgrabljivi volkovi. Poteri hudobne
naklepe sovražnikov svojega presvetega
imena, da nikomur škodovati ne mo¬
rejo. Stori, da spoznajo vsi ljudje le
samo enega Pastirja, in da bi bili vsi
pod njem le ena sama čeda. — Oče
naš. češena si Marija.

17 *

260

4. Molitev k svetemu Duhu,

Za edinost keršanskih poglavarjev.

O sveti Duh, Duh ljubezni in
miru, kteri si toliko in toliko mnozih
narodov v veri zedinil; podeli keršan-
skim poglavarjem in njih svetovavcem
obilno gnade, ter jim vtisni novo za¬
poved svoje ljubezni, ktero je Kristus
svojim aposteljnom dal, prav globoko
v njih serca. Obvaruj, da od po-
željivosti zapeljani, kaj tacega ne po¬
čenjajo, kar bi bilo nasproti tvoji
Božji časti in edinosti katoliške cerkve,
daj jim veliko bolj gnado, da svoje
podložne pravično in sveto vladajo, in
da pridemo vsi v deželo večnega miru
in pokoja. — Oče naš. — češena si
Marija.

5. Molitev za papeža.

O Bog, Pastir in Vladar vseh
vernih! ponižno te prosimo, ozri se
milostljivo na svojega služabnika pa-

261

peža L, ki si ga svoji cerkvi na zemlji
vidnega poglavarja postavil, ohrani ga
po svoji veliki milosti, dodeli mu duha
modrosti, sveta in moči, da vso tvojo
sveto cerkev po tvoji volji vlada, vse
njene ude v edinosti vere in ljubezni
ohrani, keršanski cedi, ki mu je zro-
čena, z ukom in zgledom koristno služi,
in ž njo večno življenje doseže. Po
Gospodu našem Jezusu Kristusu, tvo¬
jem Sinu, kteri s teboj živi in kra¬
ljuje v edinosti svetega Duha, Bog od
vekomaj do vekomaj. Amen. — Oče
naš. češena si Marija.

Ponavljanje kerstne obljube.

Verujem v Boga Očeta, Sina in
svetega Duha. — Verujem v Jezusa
Kristusa, edinorojenega Sina Božjega,
kteri je Bog in človek skupej, in kteri
je človeški rod s svojim terpljenjem in
svojo smertjo odrešil. — Verujem vse,
kar je Bog razodel, kar je Jezus Kri¬
stus učil, kar so aposteljni oznanovali

262

in kar nam zapoveduje verovati sveta
katoliška cerkev, v kteri hočem živeti
in umreti. — Odpovem se iz vsega serca
hudiču, njegovemu napuhu in vsem
njegovim delom. — Odpovem se tudi
vsem grehom in vsem zapeljivim naukom
svetd. Terdno sklenem po keršanski
veri živeti. — Bog me poterdi v mo¬
jem sklepu s svojo mogočno gnado.
Amen.

Molitev za žive starše.

O Bog, Oče nebeški! delivec vseh
dobrot, tebi perporočim svoje starše.
Ti sam si mi zapovedal in z zgledom
svojega ljubega Sina pokazal, da sim
dolžan svoje starše spoštovati. Vdihni
mi sam spoštovanje do njih; stori, da
jim pokoršino in ljubezen skazujem;
poverni jim vse dobrote, ki so mi jih
storili, ker sam jim ne morem vsega
poverniti. Poplačaj jim ves njih trud
in vse njih skerbi, ktere so zastran
mene imeli; ohrani jim zdravje in dol-

263

go življenje; daj jim srečo v yseh
njih opravilih, tolažbo v vsih brit-
kostih in v terpljenji. Obvaruj jih ne¬
sreče in zalezovanja sovražnikov, sra¬
mote in vsega zlega na duši in na
telesu. Daj, da bodo vedno rastli v
pobožnosti in poslednjič jih vzemi k
sebi v nebeški raj. Stori pa tudi, o
Bog! da bi jaz zmiraj'svojim staršem
veselje delal in da tvoj blagoslov tudi
nad menoj ostane, za kterega te toli-
krat prosijo. — Gospod! oblagodarjaj
moje starše!

Vodi in pelji jih skoz to življenje
v večno zveličanje. Amen.

Molitve za m er tv e.

Za mertve starše.

O Bog, ki si zapovedal očeta in
mater ljubiti, usmili se milostljivo duš
mojega očeta in moje matere, in od¬
pusti jim njih grehe, ter stori, da jih
bom gledal v veselji večne luči. Po
Gospodu . . . Oče naš . .

264

3. Za mertve brate ali sestre, znance
in dobrotnike.

0 Bog, ki ti je lastno usmiliti
se in prizanašati in želiš človeške duše
zveličati, ponižno te prosimo, da naše
brate, sestre, znance in dobrotnike, ki
so zapustili ta svet, po prošnjah pre¬
svete Device Marije in vsih svojih
svetnikov sprejmeš v družbo večnega
zveličanja. Po Gospodu . . Oče naš ..

3. Za vse verne mertve.

O Bog, Stvarnik in Odrešenik
vseh vernih, dodeli dušam svojih slu¬
žabnikov in služabnic odpušenje vsih
grehov, da po pobožnih prošnjah za-
dobe milost, po kteri so vedno hrepe¬
neli. Kteri živiš in kraljuješ, Bog od
vekomaj do vekomaj. Amen.

O Bog! usmili se vseh vernih duš
v vicah; Gospod! daj jim večni mir
in pokoj! In večna luč jim sveti! Naj
v miru počivajo! Amen.

265

Sveti križev pot

svetega Patra

Leonarda Portu - Marnskega.

file da se dopovedati in popisati, kako
koristno je za nas in kako dopadljivo
je pred Božjimi očmi obiskovanje svetega
Križevega pota in premišljevanje britkega
terpljenja našega Gospoda Jezusa Kristusa.
Sveti Bonaventura pravi: „Nobena pobož¬
nost ne obudi toliko svetih želja, kakor
premišljevanje terpljenja, križa in smerti
našega Gospoda Jezusa Kristusa 11 . Sv.
Frančišek Salezijan pravi, da se po pre¬
mišljevanji Kristusovega terpljenja nar po-
pred ljubezen Božja v naših sercih vžge;
zato ga imenuje nar bližnjo pot k vsim
čednostim in k nedolžnemu življenju. Zato
se tudi zamorejo pri tem pobožnem opra¬
vilu , mnogi odpustki zadobiti. Ker pa
nobeden ne more sam za-se več kakor le
en sam popolnamaodpustik zadobiti, toraj
pervi popolnama odpustek sebi v prid
obemi, druge pa za duše v vicah Bogu
daruj, kakor postavim: za dušo svojega
očeta, matere i. t. d.

266

Darovanje svetega križevega pota.

O moj dobrotljivi Jezus! ljubim
te čez vse, ker si večna dobrota in
brezkončna milost. Žal mi je iz vsega
serca, da sim kdaj tebe, o nar veči
dobrota! razžalil. Darujem ti ta sveti
Križev pot k tvoji časti v spomin ti¬
stega težavnega pota, po kterem si
zavoljo mene ubozega grešnika hodil.
Želim vseh odpustkov se vdeležiti, kteri
so za sveti Križev pot podeljeni, toraj
tudi želim, vse tako opraviti, kar in
kakor je k zadobljenju odpustkov sto¬
riti potreba. Prosim te, o Jezus! do¬
deli mi gnado in moč, da s tim sve¬
tim Križevim potom v tem življenji
tvojo milost, v prihodnjem pa večno
veselje morem zaslužiti. Amen.

Jezus je k smerti obsojen.

IT.  Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
K' Ker si s svojim križem svet odrešil.

267

Premisli prečudno ponižnost svojega ne¬
dolžnega Jezusa, s ktero je on krivično sodbo
brez vsega zgovarjanja poslušal, in sprejel.
Tvoji grehi so tiste lažnjive in krivične priče,
ktere so sodbo podpisale. Hudoba tvojega
jezika, s ktero si se večkrat zoper Boga, in
svojega bližnjega pregrešil, je sodnika oslepila,
da je nedolžnega Jezusa v smert obsodil.
Oberni se tedaj k njemu, jokaj in zdihni bolj
s sercem kakor z ustmi:

O moj ljubeznjivi Jezus! kako
nezmerna je tvoja ljubezen do mene
ubozega grešnika! Boš li tedaj za
nevredno (hudobno) stvar ječo, vezi,
verige in tepenje terpel? in y tako
grozovitim smert obsojen? Oh! to je
zadosti, raniti moje serce, in objoko¬
vati vse pregrehe, ktere sim s svojim
jezikom storil. Obžaljujem jih tedaj
in kličem k tebi: O moj Jezus! u-
smiljenje, prosim te, usmiljenje in mi¬
lost, o Jezus!

Oče naš. češena si Marija, čast
bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

268

Jezus vzame križ na svoje rame.

'if.  Molimo te, o Kriste ! in te hvalimo.
K’. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, s kakšnim veseljem in rado-
voljnim sercem dobrotljivi Jezus sveti križ
objame, in kako poterpežljivo prenaša tepenje
in suvanje malopridnega ljudstva! Ti pa
poln nevolje in nepoterpežljivosti bežiš pred
križem, kar je mogoče ! Kaj ne veš ,  da se
ne more brez križa nebeško veselje zadobiti?
Ob! objokuj svojo slepoto, oberni se k svoje¬
mu Gospodu, zdikni in reci k njemu:

Ne tebi, o Jezus! ne tebi, temuč
meni se spodobi križ. O težki križ!
kterega so moji grehi tebi naložili. O
ljubeznjivi Jezus! dodeli meni svojo
gnado in moč, vse križe objeti, ktere
sim s svojimi grehi zaslužil. Stori,
da bom svoj križ voljno objel, in
se tako od sveta ločil; daj mi tako
ljubezen do križa, da bom vselej s
tvojo služabnico sv. Terezijo vošil in

269

želel: terpeti ali umreti, umreti ali
terpeti.

Oče naš. Češena si Marija, čast
bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

mn « mmmm*

Jezus pade pernic pod križem.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
K. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Poglej, in premisli, kako tvoj Jezus,
zavoljo tolikanj prelite kervi ves oslabljen,
pervič na zemljo pade. Oh! kako je s pestmi
bit, z nogami teptan in suvan! Vender ni
pertožbe ali nevolje iz njegovih ust slišati. Ti
pa tarnaš in tožiš, če le majhen križ občutiš,
ali zoperno besedo slišiš. Oh! sovraži svojo
nepoterpežljivost, svoj napuh in svojo neči-
memost, zdihni k Jezusu:

O ljubeznjivi Jezus! poglej, jaz
nar bolj zaverženi grešnik klečim pred
tvojimi nogami. Oh, kolikrat, in v

270

kako velike grehe sim padel! kolikrat
sim se v globočino hudobije pogreznil!
O Jezus, stegni svoje rame, podaj mi
svoje roke! Pomoči, o Jezus! pomoči
pri tebi išem, da ves čas svojega živ¬
ljenja nikdar nikoli v smertni greh ne
padem, in da tako ob svoji zadnji uri
morem upati svoje zveličanje.

Oče naš. Češena si Marija, čast
bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

Jezus sreča svojo žalostno Mater.

if.  Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
E. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Oh, kako veliko žalost in bolečino je
občutilo Serce Jezusovo! Oh, s kakšno gren-
kostjo in žalostjo je bilo napolnjeno Marijno
serce, kader sta se srečala! Poslušaj, o ne¬
hvaležna duša: »Kaj ti je storil moj Sin?«

kliče tebi Marija. — »Kaj hudega ti je sto¬
rila moja Mati?« te vpraša Jezus. Oh! za-

271

pusti že enkrat svoje grehe, zavoljo kterih.
midva tako žalost in bolečino terpiva. O greš¬
nik ! kaj praviš na to ? Reci tedaj, in zdihni
v svojim sercu:

O Božji Sin Matere Marije! o
presveta Mati mojega ljubeznjivega
Jezusa! ves skesan in ponižan klečim
pri vajnih nogah. Jaz sim tisti zda-
javic, s svojimi grehi sim brusil meč,
kteri je vajno serce ranil. Oh! meni
je iz serca žal; prosim vaji, odpustita
mi. Milost, o Jezus! milost, o Marija!
Po svoji veliki milosti mi dodelita gna-
do, da nikdar več ne bcm grešil, te-
muč da bom vajno grenko terpljenje
in žalost noč in dan premišljeval in
objokoval.

Oče naš. češena si Marija, čast
bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

272

Simon iz Cirene pomaga Jezusu kri»
nesti.

if.  Molimo te, o Kriste! in te hvalimo,
it. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Spomni se, da si ti tisti Simon, kteri
si nečimemosti sveta in sladnostim svojih po-
čutkov ves podveržen, M svoje križe, ne z
voljnim sercem, temno le, ker se jih ubraniti
ne moreš, z veliko nevoljo nosiš. Oh! zbudi
enkrat svoje serce, in usmili se svojega tako
obloženega Zveličarja. Sprejmi radovoljno vse
križe in nadloge, ktere ti bo tvoj ljubeznjiv
Oče poslal. Terdno skleni, ne samo vse zo-
pernosti s poterpežljivostjo prenašati, temuč
tudi svojemu Bogu za-nje hvaležnega se ska-
zovati, prosi ga tako le:

O ljubeznjivi Jezus! zahvalim te
za toliko priložnost, ktero mi daš, da
bi za-te terpeti in za-se kaj zaslužiti
zamogel. O moj Bog! daj mi gnado,
vse, kar se mi bo v tem življenji tež¬
kega prigodilo, s poterpežljivim sercem
prenašati, in s tim večnega veselja se

273

vdeleževati. Stori, o Jezus! da bom
tukaj s teboj jokal in terpel, potlej pa
s teboj v nebesih gospodoval.

Oče naš. češena si Marija, čast
bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

Veronika poda Jezusu potni pert.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
R. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Poglej, in premisli v tem pertu sveto
obličje svojega Zveličaija! Ljubi Jezusa, in
s to ljubeznijo vtisni njegov obraz v svoje serce.
O kako srečen boš, ako boš z Jezusovim
obrazom v svojem sercu živel, in ž njim v
večnost pojdeš! Da tedaj to gnado zadobiš,
prosi svojega Boga, in reci:

O moj žalostni Jezus! prosim te,
vtisni v moje serce sveti obraz svo¬
jega obličja, da bom brez nehanja na
te mislil, noč in dan tvoje grenko

Mar, siuž, 18

274

terpljenje pred očmi imel, in svoje
grehe objokoval.

O Jezus! s kruhom tvojega ter-
pljenja hočem svojo dušo nasitovati, in
moje oči bodo vselej solze točile nad
mojimi pregrehami.

Oče naš. Češena si Marija. Čast
bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

m*, srnam-.

Jezus pade drugič pod križem.

t.  Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
R. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, kako Jezus, tvoj Bog in Go¬
spod, zopet na zemlji leži, ves oslabljen od
velike bolečine, potert in zaničevan od sovraž¬
nikov. Premisli, da tvoja prevzetnost je Je¬
zusa poterla, in ga na zemljo vergla, ker je
prenesti ne more. Oh, zapusti svojo ošab¬
nost, ne bodi več tako napulinjen! Spokori
se, in skleni ponižnejši biti. Reci s skesanim
sercem:

275

O prečastitljivi Jezus! akoravno
vidim, da na zemlji pod težo križa
ležiš; vender te molim in častim, ka¬
kor svojega mogočnega, večnega Boga.
Prosim te, poteri moj napuh, vzemi
iz mojega serca vso ošabnost, da bom
svojo nečimernost spoznal, vse zasra¬
movanje s tako tebi dopadljivo po¬
nižnostjo sprejemal, da bom s tim gnado
zadobil, tudi s teboj v nebeškem kra¬
ljestvu povikšan biti.

Oče naš. češena si Marija, čast
bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

mm* m&mm*

Jezus tolaži Jeruzalemske žene.

if.  Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
It. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli in preudari v svojem sercu,
kako veliko vzroka imaš jokati in žalovati;
pervič zavoljo svojega ljubeznjivega Jezusa,
kteri zavoljo tebe toliko terpi; - drugič sam

18 *

276

nad seboj, ker si mu tako nehvaležen, in
ga ne nehaš žaliti. Kako moreš v premišlje¬
vanji njegove grozovitne martre terdovraten
biti? Poglej, kako milostljivega in ljubez-
njivega se Jezus proti tem revnim ženam ska-
zuje! Zaupaj vanj in zdihni s sercem:

O moj ljubeznjivi Jezus! Oh, ka¬
ko je to, da se moje serce ne utopi
v solzah velike žalosti? Solz, o Jezus!
prosim, solz prave pokore, in serč-
nega usmiljenja mi daj, da se z ob¬
jokanimi očmi in s skesanim sercem
vdeležim tiste gnade, ktero si tem
revnim ženam skazal. Oh, Jezus! ne
oberni od mene svojih milostljivih oči:
poglej me ubozega grešnika, da bom
tudi jaz poln tolažbe zadnjo uro tebe
viditi mogel.

Oče naš. češena si Marija, čast
bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

277

Jezus pade tretjič pod križem.

Of.  Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
K. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Oh, s kako veliko bolečino je Jezus že
tretjič pod križem padel! Premisli, kako je
Jezus, on, krotko in nedolžno Jagnje, od
judov in ajdov, kakor od steklih volkov tepen,
suvan, sem ter tje po terdih kamnih vlačen.
O nesrečni greh, ki samega Sinu Božjega
tako grozovitno martraš! O grešnik! ali ni
morebiti tvoj ves poterti, in kervavi včlove-
čeni Bog vreden tvojih solz? Oh! reci tedaj
ves objokan:

O vsegamogočni Bog! kteri nebo
in zemljo z enim perstom deržiš, kdo
te je tako neusmiljeno na tla vergel?
Oh! nobeden drug, kakor moja pre¬
greha, v ktero sim tolikokrat zopet
padel. Moja hudoba ni jenjala greha
delati, in zato se je množilo tvoje
terpljenje. Tode poglej, o Jezus! pri
tvojih nogah zdaj klečim s skesanim
sercem, in terdno sklenem, svoji hu-

278

dobii konec storiti. Z objokanimi
očmi ti terdno in zvesto obljubim, nik¬
dar več nočem grešiti. O moj Bog!
nikdar več, nikdar več!

Oče naš. Češena si Marija, čast
bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

Šll^tSk

Jezusa slečejo in mu žolča •piti dajo.

't.  Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
B\ Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, o duša! kako je Jezus zunaj
na svojem životu ves ranjen in stepen, pa
mu še tudi znotrej grenkost napravljajo ter
mu grenkega žolča piti dajo. Poglej, kako
on tvojo nesramožljivost, nespodobnost in neči-
memost v oblačilu s svojo nagostjo plačuje,
z žolčem pa tvojo požrešnost in pijanost. Ali
moreš svojega Jezusa brez usmiljenja pogledati?
Oli! verzi se k nogam svojega Jezusa, in
reci:

O žalostni Jezus! kako velik raz¬
loček je med tabo in mano! Ti si ves

279

ranjen, poln grenkosti, in ves s ker-
vijo oblit; jaz pa ves nečimern, poln
sladnosti in veselja, ali saj tak želim
biti. Oh, jaz nisim na pravem potu!
O Jezus! pelji me ti na pravo stezo.
Stori, da mi bodo vse sladnosti tega
sveta grenke in zoperne, da bom na¬
mesto njih želel tvoje terpljenje ob¬
čutiti, in da tako vreden postanem,
s teboj večno veselje vživati.

Oče naš. Češena si Marija, čast
bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

Jezus je na krti perbit.

Hf.  Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
R\ Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli neizrečeno bolečino, ktero je
dobrotljivi Jezus občutil, kader so Judje nje¬
govo meso, kite in žile z žeblji prebodli. Oh,
kako je to, da se tvoje serce od žalosti ne
razpoči, ker vidiš, da tvoji grehi tako neus-

280

miljeno tvojega Zveličarja križajo? Saj zdaj
toči solze, obžaljuj svoje grehe, in reci:

O dobrotljivi, zavoljo mene kri¬
žani Jezus! vlij y moje serce strah in
ljubezen do tebe. In ker so moji grehi
tisti žeblji, kteri so tebe na križ per-
bili, stori s svojo gnado, da bodo vse
moje hude želje in občutki na tvoj
križ nabiti in tamkej umorjeni, da
bom v življenji in ob smerti s teboj
križan, tudi s teboj v nebesih večno
kraljevati zamogel.

Oče naš. češena si Marija, čast
bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

Jezus umerje na križi.

't.  Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
$. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Odpri tukaj svoje oči, in premišljuj svo¬
jega z žeblji na križ pribitega Jezusa. Poglej
vse bledo obličje Božje. Poslušaj, kako prosi

281

odpušanja tistim, kteri ga križajo, in žalijo.
Razbojniku obljubi nebeško kraljestvo, svojo
Mater izroči Janezu, svojo dušo pa nebeškemu
Očetu, poslednjič nagne svojo glavo in umerje.
Tako je tedaj moj Jezus umeri? Res umeri
je na križi, in zavoljo mene! O moja duša!
kaj boš zdaj počela? Oh! ne hodi proč, kakor
le s ponižnim in skesanim sercem. Objemi
križ, in zdihni k Jezusu:

O moj ljubeznjivi Zveličar! vem
in spoznam, da so moji grehi tisti ra-
beljni, kteri so tebe tako neusmiljeno
umorili. Nobene gnade nisim vreden,
ker sim tebe križal. Pa kako veliko
veselje in upanje občuti moja duša,
kader te slišim, tudi za tiste prositi,
kteri so te križali. Kaj hočem tedaj
za te storiti, ker si ti toliko za me
storil? Poglej, o Jezus! jaz sim pri¬
pravljen in voljan, vsim odpustiti, kteri
so me kdaj razžalili. Res, moj Bog!
zavoljo tvoje ljubezni odpustim vsim,
iz serca jih objamem, in jim želim vse
dobrote skazati; in tako tudi upam ob
svoji smertni uri tvoje vesele besede

282

zaslišati: „Še danes boš z menoj v
raju“.

Oče naš. Oešena si Marija, čast-
bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

Jezus je s križa snet, in Marii v
naročje 'položen.

't.  Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
It. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, kako ojster je bil meč, kteri
je serce žalostne Matere prebodel, kader je
ona svojega mertvega Sina v svoje naročje
vzela. Vidilaje njega vsega ranjenega in ker-
vavega. O koliko žalost in bolečino je ona
tistikrat v svojem sercu občutila! Kteri meč
pa je bil tako ojster, ki je prebodel njeno
serce? Oh! greh je bil, kteri je Jezusu živ¬
ljenje vzel, in Marijno serce tako močno ranil.
Objokuj tedaj ta grozovitni greh. Skleni svoje
solze s solzami svoje žalostne Matere, in zdihni
k njej tako:

283

O Kraljica vsih marternikov! kdaj
bom vreden, da bi prav zapopadel
tvojo žalost in bolečino? Kdaj bom
zadobil gnado tvojo žalost v svojem
sercu nositi, in s teboj terpeti? O ve¬
lika Gospa! sprosi mi to gnado, da
noč in dan žaljujem nad svojimi grehi,
kteri so tebi tako žalost napravili; da
bom ves skesan in spokorjen, v za¬
upanji in ljubezni do tebe umeri, in
po smerti s teboj večno živel.

Oče naš. češena si Marija, čast
bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

m«  šwc®sk

Jezus je v grob položen.

if.  Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
B. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli tukaj žalovanje, zdihovanje in
jokanje Magdalene, Janeza in druzih pobožnih
duš, kader jim je bil Jezus vzet, in v grob
položen. Zlasti pa si k sercu vzemi težavo in

284

britko žalost Marije, njegove Matere, kader je
bila zgubila iz naročja svojega ljubeznjivega
Sina. V premišljevanji lete njene žalosti in
njenega terpljenja se moraš res sramovati, da
si pri obiskovanji tega Križevega pota tako
malo milovanja občutil. Oh! zbudi svoje serce
saj zdaj pri zadnjem štacionu. Kušni s častjo
kamen svetega groba: položi v duhu vanj
svoje serce, in reci k svojemu mertvemu Jezusu:

O usmiljeni Jezus! kteri si tako
kervavo pot iz ljubezni do mene sto¬
ril, v tem grobu ležijočega te častim
in molim. Oh! želim in vošim tebe v
svojem sercu zapertega imeti, da bi s
teboj sklenjen, po tem svetem križe¬
vem potu k novemu življenju vstal,
in se v tvoji gnadi iz tega sveta ločiti
zamogel. Po zasluženji tvojega ter¬
pljenja, kterega sim premišljeval, mi
dodeli, da bo na zadnjo uro tvoje sveto
Rešnje Telo moja popotnica; da bojo
moje zadnje besede: Jezus, Marija,
Jožef! in da sklenem svoje zadnje zdi-
hovanje s tistim zdihovanjem, s kterim
si ti na svetem križi svojo sveto dušo

285

izdihnil. Daj mi, z živo vero, s terd-
nim zaupanjem in z gorečo ljubeznijo
s teboj in zavoljo tebe umreti, in potlej
s teboj na večne čase živeti. Amen.

Oče naš. češena si Marija, čast
bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

Nebeški Oče! večni Bog! po tisti
ljubezni, s ktero si svojega Sina Je¬
zusa Kristusa zavoljo mene na svet
poslal, in s ktero je on po svojem
britkem terpljenji in grenki smerti
mene odrešil, ti darujem ta sveti kri¬
žev pot, kteriga sim s tvojo gnado
obiskal. Vzemi to pobožno opravilo k
povikšanju svoje časti, v zahvalo za
vse meni, in drugim podeljene gnade,
za odpušenje grehov celega sveta, za
pomoč revnim dušam v vicah, zlasti
pa, za ktere sim v začetku prosil. O
milostljivi Oče nebeški! poglej na obličje

286

Kristusa, svojega Sina, usliši glas nje¬
gove svete kervi, in bodi milostljiv
meni ubogemu grešniku! Amen.

Hvaljen bodi naš križani Zveličar
Jezus Kristus, in njegova žalostna Mati
Marija!

Oh, pridite stvari!
Kaj, glejte, se godi!

On, kter nas vse. živi:

Strašno za nas terpi.

1. štacion. 4. štacion.

Razgajžlan , zapljnvan, Oh, žalosten spomin!

In kronan, zasramvan; Ker sreča Mater Sin,

Pred sodbo je peljan, Nji gre meč bolečin
Nedolžno v sniert izdan. Do serca globočin.

2. štacion. 5. štacion.

Glej, križ mu nalože Omagal Jezus je
Na ranjene rame, Od teže križeve;

Oh, Jagnje Božje gre, O Simon , prosim te,
In nese vsih dolge. Ne brani križa se!

■i. štacion. 6. štacion.

Opešal je v močeh, S pertom Veronika
Podre ga križ, naš greh, Obriše Jezusa;

Vtopljen v sveta dolgeh Spomin za to ji da
Leži potert na tleh. Terpljenja britkega.

287

f. štacion.
Slabosti ves prevzet
Pod križem pade spet
O, jenjaj, grešni svet!
Ponavljat’ greh preklet’

11. štacion.

Na križ ga polože,
Razpno roke, noge,
Žeblji mu zdaj novd
! Še rane narede.

8. .itaeion.

Usmiljene žene!

Ne jokajte za me;

Točite za-se le
Spokornih sere solze.

9. štacion.

Oh, Jezus omedli,

Pod križem spet leži,

Naj vender se zbudi.
Kdor še v pregrehah spi!

10. štacion.

Ko pride na goro ,

Ga slečejo gerdo,

Pijačo mu dajo
Ostudno in grenko.

12. štacion.

Na križi tam visi
Oh, sveta teče Kri!

Za grehe vsih ljudi
Zveličar smert stori.

13. štacion.
Marija, k teb’ hitim,
Tvoj’ga Sinu častim ,

Z varna, dokler živim
Rad jokam in terpim.

14. štacion.

Za naš greh mertvega
Molimo Jezusa,

In položimo ga
V grob svojega serca.

Ljubimo, hvaPmo naj
Te, Jezus! vekomaj;

Po tvoji smerti daj
Nam priti v sveti raj!

288

Poduki

IPtrrn imdl®Il®Lko

Od dolžnost Marijnih pravih
služabnikov.

1. Lenoba.

SCe za otročarije in igrače si, keršan-
ska mladost, na svetu. Tvoja natorna ži¬
vost, tvoja hitra hoja, tvoje derzno hre-
penjenje, tvoje neprestrašeno djanje očitno
kaže, da je dobrotljivi Stvarnik v te nag¬
njenje do dela položil, ki ga nikdar bolj
naturno razvijati ne premoreš, in nikdar
bolj razviti ne moraš, kakor v svojih mla¬
dih letih. Ce se vstavljaš temu nagnjenju,

289

in se lenobi vdaš, zadosti očitno kažeš,
da se pogreša per tebi ena nar lepših
lastnost mladih let, in da imaš neko bo¬
lezen, ktere bi se mogel sramovati. Ti
stopiš na široko cesto pogubljenja, zakaj
lenoba je začetek vsili hudobij. Duh ne
more počivati, mora svoje moči razode¬
vati, če se ne zgodi v koristnih rečeh,
se godi v škodljivih. Če se torej, o mla¬
dost ! ne navadiš delavna biti za dobro,
boš delavna za hudobijo in razujzdanost.
Tvoje serce bodo odperte vrata, skoz ktere
bo brez zaderžka dušni inorivec v tč per-
šel; tvoje serce bo zemlja, kjer strasti in
hude nagnjenja nar bolj poganjajo; bo
močirje, kjer se ostudni merčes greha in
strupeni sopari hudobije izlegajo. Ob krat¬
kem: lenoba je za-te močen pa kaln stude¬
nec sramote in pogubljenja, ona je jama
čednosti in nedolžnosti; zakaj ure, ki se
delu odtegujejo, bodo v igre, v pijanče¬
vanje, v pohajkovanje in v slabe tovar-
šije, ali pa v slabe misli obračane. Zraven
tega je lenoba še morivka tvojih dušnih
in telesnih moči, ki se s pridnostjo in
delom bude, vadijo in oj stre, z lenobo pa
zaspe in oslabe. Nevednost ali napolved-
nost ste natorna otroka te nenatorne ma¬
tere; nepripravnost in nezmožnost za kak

Mar. sluz. 19

290

pošten stan ste nje sramotni sestri. To
pričuje žalostna skušnja, pričujejo zgledi,
ki se dostikrat živo pred oči postavljajo;
veliko mladih ljudi je brez stanovitosti,
brez spoznanja, brez terdne volje , ker so
sužnji svoje lenobe. Zatorej, keršanska
mladost! varuj se lenobe kot nar bolj ne¬
varne zanjke, ki proti tvoji nedolžnosti
in tvoji sreči; navadi se, svoj čas in
svoje moči v dobro obračati in za svoje
izobraženje z vso resnobo skerbeti. Po¬
misli , da ti je Bog sam zavoljo tvojih
grehov delo naložil, in je torej le zado-
stenje za storjeno krivico; da je čas, ki
se z lenobo zgubi, prav draga reč, ki se
z vsimi zakladi sveta ne da zopet kupiti;
da so dnevi tvojega življenja odmerjeni,
se vsak trenutek svojemu koncu bližajo,
in da zamoreš na enkrat stati na pragu
večnosti, in zavoljo njih ojster odgovor
dajati. — Hočeš se torej lenobe obvar-
vati in svoje mlade moči v svojo prihod¬
njo srečo obračati, opravljaj pred vsem
drugem to, kar tvoj stan in tvoj poklic
od tebe tirjata, namreč: potrebne dela;
da tvoja pridnost ne opeša, ravnaj se po
postavljenem redu; hočeš s svojim delom
koristiti, naj ne bo tvoja pridnost prena¬
peta, ampak pametna: hiti počasi; hočeš

291

se z delom in s pridnostjo posvetiti, delaj
vse z dobrim namenom, vse k veči časti
Božji in v slavo Marije Device.

§. 2. Nečistost.

Gorje mlademu človeku, ki sladkim
besedam zapeljive kače verjame, in sega
po kozarcu nečistosti, pije strup, ki po
nar grozovitniši poti dušo in velikrat tudi
telo umori; žalostno se moti, ko meni,
vživati veselje, ktero bi moglo napolniti
želje njegovega serca. O ne , nikdar in
nikoli se ne more serce s tim pomiriti,
kar se počutkom sladka, zakaj za Boga
je vstvarjeno , pravi sv. Avguštin, in nima
počitka, dokler v Bogu ne počiva. Namesto
veselja, ki ga je upal nesrečnež vživati,
se polasti njegovega serca nar strašnejše
pečenje vesti; zastonj se bo sem ter tje
obračal, da bi pokoj našel, nikjer ga ne
bo najdel, zakaj s strupeno pšico je ra¬
njen. Skušnjava mu je obetala sicer slad¬
kosti ; dala mu jih je, pa le za trenutek
časa, in zapustila mu je strašne dušne
bolečine; obetala mu je vesele dni, pa mu
je zato vzela moč njegove volje, bistrost
njegovega uma, ljubeznjivost njegovega
serca, in mu za to pustila oslabljene in

19 *

292

oierpnjene dušne moči, neobčutljivost do
vsega Božjega in velik strah pred smertjo
in sodbo. Zatorej, o mladi človek! bi
bila za-te brez izjemka nar večja izmed
vsih nesreč, ko bi se nečistosti vdal; za¬
kaj s tim bi zgubil nar večo lepoto svoje
duše, nedolžnost in posvečujočo gnado
Božjo , bi zgubil mir svoje vesti in mir
svoje duše, in bil bi zavoljo tega ves zbe¬
gan v svojem duhu in bi morebiti na zad¬
nje še obupal. Z nedolžnostjo bi zgubil
vso ljubezen do Boga in do nebes; zakaj
ljubezen Božja prebiva le v čistih dušah,
in želje po nebesih se zaduše -po živin¬
skih sladnostih nečistega človeka. Zgubil
bi vso pobožnost in ljubezen do molitve,
zakaj nečisto serce, v kterem je ljubezen
Božja umerla, se ne povzdiguje več v
otročjem zaupanji k Bogu. Zgubil bi vso
vero v Boga; kaj se namreč ložej zgodi,
kot to, da oslabljen duh resnic svete vere
ne more več zapopasti, in da ne veruje
nič več rad v tistega Boga, kterega bi se
mogel bati; ne v pravično sodbo Božjo,
pred ktero bi se mogel tresti ? Zgubil
bi vso moč, zopet vstati; ker tega bi ne
mogel brez posebne gnade Božje, ktero
pa zadobe le tisti, ki za-njo prosijo, kar
pa sužen nečistosti več ne dela. Zgubil

293

bi svoje zdravje, in bil bi rop prezgodnje,
bolečine polne smerti: zakaj nič ni tako
strupeno za človeško življenje in telesno
zdravje, kakor nečisti greh; on verže
smertno seme v tvoje kosti, in trohljivost
v tvoje meso, da shujšan , bled, s kalni¬
mi očmi v spomladi svojih dni tje veneš
in se ti smert kot strašna prikazen pri¬
bližuje.

Varuj se torej z vso skerbjo neči¬
stosti; zakaj nobena pregreha ne pride
tako lahko v tvoje serce, nobena nima
toliko in tako skritih potov, nobena ni
bolj prederzna in bolj neutrudljiva, nobena
bolj zvita in prekanjena, kakor nečistost.
Prijazna, smehljaje in igraje se ti bliža in
še le potem zgrabi z morivnimi kremplji
neprevidno nedolžnost, kadar se dovolj
močno počuti. Čuj nad svojimi počutki,
ker pritepe se skoz nezavarvane oči, če
se pomude na rečeh, ktere užigajo ogenj
poželjivosti; pritepe se skoz nezavarvane
ušesa, če se sladkim besedam zapeljive
kače in strupenim gerdim kvantam odpi¬
rajo; polasti se domišljije, če se nespo¬
dobne misli ne odganjajo. Čuj in zoper¬
stavljaj se, o keršanska mladost! nikar
ne dopušaj, da bi iz iskre nečistega ognja
plamen kviško švignil, sicer boš britko

294

objokoval zgubo svoje nedolžnosti. Pred
vsem pa čuj sama čez se, o keršanska
mladost! da ne boš svoja lastna zapeljivka;
imej spoštovanje do sebe, tvoje telo in
tvoje udje so tempelj Božji, dani so ti v
boljši cil in konec, kakor da bi jih v
orožje svoje sramote spreobračala in ž
njimi končala svojo srečo, svojo nedol¬
žnost in svoj pokoj. Z čuječnostjo sklepaj
molitev, zakaj nar močnejše orožje je zo¬
per skušnjavca, ž njo si perdobiš pomoč
od zgorej, in serčnost za boj. Živi v
svetem strahu Božjem, ker Bog te po¬
vsod vidi, in te ho kdaj sodil: prav poseb¬
no pa se zatekaj k Marii, Devici vsih de¬
vic, izročuj svojo nedolžnost njenemu
varstvu, da odverne od tebe nevarnost in
ti v nevarnem boji dobrotljivo roko po¬
daja.

§. 3 . Nezmernost.

Skorej ravno tako ostudna in škodlji¬
va pregreha, kot nečistost, je nezmer¬
nost, kteri se mladost le prevelikokrat
vdaja. Z nepopisljivo lahkomišljenostjo se
celo s tim baha in med seboj skuša, kdo
da zamore nar hitrejši in nar več polnih
kupic sprazniti. Kdor v tem druge pre-

295

kosi, dobi junaško zmago; on potem zvo¬
nec nosi pri svojih pajdaših, njegove misli,
besede in vodila večina drugih za svoje
spoznava in spolnuje. Oh, nesrečni norci!
ne vedo, kaj delajo, kako globoko svojo
človeško vrednost ponižujejo, koliko neiz¬
rečeno revšino sami sebi nakopavajo, ko¬
liko grenkega s tim drugim napravljajo!
Ali je mar to kaj tako velicega in hvale¬
vrednega , nespametniši biti, kot nespa¬
metna živina? Ali je pametno, v svojem
nevrednem obnašanji hvalo iskati, nar
žlahtnejše natorne darove duše in telesa
tako prederzno zapravljati, in si toliko
časne in večne nesreče na glavo nakopa¬
vati? — Premisli, o keršanska mladost,
kaj pravijo od nezmernosti vera, pamet in
skušnja? . . Rečejo, nezmernost pelje na¬
ravnost v nesramnost. „Vino nečistost
dela, in pijanost hnip; kdorkoli ima nad
tem veselje, ne bo nikdar moder(Pre-
gov. 20, L) »Nikar se ne upijanite z
vinom, v kterem je nečistost". (Efez. 5, 18.)
— To so besede svetega pisma, tedej ne-
goljufive resnice. Kar pa je tukej od vina
rečeno, velja od vsake druge omotljive,
močne pijače, ki upijani. Upijanljive, omot-
Ijve pijače zbujajo meseno poželenje in
slabč dušne moči, da se mu ne vstavljajo;

296

vnemajo domišljijo, motijo pamet in jem¬
ljejo moč volji. Iz vsega tega izvira neka
prederznost, v kteri si človek veliko do¬
voli, česar se trezen sramuje. Koliko mla¬
dih ljudi je tukej doživelo že žalostno
skušnjo. Leta in leta so skerbno čuli čez
svojo nedolžnost; pa glej, o žalost! komej
so pervikrat per slabi tovaršii pijančevali,
je njih nedolžnost zamerla, in vsa njih
sreča je zginila , in vse je pokončano, kar
je bila skerbna izreja, lastna čuječnost in
izverstna lastna vaja v njih hvalevrednega
vstanovila. — Vera, pamet in skušnja ti
daljej povedo, da nezmernost ti tudi še
nar boljše dušne moči pokvarja. Um, pa¬
metna razsoja se ne more izuriti v megli
pijanosti; vednosti in blage misli se ne
razvijati in izurjati v duhu, ki ga pijanost
zatira. Koliko lepega časa človek v pijan¬
čevanji zgubi, ki bi ga lahko v svoje izo-
braženje obračal! Daljej uči skušnja, da
nezmernost tudi dostikrat še telo umori.
Če se tudi železno zdravje mladosti s tako
razujzdanostjo vselej na nagloma ne po¬
konča, vender je gotovo, da je nezmer¬
nost mati veliko nevarnih bolezen, ali celo
morij, ki se v pijanosti zgode. — Varuj
se torej, o Marijni služabnik! te ostudne
in škodljive pregrehe, ki te tako globoko

297

poniža in nezmožnega stori za dosego
svojega visocega namena, in ker so njeni
nasledki nevednost, zguba časa, razujzda-
nost in gerda nečistost; beži pred to pre¬
greho kot pred zgubo nedolžnosti in svoje
sreče, kot pred svojem morivcem in gro¬
bom.— Vadi se pa zmernosti, ki ti do¬
deli cveteče zdravje in terdno moč, ki po¬
spešuje delavnost in povzdigovanje duha,
in ki je podpora modrosti, čistosti, in
prijatlica vsake lepe čednosti. Ljubi zmer¬
nost, če čistost ljubiš; zakaj ž njo imaš
prostost, moč in serčnost, se napadom
skušnjave vstavljati; ljubi jo, če hočeš
nedolžno veselje tega življenja dolgo in
mirno vživati; če hočeš biti vreden Mariin
otrok, dober družnik, in če nočeš vsi
družbi s svojo razujzdanostjo sramote de¬
lati. če se per kaki priložnosti kterega
veselega praznika v družbi svojih sorodo-
vincev ali svojih prijatlov vdeležuješ, veseli
se v Gospodu, bodi vesel in vživaj do¬
brote, ki ti jih ljubezen in prijaznost po¬
nuja, vender zmerno in varno, brez da
bi mejo spodobnosti in zmernosti presto¬
pil , ali 'da bi pozabil, kaj se za keršan-
sko mladost in Marijnega družnika spodobi.

298

§. 4. Strah pred ljudmi.

Nar nevamišim sovražnikom mladosti
se prišteva tudi strah pred ljudmi, zakaj
ta mori boljše čutila in blagejše misli mla¬
dih ljudi, ter jih tako pripelje na nar ne-
varniše pota. Sužen strahu pred ljudmi
se mlad človek nikdar ne more svoje
dušne prostosti veseliti; zakaj mora se po
mislih in zaderžanji svojih mladih tovar-
šev ravnati, mora hvaliti, kar oni hvalijo,
mora grajati, v kar oni grajajo, delati, kar
oni delajo. Še celo tega si ne upa, da
bi glas svoje vesti poslušal in živel po
naukih in vodilih svoje keršanske izreje.
Ves omahljiv v mislih in v djanji nima
nobenih svojih vodil; misli njegovih tovar-
šev so tudi njegove misli; po njih se
daje motiti in zapeljevati v ostudne raz-
berzdanosti spačene mladosti, pusti se si¬
liti v brezbožne in nesramne pogovore,
v nemar pušati svoje nar svetejše dol¬
žnosti. Ta strah pred ljudmi grozovito in
brezbožno kraljuje zlasti: v drušinjah,
kjer se človek zoper glas vesti smeja lah-
komišljenim norčijam in besedam, in s ta¬
kimi potegne, kteri nekeršansko in brez¬
božno govore zoper vero in njene služa¬
bnike; v spolnovanji verskih dolž-

299

no st, kterih se človek ne upa očitno
spolnovati, ali jih tako ne spolnuje, ka¬
kor vera zahteva, ker malokdaj svete za¬
kramente prejema, in še takrat brez vse
prave pobožnosti, besede Božje ne poslu¬
ša, se sramuje pred sv. Bešnjem Telesom
koleno pripogniti, pred svetimi podobami
se odkriti, pred jedjo in po jedi moliti,
iz skerbi, da bi se mu drugi ne smejali.
Strah pred ljudmi posebno takrat svojo
škodljivo moč razodeva v mladem • člo¬
veku, kadar bi imel dolžnosti svojega stanu
vestno spolnovati, strah pred ljudmi ga
namreč persili, po zlo škodljivih in pogu-
bljivih potih hoditi, se zoper predpostav¬
ljene vzdigovati, njih veljavo zaničevati,
dano pohujšanje nepokoršine terdovratno
nadaljevati, ter se boji, da bi ne bil kot
nestanoviten zaničevan. Da bi se ti strah
pred ljudmi tolikanj bolj pristudil, pomisli
naslednje reči:

1. Strah pred ljudmi je neum¬
nost.  Ko bi se zdrav človek v pričo ka¬
kega bolnika svojega lastnega zdravja sra¬
moval; ali ko bi tak, ki vidi, se bal slep-
čevega zaničevanja, bi ga gotovo vsi za
neumnega imeli. Ali pa ni ravno taka neum¬
nost, če kristjan zoper svoje terdno pre¬
pričanje to dela, kar bi imel opušati, in

300

to opuša, kar bi imel delati? če se za¬
ničevanja tistih, ki mu ne morejo nič ško¬
dovati, bolj boji, kakor zamere tistega,
ki mu sam zamore škodvati, ter ga z dušo
in telesom večno pogubiti?

2. Strah pred ljudmi je sramota;
zakaj ž njim se zataji človeška vrednost
in pamet, človeška moč in samostojnost.
Sicer te vežejo zapovedi Narvišega, ven-
der pa imaš še prosto voljo, s ktero za-
moreš storiti, kar hočeš; imaš luč pameti,
ki te vodi, da se ne pustiš po zunanjih
primerljejih nagibati, temuč po boljšem
spoznanji svoje pameti. — Strah pred
ljudmi pa ti vzame prostost in zatere v
tebi boljše spoznanje, in ti torej odvzame,
kar te čez živali povzdiguje; vodi te tako,
kakor se živali vodijo — kolika sramota!

3. Strah pred ljudmi je sužnost.
— Sužen mora voljo svojega gospoda
spolnovati, se v vsili rečeh po njegovi
termi ravnati; kdor se da od strahu pred
ljudmi voditi, nima kot sužen nobene
lastne volje več, nobene prostosti in no¬
benega pokoja več; on ni pod jarmom le
enega samega človeka, ampak je pod jar¬
mom toliko ljudi, kolikor se jih boji; on
je sužen greha in hudobije, terme in spa¬
čenih misel druzih ljudi.

301

4. Strah pred ljudmi je zatajenje
Božje.  — Kaj hoče druzega biti, če se
kdo ne upa, se za služabnika Božjega
spoznati? Ce se per svetem kerstu stor¬
jena obljuba tako maloserčno prelomi?
Ali pa nisi obljubil, o človek! vse svoje
življenje očitno pod banderom Jezusa Kri¬
stusa se vojskovati? Bes obljubil si, in
le s to pogojo si bil pušen k svetemu
kerstu in k Gospodovi mizi. In zdaj se
bojiš, strašljivec, njega za Gospoda in
Učenika svojega, spoznati, njemu z vsim
dolžnim spoštovanjem služiti, in se za
njegovo sveto reč potegovati? Kaj pa
ima služba Božja zaničljivega v sebi ? Kak¬
šna sramota pa je tedej v čednosti in po¬
božnosti? Ali se ne treseš pred žuganjem
Kristusovem: „Kdor se mene in mojih

besedi sramuje, tega se bo tudi Sin člo¬
vekov sramoval, kadar bo peršel v svojem
Očetovem in svetih angeljev veličastvu".
(Luk. 9, 26.)

Nikar se torej ne daj z vezmi strahu
pred ljudmi zvezati, temuč bodi zvest
vojšak Kristusov in Mariin; kaži v vsem
svojem zaderžanji in povsod, da se le
Boga bojiš, in da si v nar večo čast ste-
ješ, njegov služabnik biti; in nikdar ne
pozabi, da strašljivci niso za nebesa, ktere

302

se morajo s silo pridobiti; in vedi, da
Jezus in Marija hočeta v svoji družbi le
duše polne serčnosti in stanovitnosti imeti.

$. V Senu §© (motri Matroni priv!
iHiia&mife tllavno ©fectašati.

§. 1. V pobožnosti do Marije
Device.

Pobožnost do Marije Device ima
svoje globoke korenine v katoliški veri;
iz nje raste kakor cvetlica iz semena, ka¬
kor sad iz cvetja; zakaj ljubezen do Je¬
zusa, duša katoliškega življenja, pelje
neogibno k ljubezni taiste, ktera ga nam
je rodila in v bolečinah za nas v smert
dala. Ees, pobožnost do Marije je s ka¬
toliško vero v tako tanki zvezi, da ena
brez druge ne more obstati, kakor uče
sveti učeniki, rekoč: „Nobeden ne ljubi

Jezusa, kteri tudi Marije ne ljubi“. če¬
ravno je tedej pobožnost do Marije vsim
kristjanom sploh potrebna, je vender bolj
popolno in bolj priserčno češenje Božje
Matere njenim pravim služabnikom ali druž-
nikom prihranjeno, kteri se nezadovoljni z

303

navadnim češenjem, k njeni popoluama
službi s posebno obljubo zavežejo, se zato
bolj pogostaina okoli nje zbirajo, in k
natančnemu posnemanju pod njeno bandero
stopajo, če se drugi verni za častivce
Marije Device spoznavajo, se imenujejo
pravi služabniki ali družniki njeni otroci.
K temu prav posebnemu češenju Marije
Device jih veže že njih lastna obljuba in
njih ime. Hočejo torej tej dolžnosti za¬
dostiti, mora njih pobožnost do Marije
Device taka biti, da vsega človeka obsega,
da ga v vsili njegovih okolišinah navdihuje,
in da je ta pobožnost solnce, duša, živ¬
ljenje Marijnega družnika ali pravega slu¬
žabnika.

1. Naj bo torej ta pobožnost do
Marije Device otročja.  Marija je nje¬
gova Mati; njegova zadeva do nje, je kakor
otroka, ki svojo mater priserčno ljubi. Kar¬
koli se mu prigodi, tolažljivega in žalostnega,
ž njo deli; njej toži svojo serčno žalost,
njej razodeva svojo potrebo, njej kaže
rane svoje duše, k njej se zateka v skuš¬
njavah, nje se oklepa v nevarnostih, nje¬
ne roke se poprijema in na njeno imč
kliče po padcu.

2. Pobožnost do Marije Device bodi
neprenehljiva,  t.j. ljubezen do Marije ne

,804

sme nikdar omerzniti, marveč kolikor je
mogoče, mora vedno rasti. Vsak dan ji
mora svojo zvesto vdanost skazovati z na¬
tančnim opravljanjem zapovedanih molitev;
vsak teden, ako je mogoče, naj bo v Marij-
nih zberališih ali naj doma bere od Marij-
nih prelepih čednost.

3. Pobožnost do Marija Device mora
biti goreča,  ki se posebno razodeva v
razširjanji Marijne slave in v poveličevanji
njenega imena. Marijni družnik se mora
po svoji moči prizadevati, da Marijo De¬
vico tudi drugi zmh*aj bolj ljubijo in časte;
torej iše to pobožnost s pobožnimi pogo¬
vori tudi med svojimi perjatli razširjati;
prizadeva se, druge k svoji ljubi Materi
pripeljati, število posebnih Marijnih slu¬
žabnikov zvikšati. Z besedo in djanjem k
temu pripomore, da se Marijni prazniki
veličastno obhajajo, bodi si s petjem ali
z olepšanjem Marijnih altarjev in podob;
bodi si z darovi, če premoženje dopusti;
bodi si zadnjič z učenostjo, da hvalo Ma-
rijno z zloženimi pesmami poveličuje i. t. d.
Pred vsem pa si goreč Mariin služabnik
s svojo pobožnostjo, modrostjo in prid¬
nostjo prizadeva, v djanji pokazati, da je
nar večja lepota in sad Marijne službe

305

prava in močna čednost Marijnih družni-
kov ali pravili služabnikov.

4. Pobožnost do Marije De¬
vice mora biti posnemavna njenih
sprelepih čednost — nje svetega
življenja. Otroci so podobni svojim
staršem; per pervem pogledu se spoznajo
ne le po obrazu, ampak tudi po vsi njih
lastnii in obnašanji. Otroci, pravi Marijni
otroci morajo njeni pravi služabniki biti,
zato si morajo prizadevati, s svetim živ¬
ljenjem v vsih rečeh svoji Materi podobni
biti, kar Marija pričakuje. Brez tega pos¬
nemanja ne more nikdar med Marijo in
njenimi pravimi služabniki prava ljubezen
obstati, zakaj ljubezen hrepeni po zedi¬
njenji; kako pa se zamore ponižno, čisto,
poterpežljivo in bogaboječe Marijno serce
s prevzetnim, nečistim in mlačnim sercem
zediniti? Marijni pravi služabnik naj gleda
torej v vsih zadevah svojega življenja, v
sreči in nesreči, per molitvi in delu, v
časti in zaničevanji na Marijo, svoj zgled,
in naj spozna iz tega, kako se ima v ena¬
čili zadevah zaderžati? — Skerbi torej, o
Marijni služabnik! da Marijo, svojo Kra¬
ljico vedno bolj ljubiš, posnemaš in častiš,
in zraven si prizadevaj, da jo tudi drugi
ljubijo, in potem nikar ne dvomi, da, če

Mar. slaž. —

306

v tej pobožnosti do Marije do smerti sta¬
noviten ostaneš, bo tvoje zveličanje za-
varvano.

§. 2. V čistosti duše in telesa.

Marija, tvoja Mati in Kraljica, je
tista Devica, ktere čistost celo angelji ob¬
čudujejo. Nikoli ni bil madež greha na
nji, nikoli ni bila svetloba njene čistosti
tudi le s senco kake nepopolnosti otemnjena.
Njeno čistost počastit, je poslala sveta
Trojica angelja do nje z veselim oznani¬
lom, da bo Mati Zveličarjeva; da bi jo
varoval, jo je Bog zaročil z deviškim Jo¬
žefom; da bi jo preskerbel, jo je izročil
njeni na križi umirajoči Sin čistemu učencu
Janezu. To njej lastno čednost želi Marija
tudi per svojih otrocih najti, in od njih
tirja, da naj si za njo na vso moč pri¬
zadevajo. Ali pa mar to tirjanje ni pra¬
vično? Ali bi se pač spodobilo, da bi se
v hiši imenitne gospe nesnažni otroci na¬
hajali? Ali bi ne delal pogled nesnažnih
otrok njih materi malo časti? Ali bi se
pa ti smel upati, z nečistim sercem, z
umazano obleko nedolžnosti pred nebeško
Kraljico se perkazati, in se še celo hva¬
liti, da se k družbi njenih pravih služab-

307

nikov, tej posebno izvoljeni trumi šteješ?
O ne, to se ne sme zgoditi! Marija, ona
vsa čista, brez vsega madeža, tirja od
tistih, kteri hočejo njeni otroci biti, da
so tudi oni čisti, posebno vsega smertnega
greha; da si prizadevajo, obleko nedolž¬
nosti, to preimenitno obleko vsacega druž-
nika, v vsi njeni svetlobi ohraniti; da se
vsega ogibljejo, kar bi jo zamoglo oma¬
deževati, kar bi lahko njih duha od Boga
odvernilo, njih domišljijo ognusilo in njih
voljo popačilo. Le čiste hoče ona svoje
otroke pred seboj viditi ter jih za svoje
prave služabnike spoznati. Da boš pa to
čistost imel in ohranil, živi pred vsim v
svetem strahu Božjem, ki te vsacega greha
varuje; spominjaj se večkrat na Božje
oko, ki vse vidi; reci sam sebi, če se
skušnjava prebližuje, in če se strast vzdi¬
guje ali te lahkomišljenost napada: „tega
ne smem storiti, je greh, in Marijnega slu¬
žabnika nevredno". Cuj potem čez svoje po-
čutke, oni so namreč vrata, skoz ktere smert
ali življenje v tvoje serce pride; ga hočeš
čistega ohraniti, ne sme biti očiten terg,
kjer se ljudje in živali sem ter tje spre¬
hajajo. Pazi na to, kakšne misli, podobe,
vtisljeje sprejemaš, in odpravljaj precej
vse, kar bi ti škodovati vtegnilo. Vender

20 *

308

ti pa per vsi pazljivosti ne bo mogoče,
se vsega ogniti, zakaj slab si, in nevar¬
nosti so velike in mnogotere, torej se mo¬
raš tudi krepčati s pripomočki svete vere.
Pojdi torej večkrat k svetim zakramentom,
da se vsih nepopolnamost očistiš. Sveta
spoved je zveličanska kopel, kjer se duša
vsih madežev opere; sveto obhajilo pa je
kruh življenja, kjer se ona pokrepča in
za sveto vojsko serčnost dobiva. Nikar v
službi Marije Device, kot ud njene častne
straže manj ne stori, kakor kar vidiš vo¬
jake pozemeljskih kraljev storiti. Glej,
kolikrat čistijo svojo obleko, gladijo in
likajo svoje orožje, da se zamorejo v svetli
opravi pred svojem kraljem ali vojvodom
perkazati. Skerbi, da se boš tudi ti pred
Marijo, nebeško Kraljico, le v obleki po¬
svečujoče gnade Božje perkazoval, da bo
njeno oko z dopadajenjem na-te gledalo, in
da se boš kot njen goreč služabnik vred¬
nega storil njenega posebnega in mogočnega
varstva.

§. 3 . V pobožnosti sploh.

Pobožnost ne obstoji v tem, da se
nektere molitve opravljajo, včasi cerkev
obiskuje, ali sveti zakramenti prejemajo.

30 $

Vse to se lahko godi le iz pozemeljskih
namenov, iz razmišljene navade, ali pa v
žalostnem stanu mlačnosti. Prava pobož¬
nost je priserčna, iskrena vdanost v Božjo
voljo, je goreče hrepenjenje po Bogu, kot
svojem cilu in koncu, je serčno razvese¬
ljevanje v njem in nad vsem, kar Boga
zadeva. Iz tega izvira ljubezen do molit¬
ve kot pravega pripomočka, se z Bogom
kratkočasiti, ljubezen do premišljevanja
kot nar boljše poti se v Bogu razveselje¬
vati; od tod večkratno prejemanje svetih
zakramentov, kot nar krepkejšega pripo¬
močka zedinjenja z Bogom. Ljubezen Božja
je duša pobožnosti, vir vsih pobožnih mi¬
sel in djanj. Zdaj Marijni družnik lahko
spoznaš, kako potrebna ti je pobožnost,
zlasti če pomisliš, da je ravno to pogla¬
vitni namen Marijne družbe, pobožnost v
mladih sercih buditi, pospeševati in vter-
dovati, da je predrag sad, ki na tem dre¬
vesu življenja cvete in dozori.

Brez pobožnosti še kristjan nisi; za¬
kaj kristjan je služabnik Jezusa Kristusa.
Kako pa moreš to biti, če se nič kaj njega
ne deržiš, če se v njem ne razveseljuješ,
če opušaš, se v pobožnih molitvah ž njim
kratkočasiti? Brez hrepenjenja po pobož¬
nosti tudi ne moreš noben pravi služabnik

310

Mariin biti; zakaj tvoje serce bi bilo od
Boga odvernjeno, bi bilo merzlo ali vne¬
mamo proti njemu, tedej tudi merzlo in
vnemamo proti Marii, ki je bila nar bolj
pobožna izmed vsih stvari na zemlji. Brez
tega duha pobožnosti bi zapovedanih druž-
binih molitev ali celo nič ne, ali pa ne z
gorečnostjo opravljal, v Marijnih pobož¬
nostih bi nobenega veselja ne najdel, svoje
dolžnosti slabo opravljal, k svetim zakra¬
mentom le nerad hodil; ne imel bi nobene
ljubezni do čednosti, in zato tudi nobene
skerbi zanjo, nobene gorečnosti za Marijno
čast. Od Marijnega služabnika bi ne imel
nič druzega, kot le prazno ime, in tudi tega
bi ne imel dolgo, zakaj nasledek tvoje mlač¬
nosti bi bil ta, da bi ali sam stopil iz družbe
Marijnih služabnikov, ali pa da bi bil iz
dražbe brez časti izpušen. Prizadevaj si
torej, o služabnik Mariin! iz vse moči,
si pobožnost prisvojiti, ker brez nje ne
moreš biti pravi kristjan, še manj pa pravi
Mariin služabnik. — Vender morebiti mis¬
liš, pobožnost moti mladostno veselje, ni
za tvojo starost, ker se preveč z resnob¬
nimi rečmi peča; ali pa se ne spojema s
potrebnimi lastnostmi izobraženega mla¬
dega človeka. Če to meniš, potem si pač
v veliki zmoti. Saj pobožnost ni obešanje

311

glave ali nekako žalostno zaderžanje, ne
tamno tapanje ali otožno zdihovanje. Ravno
pobožnost je nar bogatejši studenec ne¬
dolžnega veselja; zakaj le pobožnost daje
dobro vest, brez ktere ni pravega veselja.
Tudi se ti ni treba bati, da bi se z last¬
nostmi mladega človeka ne strinjala, zakaj
ravno pobožnost mu daje posebno ljubez-
njivost in se mu šteje v nar večjo lepoto.
Pobožen mlad človek je podoben angelju,
ki pred altarjem Gospodu kadilo daruje.
Svoje neomadežvano serce vzdiguje k svo¬
jemu Bogu, nedolžne, nebeške misli so
opravilo njegove duše, in ogenj pobož¬
nosti se sveti na njegovem obličji; čisto
oko, prijazen mil pogled, nedolžnost v
obličji pričuje kolik mirin pokoj je v nje¬
govem blagem sercu. Od njega se lahko
reče, kar modri Salomon od čistega go¬
vori: „0 kako lep je čist (pobožen) rod

v svetlobi (svoje čednosti); zakaj njegov
spomin je večen, ker je spoznan per Bo¬
gu in per ljudeh 11 . (Modr. 4, 1.) Vadi
se tedej v pobožnosti, kakor te sv. Pavel
opominja (I. Tim. 4, 7.), zakaj le skoz
vajo se da doseči; iši pobožnosti, zakaj
ž njo si vse najdel, kar te zamore dobre¬
ga in ljubeznjivega storiti, in ti milost iz
nebes nakloniti. Ker pa pobožnost iz lju-

312

bežni Božje izhaja, kakor plamen iz ognja,
moraš nar popred iskati, le-to v sebi obu¬
diti, kar ni tako težko, če pazno Božjo
neskončno ljubezen do tebe premišljuješ,
če prevdarjaš, kako je perpravljen svoje
milosti ti podeliti in tvoje pregreške od¬
pustiti. Veliko bo tudi k temu pripomoglo,
da duha pobožnosti v sebi ohraniš, če si
globoko to misel v serce vtisneš, da stojiš
pred obličjem Narvišega, med verstami sv.
angeljev, s kterimi združen smeš Božjo
hvalo prepevati; če pomisliš, da si poln
slabost in revšine, in da ti bo Bog le na
tvoje goreče prošnje hotel pomagati; če
perstopaš večkrat z živo vero k sv. zakra¬
mentom; da zajemaš v tih zveličanskih
studencih vso potrebno pomoč za večno
življenje. — O blagor tebi, keršanska
mladost! če si prizadevaš, v pobožnosti
rasti; ne bo ti potreba, svojih mladih let
objokovati; zakaj spoznala boš, kako res¬
nično je, kar sv. Pavel govori, rekoč:
„ Pobožnost je za vse koristna, ima obljubo
tega in prihodnjega življenja".

§. 4. V zatajevanji.

Zatajevanje je krotenje hudega mese¬
nega poželenja, berzdanje grešnih strast

313

in nagibov serca in pertergovanje tudi sicer
dopušenega veselja. Kako potrebno je za¬
tajevanje tudi tebi, o Marijni služabnik,
lahko iz tega posnameš:

1. Brez zatajevanja ti je ne¬
mogoče v čednostih rasti;  zakaj od
nature si k hudemu nagnjen; če se torej
temu nagnjenju z vso močjo ne vstavljaš,
boš čedalje globokejše v hudo gnan, čolnu
enak, ki se ima vodi nasproti peljati, ki
je pa, ker ga nobeden naprej ne goni, po
dereči vodi zmirej navzdol vlečen.

2. Brez zatajevanja in pre¬
magovanja si sužen neukrotenih
strast,  ki te v sramotnih verigah derže,
in k takim delom silijo, ki jih sam zani¬
čuješ. Brez zatajevanja in premagovanja
boš len, jezen, nevošljiv, častilakomen, ne¬
čist in sovražen, in ne boš zato nikdar
znotranjega miru vžival, ampak boš sam
seboj, s svojim stanom in s svojo okoliš-
njo nezadovoljin, in tako sebi in drugim
veliko britkih ur napravljal. Tvoje serce
bo enako viharnemu morju, kjer je vse
nepokojno. Vihar dela v tebi tvoje nag¬
njenje k napuhu, vihar vzdiga tvoja nepo-
terpežljivost, vihar dela tvoja neukrotena
mesena poželjivost. Ni mogoče, da bi ti
šlo vse po volji; mogel boš veliko grenkih

314

besedi preslišati, ki bodo tvojo nečimur-
nost žalile; tvoja huda nagla natura bo
naletela na veliko zaderžkov; peršlo bo
tudi veliko zadev, ki bodo tvoje veselje
kalile in bo tako žalost, zamerza in ne¬
zadovoljnost v tebi kraljevala in te pekla.
Imaš pa svoje spačeno nagnjenje v svoji
oblasti in si se navadil, svoje strasti berz-
dati, potem se veliko žalosti ogneš, in
vse zopernosti ne bodo mogle tvojega ve¬
selja kaliti in znotranjega miru vzeti.

3. Brez zatajevanja in pre¬
magovanja nisi kristjan.  Kristjan
je nasledvavec Jezusa Kristusa; človek,
ki hoče Kristusov biti. Kristus pa pravi:
„Kdor hoče za menoj priti, naj sam sebe
zataji" (Luk. 9, 23.), in sv. Pavel uči:
„Kteri so Kristusovi, so svoje meso kri¬
žali z grehi in željami vred". (Gal. 5, 24.)
Zatajevanje in premagovanje je tedej bist-
vina pogoja pravega kristjana; brez nje
ne boš nikdar svojemu Božjemu Zveličar¬
ju podoben, ne boš nikoli njegove krat¬
kosti, njegove ponižnosti, njegove ljubezni
imel; ne boš imel čistosti, ki je nar večja
lepota pravega kristjana, pa se le z zata¬
jevanjem in premagovanjem doseči in ob-
varvati zamore; ne boš imel treznosti,
brez ktere človek po nauku sv. Petra v

315

satanove mreže pade. Vse pa, kar imaš
na videz dobrega nad seboj, je brez zata¬
jevanja to, kar sv. Avguštin od čednost
nevernikov govori, namreč le leskeča pre¬
greha in nič druzega.

4. Brez zatajevanja in premagovanja
nisi pravi Marijni družnik ali pravi slu¬
žabnik. Zakaj izvolil si Marijo sebi v iz-
gled; njej hočeš podoben biti. Ne mo¬
reš pa njej celo nič podoben biti brez
zatajevanja; zakaj njeno življenje je bilo ne-
pretergana versta pomankanja in nadlog.
Kot družnik ali pravi služabnik imaš da-
ljej dolžnost, Marijo posebno častiti; tega
pa ne moreš brez premagovanja samega
sebe, ker to posebno češenje Marije De¬
vice veliko tacega od tebe tirja, kar se
tvoji lastni ljubezni in občutljivosti ne
prilega; dolžnosti Marijne zveste službe ti
veliko tacega nakladajo, kar brez prema¬
govanja samega sebe ne moreš storiti;
veliko ti prepovedujejo, kar tvoji spačeni
naturi hudo vojsko napravlja.

5. Brez zatajevanja in premagovanja
samega sebe še celo človek nisi; zakaj le
potem se loči človek od živali, da on po
duhu, žival pa po naturnem poželenji
živi in se mu voditi pusti. Brez zataje¬
vanja živeti, kaj je to druzega, kot po

316

natumem poželenji živeti in potem takim
prav živalsko življenje imeti? Ali je tako
življenje človeški vrednosti in imenitnosti
primerno? Še celo ajdovski modrijan Seneka
je spoznal potrebo zatajevanja samega
sebe, torej je rekel: „ Prevelik sim, in k
večemu sim rojen, kakor da bi mogel su-
žen svojega telesa biti“.

Hočeš tedej vediti, o Marijni pravi
služabnik, kako bi se zamogel v tej po¬
trebni čednosti vaditi, brez da bi si s tim
kalil veselje svoje mladosti, in si življenje
grenil: sprejmi z voljnim sercem kratko
napeljevanje k zatajevanju samega sebe;
bodi prepričan, da ti zatajevanje ne bo
ravno toliko teže delalo, če se le z dobro
voljo in s serčnostjo te reči lotiš. — Pre¬
našaj tedej s keršansko ljubeznijo majhno
nagajanje svojih tovaršev, razžaljive besede
hudobnih ljudi; sprejemaj z mirno vda¬
nostjo mnogotere in neprijetne dolžnosti
stanu, opravljaj jih stanovitno in pridno;
ne naveličaj se dela, če se ti tudi ne ljubi;
v jedi in pijači si včasi kaj malega pri-
tergaj, nikoli se ne pritožuj zastran sla¬
bih jedi, temuč jej, kar se ti da, zunej
časa obeda vmes nič ne vživaj; če o hudi
vročini poleti žejo terpiš, nikar je precej
ne vgasi, počakaj ene trenutke; prenašaj

317

poterpežljivo vročino in mraz in slabo
vreme; namesto da bi se v kako razvese¬
ljevanje podal, pojdi rajše ta čas v kako
cerkev, ali pa zapusti ene trenutke poprej
kraj veselja, in oberni jih v molitev; če
si zjutrej poklican, vstani naglo iz postelje,
ali če to dnevni red tirja; opravljaj kleče
svoje vsakdanje molitve, kterikrat tudi z
razpetimi rokami; daj od svojega denarja,
ali od svojega koščika kruha kaj malega
v bogajme i. t. d.

Vadi se, Marijni služabnik, v tih
malih pa zaslužljivih zatajevanjih zavoljo
svoje večne sreče in ljubezni do Jezusa
Kristusa in Marije Device in če se tudi
tvoji spačeni naturi težavne zde, spomi¬
njaj se velicega plačila, ki te čaka. Če se
kupci morskih viharjev in valov in daljne
poti ne ustrašijo; in če kmeta ne mraz
ne vročina od težavnega dela ne zader-
žujeta: kako bi te veliko manjše reči za-
derževale od zatajevanja, ki ti toliko pla¬
čilo v nebesih obeta? Uni se izpostav¬
ljajo tolikemu trudu in nevarnostim, da
po besedah svetega Pavla — „minljivo
krono dosežejo 11  (I. Kor. 9, 25,), kaj ho¬
čemo mi storiti, da neminljivo zadobimo?
Oserčuj se torej z mislijo na večno pla¬
čilo, s ktero so se svetniki oserčevali,

318

kadar jim je kotla moč upadati, in spo¬
minjaj se večkrat besedi svetega Pavla:
„Terpljenje tega časa ni v nobeni per-
meri s prihodnjim veličastvom, ki se bo
nad nami razodelo (Rimlj. 8, 18.)

Od nekterili dolžnost stanu.

§. 1. Od posvečevanja mladosti.

Večkrat si že, Marijni služabnik,
slišal prigovor: „Kar se Anžek navadi,

Anže zna“, t j. česar se mlad navadi,
star zna; pa morebiti nisi nikoli bolj na¬
tanko prevdaril, kako resnično je to, ali
koliko da v sebi ima. Ali veš tudi, kaj
koče to reči? Reče ti, da, če si v mla¬
dosti za bogaboječnost in pobožnost pri¬
zadevaš, boš tudi v starosti bogaboječ in
pobožen; ali pa, da boš vse napake, stra¬
sti in pregrehe, kterih se zdaj nočeš zne¬
biti, tudi v svojo sivo starost seboj vzel;
da torej v mladosti podlago postaviš svoji
časni in večni sreči ali nesreči. Bodi pre¬
pričan od resnice tega prigovora, zakaj

319

sv. Duh ga poterdi z besedami: „Mladeneč
vajen svoje poti, tudi v starosti z nje ne
stopi 11 . (Pregov. 22, 6.) Neumno je tvoje
zanašanje na poznejše leta, kterih ali še
celo ne boš doživel, ali pa ne boljše obra¬
čal; prazno je tvoje upanje, da bo poz¬
nejše tako lahko, svoje življenje poboljšati.
Kako hočeš globoko vkoreninjene navade
zapustiti; močne, zastarane strasti zatreti,
ker zdaj nimaš dosti moči, da bi njih
kali pokončal? Kako se hočeš v čedno¬
stih vaditi, se za bogoljubnost in pobož¬
nost prizadevati, ker je tvoje serce z grehi
mladosti od Boga odvernjeno, in je vso
ljubezen do dobrega zgubilo? Hočeš torej
dober kristjan biti, in svojo dušo rešiti,
moraš že zdaj resnobno začeti, Bogu slu¬
žiti, in se za čednosti perzadevati. Pa,
vprašaš, ali ne smem torej nar lepšega
časa svojega življenja vživati? ali se mo¬
ram potem vsemu odtegovati, in v nekaki
žalostni samoti dneve svoje mladosti pre¬
živeti? — O ne, mladi Marijni družnik,
tega ne; v pravem pomenu besede smeš
in moraš mladost vživati. Ali dobro prev-
dari, kaj hoče reči „mladost vživati".
Lahkomišljenosti se vdati, strastim se pre¬
pustiti, na Boga pozabiti, se celo pregre¬
ham prodati, z umorjeno nedolžnostjo v

320

zgodnji grob stopiti, ali zaničljivo od pe¬
koče vesti mučeno starost doživeti, in kot
gnjusoba pred Bogom in ljudmi v strašno
večnost stopiti, to se v resnici ne pravi
»mladost vživati“;  ravno tako malo
kakor se reči more, da se jed vživa, če
se prederzno na tla verže, ali se pusti
spriditi. Mladost vživati,  se pravi:
dušne in telesne moči razvijati in uriti, mla¬
dosti ne le izobrazovati za prihodnje leta,
ampak jo posebno tistemu posvečevati,
kteremu nebo in zemlja služita, kteri sto¬
terno poverne, kar se mu da, kteri
edini zamore vse želje našega serca spol¬
niti in nas za čas in večnost osrečiti. No¬
češ torej svoje prihodnje sreče pokončati,
temuč jo toliko bolj ustanoviti, kolikor
bolj svojo mladost vživaš: skerbi, da boš
vsak dan boljši s tim, da svoje strasti
zatiraš, in se v lepih čednostih vadiš; uči
se dragi čas visoko ceniti in obračaj ga
vestno z vso močjo in trudom v svoje
izobraženje. Bodi torej persežen sovražnik
lenobe in zgube časa; naj ti nobena ura
ne uide, v kteri bi ne bil nič koristnega
zase ali za druge storil ali se ne naučil,
in navadi se zato zgodej vse o pravem
času, zredoma in natanko opravljati; sicer
zgubiš, če tudi nobenkrat nisi brez dela,

321

vender veliko časa, in ne storiš nič iz-
verstnega. Posebno naj ti bo katoliška
vera sveta; zakaj ona sama ti daje pravo
dušno žlahtnost; te s čednostmi ozališa, in
je nar bolj zvesta varhinja tvojih nar sve¬
tejših in nar drajših dušnih dobrot. Zato
njenih dolžnost ne dopolnuj le iz hinav-
šine ali hlapčevskega strahu, temuč iz
prave ljubezni do Boga, iz prepričanja in
dolžnega čutila; nobeno zaničevanje, noben
strah pred ljudmi, nobeno vabljenje ali
zapeljevanje te ne sme kdaj premotiti, da
bi verske dolžnosti prelomljeval, odkladal,
ali v nemar pušal. Tvoj Bog je, ki to od
tebe tirja; tvoj prihodnji Sodnik , ki bo
zavoljo tega od tebe odgovor tirjal; tvoj
nar veči dobrotnik, ki to od tebe priča¬
kuje. Okleni se ga torej zgodej z otroč¬
jim sercem, in daruj mu spomlad svojega
življenja. Z neskončnim dopadajenjem bo
tvoj dar sprejel, in te obsul z gnadami,
ktere bi sicer za vselej zapravil; že tukaj
bo tvoje serce z nebeško radostjo nasitil,
kakoršne ti svet z vsim svojim razveselje¬
vanjem nikdar ne more dat' Če se zgo¬
dej čednosti navadiš, ti nikdar ne bo te¬
žavna, in še v starosti se boš z veseljem
in tolažbo dnev svoje mladosti spominjal.

Mar. slua.

21

322

§.2.  Od posvečevanja dneva.

Hočeš, o Mariin služabnik! svojo
mladost posvetiti, moraš dan posvečevati;
zakaj iz dnev obstoji tvoje življenje, kte-
rega nar lepši del je mladost, če tega
ne storiš, službi Božji dan odtegneš, ki ti
ga je Bog le zato dal, da ga v taistem
hvališ in častiš; ti odtegneš svojemu nar
imenitnišemu delu, svojemu zveličanju, dan,
v kterem bi si lahko večno krono zaslu¬
žil, in ki ga vso večnost več nazaj dobiti
ne moreš; ti zgubiš vse zasluženje, ki bi
si ga bil mogel za večnost nabrati; ti se
v nar večo nevarnost postavljaš, padati
iz greha v greh, in tako predragi čas v
svoje večno pogubljenje, v službo satana
obračati. Boj se potem zavoljo svoje lah-
komišljenosti strašnega odgovora, ki ga
boš dajal večnemu pravičnemu Sodniku,
in vedi, da bo prepozno takrat se kesati in
sklepe delati. Dobro torej premisli, kdaj
da se dan začnč, in terdno zdaj skleni,
ga posvečevati. Kako pa hočeš to začeti?
Glej, dan obstoji iz ur, ure iz minut; če
te tako razdeliš, da ima vsako opravilo
svoj odločen čas, če za molitev in svoje
verske opravila potreben čas odkazuješ,

323

če vse, kar storiš, iz dobrega namena
storiš, potem dan posvečuješ. Sprejmi v
ta namen kratko vodilo:

1. Ko se zbudiš, se precej zaznam-
njaj s svetim križem, povzdigni hitro svoje
serce k Bogu, daruj mu perve trenutke
dneva, perve misli, perve besede in perve
dela.

2. V postelji se nikar ne mudi,
ampak naglo se iz nje vzdigni po zapovedi
dnevnega reda, kakor hitre ura bije, in
pernesi Gospodu to majhno premaganje v
dar. Obleci se sramožljivo in spodobno,
in vsega se ogibaj, kar bi ti vtegnilo ne¬
varno biti.

3. Oblečen in umit se pokropi z
blagoslovljeno vodo in opravi svojo jutra¬
njo molitev. Nikar je nikdar ne odlašaj,
ker odlašana molitev je skorej večidel tudi
opušena; nikar je med tem, ko se oblačiš,
ne opravljaj, zakaj to bi bila sirova ne¬
spodobnost do Božjega Veličastva; mdli,
ako je mogoče, kleče pred svojem domačem
altarjem, ali saj pred podobo križanega
Zveličarja ali prečiste Device Marije, moli
počasi in pobožno, zakaj stojiš ali klečiš
pred Božjem Veličastvom, in ta čas je
svet in slovesen.

21  *

324

4. če ti čas dopusti, daj nekoliko
večne resnice premišljevati. Beri v ta na¬
men nekoliko iz kakih pobožnih bukev.
To bo nar več pripomoglo, da dan sveto
preživiš; daje ti svete misli, budi v tebi
svete občutljeje in nagiba te k dobrim
sklepom.

5. Ako ti je le mogoče, bodi vsak
dan per sveti maši. Sicer si k temu le
ob nedeljah in zapovedanih praznikih za¬
vezan ; toda kažeš merzlo in mlačno serce,
če moreš to vsak dan storiti, in vender
ne storiš; ne porajtaš za nar bolj sveto
skrivnost, opušaš nar bolj imenitno službo
Božjo in zgubljaš nar veče in nar potre-
bniše gnade. če pa ne moreš biti per sveti
maši, se saj v duhu tje postavi, in prosi
angelja varha, da bo namesto tebe priču¬
joč per nar svetejši daritvi.

6. Po sveti maši se podaj k delu;
delo samo pa začni z znamnjem sv. križa
ali s kratko molitvico; zakaj na Božjem
blagoslovu je vse ležeče.

7. Pojdi z dobrim namenom k mizi,
in opravljaj vselej pred in po jedi svojo
molitev spodobno in pobožno, brez strahu
pred ljudmi; pomisli, da je pač gerdo,
ravnati kakor živali, ki svojega Stvarnika

325

ne spoznajo in se mu zato za njegove do¬
brote ne zahvaljujejo.

8. Imej odločeno uro za oddih ali
počitek. Takrat se razveseljuj in si od¬
dahni; pojdi na sprehod, ali pa se krat¬
kočasi s dobrim perjatlom; zderži se pa
vsega, kar je nespodobnega. Spominjaj
se zraven večkrat besedi svetega pisma:
,, Veseli se, mladeneč (deklica), v svoji
mladosti, in tvoje serce bodi dobre volje
tvoje mlade dni, in hodi po potih svojega
serca in po vidu svojih oči; vedi pa, da
zavoljo vsega tega te bo Bog vzel v sod-
bo“. (Pridg. 11, 9.) T. j. veseli se, tode
hoj se, s tim Boga žaliti!

9. Večkrat se ti po dnevi perlo-
žnost ponudi, v kaki cerkvi presveto Rešnje
Telo obiskati. Nikar tega ne opušaj, po¬
sebno, če je blizo tvojega stanovanja ali
tvojega sprehoda kaka cerkev. To so
dragi trenutki, tukej si zamoreš marsi-
ktere gnade sprositi, marsikteri žlahten ka¬
men za nebeško krono si nabrati. Tvoj
zapušen Zveličar te pričakuje, in tvoja
duša ga potrebuje, ker je v toliko nevar¬
nostih.

10. Da tvoje serce ne bo preveč
zavoljo vsakdanjih opravil razstreseno, in

326

da duha pobožnosti ne zgubi, mu preskerbi
duhovno jed, t. j. kratko duhovno berilo
na večer. Take dobre bukve so: Nasledo-
vanje Jezusa Kristusa od v  Tomaža Kemp-
čana, duhovna vojska od Škupoli-ta, Filo-
teja sv. Frančiška Salezijana, te bukvice
i. t. d.

11. Končaj dan ob odločeni uri,
vselej s pobožno večerno molitevjo in na¬
tančnim izpraševanjem vesti.

12. Vleži se vselej z vso spodo¬
bnostjo v posteljo, pokropi sebe in svojo
posteljo z blagoslovljeno vodo, in izroči
se Bogu v roke. če si z drugimi skupej,
nikar po večerni molitvi nič ž njimi ne
žlobodraj, ter skušaj v svetih mislih
zaspati.

Blagor tebi, o Marijni služabnik! če
boš na koncu svojega življenja štel mnogo
dni, ki jih boš tako dokončeval. Ne bo
ti treba zavoljo svoje mladosti žalovati,
in ne osramoteti, ko boš kdaj na ta ne¬
varni čas nazaj mislil.

§. 3. Od posvečevanja učenost.

Bog je Oče luči, pravi sv. Jakob
(1, 17.), in v njegovem Sinu Jezusu Kri-

327

stusu so vsi zakladi modrosti in spoznanja
skriti. (Kol. 2, 3.) Od Boga pride torej
vsa učenost, kakor voda iz studenca, luč
od solnca; k njemu se mora tudi vsaka
učenost vračati, kakor se vode v morje
iztekajo, iz kterega izvirajo. — Učenost
mora biti lestvica, po kteri človek k Bogu,
svojemu zadnjemu cilu in koncu gori stopa;
ona je svetilnica, pri nje svetlobi človek
lahko spoznava pote Božje previdnosti in
dobrote; ključ, ki odklepa skrite zaklade
vsegamogočnosti in modrosti Božje; svar-
Ijiv glas, ki nas k hvali Božji, k zahvali
do našega nar večega Dobrotnika kliče.
Ali žalostna skušnja nas uči, da so uče¬
nosti mnogim le priložnost dušne spače¬
nosti , studenec nejevere in verske mlač¬
nosti; in skušnja nam kaže, da marsikteri
v tej razmeri pobožnost, čednost in ne¬
dolžnost zgubljajo, v kteri v učenostih
napredvajo. Od kod vender to izvira? Ali
mar učenost ni več učenica resnice? Ali
ona ni več luč, ki teme prežene? ali pa
je bilo to, kar smo do zdaj za resnico
imeli, le zmota in prazna vera, ktere za¬
grinjalo se je še le zdaj odkrilo ? — Odgovor
na to nam da sv. Bernard, ker opomni,
da se učenosti kakor vsak drug Božji dar

328

per mnogih v popačenje serca, v spodko-
panje vere in v škodo lepega obnašanja
obračajo. On pravi: Veliko se jih uči,

le da bi kaj vedili, in to je ostudna rado¬
vednost; drugi, da bi kaj veljali, in to je
neumna nečimurnost; drugi, da bi svoje
vednosti prodajali, in to umazana samo-
pridnost; le malo pa, da bi druge spod-
budovali, ali da bi bili sami spodbujeni 11 .
Veliko jih je tedej, ki svoje vednosti in
učenosti ne obračajo k temu cilu in koncu,
zavoljo kterega jih je Bog dal, ampak le
da svojim strastim strežejo. Ni čuda torej,
da so učenosti za marsiktere nevarna spo¬
tika , na kteri se dostikrat njih vera in
pobožnost razbije. Da se tudi tebi, pre¬
ljubi Marijni pravi služabnik, ne bo tako
godilo, sprejmi tukej kratko vodilo, kako
da svoje učenosti posvečuješ:

1. Imej, kadarkoli se učiš,, dober
namen, in ponovi ga večkrat na dan. Uči
se iz tega namena, da bi Bogu ložej slu¬
žil v tistem stanu, v kterega te je po¬
klical.

2. Iši v učenostih le resnice; ona
sama'te zamore napčnih potov varovati in
k Bogu peljati.

3. Pazi v svojih učenostih na nauke,
ki ti jih sveta vera daje. Se učiš n. pr.

329

zgodovine, spoznavaj v nji Božjo previd¬
nost, ki povsod vse vlada in vodi. Se učiš
natoroznanstva, občuduj vsegamogočnost,
velikost, modrost in dobroto Stvarnikovo.
Se učiš računstva, misli na natanki in
ojster odgovor, ki ga boš mogel kdaj vsi-
gavednemu Sodniku dajati. Se učiš zem-
ljopisja, poljedelstva itd., občuduj velikost,
rodovitnost in lepoto zemlje in njenih
posamesnih krajev in dežela, in misli si:
„če je zemlja ta dolina solz, že tako lepa,
kako lepe morajo potem takim nebesa biti,
prebivališe svetnikov? In vender mislijo
ljudje tako malo na to; zidajo si hiše, kup¬
čujejo, belijo si glave, kaj bi vse novega
iznajdb, pozabijo pa per vsem tem na to,
kar „je edino potrebno“.

4. Nikar se ne popred začenjaj učiti,
preden nisi Boga za razsvetljenje in pomoč
poklical. Moli v ta namen naslednjo mo¬
litev sv. Tomaža Akvinskega:

„0 Stvarnik vsih reči, kterega
velikost je neizrekljiva, k tebi zdihu¬
jem, moj Gospod in moj Bog, ki si
s tako prečudno modrostjo vse dela
nezmernega sveta naredil, in devet

330

angeljskih verst v tako prečudnem re¬
du v nebesih vstvaril; k tebi, pravemu
viru luči in vse modrosti zdihujem, da
mi daš le en žark svoje Božje luči
v me posijati, ki prežene iz moje
duše temoto greha in nevednosti, v
kteri sim bil rojen. Ti, ki jezike ne¬
doraslih zgovorne delaš, blagovoli moj
Učenik biti: izlij roso svojega blago¬
slova čez moje ustnice; daj mi živ,
čist in ojster um, srečen in zvest spo¬
min , zanesljivo in pravično razsojo.
Uči me sam, da vse prav začnem,
pridi mi per vsih mojih delih s svojo
gnado na pomoč, vodi jih k srečnemu
koncu, in daj jim srečno rastvo. Po Je¬
zusu Kristusu, Gospodu našem. Amen“.

§. 4. Od skušnjav.

če je po spričevanji pobožnega Joba
vse človeško življenje vedna vojska zoper
mnogotere dušne sovražnike, se mora to
prav posebno od mladosti terditi. V no¬
beni drugi človeški starosti se ne ponav-

331

ljajo peklenski napadi tako hipoma, tako
prederzno in močno, tako očitno in silo-
vitno, kakor v mladosti, in v nobeni sta¬
rosti se na te sovražne napade sploh manj
porajta, se redkejše odbijajo, kakor v mla¬
dosti. Od tod izvira tolika spačenost, ki
se per mladih ljudeh nahaja, tako zgodnja
zguba nedolžnosti, tako pogostne dušne
rane, ki se velikrat skorej več zaceliti ne
dajo. Tudi ti, Marijni služabnik! si že
to skusil in še sleherni dan skušaš; tudi
ti čutiš, po besedah sv. Pavla drugo po¬
stavo v svojih udih, ktera se bojuje zoper
postavo tvojega duha, ktera te deva v
sužnost pod postavo greha. (Bimlj. 7, 23.)
Ti si brez skušnje in brez terdnih vodil
v sredi sveta, kjer je toliko hudega, in to¬
liko zapeljevanja. Tvoje cveteče zdravje,
tvoje zmiraj veče telesne moči, strasti, ki
se začenjajo v tebi buditi, vse to so vrata,
skoz ktere sovražnik neprenehoma v tvoje
serce sili in se iše tvoje duše polastiti. Za¬
torej poslušaj, kar te sv. Duh opominja:
„Sin, ko v službo Božjo stopiš, ostani v
pravici in v strahu in perpravi svojo dušo
za skušnjavo 11 . (Sirah, 2, 1.) Veliko ti
ho torej koristilo, in te v vojski zoper
skušnjave močno oserčevalo, izvediti, kaj

učeniki duhovnega življenja od skušnjav
govore. Naj ti bo torej v tvojo tolažbo
in spodbudo nekoliko od tega tukej po¬
vedano :

1. Skušnjavam so vsi ljudje podver-
ženi; tudi veliki svetniki niso bili brez
njih, celo nar svetejšega izmed vsih, Je¬
zusa Kristusa samega se je skušnjavec
lotil. Skušnjava je le tedaj greh, kadar
se vanjo privoli.

2. Skušnjava je poskušnja, ali se
Boga bojiš in ga ljubiš. Zato jo pusti čez
te priti, kakor jo je Bog pustil čez Abra¬
hama, Joba in druge priti. Zato je Bog
že po Mojzesu rekel: „Gospod, vaš Bog,
vas skuša, da bi bilo očitno, ali ga lju¬
bite , ali ne, iz vsega svojega serca, in iz
vse svoje duše 11 . (V. Mojz. 13, 3.)

3. Skušnjava je prelepa perložnost,
si večno krono zaslužiti. Ta se le zmago-
vavcu podeli; zmaga pa ni mogoča, kjer
ni vojske. „Blagor možu, kteri skušnjavo
prestoji; zakaj potem, ko bo skušen, bo
prejel krono življenja 11 . (Jak. 1, 12.)

4. Skušnjava je celo šola čednosti;
zakaj med tem, ko skušnjavo premaguješ,
se v ravno tisti čednosti vadiš, zoper ktero

333

si skušan, in ktera le toliko globokejše
korenine dela, kolikor bolj pogostama je
poskušena in spolnovana.

5. Skušnjava je zate ogledalo, v
kterem ti Bog tvojo slabost in revšino
razodeva, da se ga bolj perserčno okleneš,
in bolj goreče po nebesih, večnemu miru
zdihuješ.

Da ti pa skušnjava ne bo le samo
nič škodvala, temveč kakor serčnemu voj-
šaku veliko dobrot donašala, si to le za¬
pomni :

a) Nikar se sam v nevarnost ne po¬
dajaj , in ne bodi svoj lastni skušnjavec.
Nikar ne beri slabih bukev, časopisov, in
hudobnih tovaršij se ogibaj.

b ) Imej zmirej kaj opraviti; zakaj
ni vgodnišega časa za skušnjavo, kakor
lenoba. Serce nedelavnega človeka je enako
luži, v kteri mnogoteri ostudni cervi lazijo;
nečiste domišljije, hude misli, nevarne po¬
dobe prebivajo v njem. Zato je dal sv.
Anton svojim učencem lep nauk: „Hudič
vas mora vselej p er delu najti 11 .

c) Vstavi se skušnjavi precej od
začetka. Kakor goreč ogel hitro otreseš,
in v nar veči naglici pred strupeno kačo

334

bežiš; tako hitro odpravi od sebe ogenj
skušnjave, in beži pred kačo, ki je izmed
vsih nar bolj strupena, namreč pred gre¬
hom. če se preči vstaviš, je vojska lah¬
ka; zakaj vojskuješ se z mladim levom,
ki še nima zob in krempljev; če se pa
mudiš, strašno hitro zraste, in huda bo
vojska in zmaga težavna. Že per ajdih je
bil pregovor: „Začetku se vstavljaj; zakaj
prepozno se zdravilo pripravlja, če je hudo
po dolgi pomudi premočno postalo".

d) V  skušnjavi misli na pričujočega
Boga, ki na te, na tvojo serčnost in tvojo
vojsko gleda, in krono že perpravljeno
ima, če premagaš. Vojak se toliko bolj
junaško vojskuje, če ve, da njegov vojvo¬
da na-nj gleda; in ti bi manj serčnosti
imel, pred očmi svojega nar višega Kralja,
svojega Boga in večnega Sodnika? In ti
bi si hotel manj truda prizadjati, večno
neminljivo krono zaslužiti ? Kako bi bilo
to za-te sramotno!

e) Kakor hitro se ti skušnjavec bliža,
povzdigni precej svoje serce k Bogu, okleni
se ga bolj priserčno, nikar ne jenjaj moliti,
dokler te skušnjava ne pusti. Molitev je
orožje, kterega se hudobni duh nar bolj
boji — Kliči na pomoč svojo Božjo Mater

835

Marijo, svojega angelja varha, svojega
kerstnega patrona — in zdihni z eno ali
drugo tih molitvic:

Gospod Jezus! reši me, sicer po¬
ginem !

O Božji Zveličar! v tvoje presvete
rane pribežim; ne dopusti, da bi te
razžalil!

Prečista Devica Marija! zdaj mi
pomagaj, zdaj pokaži, da si moja Mati!

O Marija, brez madeža spočeta!
prosi za-me!

O Gospa moja! O Mati moja!
spomni se, da sim tvoj. Reši me,
varuj me, kakor svojo lastnino in svoje
posestvo!

Pesem Marijne družbe.

^ Marija, milostljiva,
Vsim. ki na-te kličejo!
Glej nas, Mati ljubeznjiva!

Ki na-te zaupamo:

Svojo milost ti nam daj ,
Žegnaj našo družbo zdaj.

Tebe ljubit’, teb’ služiti,
Na-te gledat’ vsaki čas ,
Zvesto za teboj hoditi ,

Vidiš zbrane tukej nas.
Hvalo, pesem ’z ust, serca
Naj ti naša družba da.

Pred noge, glej, tvoje svete
Polož’mo zdaj serca vse;
Daj , da od ljubezni vnete
Le Bogu in teb’ gore;
Stori , da se vnamejo
Duše vse za družbo to.

337

Oh, v skušnjavi, ljuba Mati!

Vedno nam na strani stoj,
Daj nam vselej serčno stati,
Če nas satan kliče v boj:
Krepčaj nas v nevarnosti,
Varuj nas v nedolžnosti!

Zmago upamo doseči
S tvojo zvesto pomočjo ,

Če viharji tud’ gromeči
Nas povsod obdajajo :

Tebi ljubi Materi
Naša družba se zroči.

Daj, da družba ti dopade ,
Mlada ta cvetličica ;

Stori, da per luči gnade
Raste nepoškodvana :

Daj, da deleč krog cveti
Družba ta in te časti.

Memorare (Spomni se).

Spomni se , Kraljica mila!

Da se ni še slišalo ,

Da b’ bla kter’ga zapustila ,

Ki te klical je serčno:

O ne, Mati! saj vselej
Se glasi iz srede tvojih:
Da Marija prošnje svojih
Ne bi Via uslišala,

To ni bilo vekomej.

Mar. služ.

22

Kdor serčno je svetu ubežal,

K tebi Mater’ se podal,

Če bi nanj tud’ pekel režal,

Nič se ne bo hud’ga bal.

O ne, Mati! i. t. d.

Si le, Mati! sinom svojini
Ti odrekla kdaj pomoč ?

Se je kdo pred sercem tvojim
Jokal, in šel prazen proč ?

O ne . Mati ! i. t. d.

Mati, o devic Devica !

Glej me, k tebi pribežim,

Bodi meni Pomočnica,

Naj po teb’ pomoč dobim.

O ne, Mati! i. t. d.

Glej me pred teboj klečati
V solzah mene grešnika;

Se od tebe proč podati
Morem brez usmiljenja ?

O ne, Mati! i. t. d.

O Marija! ne odreci

Mi, kar verno prosim te ;

Oh, na pomoč mi perteci,

Sliši milostljivo me.

O ne , Mati! i. t. d.

Oh , usliši mene rada :

Pelj’ me k Sinu svoj’mu kdaj

Odpri mi nebeške vrata,

Da tam bivam vekomej 1

O ne, Mati! i. t. d.

339

Čisto spočetje Marije Device.

Daj mi vredno počastiti
Tvoje sveto spočetje ,

Kjer si ti začela biti ,

Božja stvar čez druge vse:

0 Marija, počešena!

Ti Kraljica angelov!

Ti človeštvu dodeljena,

Vir rešenja grešnikov.

Od začetka bila zbrana

V Mater sveto usmiljeno,

V spočetji že obdarvana

Z Božjih gnad obilnostjo:

Hči Boga Očeta zvesta,

D’vica čistega rodu,

Svetega Duha nevesta,

Mati Božjega Sinu.

Kakor jutranja danica
Zvezd svetlobo zatemni,

Tvoja čistost, o Devica!

Zmaga vrednost vsih stvari.
Kakor iil’jo sred osata
Te je vsadil večni Bog;

Sama čista , gnad bogata
Si zmed Evinih otrok.

Kakor solnce v zarji zlati

V svetlem tronu prisija,

V tebi sveta, čista Mati!

Bog častitljiv tron ima.

23 *

340

V tronu tvojega telesa
Je prisvetil Jezus nam,

Da bi kazal pot v nebesa
Nam zgubljenim grešnikam.

O Devica, čista sveta!

Mati ti brez madeža!

Bodi tebi hvala peta
Vedna, neprenehama:

Naša tukej v solz dolini
Od nevrednih grešnikov,
Tam v nebeški visočini,

O zveličanih duhov.

Žalostna Mati Božja.

fiz latinske.)

Žalostna je Mati stala ,

Se pod križem mil’ jokala,

Kjer je visel njeni Sin.

V žalost je sercd vtopljeno,

Vse pobito , prebodeno
Z mečem dušnih bolečin.

O , kaj žalosti prestati
Mogla je presveta Mati,

Ktere Sin je rešil svet!
Žalostna stoji jokaje,

Zdiha , gleda trepetaje ,

Kaj njd Sin terpi razpet.

Kdo bi solz ne jel točiti,

Če Marijo ugleda biti

V sred britkosti, ko je ta?
Kdo preserčno ne žaluje,

Če to Mater premišljuje,

Ki terpeti tol’ko imd?

Grehe ljudstva nase vzeti,

Vidi, Jezusa terpeti,

Šibam vdati se voljno.

Gleda svoj’ga Sina milo,

Ki je vse ga zapustilo ,

Kadar je nagnil glavo.

Mali 1 zgled ljubezni prave ,

Daj mi čutit’ te težave ,

Daj mi solz pregrenkih dar:
Daj mi Mati serce uneti,

In za Jezusa goreti,

Da mu bom prijetna stvar.

Sveta Mati, to te prosim,

Rane Kristusa naj nosim ,
Vtisni mi jih ti v serce.

Naj te rane tvoj’ga Sina ,

Naših grehov bolečina,

Tudi mene vživo skle.

Daj, da s tabo rad žalujem ,
Svoje grehe objokujem,

Dokler tukej še živim ;

Da pod križem bi prebival t
In s teboj solze prelival,

S celega serca želim.

342

O ti vsih devic Devica!

V žalosti nam tovaršica ,

Daj , da jokam se teboj;
Smert da Jezusa ostane
Meni v sercu, naj tud’ rane
Bodo vedno pred menoj.

Naj se svetih ran navzamem ,
In od križa ves vnamem,
Kristusu da bom vdan.

Duša vneto in gorečo,

Mati. varovaj v nesrečo ,
Kadar pride sodnji dan.

Tvoj’ga Sina križ me hrani,
Ino smert njegova brani,

Mi pomoč in milost daj.

Ko bo smert telo zadela,

Daj, da bo takrat prejela
Duša moja sveti raj.

Marii.

O Devica, bod’ češena!

Ti Kraljica vsih nebes;

Ti si vsirn nam vir življenja,
Ti si sladka, mila res.

Svit blišobe te obdaja,
Solnčno sije tvoj obraz.

Vsa lepota svet’ga raja
Služi tebi v večni kras.

348

Vender tvoj obraz je mili,
Mile tvoje so oči;

Vse, kar tebe bi prosili,

Nas poslušaš — Mati ti !

Si ponižna in premila ,

Si nam dobra vsaki čas,

Si nam Mati, kot si bila
Še na zemlji kdaj per nas.

Glej na zemlji nas sirote,
Glej , nas revne grešnike ,

Da od zlega, pros’, in zmote
Ljubi Jezus reši vse!

In ko enkrat že nagnilo
Se življenje naše bo,

Takrat k nam ozri se milo,
Sprejmi v sveto nas nebo.

Tebi vdani hoč’mo biti,

Te ljubiti vsaki čas,

Zmiraj hoč’mo te častiti,

Peti slavo ti na glas :

O Devica, bod’ češena!

Bod’ češena vekomej!

Taka Mati ni nobena,

Kot si bila ti vselej.

Izročilo Marii.

0 Marija, naša Mati!
čez valove, od nevihte gnane ,

344

Tje v dežele , potnikom neznane ,

V te zaupajoči gremo
O Marija, varuj nas!

O Marija, vodi nas,

Po pravi poti v sveti raj!

O Marija, naša Mati!

Če nesreča nain bo kon’c kazala,
Up naš pobijala terda skala ,

Takrat Mater nam se skazi!

O Marija, itd.

O Marija, naša Mati!

Kadarkoli bomo v hudi sili,

K tebi se Marija! obernili,

S svojim plajšem nas zakrivaj!

O Marija, itd.

O Marija, naša Mati!

Kakor veš in znaš, nas varno vodi,
Skerbna, mila Mati, z nami hodi!
Spremljaj nas do konc’ življenja!

O Marija , itd.

Ljubezen do Marije.

(Sv. Alfonza Ligv.)

Tisto Gospo in Devico jest ljubim ,
Ktere serce je v ljubezni goreče!

Ljubi vse duše po nji hrepeneče,

Da si nevredne , jih čertit’ ne zna.

V svetih nebesih je ona Kraljica,
Vender se milostljivo približuje
Vsacemu, kteri v ljubezni zdihuje,
Njeno nebeško lepoto časti.

Ta tako lepa in čista Devica,

Ktero je sam Bog. preljubo in zvesto,
Zvolil si Mater, Hčer in Nevesto ,

Ta mi je vzela in vnela serce.

O da bi mogel jest kdaj doživeti,

Da bi Marijo vse serca ljubile ,

Slišati, da bi vse trume častile.

Sveto in sladko Marije ime.

Da bi se pela po zemlje pokrajnah,
Razlegajoč se vsih sere harmonija,
Živi, oj živi Devica Marija!

Živi tud’ Jezus, k’ jo ljubi tako.

Iše naj druge ljubezni, kdor hoče,
Ljubi, če more, naj kdo kogarkoli,
Moja ljubezen, k serce mi jo voli,

To je Marija, k’ jo ljubi tud’ Bog.

Stegni roko, o Marija premila!
Ropar’ca sere moja sladka! in vzemi,
Moje serce mi iz pers, in ga vnemi,
Da bo gorelo, medlelo za te.

Vnemi ga s tistim plamenom ljubezni,
V kterem je tvoje prot Bogu se vnelo,
Da bo tud’ moje v tem ognji gorelo,

V večni ljubezni do moj’ga Boga.

Češena si Marija ti.

Veselo pesem jezik moj !

Marii v čast in slavo poj!

Ki je brez madeža spočeta,
Postala Božja Mati sveta;

Zato ji vedno čast doni
Od vsili jezikov in stvari:
Češena si, Marija ti,

Vsa polna Božje milosti!

Če vprašam drobne ptičice:
Zakaj tak’ lepo pojete,

Da sladkih pesem glas medeni
Odmeva log in gaj zeleni ?
„Marijo me pozdrav!jamo“ ,

Mi ptičice odpevajo :

Češena si, Marija ti ,

Vsa polna Božje milosti!

če vprašam zale rožice:

Kaj tak lepo se spletate
V prekrasen venčik razeveteni?
Iz njega klije duh medeni:
»Marii venec pletemo“

Mi rožice odmevajo:

češena si, Marija ti,

Vsa polna Božje milosti!

Če vprašam svitle zvezde vse :
Kaj tak lepo se vtrinjate,

Po nebu se vaš svit razliva,

Ko rajska zarja ljubeznjiva?
„Marii krono kinčamo",

Mi zvezde vse odkimajo:
Češena si, Marija ti,

Vsa polna Božje milosti!

Če vprašam Božje angelje:

Kaj tak lepo prepevate,

Da vse nebo v radosti plava,
In vedno se razlega slava?
„Marii čast prepevamo,

Kraljico jo pozdravljamo:“
Cešena si, Marija ti.

Vsa polna Božje milosti!

Češena si, Marija ti,

Vsa polna Božje milosti!
Razlegaj se po zemlji celi,
Odpevaj sveti raj veseli!
Kraljici slave in časti
Pozdrav naj vekomej doni:
Češena si, Marija ti ,

Vsa polna Božje milosti!

Salve Regina.

Češena bodi, o Kraljica,

Nebes in zemlje ti Gospa!

Mogočna, usmiljena Devica,

Vsa čista in brez madeža!

Marija, k tebi vboge reve,

Mi zapušeni vpijemo,

Objokani otroci Eve
V dolini solz zdihujemo.

Češena bod’ presveta Mati,

O Mati Božje milosti!

Tako te smemo imcn’vati,

Ker porodnica Božja si.

Marija, k tebi vboge reve itd.

Češeno — naše bod’ življenje!
Življenje počastimo te ,

Častito tebi to češenje
Ko Mater’ Jezusovi gre.

Marija, k tebi vboge reve itd.

Češena bodi brez števila
Velikrat naša ti sladkost!

češena pomočnica mila
In upanje v naši slabost’!

Marija, k tebi vboge reve itd.

Oči prijazne v nas oberni,

O Sladka in Dobrotljiva!

Prihodnje zlege nam odverni,

Po smert’ pokaž’ nam Jezusa

Marija, k tebi itd.

349

Mati si moja. — Marija.

Mati si moja, Devica Marija!

Zate, cvetlica, serce mi gori ;

Mati moja mi ostani,

V svoj’ ljubezni me ohrani.

Slavo če tvojo tud’pekel spodbija,
Duša te moja nebeško časti:

Mati si moja!

Kaj bi brez tebe blo , zvezdica mila ?

Kje bi vtolažil si svete želje?

Ti Marija si bogata,

Ti si mati moja zlata.

Ti si za mene Boga porodila;

V Bogu in v tebi miruje serce:

Mati si moja!

Solnčni obraz če ti v mene oberneš,
Milo pogleda me tvoje oko.

Sladka si, o mati moja!

Blagodušna milost tvoja.

Vse, vse britkosti od mene odvernes.
Bog mi je mili, pri sercu sladko:

Mati si moja!

Angelci Božji ti pevajo slavo,
Ljudstva časte te ponižno z menoj.
Saj si mati, ljuba, sveta,

In za blagor vsili uneta!

Še mi pomagaj v nebeško širjavo,
Večno Boga tam častiti s teboj:

Mati si moja!

350

Slava Marii prečisti Devici.

Slava Marii, prečisti Devici!

Slavo ji pojmo veselo vsi!

Slava v nebesih mogočni Kraljici,

Slava po zemlji naj glasno doni!
Angelski kori Marijo slavite,

Slavo ji pojte iz cele moči!

Slavo vse trume svetnikov ženite!

V celih nebesih naj slava doni!

Slavo ji pojte nedolžne device!

Slava nji, ki je Devica devic!

Slavo ji pojte mladeneev dušice!

Nji, ki je varhinja vaših dušic;

Slavo ji pojte vi starčiki sivi!

Ki je varvala vas mnogih nadlog,
B’la pomočnica vam vselej je v sili,

Je spremenila v veselje vaš jok.

Pevci pobožni, o vsi zaženimo,

Kdor le premore naj vzdigne svoj glas
Združeni v petji Marijo častimo,

„Slava“ zapojmo Marii na glas :

Slava, Marija, o Mati premila!

Slava naj tebi na večno doni!

D’vica ti Jezusa si nam rodila;

Slava zato naj se tebi glasi!

351

Marii brez madeža spočeta.

Med zvezdami zvezdica sije
Enake nima več nebo
Okrog presvitle žarke lije,

Le v njo ozira se oko
Ta zvezdica, Marija ti,

Brez madeža spočeta si.

Na nebu zarja se razgrinja,

Čistejši, lepši od zlata;

Prelepo se okrog otrinja,

Nebeških žarkov svit ima.

Ta zarja, Marija ti!

Brez madeža spočeta si.

Pregrehe noč je zemljo krila
In dolg težil človeški rod;

Le ena hči je prosta bila,

Si njo je Mater zbral Gospod.
Edina Hči, Marija ti!

Brez madeža spočeta si.

Devica čista in presveta
Vse milosti napolnjena
Od greha čisto vsa izvzeta
Edina hči Adamova
Nar lepši Hči, Marija ti!

Brez madeža spočeta si.

352

Slovo od Marijne podobe ali
od Božje poti.

O popotniki postojmo
Še nekolko ginjeni,

In iz serca vsi zapojmo
Materi vse milosti!

Hočem ta kraj zapustiti?

More to mi v glavo iti ?

Komej peršel, moram proč,
Srečni kraj! zdaj lahka noč I

Ljuba Mati! moram iti,

Solzen pogledujem gor’,

Hotel bi te še hvaliti

Kakor angeljev vsi kor’;

Hotel molit’ bi in peti,

Vedno za te le goreti,

Kar pa usta ne ’zrek<S,

Naj ti solze povedo!

Sama misel na ločitev
Pade težko na serce;

Vender vzem’, Bog! to daritev
Bolečine pregrenkd!

Oh , hudo je to čutiti,

Ljubljeno zdaj zapustiti;

Kaj pa je men’ ljubšega,
Kakor Mati Jezusa ?

O Marija! nam podeli

Za odhod svoj blagoslov,

In ob smerti razveseli

V družbi nas nebeščanov;

353

Daj nam čoln serčno voditi ,

In v nebesa enkrat priti ,

Da, ko poči nam serce,

V svoje nas sprejmeš roke.

Amen.

Sveti Jožef.

Lej svefga Jožefa, kristjan !

Spodob’ se ga častiti;
Marii ženin čist je dan
Jo čisto ohraniti.

Nad Jezusom ima oblast,
Zares prečudna taka čast!
Cio Božjih varh sme biti.

Nikar se, Jožef, nič ne boj ,
Ga angelj opomnuje,

V svetosti svoji terdno stoj,
Lej, Bog te osrečuje;

In od Marije se ne loč’,

Ker svetega Duha je moč,
Kar te od nje vračuje.

Poterjen je Marijo vzel :

V uboštvu je rodila,

Pa z Materjo je bil vesel,

K’ sta Jezusa molila:
Sovražnikom v Egipt vbeži,
Zgubljen’ga v tempelnu dobi;
Vse to mu Bog pošilja.

Mar, sluz.

23

354

Je s Sinom in Devico bil
V veselji in brhkosti ,

Le zanje vselej se potil ,

In živel je v svetosti.
Tovarš je jima bil nadlog ,
Zato ga tud’ ne loči Bog
Bit’ zdaj tovarš sladkosti.

O sveti Jezusov rednik!

Te prosimo na sveti;

Nam slabim bodi pomočnik,
Spros’ milost nam prejeti,
Premagovati hudo zdaj ,

V nebesa priti k Bogu kdaj ,
In večno v njih živeti.

Sveti Alojzij.

Prelepa lilija cvete

Iz sam’ga svefga raja,

In duh čistote angeljske
To lilijo obdaja.

Kdo krasne cvetke ne pozna
Alojzija mladenea ?

Nedolžnost in pokora ga
Zdaj v svetem raji venča.

Zato dejmo Alojziju
Castivnico zapeti,

Njemu , v telesu angelju
Vso hvalo prizadeti.

Alojzij, ti deviški cvet!
Nedolžnost si ohranil,

355

O bodi ti razgled nam svet,
Ki nas bo greha branil.

Ti v sveti sramožljivosti
Si bal se sence greha,
Ogibal se nevarnosti
Nečimernega smeha.

Mi pa veselje ljubimo,
Nevarne kratkočase,

V nevarnost se podajamo,
Slabi pozab’mo nase.

Do usmiljenega Jezusa
Ti je serce gorelo,

Marija ti je Mati b’la,
Posvetno teb’ merzelo.
Nam pa le serce poželi
Veselje tega sveta.
Ljubezen sveto v nas mori,
V pregrehe nas zapleta.

Alojzij , ti se pokoril,
Počutkov moč poderal,

Si molil rad, in se moril,
Skušnjave s tim zateral.
Mi grešniki pa pasemo
Pregrešno truplo svoje ,
Naj nam pomoč premage bo
Razgled pokore tvoje.

Naj se hudobni svet jezi,
Sovraži, zapeljeva,

Le bodi, o Alojzij, ti
Nam luč in steza prava.
Alojzij, ti naš vojvoda
Pred nami lil’jo nosi,

23  *

356

Usmiljenega Jezusa

Nam ti pomoč izprosi.

Naj se s teboj vojskujemo,

V nedolžnosti živimo ;

Da srečno smert premagamo ,
Se s tabo veselimo;

Da bomo pri Marii tam

V nebesih vsi veseli;
Hodili vsi za Jagnjetam

In novo pesem peli.

Sveti Stanislaj Kostka.

Ti lepota vsa mladosti,
Stanislaj , bod’ blagrovan !

Hi si v angeljski svetosti
Z vencem čistosti obdan.

Madeža si prost, in v sredi
Slabih ves nedolžen bil,

Per prederzneža besedi
Si prestrašen omedlel.

Pred altarjem na kolenih,
Kjer preljubi mir cveti ,

On v solzah Bogu zročenih
Poln gorečnosti kleči.

In v veselji svetem vzdiga
Duh se njemu Serafa,

Mu ’z oči ljubezen šviga,

Mu ljubezen iz serci.

On v bolezni med terpljenjem
Kliče željno in serčno:

Daj, Gospod , še pred loeenjem
Sveto Rešnje mi teli !“

Al oberne naj v veselje ,
Stanislaj ! se tebi duh ,

Angelj spolni tvoje želje,

Ti pernese živi Kruh.

„Pojdi v sveto tovaršijo

Tje k tovaršem Jezusa,“ —
Tako sliši sam Marijo,

Ko mu to povelje da.
Stanislaj tud’ ne postaja,

Kot popotnik v Rim hiti,

In se bliža vratam raja
Tje nebeški Materi.

In po kratki je bolezni

Sladka smert nedolžnega,

Pa ne smert — le moč ljubezni
K ljuVmu Bogu ga pelja.
Glej, Marija pride sama,

In k Očet’ nebeškemu
Pelje sveta Božja Mama
Serčno ljubljenca sirni.

Stanislaj! oh. prosi za me
Svoj’ga ljub’ga Jezusa,

Da z ljubeznijo me vname
Božjo, loči od sveti.

Vedno hočem povzdig’vati
Gori le oči, roke,

Čisto hočem potovati,

Jezusu le dam serce.

S9—

Amen.

358

Od Marijne kongregacije ali
družbe.


Vasi  če Janez Leon iz Jezusove druž-
e, 1. 1563. učenik slovnice v
-^rimskem sobivališi (Collegium
JjUomanum), je vidil s kervove-
^ čim sercem velike nevarnosti za¬
peljevanja, ktere od vsili strani neskušeni
mladosti prote. Poln svete gorečnosti za
blagor svojih učencev je torej vse poskusil,
da bi jih popačenosti obvaroval, jih ne le
v vednosti, ampak tudi posebno v pravi
pobožnosti vterdoval, ter jih resnične in
temelite čednosti učil. Prepričan pa je
bil bogaljubni mož, da v ta namen ga ni
boljšega pomočka, kakor pravo češenje
preblage Marije Device, in da njegovi

učenci niso nikjer bolj varni, kakor pod
njeno materno brarnbo; torej jim je nav¬
dihoval naj bolj priserčno češenje do Ma¬
rije , in njenemu varstvu je izročeval njih
nedolžnost. Zbiral jih je torej v šoli nek-
tere dni v tednu. Tukej je bil napravil
in olepšal altarček v čast nar čistejše De¬
vice , in med tem, ko so hodili učenci dru¬
žili razredov po praznih kratkočasili, je
on tukej s svojimi kake molitve k nebeš¬
ki Kraljici molil, se ž njimi od svetih
reči prijazno pogovarjal, zlasti od slave in
imenitnih čednost Marije Device, od nje¬
nega češenja, in sreče tistih, ki so pod
njenem varstvom; zbor je sklepal s kako
pobožno pesmijo.

To je bil začetek Marijne družbe,
gorčično zerno, ki se je v košato drevo
zrastlo, ktero je segalo s svojimi vejami v
vse dežele in na vse strani sveta, in ro¬
dilo stoternega blagra iti milosti.

Mladi učenci so pod takem ljubeznji-
vem vodstvom rastli, kakor na starosti,
tako v modrosti in čednosti; s svojim spo¬
dobnim obnašanjem in s svojo pobožnostjo,
z marljivostjo in nasprotno ljubeznijo so
svetili drugim v lepo sijajni zgled strahu
Božjega, njih slovesnosti in pobožne zbi-
rališa so jele kmali družili oči nase vleči,

360

in so budile per drugih mladenčih ne le
radovednosti, ampak tudi pobožno goreč¬
nost, in ni bilo dolgo, že so večidel vsi
prosili, da bi smeli v družbo stopiti, in
se zborov vdeleževati. Šest let potem, ko
se je bila Marijna družba pričela, 1. 1569.,
je bilo število gorečih družnikov že toliko,
da so mogli za vikše razrede poseben od¬
delek napraviti. Družniki tega oddelka so
imeli svoje shode v cerkvi „Marijnega o-
znanjenja 11 , torej je bilo tudi Marijno oznanje¬
nje obletnica te lepe in velikoserčne družbe.

častitljivi Oče Klavdi Akvaviva, po¬
glavar (General) Jezusove družbe, je sv.
Očetu, papežu Gregorju XIII., naznanil,
koliko sadu rodi ta nova družbica v mla¬
dosti. Pastir svete kat. cerkve je bil v
tistih časih vesoljne spačenosti in razujz-
danosti s tem veselim naznanilom tolikanj
ginjen, da je priserčni novi družbi podelil
svoj očetovski blagoslov, mladost pa z
mnozimi odpustki oserčil k gorečnosti in
stanovitnosti v ti blagi družbi. Z apo¬
stolskim razpisom „Omnipotentis Dei“
je poterdil družbo in njene postave, je
pridjal še novih odpustkov, ter jo djalpod
vodbo vsakokratnega poglavarja (generala)
Jezusove družbe; po njegovi smerti pa do
nove volitve pod oskerb velikega namest-

361

nika. Dovolil je tudi, da se smejo še
druge družbe napravljati, vender pa le
med šolsko mladostjo, z naslovom „Ma-
rijnega o znanj  en  j a“, in s pogojem,
da so se mogle vse z rimsko skleniti in
se ji pridružiti. Odsihmal se je razširjal
sloves „Marijne družbe 1 ' čez snežnike na
Nemško, Francosko, Poljsko, Španjolsko
in Portugalsko, pa tudi še tj e čez morje
v Azijo in Ameriko.

L. 1575. je č. O. Franc Koster to
družbo vstanovil v Kolinu za šolce višjih
razredov , in O. Sirmond v Parizu in Lijonu,
1. 1576., je bila napravljena v Trieru in v
Dilingi, in imela je to leto v raznih gim¬
nazijah (latinskih šolah) Jezusove družbe
že 30,000 družnikov zmed šolske mladosti.
Le samo Bogu je znano in v bukve živ¬
ljenja je zapisano, koliko je odsihmal ta
družba povsod delala v čast Božjo in pre-
blaiene Marije Device, in v zveličanje duš,
koliko mladenčev je v posvetnih nevar¬
nostih svojo nedolžnost otelo, koliko jih
je bilo pripeljanih k čednosti in svetosti,
koliko pokoril, del usmiljenja, goreče mo¬
litve se je opravilo. Iz nje so izhajali
imenitni papeži in škofje, cesarji in kralji,
veliki junaki in učeni; kakor: Benedikt
XIV., Fenelon, Bossuet, Ferdinand II. in

362

III. Avstrijanska cesarja, Sigismund III.
Poljski kralj, Emanuel Savojski, Ferdinand
in Maksimilijan Parska kralja. Pa ne le
taki, ampak tudi veliki svetniki so cveteli
iz Marijne družbe, kakor: Frančišk Sale-
zjan, Karolj Boromejski, Frančišk Regis,
Alfonz Ligvorjan, Stanislaj Kostka, Alojzi
Goncaga, in več drugih. Mnoge so častne
spričevanja, ktere so slavni svetniki za-
volj prelepega sadu družbi dajali. „V ti
družbi, tako pravi sv. Alfonz Ligvorjan,
se najde med 20 družniki manj grehov,
kakor pri enem samem, ki ni v ti družbi.
Iz tih šol svetosti in čednosti so izhajali
možje, ki so svet posvečevali; toliko ča¬
stitljivih prelatov (cerkvenih prednikov),
toliko gorečih duhovnov, toliko svetih re¬
dovnikov (mnihov), toliko pravičnih ob¬
lastnikov, toliko bogoljubnih očetov 11 .

Ni tedaj čudo, da so papeži s toliko
gorečnostjo tej naredbi blagost skazovali
in jo s tako obilnimi odpustki obdarovali.
Precej za Gregorjem XIII. je spoznal oj-
stroumni Sikst V., koliko krepost da ima
ta družba v sebi, in ves vnet za Marijno
čast in dušno zveličanje je dovolil, da se
smejo Marijne družbe napravljati ne le za
učence, ampak tudi za vse stanove in
verste med človeštvom. Vstale so hitro

363

Marijne družbe za duhovstvo, za vojaštva
in deržavno vradništvo, za žlahtnike in
mestnjane, za rokodelce in umetnike, za
zakonske in samske (neoženjene in neo-
možene), za mornarje in posle; povsod z
enako gorečnostjo in pridom. Klemen VIII.
je poterdil vse poprejšnje pravice in do¬
brote tega društva in je pridjal še novih;
ravno tako Gregor XV.; Benedikt XIV.,
sam iz te družbe, je dal za vse čase ime¬
nitno okrožnico „Gloriosae Dominae";
Leon XII-  je vnovič poterdil vse odpustke
in pravice in jih je razširil na vse družbe
ali kongregacije, kjer koli si bodi.

Sicer je ta družba tudi svoje vojske
prestala. Veliko sovraštva se je vzdigo¬
valo zoper njo'  vsaktere obrekovanja so
njeno svetlobo otemnovale, skorej nepre¬
magljivi zaderžki vtesnovali njeno delav¬
nost,  ovirali njeno gibanje. Nar veči vi¬
har jo je bil zagernil, ko so bili Jezuiti
po svojih sovražnikih premagani (1773).
Marijna družba je bila per njih začeta,
gojena in materno oskerbljevano v njih
naročji, za Bogom in Marijo je imela vse
le njim zahvaliti; po zgubi svoje takoper-
serčne matere se ji je bilo pač treba vsega
hudega bati. Zakaj kdo bi jo nadalje vo¬
dil, ji izvirnega duha ohranil, in v tistih

364

viharnih in zbeganih časih tako lepo za
njo skerbel ? Že so se veselile oblasti
teme, češ, zmaga je njih, da bodo zdaj k
njim pristopili tisti nedolžni mladenči,
tisti pobožni občani, tisti junaški krist-
janje, ki so po pregnanji Jezuitov brez
pastirja sem ter tje begali. Pa motili
so se; Marija svoje družbe ni zapustila.
Pobožni, goreči, od Boga razsvetljeni kar¬
dinali so siroto v svojo skerb vzeli, in
oteta je bila pogina. Sprejeli so jo v roke
navadni duhovni, in so z nar večo skerb-
ljivostjo obvarovali sebi izročeni zaklad.
Tako se je zgodilo, da se je Marijna
družba skorej po vsili evropejskih deželah,
zlasti po Nemškem, do povernitve Jezuitov
ohranila in se z velikim pridom še ohrani.
Sv. Oče Leon XII. je zročil rimsko sobi-
vališe vnovič obujeni Jezusovi družbi in s
tim tudi vikšo vodbo Marijnih otrok. Tako
tedaj Marijna družba še zmiraj živi pod
brambo Marije Device v večo čast Božjo
in nebeške Kraljice, k zveličanju njih ve¬
liko tisuč, kakor močen škit mlade ne¬
dolžnosti, kakor lep vertec čednosti in
svetosti v veselje svete cerkve in v jezo
brezbožnega sveta.

365

d. VoMmm  (kanonska) naprtit.

Marijna družba je bila z apostolj-
skimi razpisi več papežev, posebno z zla¬
tim razpisom („Gloriosae Dominae“)
papeža Benedikta XIY. postavno (kanonsko)
poterjena in za cerkveno naredbo spoz¬
nana. Se hoče pa tudi zunej Rima po¬
stavno (kanonsko) napraviti, je k temu
posebnega pisma (diploma) Očeta pogla¬
varja Jezusove družbe potreba, da je z
rimsko družbo kot s svojo materjo zedi¬
njena in tako odpustkov deležna postane.*)

Namen In priporniki.

Družbe se napravljajo, da se z zdru¬
ženimi močmi poseben namen doseže. Tudi
kongregacija je družba; kakošen namen pa
da zahteva, se spozna že iz njenega imena,
iz zgodbe njenega začetka in njenega tri¬
stoletnega obstanka. Nima namreč dru-
zega namena, kakor prav priserčno in po-

*) Ta diplom se po prijaznosti vsake bližnje
Jezusove družbe lahko dobi , ako se kdo s spi¬
sano prošnjo na-njo oberne; diplom z družbo vred
pa mora še od domače škofije spoznan in poterjen
biti , da zadobi popolno cerkveno poterjenje in
veljavo.

366

polno češenje preblažene Device Marije, in
s tim večo čast Božjo. To češenje je bilo
vzrok zbora pervih družnikov, nagib njih
gorečnosti in njili prizadevanja. Njih al-
tar je bil altar Matere Božje, njih pogla¬
viten praznik Mariin praznik, njih pesmi
so bile Marijne pesmi, v svoj zgled so si
izvolili Marijne čednosti; zato se imenuje
tudi „Marijna družba' 1 . Ta namen odka-
zujejo tudi papeževi razpisi (bule), s kte-
rimi je družba spoznana in močno pripo¬
ročena, ta namen imajo tudi družbine po¬
stave, ktere so od apostoljskega sedeža po-
terjene. — V nar tanjši zvezi s tim na¬
menom je prizadevanje družbe, preskerbeti
mladini varno pribežališe za njeno nedol¬
žnost, ki je tolikim nevarnostim odperta, ji
dati v roko močen škit zoper napade duš¬
nih sovražnikov, v nji zbuditi gorečo željo
po bogoljubnosti. Skušnja uči, da se vse
to najde nar zanesljivše v priserčnem če-
šenji Marije Device, pod brambo nje, ki je
strah sovražnikom našega zveličanja, kakor
dobro vredena vojska. Na tisuče nar pre-
čudnejših zgledov v letnikih Marijne družbe
spričuje, kako resnično da je to, in nepre-
nehama skušajo njeni goreči družniki, kako
lahko vojsko da imajo, kako častitljivo
zmago si pridobivajo, ko se vojskujejo pod

367

banderom svoje kraljice in mogočne po¬
močnice. Da bi se ta namen gotovše do¬
segel, je družba posebne, od apostoljskega
sedeža poterjene postave svojim družnikom,
dala; to so pripomočki, ki so perpravni,
ne le pobožnost do Marije pospeševati, am¬
pak tudi duhovnim potrebam mladine za¬
dostovati.

Splošnje postave.

1. Preblažena Devica in Mati Božja
Marija je nar višja varhinja te družbe, in
imamo veselo zaupanje, da jo bo ona po¬
sebno varovala ter ji k vsemu dobremu
pomagala; zakaj ona je Mati milosti, ki
ljubi tiste, kteri njo ljubijo, varuje in brani
tiste, ki se polni zaupanja k njej zatekajo.
Torej je prav, da imajo družniki ne le po¬
sebno ljubezen in pobožnost do nje, ampak
si tudi prizadevajo, s čistim, nedolžnim in
pobožnim življenjem njene izverstne čedno¬
sti posnemati, se večkrat eden druzega k
njeni ljubezni in češenju spodbudovati in
poveličanju njenega imena po svoji moči
pomagati.

2. Družbo vladajo duhovni vikši ali
predsednik, vodnik  (prefekt) in dva
pomočnika  (asistenta). Na njih strani

368

je tajnik in 6 — 12 svetovavcev (več ali
manj, po večem ali manjšem številu dru-
žnikov), ki pomagajo družbo vladati. Dru-
žniki slehernega po njegovi časti spodobno
spoštujejo ter mu v družbinih rečeh voljno
pokoršino skazujejo.

3. Ker je večkratno prejemanje sv.
zakramentov prav perpraven pripomoček,
namen te družbe doseči, namreč čednost,
keršansko pobožnost in napredek v šolskih
naukih pospešiti; naj se vsi, ki žele v to
družbo stopiti, poprej z dolgo spovedjo od
vsega življenja očistijo, razun ko bi spo¬
vednik tega ne spoznal za potrebno. Potem
naj pristopijo večkrat k sv. zakramentom,
ako je mogoče vsako tretjo nedeljo v mescu,
posebno pa ob velikih Gospodovih in Ma-
rijnih praznikih, vender pa vselej po volji
spovednikovi. Družbini častniki pa še po-
gostniše prejemajo sv. zakramente ter dru¬
gim z lepim zgledom svetijo.

Predsednik zamore po okolišinah do¬
voliti, da na učeliših zapovedana spoved
tudi kot družbina spoved velja.

4. Ob nedeljah, ali po okolišinah
kaki drugi dan, se združeni pogovarjajo od
duhovnih reči, kakoršne jim predsednik
ali vodnik zaznamnja; to terpi nekako uro.

369

5. Preden se v zborih svete opravila
perčnejo, naj se moli pesem „ Pridi Stvar¬
nik Duh presvet 11  (Veni Creator Spiritus)
s predglasjem, verstico in molitevjo od vod¬
nika ali predsednika. Naj tudi še pridene
eno predglasje z verstico in molitevjo, ka¬
kor jih cerkev za razne čase določuje.
Zbor se sklene z Lavretanskimi litanijami
ali s pesmijo „čast ti morska zvezda 11  (Ave
maris stella) in z molitevjo „Varuj, pro¬
simo itd.“, ali s ktero drugo Marijno pe¬
smijo.

6. Vsi udje naj bodo, ako je mo¬
goče, vsak dan per sv. maši; če pa ne
morejo biti, naj želje obude vsih sv. maš
deležni biti.

7. Vsi naj vsak dan, potem ko so
vstali in se Bogu za vse prejete dobrote
zahvalili, v čast presv. Trojice molijo tri
„očenaše“ in tri „češenasimarije" z „apo-
stoljsko vero" in „češena bodi Kraljica";
zamorejo pa tudi po nasvetovanji svojega
spovednika še ktere druge molitve opra¬
viti. Zvečer pa, preden spat gredo, naj
molijo tri „očenaše“ in tri „češenasimarije“
in psalm „Iz globočine" za mertve druž-
bine ude.

8. Ker imajo družniki po veči po-
polnamosti hrepeneti, se jim skerb za dobre

Mar. služb. 24

370

in keršanske čednosti posebno priporoča,
tako naj n. pr. zraven večkratnega preje¬
manja sv. zakramentov o Marijnih prazni¬
kih molijo dnevnice prečiste Device Ma¬
rije, ali sv. roženkranc ali Lavretanske li¬
tanije, naj kaj pobožnega berejo itd. vsak
po svoji starosti, stanu in priložnosti, ka¬
kor je v družbi navada in kakor predsed¬
nik ali spovednik nasvetuje in poterdi.

9. Zboli kteri družnik, naj ga, ako
je mogoče, vodnik obiše, in naj, ako drugi
in domači tega ne storč, tudi poskerbi, da
še o pravem času sv. zakramente prejme,
in da ga družniki kaj obišejo, če je mo¬
goče in dobro; tudi naj za bolnika molitve
poskerbi. Če pa umerje kteri družnik, naj
bodo, če je mogoče, vsi udje per pogrebu
in per sv. maši, ki jo da družba za-nj
brati; potem naj vsakteri osem dni za
rajnkega moli ps. „Iz globočine 11 .

10. Hoče kteri družnik kam popot-
vati, naj predsedniku ali vodniku oznani,
in naj dobi, ako se lahko zgodi, od pred¬
sednika spričevalo, da ga lahko tudi na
drugih krajih, kjer je Marijna družba, kot
enega izmed svojih sprejmejo. Ker pa tudi
drugej še zmirej ostane ud družbe, in je
deležen njenega zasluženja, se spodobi, da
se od časa do časa molitvi družnikov pri-

371

poroča, in naznanja, kako mu kaj gre (ako
se vse to lahko zgodi).

11. Vsi naj se med seboj prav in
priserčno ljubijo, in naj za to skerbe, da
se mir in bratovska ljubezen ohrani; tudi
naj se med seboj opominjajo, da od dne
do dne rastejo v pravih keršanskih čed¬
nostih , posebno v ponižnosti in nedolžnosti,
v pobožnosti, krotkosti, v spoštovanji in
pokoršini do učenikov, staršev in predni¬
kov. Da se ta namen ložej doseže, je
prav dobro, družbine zbirališa obiskovati,
in per njih pobožnih opravilih biti, ako
je to mogoče, sicer pa doma iz kakih po¬
božnih bukev od Marijnik lepih čednost
kaj brati; pogostama se le s takimi pe¬
čati , per kterili se zamorejo k zvestemu
spolnovanju svojih dolžnost in vsega do¬
brega z besedo in djanjem nagibati in
spodbudovati; skerbno pa naj se varujejo
hudobnih in sploh tacih ljudi, kterih dobro
ime je negotovo, in z vso skerbjo naj se
ogibljejo vsih tacih perložnost, ktere bi
jim lahko škodovale, kakor: nevarne igre,
ples, nezmernost, prepir in vse drugo, s
čimur bi se družbino dobro ime v nevar¬
nost postavilo. Veliko več naj si prizade¬
vajo, vselej se tako obnašati, da so vredni,
stati pod varstvom Marije Device, se njeni

34 *

372

otroci in udje Marijne družbe imenovati
in biti.

12. Kdor odločene dneve k zbira-
lišem ne pride, je dolžan, vzrok tega,
kakor hitro je mogoče, predsedniku ali
vodniku oznaniti, ktera imata preiskati,
ali so vzroki veljavni ali ne.

13. Ob glavnem družbinem praz¬
niku obnovi vsa družba svojo posvečbo.
Vsi družniki kleče s peržganimi svečami
v roki pred altarjem ali podobo Matere
Božje; vodnik moli besede posvečbe tako,
da jo zamore vsak družnik na glas za
njim moliti. Ravno to se zgodi na praz¬
nik druzega patrona, vender s tem raz¬
ločkom, da ima sam vodnik gorečo svečo.

14. Da se zamorejo te postave bolj
spolnovati, naj jih vsak družbini ud ima
in od časa do časa prebere. Tudi naj se
na glas preberejo, kolikorkrat se novi
družbini predpostavljeni izvolijo. Vsak
pa naj se prizadeva, jih natanko spol¬
novati.

Dobrote Marijne družbe se morejo v
dve verste razdeliti, v splošnje in posebne.

37B

1. Splošnje.

Te se dajo nar bolje z besedami do¬
povedati, s kterimi sv. Bernard dobrote
samostanskega življenja našteva.

a) Družnik živi čistejše.  Zgled
njegovega življenja je Marija, ktere čistost
in svetost si perzadeva posnemati, in njo
posnemaje se posebno skerbno vsacega tudi
nar manjšega grelia varuje. Njegovo živ¬
ljenje, njegovo djanje in njegovo serce je
čisto, ker je podoba tiste čistosti, ktero
angelji sami občudujejo.

b) Družnik manjkrat pade.
On je sicer zmirej grešen človek, poln
slabosti in revšine, in ravno tako, kakor
drugi skušnjavam podveržen; pa v tih skuš¬
njavah zvesto zaupa na pomoč taiste, ktere
službi se je posvetil, in gotovo je, da
Marija svojih otrok ne zapuša. K temu
pripomorejo postave družbe, čuječnost du¬
hovnih prednikov, posebno pa je že misel,
da je v Marijni družbi, zveličanska in
močna berzda za lahkomišljeno mladost.

c) Družnik hitrejše zopet
vstane.  Mogoče je, da globoko pade;
pa ni lahko mogoče, da bi obležal. Za¬
kaj nikdar ne bo Marija pustila, da bi se
njeni otrok od padca ne vzdignil, razun,

374

ko bi se sam gnadi Božji terdovratno vstav¬
ljal. Kakor Mati milosti bo kmali greš¬
niku dobrotljivo roko podala, in on bo
gnan od posebne gnade preči k zdravniku
hitel, ter mu rano svoje duše razodel, in
gnusobo greha od sebe vergel. Perganja
ga njegova vest, žene ga pogled Marije
Device, krepča ga vsakdanja družbina
molitev.

d) Družnik živi varnejše.  Več¬
krat je opomnjen na velikost in gnusobo
greha, kažejo se mu nevarnosti zapelje¬
vanja in mreže hudičeve; tako se uči zini-
rej bolj spoznavati svoje sovražnike in
njih zvijače. Kaj je torej bolj očitno, ka¬
kor to, da bolj na se pazi in je previd¬
nejši v vsem svojem obnašanji; da se ogib¬
lje tistega kraja, kjer mu nevarnost proti;
da beži pred tistimi tovarši, kterih dru-
šina je za-nj nevarna; in da ne bere ta¬
kih bukev, od kterih škodljivega strupa
večkrat sliši. Zraven tega bo z bratovsko
ljubeznijo posvarjen, kadar bi se kaj spo¬
zabil; zakaj vsi njegovi sodružniki mu
stoje kot angelji varhi na strani in čujejo
ž njim.

e) Družnik bo pogostniše z
nebeškimi gnadami obdarovan.
Bog je studenec vsih gnad, Marija pa je

375

vodotoč, skoz kterega nam teko. Komu
pa jih ho ona v obilniši meri sprosila,
kakor svojim otrokom, kteri so se iz po¬
sebne ljubezni do nje njeni službi posve¬
tili '? Goreč družnik je ljubljenec Božje
Matere, ktera si perzadeva, mu znamnja
svoje nasprotne perserčne ljubezni dajati;
ona mu odpera nebeške zaklade, kterim
je oskerbnica, ter mu iz njih daje ljube¬
zen do čednost, sovraštvo do greha, moč
v skušnjavah, pobožnost v molitvi itd.

f) Družnik ume rje z večim
zaupanjem,  česa bi se pa imel bati
pred smertjo? Svoje življenje je službi
Marije Device posvetil; ona mu je bila
Mati strahu Božjega, ki ga je greha varo¬
val; Mati spoznanja, ki mu je odkrivala
sovražnikove mreže; zakaj bi mu ne bila
tudi Mati upanja ? Mora sicer stopiti pred
vsegavednega in pravičnega Sodnika; pa
Sodnikova Mati je tudi njegova Mati, in
s sv. Bernardom zamore reči: „Ona je
pribežališe grešnikov, moje nar veče za¬
upanje , ona je ves vzrok mojega upanja 11 .
Njegova smertna težava je polajšana z do¬
bro vestjo, ki jo je obvaroval; njegova
ločitev od tega sveta je vesela zavoljo obil¬
nega zasluženja, s kterim se tje v večnost
poda.

376

g) Družnik se hitrejše tudi v
vicah očisti; zakaj dolg svojih grehov in
njih kazen iše, kolikor mu je mogoče, že v
tem življenji zbrisati. Sv. maša, per kteri
je večkrat, in pogostnejše prejemanje sv.
zakramentov, h kterim ga družba nape¬
ljuje, ima že sanjo v sebi moč nekoliko
kazen odvzeti. Štej k temu še veliko
družili družbinih dobrih del, kterih je kot
ud deležen; veliko odpustkov, s kterimi
je družba obogatena; veliko molitve, ki
se po njegovi smerti za-nj opravlja: ali
se more potem še bati, da bo mogel dol¬
go terpeti, zlasti ker Marija svoje služab¬
nike tudi v vicah posebno v svojo materno
skerb jemlje.

h) Družnik bo zadnjič tudi
obilniše plačan, ker sije  več zaslu-
ženja pridobil, in si za bolj junaške čed¬
nosti prizadeval. On se je toliko pobož¬
nih zbirališ vdeležil; on se je tolikrat, če
tudi v malih rečeh, iz ljubezni do Boga
in do Marije zatajeval; on je toliko za¬
smehovanja lahkomišljenih tovaršev prestal;
on se je tolikrat zapeljevanju v greh serčno
v bran postavil; on je tolikrat svoje serce
k Bogu povzdignil; on je toliko ur nepo¬
trebnemu razstresenju odtegnil ter jih Ma-

377

rijni službi posvetil; ali bi bil mar vse
to zastonj storil? —

2 .  Posebne dobrote.

Rimski papeži so Marijno družbo z
mnogimi odpustki in pravicami obdarovali.
Tukaj je opomniti, da se mora biti v do¬
sego vsakterega odpustka v stanu gnade
Božje, in da se morajo zapovedane dobre
dela in molitve z gorečnostjo opravljati.
K zadobljenju popolnama odpustka je po¬
treba tudi vredna prejema zakramentov sv.
pokore in presv. Rešnjega Telesa z navad-
njimi molitvami za odpustke. Odpustki
so ti le:

a. Popolnama odpustki za vse verne
obojnega spola:

1. Na veliki družbini praznik, če
namreč cerkev ali kapelo Marijne družbe
v času od pervih večernic do solnčnega
zahoda naslednjega dneva obišejo, in tam
za povikšanje sv. cerkve, za zatiranje kri¬
voverstev , za mir in edinost keršanskih
vladarjev in za papeža molijo, ali pa tudi
po svoji pobožnosti še druge molitve
opravljajo.

378

2. Na praznik druzega pomočnika
(patrona), ali če ga družba nima, na dan,
ki ga predsednik s škofovim dovoljenjem
izvoli.

3. Ob dnevih, na ktere se oba zgo-
rej imenovana praznika s škofovim dovo¬
ljenjem preložita.

b. Popolnoma odpustki za ude Marijne
družbe:

1. Na dan sprejetja vMarijno druž¬
bo. — 2. Ob smertni uri. — 3. Na praz¬
nik rojstva našega Gospoda Jezusa Kri¬
stusa. — 4. Na praznik njegovega vne¬
bohoda. — 5. Na praznik čistega spočet¬
ja M. D. — 6. Na praznik njenega roj¬
stva. — 7. Na praznik njenega oznanjenja.
— 8. Na praznik njenega vnebovzetja. —

9. Enkrat v tednu, ob dnevu zbirališa,
če se v družbini kapeli v  navadne molitve
za odpustike opravijo, če se pa večkrat
v tednu zberejo, pa ob dnevu, ki si ga
vsakteri po napeljevanji predsednika izvoli;
če se zberejo zvečer ali o popoldanšnjih
urah, potem tisti ali prihodnji dan. —

10. Duhovni, kterim je duhovno vodstvo
Marijne družbe izročeno, zamorejo, če so
od svojega škofa enkrat za vselej za to

379

pooblasteni, bolnemu družniku per sleher¬
nem obiskovanji in opominovanji k poter-
pežljivosti in vdanosti v voljo Božjo po-
polnama odpustek dovoliti tisti dan, ob
kterem po vredni prejemi presvetega Reš-
njega Telesa pred podobo križanega Jezusa
po namenu sv. očeta papeža in naše sv.
cerkve tri očenaše in tri češenasimarije
pobožno molijo. — 11. Tisti družniki, ki
ne morejo Marijnih zbirališ obiskovati,
zamorejo za vsak teden odločen odpustek
zadobiti, če v kterikoli cerkvi dolgo spo¬
ved opravijo od vsega življenja ali od zad¬
nje dolge spovedi, in sv. obhajilo prej¬
mejo.

c. Nepopolnama odpustki sedem let, ktere
zamorejo druzniki povsod zadobiti.

1. Kolikorkrat merliča na pokopa-
liše spremijo. — 2. Kolikorkrat za umi¬
rajočega ali mertvega molijo. — 3. Koli¬
korkrat so v zbirališi, ali per službi Božji
ali duhovnih pogovorih in pridigah. — 4.
Kolikorkrat so per mertvašnicah ali biljah
s pobožnostjo pričujoči. — 5. Kolikorkrat
so ob delavnikih per sv. maši. — 6. Ko¬
likorkrat svojo vest izprašujejo, preden
spat gredo. — 7. Kolikorkrat uboge bol-

380

nike obišejo in tolažijo. — 8. Kolikorkrat
jetnike obišejo. — 9. Kolikorkrat sovraž¬
nike spravijo.

d. Nepopolnama odpustki dvajset let.

Ta odpustek se zadobi vsakikrat,
kdor druge podučuje v raznih vajah, ki
so v družbi navadne; ali kako se imajo
sv. zakramenti prejemati, vest izpraševati,
premišljevati, per sv. maši biti, itd.

e. Odpustki za mertve.

1. Vsi gori omenjeni odpustki se
zamorejo tudi dušam v vicah v prid ober-
niti. — 2. Altar vsake Marijne družbe je
privilegiran za vsacega duhovna, kteri na
njem sv. mašo za mertve družnike bere.
— 3. Za duhovne, ki so v Marijni družbi,
je vsakteri altar v kterikoli cerkvi privi¬
legiran , če za dušo umerlega družnika
daritev sv. maše opravljajo.

Marijna družba je po besedah slav¬
nega O. Klavdija Akvaviva, Jezuitovskega
poglavarja, dobro vredena truma, ktera
se pod Marijnem banderom v večo čast

381

Božjo in v poveličanje nebeške Kraljice
častitljivo vojskuje za nedolžnost in čed¬
nost zoper vse peklenske moči. Hoče
zmago dobiti, mora biti prav vravnana in
previdno vojena. V ta namen so v Ma-
rijni družbi razne opravila in častne službe,
kterih vodila so perpravne za dosego za-
željenega cil in konca. Častniki pomagajo
predsedniku Marijno družbo vladati, in ti
so, kakor je bilo že zgorej (v 2. postavi)
omenjeno: vodnik, dva pomočnika, tajnik,
in 6—12 svetovavcev po večem ali manj¬
šem številu družnikov.

F.

Družbina uredba zahteva, da se od
časa do časa veče ali manjše slovesnosti
napravijo. Imajo to dobro, da se družba
bolj in bolj oživlja, da se udje vedno v
novi gorečnosti ohranijo, in čast Božja in
Božje Matere zmiraj bolj množi. Vse so
v cerkvenem duhu in imajo poterjenje od
apostoljskega sedeža. Take slovesnosti so:
zbirališe prednikov ali družnikov, volitve
in sprejetje v družbo. — Te slovesnosti
pa se imajo tako le napravljati:

382

a. Zbirališe prednikov.

1) Predniki se zberejo navadno nar manj
enkrat v mescu kjerkoli je, da se pričo predsed¬
nika čez razne družbine zadeve posvetujejo. O ne¬
navadnih okolišinah se zamorejo te posvetovanja
tudi večkrat zgoditi.

2) Zbirališa se z molitvijo začnejo in kon¬
čajo. V začetku se reče:

„Pridi sveti Duh, napolni ser¬
ca svojih vernih, in vžgi v
njih ogenj svoje ljubezni.
if.  Pošlji svojega Duha in vse bo

vst varjeno.

R. In boš ponovil obličje zemlje.

Molimo. O Bog, ki si serca
vernih po razsvetljenji svetega Duha
učil, daj nam v ravno tistem Duhu
pravo spoznati, in se njegovih tolažb
vselej veseliti. Po Gospodu našem, Je¬
zusu Kristusu, Sinu tvojem, kteri s
teboj živi in kraljuje v edinosti ravno
tistega svetega Duha, Bog od vekomej
do vekomej. Amen. Oče naš. Češena
si Marija.

383

Za sklep: Pod tvojo pomoč

pribežimo, o sveta Božja Porodnica!
ne zaverzi naših prošenj v naših po¬
trebah, temuč reši nas vselej vsih ne¬
varnost. O častitljiva in žegnana De¬
vica, naša Gospa, naša Srednica, naša
Besednica, naša Pomočnica. S svojim
Sinom nas spravi, svojemu Sinu nas
priporoči, svojemu Sinu nas izroči. Oče
naš. Češena si Marija.

3) Na koncu vsake seje bere tajnik za¬
pisnik poprejšne seje.

4) Sam vodnik (prefekt) ima pravico,
vprašanja dajati in posvetovanje voditi. Mirno in
krotko. vender z resnično odkritoserčnostjo naj
vsak ud na vprašanja odgovarja.

5) Sklepi se delajo po večini glasov s
poterdbo predsednikovo.

6) Sklepi se ne smejo lahkomišljeno prc-
narejati.

7) K sklepu vsake seje naj se sploh druž-
bini stan prevdarja. da se vidi, na kaj je treba
posebno paznost obračati.

b. Zbirališe drumikov.

1) Ko se družniki v kteri nalaš za to
odločeni kapeli zbirajo, bere eden bravcev po
ukazu predsednikovem iz kakih pobožnih bukev.

384

2) Častniki imajo po svoji versti lastne
sedeže na koru kapele , ali na drugem pripravnem
mestu.

3) Kakor hitro se predsednik prikaže, se
zapojejo ene verstice kake Marijne pesmi ; na to
opravlja vodnik odločene molitve, kteremu drugi
navadno odgovarjajo.

V o d. O pridi Stvarnik Duh presvet,

O pridi nas v posestvo vzet,

Napolni revne nas stvari
Z dobrotami nebeškimi.

Vsi: Ti ki Tolažnik se glasiš,

In se kot Božji dar deliš,

Studenec živ, ljubezni žar,

In duši nar sladkejši dar.

V d. Ti sedem nam darov deliš,

Ti perst Očetov se glasiš,

Zgovorne delaš mutaste,

Obljubil to nam Oče je.

Vsi:  Počutke nam razsvetli ti,

Ljubezen tud’ nam v serce vli,

Daj truplu slabemu pomoč,

Da ne zabrede v greha noč.

V d. Sovražnika nam proč odžen’,

In mir podel’ nam zaželjen,

Daj, da se tebe le derž’mo,

In greha skerbno var’jemo.

Vsi:  Da Sina in Očeta zdaj,

Poznamo dobro, to nam daj,

385

In v tebe tud’ obeh Duha
Zdaj ver’jemo in vekoma.

V d. Očetu hvala bod’ Bogu ,

In Sinu tak’ Njegovemu,

In švet’mu Duhu tud’ vselej
Bod’ hvala zdaj in vekomej. Amen.

t.  Pošlji svojega Duha in vse bo vstvarjeno.
D. In ti boš ponovil obličje zemlje.

Molimo. O Bog, ki si serca
vernih po razsvetljenji svetiga Duha
učil, daj nam v ravno tistem Duhu
pravo spoznati in se njegovih tolažb
vselej veseliti. Po Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

Lavretanske litanije s predglasni-
cami (Antifonami) glej stran 206.

Na to ima predsednik kratek nagovor ali
podučenje. Potem moli vodnik ali lavretanske li¬
tanije , ali pa verstama naslednjo pesem :

Vod. Čast ti morska zvezda,

Božja Mati blaga,

In Devica vedna,

Srečna rajske vrata.

Vsi:  Sprejmeš počešenje
Iz ust Gabrijela;

Mar. sluz.

35

386

Daj mir, Kraljica,

Svetu druga Eva.

V d. Grešnike oprosti,

Luč prinesi slepim,

Podi hudobije,

Dobro vse nam prosi.

Ysi:  Skaži se nam Mater,

Sinu prošnje zročaj,

Ki za nas je rojen
Tvoj se imenuje.

Yd. Zvoljena Devica,

Zmed vsih naj bolj mila;

Mas, nedolžne, čiste,

Mile daj storiti.

Vsi:  Daj življenje čisto,

Potovanje varno,

Jezusa naj večno
Gledamo veseli.

V d. Hvala bod’ Očetu,

Kristusu čast taka,

In tud’ svet’mu Duhu,

Trem edina slava!

Vsi:  Amen.

V. Prosi za nas, sveta Božja Porodnica.
K. Da bomo vredni obljub Kristusovih.

Molimo.  Varuj, prosimo, Go¬
spod, na prošnjo Marije vselej Device

387

to družino vsake nadloge, in, ker se
iz vsega serca pred te verže, jo mi¬
lostljivo brani zalezovanj vsih sovra¬
žnikov. Po Kristusu, Gospodu našim.
Amen.

Pervo ali zadnjo nedeljo v mesca (ali kteri
drugi dan v začetku ali na koncu mesca) se izvo¬
lijo mesični svetniki tako le: po dokončanem

družbinem poduka se zapojejo dva ali trije oddelki
kake pesmi; med tem se dve sveči prižgete in
položi se krošček z mesičnimi imeni na altar. Ko
petje potihne, potegne predsednik v imenu vse
družbe enega mesečnega svetnika, bere njegovo
ime in z njegovim izrekom in naukom za posne¬
manje , da družbi oznani, pod čigavem varstvom
bode prihodnji mesec. Predsednik zamore precej
naslednjo molitev opraviti:

t.  Prosi za nas svet I.

It. Da bomo vredni obljub Kristusovih.

Molimo.  O Bog, ki nam vsak
mesec enega izmed nebeških prebivav-
cev pomočnika odkažeš, dodeli nam
milostljivo, da na prošnjo svetega I.,
kterega smo pomočnika ta mesec od
tvoje dobrote prejeli, mi in vsi naši
starši, prijatli in naši sovražniki moč
tvoje gnade v sebi občutimo, in z njeno

35 *

388

pomočjo podpirani, čednost . . ktero
nas je s svojim zgledom učil, spolno-
vati zamoremo. Po Jezusu Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

Na to se molijo litanije Matere Božje in za
sklep se vselej kakšna Marijna pesem zapoje.

c. Volitve.

1. Volitve se imajo vsako leto dvakrat
zgoditi. Brez posebnega vzroka naj se vodnik
dvakrat zaporedoma ne voli; vender se mn sme
drugo opravilo izročiti.

2. Le pravi družbini udje imajo pravico
volitve.

3. Volitev se zgodi tako le:

V seji prednikov se zgodi predvolitev vod¬
nika. Vsaki prednik zapiše namreč na listek tri
družnike, ktere pred Bogom in Marijo za nar
pripravniše spozna, družbini viši biti. Izmed treh,
ki so nar več glasov dobili, voli potem vsa druž¬
ba vodnika. Imena teh treh se zbranim udom
vse družbe, potem ko so svetega Duha poklicali,
po predsedniku oznanijo. čez tri kupice obesijo,
in te spet na altar pred podobo Marije prečiste
Device postavijo. Vsak družnik dobi potem kro¬
glico in jo verze v eno treh kupic. Predsednik
prešteje na to glasove, in kteri jih ima nar več ,
se kot vodnik slovesno okliče, kakor sledi :

Kar naj bo srečno in dobro , in kar naj v
večo čast Božjo, v slavo prečiste Device Marije
in v naše družbe lepoto in rastvo dobro služi,

889

izvoljen in imenovan je z družnikov glasovanjem
vodnik tc družbe I.

i.  Volitev pomočnikov se zamore po dvojno
zgoditi. Ali se namreč una dva, ki sta per volitvi
vodnikovi ostala za pomočnika izvolita, tako, da
kteri je imel več glasov, naj bo pervi, ostali pa
drugi pomočnik ; ali pa se ravna po večini glasov,
kakor zgorej per vodnikovi volitvi. Druge čast¬
nike predsednik z vodnikom in pomočnikoma izvoli.

5. Potem ko gredo novo izvoljeni vsaki na
svoje mesto, se zapoje zahvaljena pesem :

Hvala bod’ Gospod Bogu!

Vse stvari ga zdaj molite!

Stvarnika, dobrotnika,

In Očeta ga častite!

Kerub, Seraf mu pojo,

Hvali zemlja in nebo.

Sveti, sveti. svet’ Gospod !

Vse je polno tvoje hvale;

Trume zvoljenih, o Bog !

Večno čast ti bodo gnale;

Vsi svetniki te časte,

Vsi pravični te slave.

Česen bodi trojni Bog!

Oče, Sin in ti Duh sveti!

Cerkve tvoje nauk ves
Moramo zvesto verjeti;

Jezus Kristus , Božji Sin ,

Je zapustil ga v spomin.

O preljub Zveličar naš!

Kol’ka je ljubezen tvoja!

V grehe sim bil zakopan,

Kevna je bila duša moja,

Ti pa prideš k nam na svet,
Smert, pekel in greh zatret.

Večni Bog in Kralj nebes,

Se poniža brat nam biti ;
Nam živi in nam vmerje,

Nam nebesa zaslužiti;

Njega sveta rešnja Kri
Nas očisti vse ljudi.

Na desnici Božji zdaj
Ga še imamo besednika,
Sodnji dan ga grešnik bo
Vidil ojstrega Sodnika;

Milost, grešnik, le dobiš ,
Dokler še na svet’ živiš.

Jezus! bod’ usmiljen nam,

V službi svoji nas ohrani,
Kri si svojo dal za nas,

Greh končaj, per nas ostani;
Pelji naše duše v raj,

Delež zvoljenih nam daj.

Svoje ljudstvo srečno štor’,

Zdaj in vselej nas obvari;

391

Obdaruj in povikšuj

In zveličaj svoje stvari;

Hvalo bomo peli ti
Tukej ino v večnosti.

Milostljiv nam bodi dans,

Pota v grehe nam zagradi;

Sveti in preljubi Bog!

Daj, da stor’mo dobro radi.

V tebe upamo vsak čas,

Da ne boš zavergel nas.

V. Hvalimo Očeta in Sina in svetega Duha.
R. Hvalimo in poveličujmo ga na vekoma.

Mol i m o. O Bog, kterega u-
smiljenje je brez števila in kterega
dobrota je neskončni zaklad, zahvalimo
se tvojemu premilostljivemu Veličastvu
za vse podeljene dari, ter prosimo
vedno tvojo milost, da ki prošnjikom
želje izpolnuješ, jih ne zapustiš, am¬
pak za prihodnje plačilo perpravljaš.
Po Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Potem se abirališe sklene kakor po navadi.

392

d. Sprejemanje novincev.

1. Kdor želi v Marijno družbo sprejet biti,
se mora naravnost na vodnika (prefekta) ober-
niti, kteri potem potrebne reči zastran njega
pozve in predsedniku oznani. Nobenemu pa
se ne sme dovoliti, kteri nima dobrega imena,
ali kteri je s svojim življenjem očitno pohuj¬
šanje dajal, ali kteri za terdno ne obljubi,
da bo s pravo gorečnostjo dolžnosti Marijnega
družnika spolnoval.

2. Če je predsednik, kteremu samemu
gre koga v število novincev sprejeti, za dobro
spoznal, prosivca sprejeti, ga bo vodnik v
pervi seji prednikov za sprejetje v število no¬
vincev, t. j. tistih, zavolj kterih sprejetja v
družbo se mora še bolj natanko določiti, pri¬
poročil in njegovo ime vsi družbi oznanil.
Sprejeti se sme in se ima družbinih pobožnost
vdeleževati, vender pa še ni nobenih pravic
in odpustkov deležen.

3. Čas od oglasa do slovesnega spre¬
jetja v družbo je za sprejetega čas poskušnje
in učenja, v kterem se mora s svojo goreč¬
nostjo in spodbudnim zaderžanjem prizadevati,
da se velike sreče vrednega stori, posebnim
služabnikom nebeške Kraljice perštet biti. Ene¬
ga iz družbe pa predsednik izvoli, da novinca
v postavah, vajah , pobožnih opravilih, dolž-

393

nostih, pravicah in odpustkih Marijne družbe
podučuje, in ga posebno na prejemo sv. za¬
kramentov in na odpustek, ki je s tim skle¬
njen za dan slovesnega sprejetja, opominja.

e. Sprejetje družnikov.

Zadnja odločba zastran sprejetja novin¬
cev v število družnikov pride od družbinih
prednikov. Če novinec tirjatvam ni zadostil,
zamore ali popolnama izločen, ali pa se za-
more čas njegove poskušnje še podaljšati.
Če pa predniki sprejetje dovolijo, se dan slo¬
vesnosti (če je le mogoče Mariin praznik) od¬
loči. Ta sklep se potem vsi družbi oznani,
da vsak družnik lahko svoje pomislike in dvome
zastran sprejetja imenovanega novinca razo¬
dene. Ni zastran sprejetja nobenih zaderžkov,
se novinec z dolgo spovedjo (3. postava) za spre¬
jetje pripravlja. — Slovesnost se tako le zgodi:

1. Predsednik ali Božji služabnik (ofi-
ciant) začne. »O pridi Stvarnik Duh presvet«
(stran 384), ki se od vse družbe ali ver-
stama moli ali poje; na koncu se pristavi
verstica z molitvijo.

2. Potem nasledva kratek nagovor do
tistih, ki se imajo sprejeti.

3. Po dokončanem nagovoru žagradnik
(zakristan) sveče peržge, ktere vsak, ki želi
sprejet biti, seboj pernese.

394

4. Tajnik vsakega tih, ki se imajo
sprejeti, po njegovem imenu pokliče, kakor na-
sledva:

Kteri žele v Marijno družbo sprejeti
biti, naj sem stopijo. I. I.

Imenovani stopijo pred altar preblažene De¬
vice. Tukej sedi predsednik; njemu na desnici je
vodnik, na levici tajnik; pred njem so novinci.
Tajnik se oberne zdaj proti predsedniku, rekoč:

Tajn.  Častitljivi Oče! pričujoči z
željo navdani v sebi in v druzih pobožnost
do preblažene Device Marije množiti, te
priserčno prosijo, da bi bili v našo družbo
zapisani.

Pr e d s. Z nar večim veseljem za¬
slišim to vašo željo. Da se nam pa ven-
der to bolj natanko in popolnama naznani,
odgovarjajte z umevnim in razločnim glasom
na vprašanja ktere vam bo vodnik te družbe
postavljal.

V o d n. Ali res želite v družbo Ma¬
rije, preblažene Device, sprejeti biti, da bi
se v taisti pod varstvom veličastne Device
in Matere Jezusu Kristusu, našemu Zveli¬
čarju, popolnama posvetili?

Družb.  Želimo iz vsega serca.

Vod.  Ali si hočete res prizadevati,
v tej družbi s svojo pobožnostjo, gorečnost
za lepe čednosti, s • svojo krotkostjo bra-

395

tovsko ljubezen, s svojimi lepimi zgledi
boljšanje bližnjega množiti?

Družb.  Hočemo.

Vodn.  Ali obljubite družbine po¬
stave (kolikor vam bo mogoče) natanko
spolnovati, in z otročjo ljubeznijo družbi-
nim prednikom v vsem, kar družbo tiče,
voljno pokoršino skazovati?

Družb.  Obljubimo.

Vodn.  In kar ste obljubili, doklej
hočete spolnovati?

Družb.  Spolnovali bomo zmiraj.

Pr e ds. Glede tedej na vaše želje,
s kterimi hočete Bogu in njegovi Materi
Marii služiti v tej družbi, ki je pod ime¬
nom I. I. v . .. napravljena, vas rad sprej¬
mem v število družnikov. Ker je namen
te družbe, preblaženo Devico in Božjo porod¬
nico posebno častiti, in si za pravo ker-
šansko čednost prizadevati, položite slo¬
vesno pred očmi vse družbe svoje obljube
pred noge Marije Device. Da bo pa vaš
dar Kraljici Svetnikov dopadel, se sklenite
prav natanko ž njo,  ktera vas je kakor
mati Svetnikov na zemlji v svoje materino
naročje sprejela, da bi nas k pravi sveto¬
sti pripeljala, s tisto cerkevjo namreč,
ktere nezmotljiva resnica nam sveti v te-
motah tega življenja: sklenite se ž njo ter

396

ponovite in spoznajte tisto vero, ktera nas
njene otroke naredi, ter se spomnite be¬
sedi svetega Pavla: „S sercem se veruje
v pravičnost, z ustmi se pa priča v zveli¬
čanj e

To vero en sam na glas moli, med tem ko
jo drugi stoje, z gorečimi svečami v roki. natihama
za njim molijo.

Jest I. terdno verujem in spoz¬
nam vse in posebej, kar obsega vera,
ktero rabi sveta Rimska cerkev, namreč:

Verujem v enega samega Boga,
Očeta vsegamogočnega, stvarnika nebes
in zemlje, vsih vidnih in nevidnih reči.
In v enega Gospoda Jezusa Kristusa,
Sinu Božjega edinoroj enega, kteri je
rojen iz Očeta od vekomej, Bog od
Boga, luč od luči, pravi Bog od pra¬
vega Boga, rojen ne vstvarjen; kteri
je z Očetom enega bitja, po kterim je
vse vstvarjeno. Kteri je zavolj nas
ljudi in zavolj našega zveličanja iz
nebes peršel. In se je po svetem Duhu
včlovečil, iz Marije Device, ter je člo¬
vek postal. Tudi je zavolj nas križan

397

bil pod Poncjera Pilatom, je terpel in
je bil v grob položen. In je tretji
dan od smerti vstal po besedah pisem.
In je šel v nebesa, sedi na desnici
Očetovi. In bo spet peršel s častjo,
sodit žive in mertve, in njegovega kra¬
ljestva ne bo konca. In v svetega
Duha, Gospoda in oživljavca, kteri se
iz Očeta in Sina izhaja, kterega z
Očetom in Sinom skupej molimo in
častimo, kteri je govoril po prerokih.
In eno, sveto, katoliško in apostoljsko
cerkev. Spoznam en kerst v odpu-
šenje grehov. In perčakujem vsta¬
jenje mertvih in prihodnje življenje.
Amen.

To pravo, katoliško vero, zunej
ktere ne more nobeden zveličan biti,
ktero zdaj prostovoljno spoznam in se
je resnično deržim, ravno taisto hočem
čisto in nepopačeno do zadnjega zdih-
ljeja življenja prav stanovitno z Božjo
pomočjo ohraniti in spoznavati, in po
svoji moči skerbeti, da jo bodo tudi

398

moji podložni, ali pa tisti, ki bodo
moji skerbi v mojem stanu izročeni,
ohranili, učili in oznanovali.

Zdaj zapojejo pevci kako Marijno pesem.
Med tem pa blagoslovi predsednik na altarji sve¬
tinje tako le:

V. Adjutorium nostrum in nomine Domini.
R. Qui fecit coelum et terram.
t.  Domine exaudi orationem meam.

R. Et clamor meus ad te veniat.

1?. Dominus vobiscum.

R. Et cum špiritu tuo.

O r e m u s. Omnipotens Deus, qui
crucis signum pretioso Filii tui san-
guine dedicasti, quique per eandem
crucem mundum redimere voluisti, et
per virtutem ejusdem venerabilis cru¬
cis humanum genus ab antiqui hostis
chirographo liberasti, te suppliciter
exoramus, ut digneris haec numismata
paterna pietate bene f dicere, et coe-
lestem eis virtutem et gratiam im-
pertiri, ut quicunque ea in passionis
et crucis Unigeniti tui signum ad tu-
telam corporis et animse super se ge-

399

staverint, ccelestis gratise plenitudinem
in eis et munimen valeant tuše bene-
dictionis accipere. Quemadmodum vir-
gam Aaron ad rebellium perfidiam re-
pellendam benedixisti: ita et lisec signa
tua dextera bene f dic, et contra
omnes diabolicas frandes virtutem eis
tum defensionis impende: ut portan-
tibus illa animse pariter et corporis
prosperitatem conferant salutarem, et
spiritualia in eis dona multiplicent.
Per eundem Christum Dominum no-
strum. Amen.

Et aspergit numismata aqaa benedicta , di-

cens:

In nomine Patris f et Filii et
Spiritus Sancti. Amen.

Predsednik se vsede, in ta, ki želi sprejet
biti, poklekne pričo njega pred Marijno podobo z
gorečo svečo v roki ter bere na glas z lastno
roko spisano darovanje samega sebe.

Sveta Marija, Mati Božja in De¬
vica! jest I. te izvolim dans v svojo
Gospo, Pomočnico in Srednico, in terdno
sklenem, nikoli te ne zapustiti, nikoli

400

kaj zoper tebe govoriti, ne storiti, ne
dopustiti, da bi moji podložni kdaj kaj
zoper tvojo čast storili. Prosim te
zato, vzemi me za svojega večnega slu¬
žabnika, stoj mi na strani pri vsih
mojih delih in ne zapusti me ob moji
smertni uri. Amen.

Zdaj vzame cerkovnik svečo, predsednik pa
spisano darovanje vsakterega ter ga tajniku poda,
da se v shrambi hram'; potem da slehernemu, ki
ga sprejme, svetinjo poljubiti. in mu jo na vrat
obesi, rekoč:

Sprejmi družbino znamnje telesu
in duši v brambo, da boš po milosti
Božje dobrote in s pomočjo Marije,
svoje Matere, zaslužil večno življenje
doseči. V imenu Očeta f in Sina in
svetega Duha. Amen.

Po teh besedah podeli slehernemu listek
(ali podobico M. D.), ki sprieuje, da je vzet v
IVIarijno družbo. Kadar so ga vsi prejeli, reče
vodnik:

K veči časti Božji, v počeševanje
preblažene Device Marije, v duhovni
prid te družbe in z močjo oblasti,
ktero so mi sveti Oče papež I. izro-

401

čili, jest I. I., ta čas vodnik te družbe,
vas I. I. sprejmem v število tovaršev
naše družbe, ktera je pod imenom...
(n. pr. čistega Spočetja) za šolsko mla¬
dost v . . . vstan ovij ena, in vas deležne
storim vsih gnad in dobrot, vsih pravic
in odpustkov, ktere je sveta Rimska
cerkev pervi in poglavitni družbi v
Rimu podelila. V imenu Očeta in Sina
in svetega Duha. Amen.

Predsednik sklene potem, k novim dru-
žnikom obernjen, z naslednjo molitvijo:

Naj vas sprejme Kristus v števi¬
lo naših sobratov, in svojih služabni¬
kov. Naj vam dodeli čas, prav živeti,
kraj dobro delati, stanovitnost v do¬
brem, in srečno priti k dedšini več¬
nega življenja; in kakor nas dans bra¬
tovska ljubezen po duhovno sklepa na
zemlji, tako naj nas Božja dobrota,
ktera je množivka ljubezni in- ljub-
ljivka, milostljivo sklene z izvoljenimi
v nebesih. Amen.

Mar, slui.

26

402

Na to se predsednik zopet oberne k altarju
in pevci zapojejo kako Marijno pesem. Potem reče
predsednik :

t.  Poterdi to, o Bog, kar si v nas storil!
B- Iz svojega svetega tempeljna, ki je v
Jeruzalemu.

t.  Pomagaj svojim služabnikom.

B. Moj Bog, ki v te zaupajo.

Pošlji jim Gospod pomoč iz svetiša.

B- In iz Siona jih varuj.

t.  Prosi za nas sveta Božja Porodnica.

B- Da bomo vredni obljub Kristusovih.
if.  Gospod usliši mojo molitev.

B. In moje upitje naj k tebi pride.
t.  Gospod z vami.

B. In s tvojim duhom.

Predsednik se zopet oberne k novim drn-
žnikom, rekoč:

Molimo.  Pridi, Gospod! našim
ponižnim prošnjam na pomoč in obla-
godari te svoje služabnike, ktere smo
družbi preblažene Device Marije pri¬
šteli , ter daj,  da bodo naše postave
s pomočjo tvoje gnade, s svetim, po¬
božnim in bogaboječim življenjem spol-
novati zamogli in s spolnovanjem večno

408

življenje zaslužiti. Po Kristusu, Go¬
spodu našim. Amen.

Za sklep se zapoje zahvaljena pesem, ka¬
kor stran 385.

Premišljevanje od darovanja ali
obljube Marijnega družnika.

Misli si našega nar ljubeznjivšega
Odrešenika Jezusa, na njegovi strani nar
svetejši Devico in svetega Jožefa, obdane
od angeljev varhov vsih družnikov; poni¬
žaj se globoko v njih pričujočnosti, ko se
spomniš svoje nevrednosti ....  prosi jib
ponižno, da bi ti pomagali razumeti bese¬
de , s kterimi si se kongregacionu ali Ma-
rijni družbi zavezal (pridružil), in to ob¬
ljubo stanovitno spolnovati.

Sveta Marija  . . . Ona je polna
gnade . . . življenje ljudi, sladko veselje
svojih služabnikov, upanje svojih otrok. . .
ali Marija je tudi nar svetejši ... če jo
v resnici ljubim, če hočem res njen slu¬
žabnik in otrok biti, si bom perzadeval
sveto živeti, greha se varovati ... in se
vsega ogibati, kar bi me znalo v greh
zapeljati ... Ali sim do zdaj to storil?

36 *

404

Mati Božja in Devica . . . Mati
Božja mi je dana za mater . . . kolika
čast! kolika sreča! Ali pa nisim večkrat
njeni nepokorn otrok? Ali niso moje misli,
želje, besede in djanja nasproti mojemu
častnemu imenu „Marijnemu družniku?“
Ali sim v vsem čist in devišk, kot moja
nebeška Mati? So moje misli, želje, spo¬
mini, moje besede in dela Marijni čistosti
primerne? „Mariin družnik naj se v vsem
tako obnaša, da ga bo vsakteri za vred¬
nega spoznal, da se imenuje ud Marijne
družbe in otrok Mariin“. (11. pravilo.)

Izvolim  te  dan  s ..  . Ali nisim
od dneva svojega sprejetja v goreči službi
Marije Device omerznil ? . . . Kaj je v-
zrok lete moje nestanovitnosti? . . . moje
mlačnosti? . . . Vsak dan sim Mariin o-
trok ... na kterem kraji, v kteri koli
drušini se znajdem . . . Kako sim mogel
torej toliko dni Marijni službi odtegniti, in
komu sim jih daroval? . . . kterim pre-
greškom? . . . prevzetnosti? . . . raztre-
senju? . . . požrešnosti in mehkužnosti?
itd. ... O Jezus in Marija, odpustita te¬
mu nehvaležnemu, nezvestemu sercu! . . .
Od dans naprej se hočem serčno in stano¬
vitno vojskovati . . .

405

V svojo Gospo ... Ko želim,
da bi bila Marija moja Gospa,, hočem tudi
njena lastnina, njeni služabnik biti . . .
Podložen se podverže postavam svojega
vladarja, služabnik spolnuje voljo svojega
gospoda ... Ali sim jaz to do zdaj spol-
noval? . . . Poznam voljo Marijno, nam¬
reč: „da se trudim, vsak dan v čednosti
in v keršanski popolnosti rasti 11 .

Sim družbine pravila spolnoval? Vele¬
vajo mi: večkrat sv. zakramente prejemati,
. . . ljubezen do bližnjega . . . nektere
molitve . . . gorečnost, spodbudno obna¬
šanje i. t. d.

Marija je daljej moja varliinja
in besednica...  Ali nisim opušal, k
njej se zatekati? ... Ge sim se k njej
obernil, ali sim storil to tudi goreče ? ...

Moja Mati! koliko si moram za¬
voljo svoje mlačnosti in pozabljivosti
očitati! . . . Zdaj pa dans, to uro,
usliši _ Mati, mojo molitev! Prosi za
nas, govori za nas zdaj per svojem
Sinu Jezusu Kristusu, svojem Božjem
Sinu! . . .

(Kaj želiš, da bi zate , za vso družbo, za
tvoje pričujoče in nepričujoče, za tvoje žive in

406

mertve brate sprosila ? ... Za vsako posebej jo
prosi in po velikosti svoje gorečnosti boš prejel.)

Izvolim te . . . V čigavi pričujoč-
nosti si to volitev storil? . . . Koga si iz¬
volil? ... Iz kterega namena, iz kterih
nagibov si to lepo volitev storil? . . . Res,
tisto, ktero je presveta Trojica izvolila,
to sim zraven Jezusa izvolil, in sicer da
ložej k Jezusu pridem, in po Jezusu v
nebesa; kaj hoče boljšega biti? . . . Go¬
tovo , te volitve se ne smem kesati, pono¬
vim jo s tim zopet . . . Zmeraj hočem
Marii služiti, in po Marii Jezusu.

Ker pa je moja slabost in nestano¬
vitnost velika, me pokrepčaj, o moj Bog!

. . . Terdno sklenem  ...  in če pa¬
dem, se hočem zopet serčno vzdigniti; in
če sim do zdaj brez dela stal, hočem za¬
mujeno z gorečnostjo popraviti; če sim
bil omahljiv, hočem svoj poprejšnji sklep
ponoviti in uterditi ... Da pa svoj sklep
spolnim, hočem vedno in povsod namen
družbe in njene pravila (postave) pred
očmi imeti . . . Veliki angelj Mihael, in
ti moj svet angelj varh, obudita v meni
tč misli in sklepe, če bi jih hotel kdaj
spremeniti, ali na-nje pozabiti; zakaj kako
bi mogel pravi Mariin družnik biti, ko bi
se svojih dolžnost ne spominjal!

407

Te nikoli zapustiti . . . Marijo
zapustiti! . . . tako Mater! ... in iz kte-
rega vzroka? ... Iz čigavega navdih-
njenja ? . . . Res, le iz nar bolj Černe
nehvaležnosti bi jo bil vstanu zapustiti...
gnan od hudobnega duha ... in da bi po
postavah sveta in greha živel. Jaz odpa-
denec! . . . Gotovo, nikdar se to ne sme
zgoditi! tebi, o Marija! sem svoje serce da¬
roval, tvoje naj bo na večno! ... S svo¬
jim sercem sim ti tudi svoje misli, želje,
besede in djanja posvetil; kako bi si torej
upal, kaj misliti, govoriti, ali storiti, kar
bi tebe žalilo? . . . Kako bi mogel komu
slab zgled ali pohujšanje dajati? . . . Kar
bo le v moji moči in z vso skerbjo hočem
popravljati, kar sim do zdaj zoper svoje
dolžnosti in pravila govoril ali delal.

Hočem pa še več storiti, in ne le v
sebi in v družili vse zatirati, kar bi bilo
zoper tvojo čast, ampak nočem svoji go¬
rečnosti nobene meje postavljati, in tvoje
češenje s svojo besedo in z življenjem raz¬
širjati, hočem tako za-te, svojo Mater ži¬
veti, kakor ti za-me živiš. Prosim te to¬
rej priserčno. . . .

(Tukej se prepusti občutljejem svojega serca
in ponovi z vso gorečnostjo Jezusu in Marii proš¬
nje darovanja ali obljube.)

408

Kolika sreča, če Marijo priserčno
prosiš: „ Vzemi me za svojega otroka!" in
ti ona vpričo svojega Božjega Sina odgo¬
vori: „Vzamem te"; če prosiš: „Stoj mi
na strani!" in ona odgovori: „Kakor tvoja
Mati"; če zdihuješ: „Ne zapusti me!" in
ona odgovori: „Nikoli!“ — Vse to pa je
na tvoji gorečnosti in zvestobi ležeče.

Ponovi svoj sklep.

1) Geslo ali pregovor vsili družni-
kov: »Pobožnost, pokoršino in pridnost",
vedno spolnovati;

2) po svoji moči pomagati, da v vseh
ljubezen in pokoršina kraljuje;

3) svete zakramente z živo vero in
z gorečo ljubeznijo večkrat prejemati.

Navadne molitve.

Stran.

Jutranje molitve. A. Za navadne dnove . 3

B. Jutranje molitve dan svetega obhajila . 11

Večerne molitve. A. Za navadne dnove . . 18

B. Večerne molitve dan sv. ohhajila . 34

C. Kratka večerna molitev pred Marijno

podobo.33

Urne molitve v čast prečisti Devici Marii.

Molitev pred opravilom duhovnih ur . 38

Prazniki Marije Device.

V praznik prečistega spočetja Marije Device 39
Na praznik pričakovanja poroda Marije Device 54
Na praznik zaročenja Marije Device ... 55

Na praznik očiševanja Marije Device ... 56

Na praznik oznanjenja Marii prečisti Devici 56

Na praznik Matere Božje sedem žalost • . 57

Na praznik Marije Device, ki se kliče „po-

moč kristjanov 11 .58

Na praznik obiskanja Marije Device ... 58

Na praznik karmelske ali škapulirske Matere

Božje.59

Na praznik Marije Device „Snežniee“ . , 60

Stran.

Na praznik vnebovzetja Marije Device . . 60

Na praznik rojstva Marije Device ....  61

Na praznik presladkega imena Marije Device 62

Na praznik sv. roženkranca.62

Na praznik darovanja Marije Device ... 63

Molitev v čast mesečnega svetnika ... 64

Svete maše.

Perva sv. maša, v kteri se predraga Kri

Jezusa Kristusa sedmerno daruje . . 66

Druga sv. maša v čast preblažene Device

Marije.79

Tretja sv. maša za mertve.92

Spovedne molitve.

Molitev pred spovedjo.104

Poklicanje sv. Duha.105

Darovanje spraševanja vesti.106

Spraševanje vesti.106

Kes in žalost.122

Molitev po spovedi.127

Zahvala Jezusovemu Sercu po spovedi . . 129

Darovanje pokore.130

Obhajilne molitve.

Pred sv. obhajilom.131

Druge molitve pred sv. obhajilom ....  137

Molitve po sv. obhajilu.150

Vaja treh Božjih čednost po sv. obhajilu . 156

Prošnja, da bi se tudi drugi sadu svetega ob¬
hajila vdeležili.160

Molitev po sv. obhajilu pred podobo križa¬
nega Jezusa.162

Duša Kristusova. Molitev sv. Ignacija Loj. 163

Posebne pobožnosti.

Stran,

Litanije od presvetega Rešnjega Telesa . . 164

Vaja vere, upanja in ljubezni pred sv. Rež¬
njem Telesom.169

Cešenje Jezusa Kristusa v presv. Zakramentu 171

Molitev per blagoslovu.172

Molitev in prošnja za odpušenje . . . . 173
Molitev za ohranitev in razširjanje svete ka¬
toliške cerkve.178

Molitev za spreobernjenje grešnikov . . . 181
Molitev za odvernjenje zasluženih Božjih

kazen.182

Pobožnost v čast Božjemu Sercu Jezu¬
sovemu.

Litanije presvetega Serca Jezusovega . . 183

Darovanje samega sebe Sercu Jezusovemu . 192

Prošnja za odpušenje grehov.194

Priporočenje samega sebe in vsih prijatlov in

sovražnikov v presv. Serce Jezusovo . 196

Prošnja za Božjo pomoč v nevarnosti zveli¬
čanja in v vsih potrebah.197

Molitev k Jezusovemu Sercu za srečno smert 199
V praznik presvetega Serca Jezusovega . . 201

Serčni zdihljeji k Jezusovemu Sercu . . . 203

Molitev k Jezusovemu Sercu za duše v vicah 203

Pobožnost v čast Marii Devici.

Lavretanske litanije z navadnimi molitvami

in Marijnimi predglasnicami (antifonami) 206

Stran.

Litanije v čast neomadežanemu Marijnemu

sercu.216

Molitev češenju Marijnega serca se posvetiti 219
Molitev k Marijnemu nar svetejšemu sercu v

vsih potrebah.220

Molitev k Marijnemu sercu za spokorjenje

grešnikov.222

Prošnja k Marii Devici za varstvo in pomoč 224
Prošnja za stanovitnost v dobrem ....  226

Molitev za srečno smert.228

Molitev sv. Bernardu. Spomni se ... . 230

Litanije vsih svetnikov z navadnimi molit¬
vami na sv. Marka dan in križev teden
in vsako nedeljo in o praznikih, ki niso
Marijni.231

Molitve v čast posebnih svetnikov.

Pobožnost v čast svetega Jožefa.246

Obljuba zvestobe svetemu Jožefu . . . 246

Prošnja za posnemanje sv. Jožefa v njegovih

čednostih .247

Molitve k svetemu Alojziju za šest nedelj,
kdor opravlja pobožnost v čast sv.

Alojzija.248

Molitev za pravo ljubezen Božjo ....  251

Način svetega Alojzija v pomočnika izvoliti 253
Molitev duha prave spokornosti zadobiti . . 254

Razne molitve.

Molitve odpustek zadobiti.256

Ponavljanje kerstne obljube.261

Molitev za žive starše.262

Stran..

Molitev za mertve starše.263

Molitev za mertve brate, sestre, znance in

dobrotnike.264

Molitev za vse verne mertve.264

Sveti križev pot.26S

P®m raidfetelL

Od dolžnost Marij nih pravih služabnikov.

A. Česar se ima Marij ni pravi služabnik

varovati.

§. 1. Lenoba.288

§. 2. Nečistost.291

§. 3. Nezmernost.294

§. 4. Strah pred ljudmi .298

B. V čem se mora pravi Marijni služab¬

nik slavno obnašati.

g. 1. V pobožnosti do Marije Device . . 302

g. 2. V čistosti duše in telesa ....  306

g. 3. V pobožnosti sploh.308

g. 4. V zatajevanji.312

Brigi raiddieJL

Od nekterih dolžnost stanu.

g, 1. Od posvečevanja mladosti ....  318

g, 2. Od posvečevanja dneva.322

§.3.  Od posvečevanja učenost ....  326

g, 4. Od skušnjav .330

Nektere svete pesmi.

S tran.

Pesem Marijne družbe.336

Memorare ([Spomni se).337

Čisto spočetje Marije Device.339

Žalostna Mati Božja ........  340

Marii.342

Izročilo Marii .343

Ljubezen do Marije.344

Češena si Marija ti.346

Salve Regina.348

Mati si moja — Marija.349

Slava Marii prečisti Devici.350

Marii brez madeža spočeta.351

Slovo od Marijne podobe ali Božje poti . . 352

Sv. Jožef.353

Sveti Alojzij.354

Sveti Stanislaj Kostka.356

Od Marijne kongregacije ali družbe

358

V Henrik Sficman-ovi, zalogi

se dobivajo nasledne molitevne bukvice:

ezns dobri pastir. Molitevne bukvice s
svetimi mašami in lepimi molitvami pri družili
posebnih priložnostih; četerti olepšani natis, s
podobami sv. maše in križevega pota, z zlatim ob¬
rezkom 50 kr., v usnji 35 kr., terdo vezane
18 kr.

Zvonček nebeški, ali molitevne bukve z ma¬
šnimi, spovednimi, obhajilnimi molitvami, litanijami,
s sv. križevim potom itd. Vredil J. P., duhoven
ljubljanske škofije. Z zlatem obrezkom 80 kr.,
v usnji 50 kr.

Svete nebesa, naša prava domovina. Molitve
katoliškega kristjana v vsih okolišinah in po¬
trebah življenja, tretji natis, z zlatim obrezkom
1 gold., v usnji 68 kr., v pol usnji 54 kr.,
terdo vezane 50 kr.

Marija naša pomočnica in šopek duhovnih
cvetic — molitvic in pesmic, posvečen milostivi
Mariji Devici, češčeni na Brezjah na Koren¬
skem. Nabral in zložil A. P., z zlat. obrez. 1
gld. 10 kr., v usnji vez. 80 kr., navadno na pol
v usnje vez. 65 kr.

Jezus na križi, moja ljubezin! Molitevne
bukve, ki obsežejo mašne, spovedne, obhajilne
in druge molitve za vse potrebe, z litanijami, z
sv. križevim potom in pesmi. Tretji pomnoženi
natis, z zlat. obrez. 1 gld. 5 kr., v usnji 70 kr.,
v pol usnji 54 kr., terdo vez. 50 kr.

Zgledne molitevne bukve, spisal g. B. Bar¬
tol, v zlat. obrez. 1 gld. 80 kr., v usnji 1 gld.
30 kr., v pol usnji 1 gld. 10 kr.

Jezus v sercu, v podobah, kako se Jezus serca
polasti, ga časti in sabo zedinja; z sv. mašnimi
in dragimi navadnimi molitvami, z zlatim obrez.
1 gld. 10 kr., v usnji 80 kr.

Nebeška mana, ali molitevne bukve, v kterih
se najdejo priserčne molitve, z zlat. obrez. 1 gld.
20 kr., v usnji 80 kr., v pol usnji 70 kr., terdo
vez. 65 kr.

Zvezdice, to je zveličavne resnice, spisal g. J.
B., kaplan v Kačji, z zlat. obrez. 94 kr., v usnji
65 kr., v pol usnji 50 kr., terdo vez. 40 kr.

Serce , ali spoznanje in zboljšanje človeškega
serca, za obuditev in vterditev keršanskega duha.
Molitevne bukve s svetimi mašami, križevim po¬
tom, s pasijonom, spovedne, obhajilne in druge
molitve za vse potrebe. Ceterti natis, z zlatim
obrez. 1 gld. 50 kr., v usnji 1 gld. 10 kr., v
po! usnji 90 kr.

Nevesta Kristusova, ali podučne in molitevne
bukve za pobožne keršanske device. Spisal g.
B. Ba rtol. Tretji natis, z zlat. obrez. 1 gld.
68 kr., v usnji 1 gld. 16 kr., v pol usnji 95 kr.

Vedno češenje sv. rešnjega Telesa. Pre¬
mišljevanja in molitve za ure moliti, mašne, spo¬
vedne in obhajilne bukve, z sv. križevim potom
itd, posebno za ude te bratovšine, z zlat. obrez.
1 gld. 70 kr., v usnji 1 gld. 34 kr., v pol usnji
1 gld.

Natisnil J. R. Milie v Ljubljani.

NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA

00000309710