Politični ogled. Avstrijske dežele. Pešica vstašev bila je na pobegu čez Taro zabiteua,vter je zgubila 39 mitvecev, drugi so zbežali v Crnogoro. Našib ni pal nobeden. To utegue biti konec vstaji. Generali zabtevajo za vainost Hercegovine okolo 20—30 milijonov, da se pdzidajo trdnjave. Določeno pa ae ni nič. — Cesar so barona Krausa imenovali za namestuika na Českem; pravični mož je Čehom iu Nenicem po volji. — Grof Hohenvvart predseduje od cesarja imeuovanej komisiji, ki irua preiskavati in nasvetovati, kde bi se pri atevilnih gospoakab kaj dalo pribraniti, da bi uienje stale. Slišati je, da bo več namestnij razpuščeaib, ker so predrage iu ne ravuo potrebne. — Na Dunaji so Ijudje čedalje bolj budi na predrzne Jude, ter se v shodih pogovarjajo, kaj bi storiti bilo ? — V Gradci je umrl deželni predsednik baron Myrbacb. — Slovanski kiuetje v Moravskem snujejo veliko nkuictsko družbo" ua krščausko-kouservativuej podlagi. Cuduo pa je, da jib spodbujajo nemiki kmetje spodnje avstrijski, ter obetajo podpore. To kaže, da ni treba večnega boja in hujskaja Nemcev na Slovaue, ampak da se lehko v niiru pogodijo brž, ko Slovanožrecev liberalcev ni zraven. — Drugače ravu.ijo nemški listi nTagespost", nMarburger" in ,,Cillier Zeitung'' na Štajerskem. Ti listi in jibovi pisači ia zaštitniki ščujejo Nemce neprestano na Slovence. Naposled so ae nemčurski kričači raestne zastope v Mariboru, Ptuji in Celji napeljali v to, da so sklenoli resolucije in odposlali prošnje držarnemu zboru zoper pravične želje, prošuje in zabteve Slovencev glede jednakopravnoati slovenskega jezika v šolah in uradib. Najbol je ucuaina je niariborska : ta brodi nekaj o nevarnosti ,,kulture", o poginu Nemcev na Spodnjetu Štajerskena, če se Slovencem drob tinica pravic od cesarja uže 1. 1867 podpisanib res piivoači. Prav za prav pa to druga ni, kakor strab in groza tistih Nerucev in nemčurjev advokatov, notarjev, uradnikov, profesorjev, ki utegnejo službe zgubiti, ker se slovenščine ali nečejo, ali ue morejo naučiti. Zato ni čuda, ako sta tudi ravnatelia mariborake realke, nemec Frank, in ravnatelj gininazije, nemec&utscher, glasovala zoper Slovence. Tem in podobnim gospodom in jibovej deci na ljubo bi naj Slovenec pustil svoje pravice iu se učil nemški? Tako ne bo! Slovenci sc bočeiiio učiti znanostij in tujih jezikov, tudi nemskega, od ljudi, ki so ali naše krvi, ali vsaj naaega jezika zinožni iu nin prijazni. Saj jib plačujemo satui! — V Ljubljani so dne 11., 13. iu 14. aprila mestne volitve. Želimo piisrčno, da zmagajo Slovenci in neničiusko svojat pobrišejo iz slovenskega siedišča; Ljubljaua šteje 13.000 8lovencev zraven 5000 nenicev in nemškutarjev, je toraj uže niesto sloveusko. Bodi torej tudi župau in vea zastop kuualu sloveusk! — Kamuik dobi obrtnijsko državuo aolo; Trst pa novo železnico do Herpel a v Istri. — Magjari svoje Neaice silijo, da nidiajo ti slovesno in javuo protestovati zoper nemiko-pruski ,.Scbnlvereiu". Hivatski poslanci ao za gledališče v Zagrebu dovolili 32.00U gold. podpore, da se igrajo brvatnke, pa tudi uetnške iu druge igre v ujeni. Za uboge Hrvate je to vendar preveč. Vnanje države. Pruski deželni zbor je sklenol zatieti katoličaaom »ovražne postavc; Ijubi mir verski zavlada zopet na Nemškem. To so zraveu Bogu Neiuci dolžoi vrliui nemškim katoliškim poslaucem in časopisom konservativnim, ki so umogočili volitev priduib poslancev. Brcz pogumnih časopisov in spretnib ureduikov bi ne opravili nič. — Ruski car hoče ne baje prcseliti v Moskvo, vse nemške iu francoske šege, oblcko, govorico je pri svojem dvoru odpravil ia zaukazal slovansko. Judi morajo iz cesarstva! V Odcsi no 3 uibilisti ustrelili geuerala Streluikova, bili ngiabIjeni in takoj obešeni. Trdnjave proti neuiškej meji in avstiijskej zidajo Rusi, za sedaj se porabi v to svrho 15 milijonov rubljev. — Turški sultan pozval je mnogo neniikib oficirjev, ki ruu razdjano vojsko v red spravljajo. — Greški kralj je po noči se sprebajal iu od neopaznega vojaka bil obstieljen. — Italijaui 80 na Francoze jako hudi, ker so jini ti pod no8om proč vzeli Tunis v Afriki; toda vročo jezo so si precej obladili, sprevidevši, da jim treba zavezuikov pioti Bismarku, kateri grabi proti jugu in tudi Fiancoze želi ae enkrat potlačiti. Papeža je obiskal ruski veliki kuez Vladimir. Piavoč je, da bode sedaj ruska vlada pravičnejša katoličanoiu. — Franco- zom staue zasedenje Tuneške dežele uže 80 milijonov fraukov. — Na Spanjolskem nastala je mala rabuka v Barceloni • Ijudje nečejo delati, se klatijo po ulicab in bočejo, da bi kialja zapodili iu republiko proglasili. Policija zaprla je okolo 50 ljudij. — Brazilijanski cesar prorokuje velik boj uied Netuci in Francozi, ti bodo zopet tepeni, zgubijo polovico dežele. Vibu tega še pobaše železni Bismark y svojo mavho lepo Belgijo in bogato Holandijo! Čudno prerokovanje!