LETO 1944

O hvaležnosti
Če odštejemo ljubezen, je hvaležnost ena najlepših srčnih lastnosti, a žal tudi silno redka. Danes jo večina smatra kot slabost, ki ovira človeku, da bi šel brezobzirno do zastavljenega cilja.
Kadar smo v sili, lahko prehodimo neverjetne razdalje, trkamo potrpežljivo na nešteta vrata, se ne naveličamo pripovedovati vedno znova o nujnosti naše zadeve, dokler ne dosežemo tistega, kar si po vsej sili želimo doseči. Tudi v cerkvi lahko nekateri prekleče ure in ure, kadar jim gre za to, da si izprosijo kakšno posebno milost. Ko pa so uslišani, jim je dostikrat vsaka beseda zahvale preveč in jim je vsaka četrt ure že neznosno breme, ki se ga čim prej otresejo.
Resnično, v pogledu hvaležnosti žival neštetokrat presega človeka. Psi so na primer izredno hvaležne živali. Celo zver je zmožna biti celo življenje hvaležna človeku, ki jo je rešil iz hude pasti ali jo obvaroval lakote. Človek s svojo neumrjočo dušo in s svojim visoko razvitim razumom pa je hujši od zveri, ker dostikrat že v naslednjih desetih minutah pozabi na dobroto, ki jo je prejel.
Kdo se na primer zjutraj spomni, da se je treba zahvaliti Bogu, da ga je varoval prejšnji dan in poslednjo noč vsega hudega, medtem ko so po drugih krajih padale bombe in uničevale nešteto življenj in premoženj. Komu od nas res pride na misel, da se vsak dan znova zahvali Bogu, da še živi in da ima vsega najpotrebnejšega za življenje, medtem ko tisoči in tisoči zaman zdihujejo po skorjici kruha. Nekateri živijo, kakor da bi si sami dali življenje in je od njih odvisno kaj so, kaj imajo in kdaj jih bo konec.
Razen Bogu bi morali hiti hvaležni v prvi vrsti svojim staršem, ki so skrbeli za naš dušni in telesni razvoj. Ali pa tudi smo? Nekoč mi je razlagal nek mlad »vseveden« pametnjak, da ni potrebno biti staršem hvaležen, da je to zastarela navada. Kajti starši da imajo prvič dolžnost, da skrbe za otroka, zakaj pa ga postavijo na svet. Ta dolžnost bi morala biti sama po sebi kre-
post, ki ne pričakuje zahvale. Drugič pa imajo starši v tem, da skrbe za otroka, že dovolj užitka in zabave in je s tem njihovi samoljubnosti zadoščeno. Ta mladič se je že zgodaj zastrupil s krivimi nauki narobe-modrecev, ki hudobno sprevračajo božje zapovedi in trdijj na primer o četrti božji zapovedi, da zahteva spoštovanje očeta in matere ne zato, da bi se otrokom bolje godilo, nego da se bo godilo bolje staršem.
Ni čuda, da ves svet narobe živi po naukih takih modrijanov. Le kakšen užitek more na primer imeti uboga delavska žena ali kmečka mati, ki ima kopico otrok, za katere gara dobesedno ko črna živina od jutra do večera in pošlje morda še katerega od njih v višje šole, samo da bi se mu dobro godilo. Ta sin pa, ko ga pride mati v svoji ponošeni obleki, razhojenih čevljih obiskat, da ga z raskavimi, ožulje-nimi dlanmi poboža in objame, se je — sramuje in jo zataji. Čuden mora biti tak užitek 1
Ali ne pripovedujejo sodni zapiski sodišj po vsem svetu nešteto žalostnih zgodb o nehvaležnih otrocih, ki so jih morali starši tirati celo pred sodišče, da so mogli dobiti od njih vsaj najpotrebnejši košček kruha. In čim več so jim nekateri zapustili, tem grše so otroci ravnali.
Res, življenje ima svoje nepisane, nespremenljive zakone. Stari se morajo umikati mladim. Prav zato pa ni pametno, če smo do staršev nehvaležni, ker mora vsak mlad pomisliti, da bo tudi on sam nekoč star in potreben podpore mlajših. Če že neče vedeli za četrto božjo zapoved, naj se ozre okrog in sprevidi, da se dostikrat že po naravi sami maščuje nehvaležnost. Saj pravi ljudski pregovor: »Ti očeta do praga, sin tebe čez prag.« Otroci bistro opazujejo, kako ravnajo starši z dedkom in babico, zgledi pa, kakor vemo, bolj vlečejo od lepih besed. V stari šolski čitanki je bila nekoč povestica o nehvaležnem sinu, ki je očetu dal jeSti v leseni posodi in ga zapodil v kot, ker se mu je od starosti tresla roka, da je včasih malo polil po mizi. Sinček pa reče temu nehvaležnežu: »Očka, kadar bom jaz velik, bom tebi dal jesti v koritu pri našem teličku.« Te besede so vendarle strez-
0101014848235353484823234823012353535353535348232353
nile moža, da je odslej lepše ravna! s svojim očetom.
Kdor hoče, da mu bodo otroci retnično od srca hvaležni, naj jih pravočasno nau?i te lepe lastnosti s tem, da bo sam kar naj-večjo hvaležnost Izkazoval svojim sivolasim staršem in bo skupaj vsak dan z otroki zahvaljeval Boga za vse dobrote in tud! svojim bližnjim ne bo odrekel hvaležnosti za dobrote, ki jih je dolžan povrniti.
Prav nasprotno pa bi dosegli, če bi venomer govorili otroku, koliko skrbi imamo za-
radi njega in da nam do smrti ne bo mogel
povrniti našega truda. Otrokom s tem obremenimo divo s pretežkim občutkom nekega bremena, ki se ga začenja že zgodaj bati in se pa prav zaradi te teiine hoče čim prej otrc?h.Otrokova hvaležnost mora priti prostovoljno, hren takega izsiljevanja, pa tudi brez izkoriščanja. Nskateri starši namreč mislijo, da otrok sploh re sme odločati o svojem življenju in lahko poljubno razpolagajo z njim. Toda o tem prihodnjič dalje.
P€RUTNINA
Hude sanje
Soseda Poznečka je ležala v postelji; rada bi bila zaspala, pa se ji kar ni posrečilo. Mislila je to, premišljevala je ono, slednjič ji je prišlo tudi na misel, da si mora prihodnje leto prav gotovo vzgojiti zgodnjih piščancev, ne samo od rac in gosi, ampak to pot tudi od kokoši. Pri 9 ed a vnem kmetijskem predavanju je bila slišala, da je najugodnejši čas za valjenje zgodnja spo-fnlad, to sta meseca marec in april. Najpozneje v prvi polovici maja morajo biti plačanci na svetu. Govornik je tudi utemeljil svojo zahtevo po zgodnjem valjenju tako dobro, da mu je mati Poznečka kar energično prikimavala. Takrat v aprilu, je dokazoval, je najugodnejša toplota za mlado perjad. Zimskega mraza je konec, škodljiva poletna vročina pa še ni nastopila. Paša je kar najobilnejša. Mladi, »očpi poganjki tra-vic so polni beljakovin in lahko prebavljivi, dočim postanejo pozneje trdi, težje prebavljivi in mnogo mani redilni, V aprilu in maju dobivajo mladi piščanci tudi obilno mesne hrane v obliki žuželk, katerih je v tem času največ. Ko nastopi pozneje za piščance pevarna vročina, so najhujše že davno prebrodili, postali krepki in utrjeni; škedljivei jim ne morejo več do živega. Paša je še prav dobra tja v jesen, piščanei vidno rastejo, do jeseni so godni. Ko nastopi zima brez paše in z nje drago krmljenje, se jarčice popolnoma zrele. Ce jih količkaj pravilno krmimo in nimamo prehladnih hlevov, nam pridno nesejo vso zimo, to je v mesecih novembru, deeembru in januarju, ko so jajca najdražja. —
>Ba-r, je pritrjevala mati Poznečka napol v sanjah govorniku; »v aprilu morajo bitj izvaljeni vsi piščanci! Da, in tudi lepo bom skrbela zanje, kar se tiče hleva m krme; tjale v oktobru pa prično nestl, j%jca se bodo lahko prodala in denar bom porabila za ... to in .,. to ,„ in ono ,, A kaj vse bo kupila za ta denar, tega ni mogla več točno določiti, kajti nenadoma ji je Si-aita v glavo, da so vse te zimske jajearjce
še Bog ve kje, pa tudi to, da v aprilu po-največkrat nima nobene koklje, ki bi ji valila in da kokelj tudi od drugod no more dobiti; tista stara pura pa, ki jo ima, ne more biti vsemu delu kos. Zaskrbelo jo je, da bo najbrže tudi za naprej tako, kakor je bilo V pretečenih letih, da bo morala prosjačiti po vsej vasi za koklje, da jih pa ne bo dobila, da bo morala biti veaela, Če se ji posreči dobiti nekaj mladih geskie, kokošji piščanei pa bodo morali zopet čakati na svoje rojstvo tja do poletja, zato pa dorasle jarčice pozimi ne bodo nesle jaje in ona ne bo mogla ničesar kupiti za tisti denar po zimi, ki ga ne bo. »Presneto je žaltava stvar ta kurja zalega,« tako je končno mislila in zaspala; a spanje je bilo nemirno.
A zdaj moram povedati nekaj važnega: mati Poznečka je jedla cmoke za večerjo; vedno jih je imela reva rada, ni pa menda vedela, da težka večerja napravlja težke sanje. Cmoki so se maščevali in pričarali pred njene oči več kinematografskih prizorov. Prvi prizor:
Nekdo se je vsedel ob njej na postelj, bil je vedno večji in debelejši, in ko si ga natančneje ogleda, Je bila njena stara pura, ki jo je imela mati Poznečka za svoj živ valilni stroj. Pura te posmehljivo bulila vanjo in govorila: >Skoraj 10 let sem že stara, hvala Bogu! Pa sem že sita tega sedenja, poskrbite za mlajše valilke! To večno valjenje, vedno in vedno zopet iznova, do grla sem ga sita, moji živci ne preneso več tega.« —> Razprostrla je krila in pričela z njimi drsati po tleh kot razdražen puran, če mu pokažeš rdečo ruto; naenkrat pa se ie razpočila v mnogo kosov in ti kosi so bili sami cmoki, ki so se pa nenadoma iz-premenili v raee in te so jele gagati:
>Dobor večer, mati Poznečka, kako se vam kaj godi? Vi si želite mladih raeic, pa ne znate nič kaj priti do njih. Eno samo puro imate in še to prestaro, koklje pa nobene. Poizkusite enkrat s nami, napravite nam gnezda v kurnici, takole v kakem skrivnem kotu i? siams ia dračja, Ce dobro

napravite, mati Posnetka, in Z« nam bo
povšeči, bomo poskusile z valjenjem.«
Po teh besedah pa so uprizorile divji ples, hitro pa so se razkadile v meglo in dim. Na njihovo mesto pa je »topil zopet
drugi. Bil je petelin Kikiriki. Dostojanstveno je vstal pred goepo Poznečko, ji gledal resnobno v oči, je nekaj časa pokašljeval, kakor da ne more priti do prave uvodne besede, nato pa je pričel svojo govoraneo:
Da je njemu vse eno, je zatrjeval; da je zdaj že v letih in da je obral dovolj uši in druge golaznj iz svojega hrbtišča, novih živali« te baže da prav za prav res ne potrebuje več. Toda tako ne sme iti več naprej, zato da je prišel sem, da spregovori možato besedo. Za trenutek se je v topi I v svoje misli, nato pa je nadaljeval:
On da je zarodnik mnogih rodov, koliko da ima otrok in vnukov in pravnukpv, tega niti ne ve in tudi ne more vedeti, pa mu tudi vedeti ni treba. Todaj nekaj drugega mu dela težko srce; opa$a namreč, da postajajo njegovi potomci vedno manjši in vedno bolj kilavi in to da mu ne gre v račun, to da je sramota,
Zopet je petelin pomolčal, nato pa se vstopil materi Pozne ck i prav tesno pred obraz in eopihal na vso moč jezno;
»Vi, mati Zozneeka mi ufeonahljate s svojimi poznimi valitvami ves kurji rodi Zakaj ne poskrbite pravočasno za koklje? Ali n® veste, da se kokoš pripravi za valjenje šele potem, ko je nanesla nek« Število jajc? Tako je bilo vedno na svetu in bo ostalo tudi za naprej. Ce pa ne morete dobiti žive koklje, zakaj ne daste o pravem času valiti potrebnega števila jajc z valilnim strojem? Ali ste res tako detinsko naivna •«- da ne rabim hujšega izraza — da mislite, da zna kura bolje valiti kot dober valilni stroj? — Ce se vam izležejo piščanci šele v juniju ali, kakor lani, eelo šele v juliju in če pozimi ne poskrbite za toplo burnieo bree prepiha, potem seveda pute ne morejo zgodaj nesti, zato pa tudi ae pravočasno valiti. Ubogi petelin ne morem preprečiti vseh teh vaših kozlovščin, ponavljam pa, da je tako ravnanj® sramota za vas kot gospodinjo!«
Nato se je petelin grozno razsrdil, mahal e krili in kričal na ves glas, da »te$a ne prenese vež«, potem pa je postal orjaško velik, zagrabil je ubogo Poznečko za laae in sirčal * njo skozi okno. Nesel jo je nad hišo vedno višje proti oblakom, nenadoma pa jo je izpustil. Uboga mali Poeneeka je imela še veliko srečo, da je pala nazaj Pft-ravnost v svojo posteljo, «->
Lahko si pa mislite, da se Je pri tem »budila, da ae je kar kuhala od vročega potu in «e ue/snansko jezila nad ubogim petelinom.
Pozneje mi je pripovedovala te sanje in me vprašala, kaj da bi utegnile po mojem mnenju pomeniti,
»Gospa Pozne«ka,< sem odgovoril, »Bog je svojim vernim marsikaj razodel v sanjah; pa tudi vaše sanje niso brez pomena. Vaia pura ima popolnoma prav; stara je že, n® zmaguje več, poskrbeti morate za nadomestilo v njeni službi. Tudi race Vas niso nalagale. Ce jim pustite jajca v lepem, skrivnem gnezdu in jih ne jemljete vsak dan proč, pride večkrat eni ali drugi na misel, da se vsede in začne valiti. Najbolj prav pa je imel petelin! To vam je res junak; e tako težo, kot je Vaša in tako po bllskovo čez najvišje strehe! Vsa čast mu! Pa tudi poučil Vas je pravilno. Kokoši vale šele potem, ko so nekaj časa nesle 5 jajca pa ne-so zgodaj spomladi le, če jim pozimi dobro postrežete in — če so bile same zgodaj (vsaj do srede maja!) izvaljene, Ce teh pogojev ne izpolnite, potem je le naravno, da začno po?no pesti in Se pozno neso, dobite samo ob sebi umevno tudi samo pozne koklje in tako se ta prebita reč suče vedno v krogu naokoli. Oskrbite si pur ali kopunev, prisilite jih k valjenju, veliko enostavneje pa je: nabavite si v vasi valilni stroj ali pa dajte valit komu drugemu, ki razpolaga s to pripravo, tako dobitf^jgodnje piščance, lop® jih oskrbujte, skrite pozimi za dobro kumifo in potem? Potem boste dobili dovolj jajc pozimi in v zgodnji spomladi in potem ste rešeni teh nesrečnih poznih valite"?,*
»Gospa Po*nečka,« sem pristavil še na koncu, »večerpi	eo Vam lahko še v
največjo korist, aVo Vam prinese vedno tako poučnih tanj, le pridno jih jejtel«
Žena se mi je dob»ohotno zahvalila z izjavo, ds imam jemk tako poln bodic kot jef kolo. S tem je pa tudi naša zgodba pri kraju.
^a$Yeti z a d o m
Kolerabe na peetaneja nikdar lesnate, Če dodamo k vsaki rastlini nekoliko čilskega selitra,
Če kadi in godi le fs je, natlačimo v razpoke klejni prah in jih napolnimo a vedo. Veda klej napne in špranje se zamašijo.
(fretliM gnajimo na ta način, da dodamo vodi za zalivanje nekolike kapelj sal-mijataa.
Zelenjava ohrani pri kuhanju svojo lepo barvp, če denemo v vodo malo jedilne sode, Kadar kuhamo zelenjavo, jo denemo v vrelo vodo in nikakor ni prav, če vrelo vedo vlijemo nanjo.
Čebule ohranimo dalj časa, če jo, spleteno v venec ali y mreži obesimo v dim.
Kumare so boljše za prebave, če iztrebimo peške in vlaknine ter zrežemo samo mese. Namesto a poprom jih potresemo 8 paprik^
Ali lahko jemo sadje in istočasno pijemo vodo ?
Včasih slišimo, da je temu ali onemu škodovalo uživanje sadja. V večini primerov lahko trdimo, da sadje ne nosi za to nikake odgovornosti. Lahko pa se zgodi, da uživanje sadja škoduje, a le zato, ker ga uživamo v zvezi s hranili, ki se iz katerega koli razloga ne skladajo z njim.
Včasih ljudje niso polagali mnogo važnosti na take stvari. RaziskaVanja v zadnjih letih pa so prinesla marsikatero razjasnitev. Posebno važno je vprašanje, če in v koliko škoduje zdravju, če pri uživanju sadja istočasno pijemo tudi vodo. Zdravniki si v tem vprašanju niso popolnoma edini. V splošnem lahko trdimo, da ne škoduje zdravju, če jemo le malo sadja in pijemo samo nekoliko vode. Posebno če se človek na to navadi, mu nikakor ne more škodovati.
Čisto drugače pa je, če uživamo sadje in vodo ali druge tekočine v večji količini. Če na sadje vlijemo vodo, se začne napenjati. Znanstveni poskusi so privedli v tem oziru do zanimivih ugotovitev.
V nekem znanstvenem laboratoriju so razsekali na drobne kosce različno sadje:, jabolka, češnje, slive, rdeče jagode itd. Razgreli so ga na 37 stopinj (to je namreč normalna temperatura človeka) in dodali nekaj vode. Temnordeče češnje so 6e najbolj napele. Po eni uri se je njihov obseg podvojil. Drobne, kisle češnje so se napele za 60 do 90%. Tudi kosmulje so se zelo napele. Drugo sadje pa manj. Jabolka samo 10—20%. Iz tega je razvidno, da z jabolki lahko pijemo vodo, nikakor pa ne s češnjami in kosmuljami, vsaj ne v večji količini.
Kar se je namreč zgodilo v laboratoriju, se zgodi tudi v želodcu in črevesju. Sadje se napne, želodec in gornji del črevesja se prenapolni. Zaradi tega nastopijo ovire v dihanju in utripanju srca. V želodcu in črevesju nastopijo močne bolečine.
Posebno nevarno je, če pride voda v do-tiko z nezrelim sadjem. Tako sadje že samo po sebi razdraži želodec in črevesje in zato je so drugo škodo težje prenesti. Skupno uživanje sadja in piva je že tudi v majhnih količinah škodljivo. Tudi preveč mrzlo sadje lahko škoduje. To pride v po-štev posebno pozimi. Zato ga moramo prinesti vsaj nekaj ur pred uporabo v zakurjen prostor.
Pred sadjem pa lahko pijemo vodo brez skrbi, ker voda izgine iz želodca še preden pride sadje vanj. Med in potem ko smo jedli sadje smemo piti vodo le v zelo majhnih količinah. Kdor pa ima občutljiv že.
dee in črevesje, pa je sploh ne sme pokusrti. Sicer pa vsebuje sadje že samo dovolj tekočine, da ugasi žejo in nikakor ni nujno, da bi si jo gasili še z vodo.
Če otrok noče jesti...
Poldne je. Končno je družina zopet enkrat vsa zbrana. Otroci so prišli iz šole, oče se je vrnil s polja ali iz tovarne in mati kliče h kosilu. Kako dobro se počuti družina, ko je vsaj za nekaj časa skupaj, ko mora med dnevom vsak po svojem delu.
Le da bi se ne bilo treba vedno jeziti na malo Metko, ker noče jesti I Starši so poskusili že vse mogoče, a kar nemogoče jo je pripraviti, da bi jedla. Sorodniki so dajali najbolj raznovrstne nasvete. Stric Jože je nasvetoval neizprosno strogost, stara mati pa je bila nasprotnega mnenja. Mati je poskusila oboje, a brez uspeha.
Nekega dne pa je prišla na obisk teta Liza, ki je odgojila lepo kopico otrok in vse spravila h kruhu. Zdaj je uživala zaslužen počitek in zato je lahko ostala na obisku par tednov. Takoj se je spravila na delo, da pomaga zaskrbljenim staršem iz zadrege.
Ko je Metka šla v šolo, je dobila za malico čisto majhen košček kruha, zato pa eno jabolko ali pest krhljev več kot prej. Teta ji je naročila, da mora pojesti malico že ob desetih in parkrat je prišla celo v šolo, da se prepriča, če jo mala uboga.
Ko se je Metka vrnila iz šole, jo je teta spraševala o njenih doživljajih v šoli in ni niti z eno besedo omenila kosila; kaj šele, da bi z otrokom razpravljala o tem, kaj je dobro in kaj ne. Sploh ni polagala na hrano nobene važnosti.
Tudi, pri mizi je stalno obračala otrokovo pozornost na druge stvari. Če je Metka začela izbirčno brskati po krožniku, ji je kar med razgovorom vtaknila par grižljajev v usta ne da bi o tem kaj rekla. Če so drugi pojedli pred njo, je niso čakali, paS pa je brez vsakih groženj morala vzeti krožnik in pojesti ostalo v kuhinji. V začetku je bilo precej solz, a kmalu se je mala naučila jesti hitreje.
Prej Metka mnogih stvari sploh ni hotela jesti. Teta pa je bila mnenja, da mora zdrav otrok jesti vse in polagoma je deklico odvadila izbirčnosti brez kreganja in kaznovanja, a z odločno nepopustljivostjo. Če Metka kake stvari ni hotela jesti, ni dobila za to nadomestila in se je kmalu wdala.
Preden je teta odšla domov, se je Metka tako zelo spremenila, da je nti bilo treba -nikdar več kregati pri mizi.