List za šolo in dom.
----SS^E^šSOo--
Izhaja 1. in 15. dne vsakega meseca, in velja za celo leto 8 gold. 50 kr. za pol leta 1 gold. SO kr.
Tečaj IX. v Ljubljani 1. maja 1869.	List 9.
c*
Dfasadem®©.,
tudenec, ti s hladno vodico napajaš j ».iSSerce mi prevroče in želje hladiš ¡j \t£0 zori in mraku sim k meni prihajaš, Moči mi zaspane na novo budiš.
Napajaj tud' cvetke prelepo cveteče, Ki ljubijo tebe, pri tebi cveto, Da s tabo poživljajo serce boleče In služijo tebi in meni zvesto!
F. P.
Važna so učiteljska društva.
Kedar ogledujemo in občudujemo drage in Ieskeče lepotine, ne mislimo precej na tega, ki se je bil pervi trudil, da jih je spravil po trudapolni poti iz tinine na svetlo.
Koliko vročih kapljic grenkega potu se je potočilo po velem licu delavnega rudarja, preden so bile žlahtne in drage kovine na belem dnevu in da lepšajo to in uno reč, ali to pa uno osebo! Takoj se godi tudi nam ljudskim učiteljem. Trudimo in ubijajmo se, da izbujamo, gojimo in verdevamo mladi um in žlahtnimo nežna serca; toda, kje in kedaj se spominja kdo tistega, ki je mladi duši srečno vpihal pervo malo iskrico, iz ktere je pozneji prisvetil predragi biser prelepega uma in žlahtnega serca!
Vendar dobri odgojnik ne glede na puhlo hvalo in slavo, ktero bi včasi zaslužil, dela nevtrudeno, in išče enako rudokopu po tmini dalje in dalje, ter sledi za zlato žilo osrečivne ljudstvene omike. Ali naj bolji človek je slab, akoravno ima naj boljšo voljo. Vsak, tudi naj slabši rokodelec potrebuje včasi po svojem stanu kake spodbude, dobrega sveta in nekakega razvedrila. Kje pa dobiva delavec to prečudno okrepčavo za svoje trudne ude? ali mari kje drugod, kakor v združevanji, v združbi svojih sodelavcev? Stara resnica je, in še sedaj velja in bode veljal pregovor: „V združbi je moč in napredek!" In glejte, to vodilo naj bi si napisalo tudi vsako društvo na svoje čelo. Ako vsi drugi stanovi hrepene po združbi in v združbi iščejo hladila in vedrila, koliko bolj je tega treba ljudskemu učitelju, ki mu osoda ni ravno odločila zlate dobe v življenji.
Važna so pa učiteljska društva tudi zato, ker 1) v pravi združbi učitelj res dobiva potrebna vodila in vedrila. Udje tu eden drugega spodbujajo, podučujejo in eden drugemu svetujejo, ter težko butaro vsi eden drugemu nositi pomagajo.
2) Učiteljska društva pa ne koristijo samo učiteljem v zboljšanje materijalnega in dušnega stana, temuč, tudi sploh šolstvu, ker: dobri učitelji, dobre šole; dobra mladost, dobra prihodnost za družino, cerkev in deržavo.	F. G.
Zemljepisje v ljudski šoli.
(Dalje.)
Naseljenost.
J. Rad bi zvedel, koliko je na Kranjskem mest, tergov in vasi, po kterih so ljudje naseljeni.
O. Na Kranjskem je 14 mest, 17 tergov, 3195 vasi. Mesta so torej na Kranjskem po šegi južnih Slovanov sploh redka, vasice pogostne, toda majhene. Naj bolj redko so naseljeni ljudje po visokogorskih okrajih, če tudi ravno tam doli in doline, v kterih se nahajajo po večem vsa selišča, predstavljajo potujočemu podobo goste naseljenosti in ljudnatosti. Naj bolj fgosto so naseljeni ljudje na vzhodnem Dolenskem pa na osrednji ravnini; srednje mere derži se v tem oziru Suha Krajina, kjer tudi vzhodne planote dopuščajo gostejšo
naselbo. Najborniša poslopja so na vzhodnem Dolenskem (zlasti med Hervati), naj bolje in naj čednejše po mestih in na ravnini, pa tudi na kraških tleh, kjer so vasi in tergi naj več zidani.
Porok je na Kranjskem po 17 letnem primerjanji po 663 na leto; navadno ženijo se moški v 28., in može se ženske v 25. letu. Zakoni terpe primeroma čez 27 let.
Porodov je na Kranjskem primeroma po 3169 na leto. Na 1000 deklet rodi se po 1046 dečkov, na sto zakonov pride po 464 otrok.
Na sto prebivalcev prideta dva merliča na leto, v Ljubljani pa trije.
Na 10.000 mertvih ženskih umerje v obče 9850 moških. Naj bolj merjo otroci in stareji ljudje (čez 50 let stari).
Srednja dolgost življenja na Kranjskem je «ploh 34-28 (pri moških 32-26, pri ženskih 36-37 let), za Dalmacijo, Gornjim Avstrijskim in Koroškim pač naj daljšijv avstrijanskem cesarstvu.
Prebivalstvo prirašča na Kranjskem z 0-828° na leto, t. j. na 100.000 prebivalcev enega leta prihaja jih 100-828 drugo leto.
Narodno gospodarstvo.
J. Koliko pa je rodovitega sveta na Kranjskem?
O. Rodovitega sveta na Kranjskem je 16492 □ avst. milj, to je, 95 03 % vse kranjske zemlje. Naj prostranejša so gojzdnata tla pa pašniki in pogorske planine. Bolj natančne števila bomo pa izvedili, kedar bo katastralna mera, ktera se je vlani začela, do dobrega izveršena.
Ker je na Kranjskem več travnih tal (travnikov in pašnikov), kako,r pa ralnih tal, je pa kranjskim kmetovalcem potreba, da se derže bolj živinoreje, in da prideljujejo več živinske klaje.
J. Kje pa je na Kranjskem naj več polja?
O. Naj več polja je na kranjski in ljubljanski ravni, na vzhodnem Dolenskem in južnem nižem Gorenskem. Na Notranjskem imajo samo doline (zlasti Vipava) pa reško gričje, v Suhi Krajini samo južne pa vzhodne niže planote prostranijšc oranje. Naj rodovitniši predeli zemlje so srednja posavska ravnina, sorško polje, sorska in poljanska dolina pa št. jernejsko polje pri Kostanjevici in po nekem delu kerško polje.
J. Kterega žita se pa naj več prideljuje na Kranjskem?
O. Naj več se prideljuje ajde, zlasti iz druge setve. Na visokem Gorenskem pa v Suhi Krajini je naj navadniši poljski pridelek oves.
Sadjereja, do sedaj premalo razširjena po deželi, začenja se, kakor tudi reja murbovega drevja in sviloreja, povzdigovati na višo stopnjo zlasti po gorenskih dolinah, po vzhodnem Dolenskem pa v reški dolini. Tod in po Vipavskem ponaša se vsakoverstno južno sadje in sicer brez posebne obrane po zimi. — Naj več vinogradov imajo na severo-vzhodnem Dolenskem, pri Reki pa v Vipavi. — Tergovskih ali kupčijskih rastlin seje in ravna se sploh malo.
J. Ali zraste na Kranjskem dosti žita za vse prebivalce ?
O. Kmetije so na Kranjskem zelo razdrobljene, to je nasledek francoske vlade (od 1809 — 1814); kajti na vsakega gospodarja prihaja primeroma samo po 13 oralov rodovite zemlje. Porabi pa Kranjsko v enem letu na 1 glavo 4 '/2 vagana; dežela mora pa, ker ne prideljuje dosti lastne reži in pšenice, krušne pridelke vvažati.
J. Kako pa je z živinorejo?
O. Živinoreja, kteri so deželne razmere zelo vgodne, ni tako razširjena, pa tudi ne na taki stopnji, kakor okolnosti dajejo.
Konj se je štelo 1. 1857. 20.753 repov. Konjsko pleme je različno; na Dolenskem ravnajo bolj majheno, na Gorenskem bolj močno teško pleme, podobno pincgavskemu; na Krasu in v Suhi Krajini imajo konje tako imenovanega kraškega plemena, ki so majheni, terdni, močni in grivati. Kobilarnica cesarska nahaja se v Prestranku blizo Postojne.
Goved imeli so leta 1857. samo 189,063 glav.. Na ID miljo prišlo je torej 120 konj, pa 1093 goved; na 100 prebivalcev pa samo 4 konji in 42 goved. Ker je zemljišče razkosano, ter primeroma pomanjkuje piče (pa tudi, ker jo rabijo za vprego), biva goveja živina na Kranjskem sploh slaba, a samo na večih posestvih po koroškem in štajerskem plemenu nekoliko požlahtnjena.
Ovac je bilo 1. 1857. na Kranjskem samo 82.068 glav, koz 23.852, praset pa 94.689. — Za čebelarstvo imajo pa Kranjci od starodavnih časov veliko skerb in veselje. V deželi je čez 100.000 panjev; voska in medu se dobi na leto čez 40.000 centov.
Svilarstvo je bilo do poslednjih let zelo zanemarjeno, dasiravno se dado svilni červi, zlasti po Dolenskem in kraških dolinah, vspešno ravnati. — Masla se naredi po 30.000 centov, sira 2000 centov, volne se spravi po 2000 centov na leto. Ribištvo daje v Savi, v Kerki pa po jezerih še precej dobička.
J. Kako pa je z gozdi na Kranjskem?
O. Pri gozdnarstvu živi dokaj ljudi in gozdnarstvo je toliko imenitnejši, ker so gozdi z izverstnim lesom skoro po vseh predelih enako gosto razširjeni.
Naj več gozdov je po Gorenskem, Dolenskem pa v Suhi Krajini; na kraških tleh (okoli Snežnika, na Hrušici, in po nekem delu Pivke) so sicer tudi tu pa tam prostrani gozdi, toda po gričih in po rebrih, nekaj tudi po viših planotah videti so pleše ali goličave, ktere so zavolj pomanjkanja persti zlasti na zahodnih straneh, skoraj izgubljene za novo zarejo. Gorenski lesi so ali hojevci, ali pa listovci, ravno tako tudi notranjski; nahajajo se med njimi tudi celi predeli hrastovja; dolenski gozdi imajo skoro samo bukovje in hrastje.
Derva in les še sedaj ni drag na Kranjskem, ker pa že nekoliko časa kmetje in gospoda po nekdanjih grajščinskih gozdih eden pred drugim sekajo in prodajajo in kmet pri vsaki priliki, kedar ga ima hudo za denar, po gozdu sega, utegne kmali nastopiti sila za kurjavo. Kedar bo povsod izdelala komisija za odvezo gozdov svoja opravila, bo vedel grajsčak in kmet, kaj je njegovega, toda po nekterih krajih bodo kmetom odmerjena prazna gozdna tla, in leta in leta bodo čakali, zlasti na Hrušici, preden zopet gozd zraste tam, kjer so bili pred letam 1848. pragozdi, in ker se toliko piše za pogozdenje Krasa, nastaja pa pred našimi očmi čedalje več golega Krasa.
Rudarstvo.
O. Sedaj ti pa hočem še kaj od rudarstva na Kranjskem povedati. Le-to nima sicer one razmerne važnosti, ktero na sosednem Koroškem, pa vendar se stavi letni dobitek rud na 1 — 1 »/a milijon gold., tako da prihaja po 2 — 3 gold. na 1 prebivalca iz cene dobljenih rud. Pri rudarstvu ima opravka 2000— 2500 delavcev, in živi se iz njega kakih 6000 ljudi. Na Kranjskem se koplje živo srebro, kuper ali kotlovina, železo in premog. Tudi šote je na Kranjskem precej.
(Dalje prih.)
Stari in mladi Slovenec.
Napasti.
O. Casus, tentatio, calamitas; napastiti - sto - stvovati tentare, damno afficere; napastinu qui in tentatione est.
(S. Izvirno je vendar iz napasti - adeni; po tem napast to kar skušnjava, napastnik t. j. skušnjavec, zalezovavec, tentans, insidiator; ti si moja napast!
Napraslnu.
O. Naprasili vii-nivu iracundus, praeceps, subitus.
S. Naprasna smert t. j. nagla smert; midva se koj prasneva ali spopadeva, spreva. Morebiti se vjema z nsl. praska (tumult, schramme), stsl. praskavica strepitus, vraska (cf. VI, 14.).
Narečij e.
O. Sententia, declaratio p. vuzdati, poslati.
S. Narečje je nsl. dialectus (Mundart).
Nastoliniku.
O. Successor, — nica f. succedens; nastolinu adj. qui in mensa est; — gradu metropolis.
S. Časih mi utegne nastolnik dobro služiti za naslednik, nastopnik itd.
Nauka.
O. Doctrina, nauku m. opinio.
S. Jaz imam le nauk, gen. nauka m.; ini Slovani rabijo tudi nauka f. gen. nauke, in vidim da mi nauka zaznamnja nekako način, sostav, po kterem se uči ali se ima podučevati; ali ne? Naučiti - ati - avati - evati docere, — s§ discere.
Načglo.
O. Initium, principiuiu, imperium; načgliniku-ica princeps, — Ilnu arclii —, principalis, načglistvovati imperare; načglo-slovicl archaeologus.
S. Tudi nsl. že pogostoma, iz četi -čnem (za - načeti), a iz čelo p. načelnik frontale; brez načela qui sine principio est; koliko jih je dan denes brez gotovih načel!
Nebogu.
O. Miser, infelix.
S. Pa nebože, neb ore že stsl., kar je zvavni, in služi nsl. tudi v imen. nebore, neborec, bore mož, boren; cf. ubogu pauper.
iVevredinu.
S. Kakor vredinii, iz vrediti laedere, a) despectus, non dignus, b) non laesus, salvus.
Nedelja.
O. Je «) otiosus človek, kteri ne dela; /S) hebdonias; dominica, — svetaja.
S. Sedaj vem, da ste pisali že Vi nedelja, ne pa nedeZ m. ali nedela f., brez j; nedelisku - inu e ali hebdo-rnadis ali dominicae; kolikor nedelj — toliko tednov.
Nezloba.
S. Nezlobije t. j. innocentia, — bivu adj. innoeens, da ini ne bode treba pisariti le nedolžnost, nedolžen.
Neradi vu.
O. N e r a d i v ii je negligens, — radinu tolerabilis ; nero-divu contemtor, — rodinii incurius.
S. Nsl. neroden je pa ineptus; sicer se pomeniva o teh pri glag. raditi in roditi.
Nevobinu.
S. Takih je dokaj, ki so nesobni t. j. non familiares; prim. sobu - bo - bistvo substantia, proprietas.
Nesareda.
O. I nesuvedi f. numerus infinitus, pvgias p. nesuvedy nesvedami služaahu jemu ; nesuvedimu - omu - inu infinitus, permultus.
S. Suvedi i. ali suveda je conscientia, in nesoveda ali nesveda je neznansko število ali trna hvqms.
Nizu.
O. Nizu je a) adv. deorsum; b) praep. secundum cum acc. iungenda; c) m. vu nizu, nizu, oti, izu nizu, rus. nizu pars inferior, ser. ni hinunter.
S. Nekdaj se je rabilo dostikrat samo zase in v postavah; jaz jo imam v nizek, stsl. nizosti-zistvo humilitas, nižiti-ž$ - ziši humiliare ; nizn i ti - iti - id;|, nizeti - ej% descendere itd.
Niknijti.
O. I n i c a t i - č^ - češi ascendere, germinare, pullulare p. sadu, trinije ničeti; načeše vlasi jego nikn%ti; niknovenu pronus to kar niči pronus, pl. niči p. padošg; poklonista se jemu niča do zemlje; ničati-čq, pronum esse.
S. Ni ciña je serb. (über; nsl. niknoti, pišete Vi, germinare, zniknoti evanescere, poniknoti in terra perdí (de íliiviis), od tod ponikve; v nie je verkehrt, nach der Seite.
Ništi.
O. Ništi e nit-ja hnmilis, pauper p. ništi i ubogü; n iš t a vü - enü-etinü pauper, misellus; ništije — eta paupertas.
S. Nsl. niš če t a vacuitas; niše - ničen - čna - o; niče-ta, ki nima nič, ali nič vreden ni.
Nora.
O. I norü m. ter no rja p. vü lukavyhü norjahü, specus, latibulum, iz nré ti - nr%- eši, nyréti - ati - jati ingredi, se immergere, immergi, ser. naraka specus.
S. Norici, pravite, animal quoddam, fortasse mergus; brencarius, oserb. n orjak (taucher); vid. ponor, ponikva.
Nuditi.
O. Tudi n%diti cogere, — s§ studere p. nuditi s§ pisati; nuždati, nužda necessitas, vis, nuditeli — dinikü qui cogit, vim inferí.
S. V briz. spom. se cita nudmi vi, necessario, stsl. nudima-mi; nsl. nuja, tudi noja necessitas, miseria, nujan anxius, sploh navadno v glag. po - nuditi - nujati.
Néga.
O. Voluptas, cf. ser. nidž purificare; negovati desiderare, molliter traetare, — anije mollities.
S. Nézinü delicatus na pr. nežnoe žitie; neževje (eine art Blumen; die Wetterblume, Jarn.) piše Metelko s pred-glasnim i (ie); serb. njegova t i; Jarnik néz'n, nežna, nežno, adj. zart, fein, sauber, zierlich, zärtlich, empfindlich!
v
Šolske stvari.
Iz številjenja. 1. Neki mož je bil rojen 1. 1794. 12. maja ob 3 '/a popoldne, in je bil star 63 let, 9 mesecev, 28 dni 19 '/4 ur; kedaj je umeri?
2.	12. okt. 1. 1492. je Krištof Kolumb dobil otok San-Salvator; koliko let, mesecev in dni je že od tistega časa?
3.	Zidarski gospodar s svojimi delavci v 90 dneh sozida hišo, drugi pa v 60 dneh, tretji pa v 54 dneh; koliko časa pa bi jo zidali vsi trije vkup?
Koristile stvari.
Naravni živalski nagib in življenje.
Naravna pamet je marsikdaj kako reč razjasnila, zavoljo ktere so si učeni glavo ubijali. — Vsakdo ve, kaj je natorni vrojeni nagib (Instinct), in, da se od pameti razločuje; ali kedar je treba razloček razjasniti, marsikdo ne ve naprej. Vzrok tega je morebiti nezmožnost jezika, da se misli ne morejo prav razločno dopovedati, ker dostikrat kaj prav obširno mislimo, dopovedati naših misli pa vendar ne moremo. Postavim: barva prej neznane cvetice, petje neznane tiče, okus posebne jedi, duh kake dišave se ne more popolnoma z besedami dopovedati. —
Marsikako delo, ktero kaka žival naredi, je v premisliku in volitvi priročnih pripomočkov za izdelovanje, naravoslovcem zelo težko razsoditi, ali je to natorni nagib, ali pamet. Spomin je lastnost živali, in vemo, da je spomin psov, slonov in drugih živali vdanost v gospodarja, ki, akoravno ne hvaležnost, vendar nekaj podobnega zbuja. Potnik S tedni a nje pravil in to je tudi drugi potnik Svainson, kije v isti deželi popotoval, poterdil, da se čebele v Surinam-u z ljudmi, ki v njih okolici žive, seznanijo. — Pripovedoval je:
„Nekega dne prišel je k meni mož, ki ni ravno daleč stanoval od moje koče, in moglo se je po lestvici v stanovanje iti. Ali komaj stopi v sobico, skoči plašan nazaj, in strahovito vpije. — Nad mojo glavo na strehi je bil panj poln čebel, in ko se mož prikaže, se ga čebele berž osujejo in ga pikajo. Rekel sem slugu, da naj panj sožge. Ravno ga hoče zažgati, kar stopi k meni star zamorec, in pravi, da hoče vsaktero kazen prestati, ako bo mene ktera čebel vpičila. „Gospod", pravi, „gotovo bi vas bile že davno opikale, ko bi jim bili vi neznani. Ker vas pa vsaka pozna in tako tudi vso vašo družino in jim pustite, da imajo panj na vaši ulici, vam ne bo nobena nič žalega storila". Privezali so panj na drevo, kakor je sam želel, in rekel je mojemu dečku, da naj nag zleze na drevo. Deček stori tako, in nobena ga ne piči. Za njim stopim tudi jaz na drevo; tudi mene ne piči nobena, akoravno sem jih tresel, in so okoli mene letale. — Marsikdaj sem pozneji kakega nadzornika po kako malenkost gori poslal, da so ga čebele kaznovale za neusmiljenost do zamorcev".
Dalje pripoveduje ta popotnik:
„Ravno tisti zamorec mi je tudi pravil, da je v vertu njegovega gospoda zelo staro drevo, na kterem že od davnega časa tropa tičev in čebel živi v naj večji zložnosti. Ako so prišle tuje tiče čebelam nagajat ali jih celo zobat, so vsi skup, čebele in domači tiči jih odganjali. Ako so pa zopet druge tuje čebele tičem nagajale in jih nadlegovale, so jih tudi združeno podili".
Živalski počutki so različni. — Ni še popolnoma znano, da se celo nektere živali nad kako stvarjo , kakor ljudje razveseljujejo. Tako, postavim, se je v prejšnih časih terdilo, da kače ljubijo godbo, potem so resnico to uničili, in zopet so resnico tega poterdili indiški kačji lovci, ki jih z godbo k sebi vabijo in potem lové.	(Konec prih.)
Književnost.
V c. k. založbi šolskih bukev na Dunaju je prišla na svetlo „P e r v a nemška slovnica za slovenske ljudske šol e".
Pervi razdelek kaže, kako se po nemški bere, drugi ima vaje v nemškem govorjenju in branju, tretji pa pove, kako se po nemški piše. Berilo ima tudi dva dela. Pervi ima v sebi različne stvari, drugi pa ima odbrane povesti iz „Erstes Lesebuch für nicht deutsche Volksschulen*. Za prilogo ima slovensko-nemški in nemško-slovenski besednjak, v kterem so v abecednem redu vse besede, ki so v raznih vajah in v berilu.
Knjiga ta je posebno marljivo sestavljena; vsaka reč je dobro premišljena in prevdarjena, posebno izversten je drugi razdelek „Vaje v nemškem govorjenju in branju". Vendar pa mislimo, da ta knjiga ne bode kaj vstrezala potrebam naših šol, kajti pogreša se organična zveza s šolskimi knjigami, ktere dosihmal poznamo. Ne pove se sicer, za kteri razred ljudskih šol je knjiga namenjena; pa naj bo še to, kakor hoče, vendar se tudi lahko vpraša, iz ktere knjige se bode otrok toliko brati naučil, da bode mogel s pridom rabiti to slovnico. Da bi otrok, ki ume le slovensko, dasiravno morda dobro brati, precej na en hip vso nemško abecedo, ktero najde na pervi strani, mogel si zapomniti, tega menda nihče ne bode tirjal. Sliši se pa, da se nemško-slovenski „Abecednik", ki je bil

i 39
dosihmal na Kranjskem v navadi, ne bode več tiskal, in knjigo-teržei nam povedo, da bode sedaj slovnica stopila na mesto nekdajnega „Abecednika". *)
Imeli bi potem v i. razredu čisto slovenski „Abecednik", v 2. pa omenjeno slovnico; tu pa manjka nekaj. Korak, ki bi ga bil otrok prisiljen storiti, bi bil prevelik. Nehote se tukaj spominjamo tistega kmeta, kteri ni mogel razumeti, zakaj da bi se njegov fant v 3 mesecih ne mogel iz nemških bukev nemškega naučiti, ker najde tam vsako besedo, kako se po nemški pravi i. t. d. Otroci, ki se bodo iz teh bukvic učili nemško brati, morajo perve začetke nemškega branja že saboj imeti, sicer bo ta knjiga pretežka za nje; slabeji se ne bodo naučili ničesa, in učitelj bode po kterikoli poti otroke mogel poprej na tisne nemške čerke privaditi, preden bodejo mogli s pridom brati I. razdelek. Da se otroci res brez posebnih težav brati navadijo v kakšnem drugem , kakor n. pr. tukaj v nemškem jeziku, je resnično, a samo po sebi pa vendar ne pride, in treba jih je naj manj en mesec vaditi. Tretji razdelek ima sicer res prav pripravne in dobro vredjene vaje, kako se nemško piše, ter vodi učenca po stopnjah, da se nauči nemških pisnih čerk pisati in brati, vendar bi smeli vprašati, zakaj ni tu vmes vpletenih vaj s tisnimi čerkami, in zakaj se sploh branje in pisanje loči, in ima vsak svoj razdelek, ker nova metoda povsod povdarja branje, pisanje in govorjenje skupaj pa vzajemno, tako da otroci vaje v tisnih čerkah umejo zgodaj pisati s pisnimi čerkami. Kedar pa otroci znajo brati in pisati, pridejo pa precej pismene naloge (oziroma tukaj vaje) v nemškem jeziku ; tedaj je to troje v orga-nični zvezi tako, da ni treba za vsako posebnega razdelka narejati, le treba je učenca od stopnje do stopnje naprej voditi.
Vzrok, da je ta knjiga tako sestavljena, je berž ko ne ta, da so bile njenemu pisatelju češke knjige vzor, in po teh je sestavil tudi to slovnico, a on je čisto pozabil na to, da Čehi svoj slovanski jezik prav pogosto pišejo z gotico; videti je molitevnih čeških bukvic za prosto ljudstvo z nemškimi čerkami; tudi ima že njih pervi „Abecednik" češke vaje z nemškimi čerkami, in na takošno podlago se ve, da se more
*) Iz „Laib. Tagbl." pa zvemo, da zato odlašajo tiskati novi slovensko-nemški „Abecednik", kervimajo še dovolj starega, ki je bil navaden na Koroškem in dolnjem Štajerskem.	Vredn.
sestaviti knjiga, razdeljena v predelek: „Kako se nemško bere in piše". A pri nas ni tako. — Naš novi slovenski „Abecednik" nima nemških čerk, tisti pa, ki je bil dosihmal po Slovenskem v navadi, ima pa zares pisne in tisne nemške pismenke, pa sim in tje pri tičjih imenih nemška imena natisnjena.
Ko bi tedaj to „P e r vo-nem šk o slovnico" kakor-šna je, v šole vpeljali, bi se naši otroci mogli v 1. razredu nemških čerk naučiti in slovenske besede brati z nemškimi čerkami. — Dosihmal se to ni še zgodilo. — Imeli smo za slovensko branje slovenske, za nemško nemške čerke. Tedaj bi 1. novi, čisto slovenski „Abecednik", ki je 1. I. izšel v c. k. založbi šolskih bukev, mogel imeti kdaj poduk v nemškem branji.
2.	Ali morajo otroci poleg te nemške slovnice imeti še posebne bukvice, iz kterih bi se nemško brati vadili.
3.	Ali pa se mora pervi, drugi in tretji razdelek te „Perve nemške slovnice" primerno predelati, nekaj vaj z tis— nimi čerkami dodati, kajti gradivo tukaj nakopičeno je izverstno, le treba ga je po potrebah naših šol in po sedanji rabi pri nas vverstiti in vrediti, in knjiga ta bi potem ugajala našim šolam.
Pervi del „berila" ima bistveno v nemškem jeziku vse to, kar je imel prejšnji slov.-nemški „Abecednik* pod naslovom: „Vaje v branji in pisanji in za kazavni poduk". Zopet se nam tu sili vprašanje, kedaj se otrok več nauči nemškega jezika, kedar vidi pred seboj, kako se reč v obeh jezikih pravi in si lahko sam vsako besedo pogleda, ali tačas, kedar mu učitelj, če mu hoče to sloveniti, celi stavek pove, kako se ena ali druga reč pravi, naj pa otrok išče sam v priloženem besednjaku. —
Učitelji so toliko in toliko časa tarnali nad praktično slovensko-nemško gramatiko, da je vlada določila, kakor se sedaj vidi, za vsak jezik, t. j. slovenski in nemški, posebnih slovnic; v „Gramatiki" imajo pa to združeno, in dokler ostane namen ljudskih, oziroma glavnih šol, ta, da se otroci kolikor mogoče nauče nemškega jezika, ni je do sedaj še v to bolj pripravne knjige; naj očitnejše nam pa to pričuje perva nemška slovnica, ktero smo sedaj v misel jemali.
Drugi del „berila" ima pa berilne vaje iz „Erstes Sprach-und Lesebuch fiir nicht deutsche Volksschulen", tedaj odpade tukaj daljno pretresovanje teh že navadnih beril.
Umetnost.
Dobili smo iz Prage že davne naznanjene in težko pričakovane pesmi pod imenom : O se in cerk\'enih spevov za sopran, alt, tenor in bas, zložil in poklonil blagorodni gospej Jožefi Terpinčevi Anton Ne d ved in ravno tako tudi Tri Tantum ergo za sopran, ait, tenor in bas. Naprodaj v Pragi pri Jan. Schindlerju, v Ljubljani pa pri skladatelju, „spevi" po 90, „Tant. ergo" pa po 40 kr. Od več bi bilo obče znanega in v višji godbi verlo izurjenega skladatelja gospoda Ne d ved a hvaliti, vendar v kratkem rečemo, da je (o delo izverstno, kar se tiče izpeljave in sestave. Iz vseh spevov veje pravi vzvišeni cerkveni duh, in z vsemi pesniškimi izrazi se strinja tudi premerna lepa melodija, kar vsej celoti daje še le pravo vrednost. Postavljeno je vse tako, da se teh spevov lahko navadijo in jih izveršujejo tudi vsi manj izurjeni pevci in pevke. Vsak, kdor bolj od vsakdanje godbe pozna duha prave cerkvene godbe, mora želeti, da le take in enake kompozicije naj bi se širile med pobožnim petjem. Kdor ima le kaj bolj izobražen okus v lepi godbi, se bode kmali prepričal, da nam teh spevov ni treba dalje priporočevati, kajti dobro delo se samo hvali. Sezite po tem muzikalnem krasnem delu vsi, ki živite za lepo cerkveno godbo in želite gospodu skladatelju ter-dno zdravje, da nas bode še večkrat razveselil s svojimi lepe-mi kompozicijami in s tim povikševal pravi godbini okus med nami in s tim tudi pravo cerkveno godbo.	L. Belar.
Očitna hvala. Gospa vdova Mana K al i s ter -ova v Tersti, kteri je že Pivka toliko hvale dolžna, je v svoji dobrodelnosti za zidanje poslopij n o v i h š o 1 v T e r n i, v M a t e j n i vasi, v Orehku in v Studenera 2400 gold. (za vsako šolo 600 gold.) podarila in s tim vstanovitev teh šol zdatno pospešila.
Naj mi blaga gospa dovoli, da se jej v imenu osrečene mladosti, njej v slavo, in drugim v spodbudo za ta dar tukaj očitno zahvaljujem.
C. k. okrajni glavar v Postojni.
Iz Notranjskega. M. J. Kakor vsako leto, bila je tudi letos pri nas v Košani velikonočni teden navadno polletno spraševanje pod nadzorstvom domače duhovščine. Akoravno niso drugod enaka spraševanja v tem času navadna, bi se s tem vendar šolstvo močno pospešilo, ako bi se storilo to z naravnim namenom v šolski prid; vedeti bi se pri tem ne smelo, kam pes taco moli. — Vdeleževalo se je tu izmed 153 za šolo vpisanih učencev in učeuk le 124, drugi so bili zaostali naj več zarad slabe obleke, ktera je po zimi poglaviten za-deržek rednega obiskovanja šole. Sedaj na spomlad se to na bolje obernc, ker otroci že lahko hodijo bosi in lahno napravljeni v šolo tako, da se jih je do sedaj nagnalo blizo 200, kajti za šolo vgodnih otrok je 235, kteri bi radi v šolo hodili, ko bi ne bila tu zelo napačna navada, da se otroci v tem času nekaj tednov kerščanski nauk za duhovne vaje posebej podueujejo, in sicer, kakor je bilo letos oznanjeno, tako le: „V sredo ob 9. uri, in tako naprej vsaki dan, naj pridejo tisti bolj odraščeui otroci, kteri bodo za pervo sveto obhajilo, k nauku v farovž, vsi drugi mali, ki bodo za spoved, pa v kaplauijo". Po takem se razume, da mora biti šola prazna, dokler traja ta nauk; pa tudi pozneji se več malo kteri v šolo poveme, zlasti ne tisti, ki so že pervo sv. obhajilo opravili, čeravno so še komaj 9 ali 10 let stari. Vprašamo: Ali se to vjema z načeli kerš. kat. nravne izreje šolske mladine, ker šola škodo terpi? — Res je, da se mora učitelj prizadevati in otroke nagovarjati, ter jih pridobiti za šolo, ali vsak se izgovarja, da more hoditi k posebnemu nauku, in da ne sme hoditi v šolo, če hoče opraviti posebni nauk.
Tudi pogreša še močno naša šola verta za sadje- in murborejo, da bi se ne bilo treba učitelju samo z golim teoretičnim podučevanjem učencev ubijati, kar ima malo vspeha. Bila je sicer v ta namen že leta 1861. na dražbi kupljena njiva za 60 gold., ker je bila le za šolo namenjena, sicer bi bila drugim dražja; plačali so jo g. fajmošter ter jo od tistega časa sami vživajo. L. 1867. so omenjeno njivo g. okrajni glavar še enkrat od g. fajmoštra za ta namen kupovali za 100 gl., naredili so bili tudi kupno pismo v pričo občinskih mož; ali še vse to ni obveljalo, šola vendar le nima do sedaj nobenega prostorčeka za blagi namen.
Za svilorejni poduk si pa sam učitelj potrebno priskerbi, ker se mu ta reja, ako se dobro ponese, tudi dobro izplača, čeravno je tukaj murbeno perje za kermo zelo drago, ga vendar rad tudi drago plačuje, da imajo ljudje večje veselje do murboreje. Letos je dobila naša šola od ljubljanske c. k. kmet. družbe tudi 2 lota svilnega semena za poskušnjo. Se ve, da je to vagana reč za učitelja, kajti, lansko leto ni bil samo trud zastonj, ampak zraven še velika škoda in gotova zguba; pa, „kdor ne vaga je brez blaga". Za učitelja in učence je to delo zelo zanemivo in kratkočasilo. Veselo je videti otroke červiče pobirati, ker se jim ne gabi jih prejemati, prenašati in nevtrudno kermiti. I)a imajo še večje veselje, se jim jih vsakemu posebej nekoliko na dom da, da si jih doma sami izrejajo.
V Smarji pri Jelših na Štajerskem bodo vstanovili 4. razredno slovensko glavno šolo.
Iz Gorice. (Postava veljavna za pokn. grofijo Goriško in Gradiščansko zastran šolskega nadgledstva). (Dalje.)
g. 34. Okrajno šolsko svetovalstvo se zbira najmanj enkrat v mesecu v redno posvetovanje.
Pervosednik sme, ako je potreba, in če zahtevata dva uda, tuora poklicati izredno skupščino.
Vse zadeve, o kterih je treba sklepa, nasveta ali predloga, obravnujejo se zborno.
§. 35. Da je kteri sklep veljaven, treba je nad polovico udov pričujočih.
Sklepi se delajo po čezpolovični večini glasov. Ako je enoliko glasov, določi pervosednik, ki ima tudi pravico ustaviti sklepe, o kterih meni, da so postavi nasprotni, in o tem prašati deželno šolsko svetovalstvo, da stori določbo.
Posvetovanja in glasovanja o zadevah , ki zadevajo zasebni interes kterega uda, ne sme se ta vdeleževati.
Pritožbe zoper okrajno šolsko svetovalstvo gredo na deželno šolsko svetovalstvo. Te se imajo dajati okrajnemu šolskemu svetoval-stvu, in imajo odlašavno moč, ako se dade v štirnajstih dneh po naznanilu zadeve, zoper kteio se vloži pritožba.
g. 36. V silnih zadevah (g. 14) sme pervosednik tudi v tistih rečeh, ki se imajo zborno obravnavati, sam ukreniti, on mora vendar brez odloga in najdalje v pervi pozneji seji dobiti dovoljenje od kraj-nega šolskega svetovalstva.
§. 37. Minister za bogočastje in poduk imenuje za vsak okraj šolskega ogleda, in, kjer bi posebne razmere to zahtevale, njih več,
Za tako imenovanje priporoči deželno šolsko svetovalstvo tri može, in imenovanje je veljavno za šest let.
Ako okrajni šolski ogleda ni imenovan bil iz okrajnega šolskega svetovalstva, stopi po svojem imenovanji kakor ud v svetovalstvo.
Verskega poduka nima nagledovati okrajni šolski ogleda, ampak cerkvena viša gosposka.
§. 38. Vodja ljudskih šol in učitelji, ki podučujejo v kterem šolskem razredu , smejo se poklicati za šolske oglede samo s privolitvijo tistih, ki zalagajo dotično šolo. V tem primerljeju se jim doda po potrebi za čas njihove službe in za včasi potrebno pripomoč pri poduku na lastni šoli niži učitelj na stroške zaloga normalne šole.
g. 3i». Okrajni šolski ogleda ima nalogo občasno pregledovati in preiskovati šole.
On ima pravico o didaktično-pedagogičnih stvareh dajati svete, in o teh rečeh zapazene napake na mestu z ustmenimi zaukazi odpraviti. On (udi vodi okrajne učiteljske zbore.	(Dalje prih.J
Iz Ljubljane. 34. preteč, m. je bila v deržavnem zboru na verst šolska postava. Nekteri poslanci so zahtevali, da naj se ta postava popolnoma overže, in vlada naj jo prenaredi. Za to so se potegovali tudi
Poljci, Slovenci in Tirolci. Po Hasnerjevem čverstem govoru, kteri je bil «prejet z veliko in glasno polivalo, je bila splošna debata končana. Preden pa se začne specijalna debata, omenjeni poslanci zapuste zbornico, in potem se šolska postava sprejme po vladinem predlogu.
—	Na Ogerskem so učitelji nezadovoljni z novimi šolskimi ogledniki ali inšpektorji, kajti pričakovali so, da bodo na to mesto poklicali skušene šolske može, sedaj pa je drugače, in zato jim ni po volji.
—	Kakor se sliši, bode se deželni šolski svet sestavil in šolski ogledniki bodo se imenovali še le potem, kedar se bode šolska postava v deržavnein zboru obravnala.
—	Sliši se, da bode na Kranjskem 11 krajnih šolskih oglednikov, kteri bodo imeli le po 300 gold. plače.
—	19. preteč, m. je v Ljubljani v mestni dvorani prisegel in je bil vmestjen novi mestni župan gospod dr. J. Su p p a n, in ko so se mu po navadi pri tej priliki predstavljali mestni vradniki in učitelji, je tudi učitelje blizo tako le nagovoril: „Vi imate važno nalogo, da izobražujete serce in duha vam izročene mladosti in da tako skerbite za boljšo prihodnost našega mesta. Po novi postavi ima srenja več vpliva do šolstva; srenja se bode na šolstvo posebno ozirala; noben denar (kapital) se ne obrača boljše od tega, ki se nalaga za omiko šolske mladine*.
—	Prišla je na svetlo nova knjižica pod imenom: „Sviloreja umevno in v podobah razlagana za male svil o rejce". Cena 10 kr. V Ljubljani, 1869. Založil in prodaja J. Lercher. Natisnil J. R. Milic. Ker slavna vlada (z razglasom 3. marca t. I. s št. 1603) šolam priporoča poduk v svilstvu, nam je to pomočno delce prav prav po godu. Tu se prav po domače s potrebnimi podobami pa kratko in prav jedernato razjasnuje vse, kar je treba vediti mlademu svilorejcu. Ta poduk naj gre tedaj v šolo med vse učence in učitelje!
K učiteljskemu društvu so pristopili gg.: Anton Jereb, učitelj v Knežaku; Juri Adlešič, dekliški učitelj v Kamniku; Leopold Zupin , učitelj v Moravčah; Peter Gross , učitelj v Šentvidu; Alojzi Medja, učitelj na Igu, Franc Papa, učitelj v Starem tergu pri Ložu, Valentin Bernot, učitelj v Ternovem.
Sla Kranjskem: Prestavljeni so gg.: Franc Cerar iz Kočevskega mesta v Blagovico; Valentin Pin iz Blagovice v Cerklje; Jožef Božja iz Cerkelj v Kočevsko mesto; Jernej Čenčič, učiteljski pripravnik , gre v Z a tič i n o.


Odgovorni vrednik: Andrej Praprotnlk.
Tiskar in založnik : Jož. Rudolf Milic,