LETO XLV, ST. 28 PTUJ, 16. JULIJA 1992 CENA 45 TOLARJEV Zeteif in Jirepiri o ceni ŽKTEV ODLAGALI ZARADI VLAGE V ZRNJU - PROTEST POMURSKIH KMETOV - CENOVNI AR- GUMENTI VLADE - PREVZEM ZRNJA V DRAŽEN- Cin IN ZAI30VCIII Še prejšnji teden je bilo v pšeničnem zrnju od 24 do 26 odstotkov vlage; čas za žetev torej še ni nasto- pil, čeprav je bilo nekaj pšenice kljub temu že požete. Uradno se je pričela žetev šele v ponedeljek, takrat naj bi odprli prevzemni mesti v Tovarni močnih krmil v Dražencih in v Koroščevem mlinu v Zabovcih. Gneče pa na prevzemnih mestih gotovo ni bilo, saj je konec prejšnjega tedna deževalo. V torek so pomurski kmetje protestirali zaradi nizke odkup- ne cene pšenice. Kako bo oziro- ma je na njihov protest reagira- la slovenska vlada, nam do časa, ko smo končevali časopis (v torek opoldne) ni bilo znano. Znan pa je vladni odgovor na prejšnje zahteve kmetov, naj bi znašala odkupna cena za kilo- gram pšenice 23 tolarjev. Na ti- skovni konferenci po seji vlade so prejšnji teden postregli z na- slednjimi podatki: v veljavi ostaja prej določena odkupna cena — za kilogram prvorazred- ne pšenice 18, drugorazredne pa 17 tolarjev. Pri nas gre v glav- nem za drugorazredno pšenico. Preračunano v nemško marko, je znašala lanska odkupna cena pšenice 0,29, letos pa 0,33 mar- ke. Poleg tega je na svetovnem trgu pšenica po devet do enajst tolarjev, v državah evropske skupnosti pa po 15 tolarjev. Slovenski kmetje bodo tako po trditvah vlade prejeli za svoj pridelek pšenice evropsko plačilo, čeprav je splošna raven cen pri nas nižja za dvajset do trideset odstotkov, delavske plače pa dosegajo komaj tretji- no evropskih. Je pa vlada ob tem obljubila, da je denar za plačilo pšenice zagotovljen. Seveda imajo tudi kmetje svoje argumente za višjo od- kupno ceno pšenice. Tako mo- rajo bistveno dražje od evrop- skih kmetov kupovati reproduk- cijski material, stroje in rezer- vne dele zanje. Spet je na drugi strani hektar slovenske zemlje obremenjen z bistveno več me- hanizacije kot v Evropi in to vpliva na večje stroške pridela- ve. To je seveda že druga tema, ki pa vendarle opozarja, da bo potrebno o zmanjševanju stro- škov razmišljati tudi v kmetij- stvu. Morda se bodo prepiri okoli odkupne cene nadaljevali, žetev pa bo medtem le potrebno opra- viti in zrnje oddati, če ne v do- mače kašče, pa v državne silo- se. Slovenci pridelamo doma manj kot polovico kruha, drugo polovico moramo kupiti na sve- tovnih trgih. Čeprav je tam pšenica cenejša, je pomem- bnejša vendarle tista, ki zraste na domači zemlji. Le o tem, ko- liko nas bo veljala, bi se bilo potrebno pametno dogovoriti. Gotovo so različna mnenja tu- di o stroških kombajniranja. Kmet in kombajnist si v tem go- tovo ne bosta nikoli enotna. So pa bili v Kmečkem glasu obja- vljeni izračuni. Po teh znašajo stroški kombajna Zmaj 133 od 3.000 do 4.500 tolarjev za uro žetve, kombajna Zmaj 142 pa od 4.000 do 5.500 tolarjev. Stroški so odvisni od tega, koli- ko ur letno je kombajn izko- riščen. JB V Kmetijskem kombinatu Ptuj so pričeli žeti sredi tega tedna. S pšenico imajo posejanih 1.550 hekta- rov, pričakujejo pa povprečni pridelek okoli 6 ton na hektar. Med počitnicami lahko z navadnim košem počneš marsikaj. Več z obiska v Stopercah na strani 9. Milena Zupanič Turističnoinformativni center, ki ima sedež v mestnem stolpu na Slovenskem trgu 14, že ne- kaj časa dela, čeprav še ni bil uradno odprt. Njegova predno- stna naloga bo usklajevanje tu- rističnih interesov v ptujski občini. Kot je povedala Sonja Černčič, ki skrlji za strokovno vodenje TlC-a, si želijo, da bi jih Ptujčani čimprej spoznali, da bi prišli z idejami, ki jih bo- do uresničevali s skupnimi močmi. Poleti bodo vodili ak- tivnosti v okviru akcije Po- lepšajmo svoj Ptuj. "Ptuj delamo lep zase, ne le za turiste, da se bomo oboji v njem dobro počutili." Turističnoinforftiativni center dela za zdaj vsak dan od 9. do 13. in od 14. do 19. ure. Turističnoinformativni center je v mestnem stolpu. Tablo bodo obesili te dni. Foto JB Prva generacija mladih slovenskih vojakov, ki je prišla v učne centre v začetku prejšnjega tedna, bo prvič zaprisegla slovenski domovini konec tega tedna. Tako bo v ptujskem učnem centru svečana zaprisega jutri, v petek, 17. julija, ob 16. uri. Na slove- snost so povabili tudi starše in sorodnike mladih vojakov, vsem skupaj pa bodo po zaprisegi pripravili tudi kulturni program. Jutri popoldne bo svečana zaprisega tudi v Slovenski Bistrici in v nekaterih drugih učnih centrih slovenske teritorialne obrambe. oM prisega slovenskih vojakov [ Kulturni križemkražem j I PTUJ • Danes ob 19.uri bo v prostorih župnijske dvorane | I sv. Ožbalta otvoritev prodajne razstave likovnih ustvarjalcev | I Avstrije, Italije in Slovenije, ki so svoja dela podarili župnijski | ^Karitas. Razstavljena dela bo mogoče kupiti. jj Osebno vabilo predsednila skupščine Pred poslanci Skupščine občine Puj je pred dopustom še pre- cej resnega dela in pomembnih odločitev. Sklic skupščine konec junija ni uspel, za ponovni sklic je torej ostalo neopravljeno de- lo, nabralo pa se je še nekaj dodatnih nalog in dnevni red 27. za- sedanja obsega kar 21 točk. Predsednik Vojteh Rajher se je na poslanke in poslance obrnil z osebnim vabilom ter jih povabil na skupno zasedanje, ki bo v torek, 21. julija, tokrat izjemoma ob 8. uri. Poslanci, ubogajte predsednika in pridite! JB Letni pregled rodovniških kobil Ptujska podružnica Konjerejskega društva Slovenije pripravlja tudi le- tos v sodelovanju z Inštitutom za rejo in zdravstveno varstvo kopitarjev redni letni pregled rodovniških kobil in naraščaja. Pomen te akcije je vzpodbujanje konjereje, ki je v zadnjih desetletjih stagnirala ali celo na- zadovala. Rejci morajo na pregledih povedati, katera ženska žrebeta bodo obdržali za pleme in katera bi želeli prodati. Če so rejci med letom svojo žrebico ali kobilo prodali, naj o pregledu obvestijo novega lastnika. Na letošnjih pregledih bodo odbirali živali za razstavo v Gornji Radgoni. Pregled rodovniških kobil in in naraščaja bo v torek, 21., ter v sredo, 22. julija; v torek v Trnovski vasi, Podvincih, Ptuju in Repišču, v sredo pa v Ormotu, Moškanjcih in Lovrencu na Dravskem polju. jg 2 — DOMA IN PO SVETU 16. JULIJ 1992 TEDNIK Sadjarstvo in vinogradništvo — prioritetni dejavnosti Na zadnji seji izvršnega sveta v Lenartii so med dese tirni točkami dnevnega reda največ pozornosti nameni li osnutkn razvojnega programa sadjarstva in vinograd ništva. Osnutek je pripravil Kmetijski zavod Maribor, finančno pa ga bo podprlo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. Predstav niki Kmetijske zadruge Lenart so opozorili, da je treba nameniti več sredstev za ohranitev obstoječih nasadov. Sadjarstvo, ki ima v tem predehi Slovenskih goric ugodne naravne razmere in dolgoletno tradicijo, naj bi tiidi v prihodnje ostala ena prioritetnih flejavnosti. V občini I^enart je sedaj nekaj več kot 300 hektarjev sa dovnjakov in vinogradov. Člani lenarške vlade so pou darili, da bo zaradi obsežnosti programa niijno potreb no izvesti rajonizacijo in popis perspektivnih kmetij, ki so primerne za sadjarsko in vinogradniško proizvod njo. Seveda bodo Lenarčani sodelovali repvibliškim Mi nistrstvorn za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Prvi informativni dan za podjetnike v prostorih občinske skupščine je O.jnlija potekal in formativni dan za bodoče podjetnike. Srečanje so pri pravili Območna zbornica Maribor, Izvršni svet in Obrtna zbornica Lenart. Da je zanimanje za podjet ništvo veliko, je pokazala številna udeležba. Za bodočega podjetnika je pravočasna informacija ze- lo pomembna. Ivan Meier je odgovarjal na vprašanja, ki so se nanašala na Gospodarsko zbornico Slovenije. Po- vedal je, da ta pomaga posameznim podjetnikom pri ustanavljanju in poslovanju s pomočjo informacijskega sistema.Podatki, ki jih dobijo iz informacijskih siste- mov, so pomembni pri navezavi poslovnih kontaktov. Dobili so tudi informacije o možnostih ustanavljanja in registracije podjetij, pogojih poslovanja s tujino, napot- ke s področja varstva okolja... Udeleženci so se pogovarjali tudi z Marijo Napast, predstavnico SDK Maribor, o aktualnih carinskih vprašanjih ter davčni politiki. Alsfaltirali cesto v Spodnjih Žerjavcih in gramozirali jurovsko cesto v KS Lenart so v petek uredili dve cesti, ki sta za tam- kajšnje prebivalce zelo pomembni. Asfaltirali so cesto v Sp. Žerjavcih (odcep Hager — Kerec v dolžini 150 m) in \u edili jurovsko cesto. Obračun tretjega občinskega samoprispevka Po skrbnih pripravah so občani občine Ptuj na referen- dumu 23. novembra 1986 glasovali za tretji občinski sa- moprispevek in zanj se je odločilo 66,08 % glasovalnih upravičencev. Skupščina občine Ptuj je imenovala pose- ben odbor za nadzor nad sredstvi samoprispevka in ta je vsa leta dosledno deloval po odloku o uvedbi samopri- spevka. Odbor je deloval na sejah, teh je bilo kar 42, posamezni njegovi člani, zlasti predsednik Martin Berden, pa so ustvarjalno sodelo- vali tudi pri iskanju najboljših rešitev za nekatere investicijske zasnove in pri financiranju, ngije- manju in dajanju posojil, pri izbi- ri izvajalcev in podobno. Pro- gram je bil po vrednosti in obse- gu v glavnem uresničen. To je razvidno tudi iz poročila, ki ga je odbor sprejel na zadnji seji, v četrtek, 9. julija, in ga bo pre- dložil v obravnavo in potrditev poslancem občinske skupščine. Povzemamo glavne podatke iz te- ga poročila. Obdobje tretjega občinskega samoprispevka je spremljala in- flacija, ki ji skorajda ni primere v svetu. Začelo se je z galopira- jočo inflacijo, ki je prerasla v hiperinllacijo. To je poskušal ustaviti "Markovičev dinar", ki je prejšnjemu odzvel kar štiri ničle, vendar je tudi ta kmalu zajadral v inflacijo, lansko je- sen pa je bil zamenjan v sloven- ski tolar, ki je postal tudi podla- ga za izračun prilivov in odli- vov samoprispevka. Izhajajoč iz tega je v letu 1987, v prvem le- tu samoprispevka, znašal priliv 78.614,40 tolarjev, v letu 1991 pa že 26,142.918,00 tolarjev to se pravi 341 krat več, in to kljub temu da se je v zadnjih le- tih število zaposlenih krepko zmanjšalo. Prav zaradi tega gre vse priz- nanje odboru, zlasti pa njegove- mu predsedniku Martinu Berde- nu, ki je kot dipl. ekonomist znal voditi odbor skozi "džun- glo inflacije" in dosegel zasta- vljen cilj. Že konec prvega leta so morali v odboru deleže posa- meznih porabnikov samopri- spevka izračunati po prilivih v mesecih in tako zagotoviti pra- vičnost med njimi. Računovod- ske posle je opravljalo računo- vodstvo upravnega organa občine Ptuj, kjer je tudi vsa do- kumentacija. Povedati je treba, da so v re- ferendumskem programu bili deleži koristnikov samoprispev- ka določeni v odstotkih. Kori- stniki pa niso imeli izdelanih niti idejnih, kaj šele izvedbenih programov. Ko so bili ti izdela- ni, so v več primerih presegali višino možnega zbranega denar- ja, zato je odbor moral predla- gati krčitev programov v okvire stvarnega in možnega. Občin- ska skupščina pa je na predlog odbora za vsako leto posebej določila vrstni red gradnje, da so tako denar gospodarno trošili. V letu 1992 so znašali prilivi iz samoprispevka še 3,832,031,50 SIT, čeprav je bil samoprispevek uveden le do 31. decembra 1991. Vzrok je bil v zamudi izplačil osebnih dohodkov, vplačil od ka- tastrskega dohodka ipd. Ta denar je odbor skrbno razdelil upra- vičencem, neporabljenih sredstev pa je še ostalo za 83.932,50 SIT Odbor predlaga, da ta denar ra/ poredi občinski izvršni svet eno mu izmed koristnikov samopri spevka. Odbor je na seji sklenil pre- dlagati skupščini občini Ptuj, da sprejme naslednje sklepe: Potrdi se zaključno pročilo o tretjem občinskem samopri spevku za obdobje 1987—1991 Razreši se odbor za nadzr natl sredstvi samoprispevka. Izvršni svet prevzame nadzor nad sredstvi 3,043.021,30 SLT, ki so že nakazana Bonišnici Ptuj, ultrazvočna naprava pa ši- ni nabavljena. Enako velja za nadzor pri Radio-Tedniku Ptu) za 391.959 SIT za nakup zemlje za nov oddajnik na Belskem Vrhu in osnovno infrastrukturo za nov oddajnik, ker ta denar še ni porazdeljen. O uresničitvi referendumske- ga programa pri posameznih koristnikih s pregledom objek- tov, financiranih iz samopri- spevka, pa bomo poročali pri- hodnjič. FF Kot nam je povedal tajnik KS Lenart, so sredstva za al sfaltiranje spodnježerjavske ceste zbrali iz občinskega samoprispevka nekaj je prispevala občina Lenart, del sredstev pa so pridali prebivalci s pogodbami. Celotna dela skupaj zemeljskimi znašajo 645.773,60 tolarjev, od tega so jih krajani prispevali 94 tisoč. Če bi bilo večje razumevanje med krajani, bi lahko storili še več. Vendar so tamkajšnji prebivalci veseli, da so asfaltirali klanec, po katerem bodo sedaj imeli lažji dostop do Lenarta. Uredili so tudi jurovsko cesto, ki pelje sicer samo do dveh domačij. Kmetovalec Franc Sirk, je bil dogodka ze- lo vesel, saj je ( (^sla sedaj bila prevozna samo v suhem vremenii. Pri Sirkovih imajo 18 glav živine in bodo ta. ko hitreje vsakodnevno prepeljali mleko. Franc Sirk se je pošalil, da je do sedaj bil na njihovi cesti cestar bog, saj bilo vse odvisno od vremena. Športno-rekreacijski center v Zgornjih Žerjavcih v soboto so pri zasebnem podjetju EURIKA, d.o.o., v Zg. Žerjavcih 51 odprli športnorekreacijski center. La stnica Cvetka Ferk je do sedaj imela trgovino z gradbe nim in kmetijskim materialom in bistro Cvetka. Center ima garderobo, nogometno igrišče s tribimo, oj)remeljen pa je s potrebnimi športnimi rekviziti. Po končanem trdem delu na vasi se bodo lahko predvsem mladi srečevali v tem centru. Cvetka je tudi dejala, da mladi v teh krajih zelo pogrešajo šport, in obljubila ve- liko športnih in zabavnih prireditev. j^^^ija Slodnjak Foto M. SI. Foto M. SI. TEDNIK — 16. JULIJ 1992 POROČAMO, KOMENTIRAMO — 3 BOSNA IN HERCE(;()Vi- NA: Srbska stran je prešla v močno ofenzivo, s katero po- spešeno čisti območja, za katera meni, da bi morala pripadati Srbiji oziroma novi Jugoslaviji. V začetku tega tedna so najhujši boji potekali za Goražde, ki je še edini svobodni kraj v Podrin- ju, v njem pa je večina prebival- cev muslimanskega porekla. Nekoliko je omilila težave Sarajevčanov humanitarna po- nioč, ki je prispela, in vsaj za nekaj dni so dobili hrano. Ker so oči svetovne javnosti uprte predvsem v Sarajevo, se za do- gajanji v tem kraju lahko skrije- jo vsa druga. OZN in Evropska skupnost še naprej iščeta poli- tično rešitev in dejavnost kandi- data za srbskega premiera Mila- na Paniča je bolj ali manj prido- bivanje časa za to, da srbska vojska lahko čisti ozemlja. Številni komentatorji doga- janj v Bosni in Hercegovini ocenjujejo, da so srbske sile vse večje strateške cilje že dosegle in se bodo kmalu pripravljene pogajati o delitvi Bosne in Her- cegovine. Nanjo pa je vsaj na ti- hem očitno pristala tudi evrop- ska diplomacija. Pozivi vodstva BIH, naj Ozn vendar nekaj ukrene, so samo še znak naiv- nosti in vere, da je OZN res nevtralna in pravična organiza- cija, ki ne bo upoštevala moči, temveč demokratična načela. ZDA: Ameriko je zajel val predvolilne kampanje. V pone- deljek se je v New Yorku začela njegova zadnja faza - volilna konvencija Demokratske stran- ke. Pet tisoč delegatov je za predsedniškega kandidata urad- no potrdilo guvernerja Billa Clintona. Sprejeli so še program dela za naslednja štiri leta. Vo- litve bodo novembra, zadnji an- keti Timea in CNN pa sta poka- zali, da je bila Clintova predvo- liln kampanja zelo uspešna. V /adnjih dneh je namreč prevzel vodstvo pred Georgeom Bu- shem. Dobil je 28, Bush pa 26 odstotkov glasov. Kot dobre strani Clintona ameriški volilci naštevajo, da je mlad,iskriv in poln novih zamisli ter pobud. Zagovarja zmanjšanje vojaških izdatkov, znižanje davkov za nižje in njihovo zvišanje za višje sloje ter naložbe države v majhna in srednja podjetja. Kot tretji se je v boj za predsednika ZDA vključil še Albert Gore. Je bivši novinar, lastnik farme s tobakom in živino, zagovarja svobodo izbire pri abortusu in radikalno zmanjšanje izdatkov za oborožitev. POLJSKA: Minuli teden je ta država dobila novo vlado, ki jo vodi Hanna Suhocka. Vlado je sesestavilo sedem strank in poznavalci ji napovedujejo dol- go vladanje. Večina ministrov je iz vrst Narodne krščanske stran- ke, desnega krila Demokratske unije in liberalcev. V treh mese- cih naj bi premierka predstavila gospodarsM program, v katerem je že napovedala pospešen pro- ces privatizacije in ureditev pravnih pogojev za delovanje tržnega gospodarstva. Napove- dala pa je tudi opustitev držav- nega intervencionizma in krepi- tev lokalne samouprave. — • — ITALIJA: Nova italijanska vlada ja napovedala, da bo začela nepriljubljene in stroge varčevalne ukrepe, s katerimi naj bi popravili finančne grehe preteklosti. Vlada je že omejila izdatke za lokalne organe upra- ve, uvedla nove davke in takse, povečala prispevke za pokoj- ninsko zavarovanje in po- daljšala starostno mejo za pri- dobitev pokojnine. MAKEDONIJA: Prestolnico te mednarodno še vedno nepriz- nane države je zajel val prote- stov, ker Evropska skupnost ne želi priznati Makedonije, če ta ne bo spremenila imena. Nacio- nalistični shodi utrjujejo zavest, da makedonsko vodstvo ne bo smelo popustiti, čeprav za ceno mednarodnega priznanja. Make- donija tako še naprej ostaja bolj v Jugoslaviji kot v Evropi, pri tem pa Srbiji omogoča tudi trg Za izvoz njenih izdelkov ter oskrbo s hrano in gorivom. Pripravila D.L. 93 pripravnikov pri zasebnikih Letos je pri ptujskih obrtnikih pripravništvo uspešno končalo 93 pripravnikov. Nekateri, še posebej tisti, ki so se še posebej potrudi- li, so se pri obrtnikih tudi zaposlili. Pri Obrtni zbornici Ptuj ugota- vljajo, da pripravniki v šestih mesecih dela v obratovalnicah v glavnem dobijo potrebno znanje za samostojno delo v .svoji Široki, več pa bo treba narediti za usposabljanje rneutorjev. Pri Avtošpedu imajo dovolj dela rranc Seruga, direktor Avtošpeda storitev, d.o.o., Ptuj, je pove- dal, da imajo trenutno dela dovolj, le denarja jim primanjkuje. Opravljajo strojna zemeljska dela za Cestno in Vodnogospodarsko podjetje Ptuj, gramoz prevažajo za Gradbeno podjetje Ptuj, v okvi- ru mednarodne špedicije pa vozijo v Nemčijo, Avstrijo in Hrvatsko. Avtošped je registriran tudi za trgovsko dejavnost, z njo pa se uk- varja le v okviru kompenzacijskih poslov. Zdomska pomoč za bolnišnico Prejšnji teden je znani dobrotnik Franc Lašič v ptujsko bolnišni- co pripeljal pomoč, ki so jo zbrali v okviru Odbora za pomoč Slo- veniji iz Frankfurta. Tokrat so jim poslali aparat bebiterm z dodat- ki, ki se uporablja za terapijo novorojenčkov v vrednosti dvajset ti- soč nemških mark, nekaj oblek in zdravil. Pred tem so jim kupili fototerpijo in zdravila v vrednosti 4500 nemških mark. Razvojni program Ptuja Ptujska občina naj bi še letos pripravila razvojni program Ptuja kot bodoče mestne občine. Elemente za sestavo programa naj bi dal posvet, ki bo novembra in na katerem se bodo zbrali eminentni Ptujčani ter priznani svetovni strokovnjaki, ki se ukvarjajo z raz- vojnimi vprašanji. Dnevi turkerij v Rogaški Slatini Zdravilišče Rogaška Slatina in Pokrajinski muzej Ptuj poglablja- ta sodelovanje. Od 26. julija do 2. avgusta bodo zdraviliški gostje spoznavali turkerije. Zdravilišče bo zanje organiziralo šolo turške- ga plesa, večere turškega plesa, vodilo pa jih bo tudi na ptujski grad, kjer si bodo v živo ogledali razstavo "Srečanje z Jutrovim na ptujskem gradu". Ptuj naj bo prvi! Slovenija se je odločila, da bo prihodnje leto leto turizma v Sloveniji. Z njim želi opozoriti na najširši družbeni, kulturni in gospodarski po- men turizma, njegove povezave s številnimi gospodarskimi in negospo- darskimi dejavnostmi in na njegovo vlogo pri medsebojnem spoznavan- ju ljudi, njihovih kultur, načina življenja in običajev. Z najrazličnejšimi akcijami želi dokazati, da turizem bogati ustvarjalnost ljudi. Uvod v aktivnosti za leto turizma 1993 je akcija Pometimo pred svo- jim pragom. Glede na to, da večina zaradi dopustov počitnikuje in o ak- tivnostih še ne razmišlja, jih bodo gotovo spodbudile ptujske aktivnosti. Ptuj želi opozoriti nase tudi z aktivnostmi v okviru te akcije. Ptujske ak- tivnosti bodo začeli z akcijo Obnova starih vrat Ptuja. V mestu je veliko izvirnih vrat in vsa, od cerkvenih do občinskih, so potrebna barvanja. Občinska naj bi na primer barvala predsednika Skupščine občine in Izvršnega sveta. Napovedi ze v Ljubljani Republiška uprava za javne prihodke - izpostava Ptuj je do konca marca prejela okrog 41500 napovedi dohodnine, vseh skupaj pa naj bi bilo okrog 43 tisoč. Podatki iz napovedi dohodnine občanov so že v Lju- bljani. V teh dneh odmero davka iz dejavnosti kot akontacijo dohodnine za 1991. leto prejemajo obrtniki. Po zakonu o dohodnini morajo v pet- najstih dneh od prejema odmeme odločbe izpolniti napoved za odmero dohodnine za preteklo leto in jo poslati na republiško upravo za javne prihodke — izpostavo v Ptuju. Enako morajo storiti tudi vsi, ki bodo prejeli odločbo za napoved davka iz premoženja. Vodja izpostave Stani- slav Zavec ocenjuje, da bo napoved dohodnine tako oddalo okrog šestdeset odstotkov vseh občanov ptujske občine. Povedal je tudi, da so pri okoli štiridesetih odstotkih napovedi dohodnine, ki so jih prejeli po pošti, ugotovili nepravilnosti. Nekatere občane so že pozvali, da napake popravijo, vendar je odziv minimalen. Prepričani pa so, da bodo občani njihov poziv spoštovali in da jim ne bo treba zadev predajati sodniku za prekrške. V soboto na TV Ptuj Na tretjem kanalu si bomo tudi to soboto lahko ogledali program lo- kalne televizije Ptuj. Govor bo o obletnici Janeza Puha, odprtju Turi- stičnoinformativnega centra v Ptuju, tradicionalni novinarski prireditvi lovljenju rib. Mlinčku prostega časa, reviji obrtniških pevskih zborov in še o nekaterih drugih dogodkih. V soboto bo oddaja ob 21. uri, v nedeljo dopoldne pa ponovitev na istem kanalu ob desetih. Pripravila:MG GOVORI SE... ...DA je ptujski minister za turi- zem konec prejšnjega tedna na svojevrsten način poskrbel za promocijo ptujskega turizma. Gre v bi.stvu za aufhiks turii^rn, sicer brez črev na plotu, pač pa z nekaj razbitimi kozarci in sočnimi bese- dami v stilu Idi v p. m. ...DA je minister svoje turiz- movanje obialoval in posledice promocije tudi plačal. Razlog njegove tokratne vnetosti je na- raščaj ne narave. ...DA imajo v T. vasi za seboj trnovo pot do telefonov. Pošta je po dolgotrajnih prošnjah bla- gohotno izpolnila njihovo naj- večjo Zeljo. Tako je sedaj vse redu; krajane moti le to, da ne morejo telefonirati. ...DA je občinski in republiški poslanec napreden v sprejeman- ju odločitev (beri odlokov in za- konov), ko pa jih je treba izva- jati, zašteka tudi on. V svoji va- si edini ni vzel z odlokom pred- pisane smetarske posode. ...DA sodnodoločeni rento- plačevalec pripravlja proti ptuj- ski občini povračilne ukrepe. Upajmo samo, da ne bo odnesel jezera, nesnage v njem, jesen- ske megle... ...DA je država ptujske občane nagradila za njihov sa- moprispevni dar v prejšnjih pe- tih letih. Na zbrani znesek je prispevala drugo polovico in nam modernizirala vojašnico. ...DA je perspektiven politik najnovejšega kova modri rački (pravzaprav racaku), ki ga je malce okrcala, zabičal v obraz: " Tiho bodi, ti rdečkarica. " Zaradi ponovne uporabe strelišča in načina iz- vedbe tekmovanja v streljanju na glinaste golobe v Hajdošah od 10. do 12. julija 1992 seznanjamo javnost z naslednjimi dejstvi: Hrup je vsak zvok, ki vpliva na psihično in fi- zično počutje ljudi, jih ovira pri delu, zmanjšuje delovno storilnost, vzbuja nemir in moti okolje, preprečuje ljudem običajni počitek in škoduje nji- hovemu počutju in zdravju. Tak hrup povzroča vsakokratna uporaba strelišča na glinaste golobe v Hajdošah pri Ptuju v našem stanovanjskem na- selju Orešje. Za to obstajajo dokazi, kot so izve- denska mnenja in meritve hrupa. To že večkrat strokovno dokazano dejastvo pa ponovno ni bilo ovira za strelce ptujskega društva TRAP-SKEET, da ne bi s pomočjo Zveze lovskih družin Ptuj in upravnih organov občine Ptuj "na tiho" izvedli državnega prvenstva na leteče cilje. Ogorčeni zaradi takšnega ravnanja Zveze lov- skih družin Ptuj, ki je imetnik tega strelišča, in njihovega znanega arogantnega odnosa do nas občanov, kot tudi zaradi v preteklosti znanih dej- stev (da je bilo strelišče v Hajdošah v letu 1976/77 zgrajeno "na črno"; da gre za očitno "za- vezništvo" med Zvezo lovskih družin Ptuj in pri- stojnimi občinskimi upravnimi organi glede ka- sneje pridobljenih soglasij in dovoljenj in več kot očitno nespoštovanje sodbe Vrhovnega sodišča SRS (U 236/86-5 z dne 29. januarja 1987), ki Krajevni skupnosti Olga Meglič priznava status stranke; da upravni postopek teče že 14. leto in še ni končan (od tega vodi pristojni občinski upravni organ postopek obnove lokacijskega dovoljenja za strelišče že 5. leto - po sklepu istega organa z dne 30. julija 1987); da je ravnanje občinske sa- nitarne inšpekcije že od vsega začetka tega po- stopka v popolnem nasprotju z njihovo osnovno funkcijo - preprečevanje škodljivih vplivov na človekovo okolje; da je sitem zagotavljanja jav- nega reda in miru za občane Orešja neučinkovit, saj ni odziva na nenehne urgence in prijave občanov glede uporabe strelišča; da Zveza lov- skih družin Ptuj in upravni organ za notranje za- deve pravnomočne začasne odredbe Temeljnega sodišča v Mariboru - enote v Ptuju o prepovedi uporabe strelišča, izdane v postopku civilne tožbe občanov, ki traja že od leta 1987, sploh ne spoštujeta oz. upoštevata; da gre za več kot očit- ne kršitve načela demokratičnosti in javnosti de- la, ko gre za interese občanov Orešja), predvsem pa zaradi hrupa, ki ga povzročajo strelci na tem strelišču in ki je glede na okolje, v katerem živi- mo, premočan, časovno neenakomeren, zelo im- pulziven in ga je zaradi izrazitih tonov nemogoče prenašati, ponovno — kot že neštetokrat — odločno PROTESTIRAMO zaradi uporabe tega strelišča ter zahtevamo, da občinska skupščina obravnava takšno "zeleno" ravnanje ptujske vla- de in njenega predsednika, ki je odgovoren za de- lo upravnih organov. S tem protestom oziroma izjavo seznanjamo tu- di vse politične parlamentarne stranke v občini Ptuj v želji, da nas v boju za osnovne človekove pravice podprejo v naši zakoniti zahtevi. Za občane Orešja Ferdo Veingerl REFORMA $TAN0VAlUSf(E6ft ZABROŽIliŠIVA? Stanovanjske zadruge izumirajo Pred dvema letoma smo na straneh našega časopi- sa pisali o tem, da rastejo stanovanjske zadruge v ptujski občini kot gobe po dežju. Junija 1990 jih je bilo šest: Zabjak, Božiček, Graditelj, Kocka, Stano- vanjska zadruga 92 in Naš dom. Vse so lepo živele, zadovoljni pa so bili tudi člani, saj so lahko kupovali gradbeni material brez davka. Kljub temu da so si stanovanjske zadruge obračunavale od dva- do pe- todstotno provizijo od prometa članov, so graditelji z njihovo pomočjo še vedno lahko gradili ceneje. Zakon o prometnem (lavkii (Uradni list R Slove nije 4/92) je iikinil iigod nosti za člane stanovan jskih zadrug (nakiip grad benega materiala brez prometnega davka), z za konom o zadrugah pa se spreminjajo tudi zadruge same. Tako smo v Republi ki Sloveniji pred tretjo re- formo stanovanjskega za družništva: prva je bila le- ta 1974 z zakonomo o sta- novanjskih zadrugah, dru- ga leta 1981 z zakonom o stanovanjskem gospodar stvu in tretja zdaj z zako nom o zadrugah. Kakšna bo usoda stano- vanjskih zadrug? Čakajo. Stanovanjska zadruga 92 se je združila z Našim do mom, tako da jih je tre nutno v ptujski občini pet. Zadrtige sicer lahko obsta jajo, vprašanje pa je, koli ko članov bodo imele, saj članstvo v njih ne prinaša več nobenih vigodnosti. Prav v teh dneh tečejo po- gajanja z vlado o njiho- vem bodočem statusu ozi roma vlogi. NaV CIRKOVCK: Prebivalci lega kraja pijcjo onesnaženo vodo i/, šikolskega črpališča. Zadnje anali/.e Zavoda za zdravstveno varstvo iz Maribora, ki so jih naredili v začetku julija, so pokazale, da ni- trati presegajo s pravilnikom določene vrednosti, pesticidi pa vred- nosti, določene z normativi Evropske gospodarske skupnosti. Cir- kovčani so edini, ki se niso vezali na ptujska črpališča pitne vode, kljub temu da so jim to pred leti vsi obljubljali. Tako sedaj sploh ne vedo, kakšno vodo pijejo, saj jim ustrezne službe bistriškega vo- dovoda ne dajejo podatkov. Predstavniki krajevne skupnosti so občinsko vodstvo s problemom že večkrat seznanili, vendar doslej nihče ni še ničesar ukrenil. Kot da so v letih po vodni katastrofi na Dravskem polju in dograditvi povezave vodovoda Dobrovci — Skorba vsi pozabili nanje, ki so takrat mesec dni pred Ptujčani že dobivali vodo iz gasilskih cistern, ker je bilo šikolsko črpališče onesnaženo s pesticidi. Dejstvo, da problemov s pitno vodo Cirkovčanov nihče ne rešuje, je še eno v prid razmišljanjem, da povezava s ptujsko občino ni ravno nujna. Večino zadev so Cirkovčani zgradili sami, skoraj 80 odstotkov njihovih zaposlenih dela v mariborski industri- ji in zato ni čudno, če se spogledujejo z mariborsko občino. Zadnja samostojna akcija, ki so jo te dni začeli, je gradnja kabel- skega televizijskega omrežja. Omrežje bodo zgradili, če bo vsaj 200 naročnikov. Doslej so jih zbrali 107. Kot nam je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Janko Čelotiga, so precej nezadovoljni z načinom, kako je podjetje Eko Les pripeljalo posode za odpadke, kako jih je razdelilo in kako ma- lo nadzora ima nad plačevanjem odvoza. Menijo, da Eko Les pre- malo odločno ukrepa proti tistim, ki imajo odpadke in niso vzeli posod, in proti tistim, ki ne plačujejo odvoza, pa posode imajo. Vodstvo krajevne skupnosti je Eko Lesu napovedalo sestanek, na katerem naj bi uredili nesporazume in popravili napake. TEDNIK KIDRIČEVO: Komisija za razvoj in sanacijo Drvaskega polja, ki deluje pri občinski skupščini, si je pred kratkim ogledala sanaci- jo odlagališča rdečega blata pri Tovarni aluminija v Kidričevem in odlagališča pepela iz te tovarne. Seznanila se je s projektom sana- cije odlagališča, ki ga vodi diplomirana inženirka Ivana Banič— Krajnčevič. Komisija je ocenila, da je sanacija v bistvu rekultivaci- ja in da se zaradi teh posegov kvarni vplivi na podtalnico ne po- večujejo. Dejstvo pa je, da dejanski vplivi odlagališča rdečega bla- ta še niso strokovno dokazani in lahko o tem le bolj ali manj ugiba- mo. Študija nevtralne strokovne organizacije bi stala ogromno, pa tudi republiški inšpektorji je vse doslej od TGA niso zahtevali. Omenjena občinska komisija si je ogledala tudi odlagališče pepe- la in ugotovila, da je ob njem nastalo veliko odlagališče komunal- nih odpadkov, za katerega tovarna nima dovoljenja. Komisija ute- meljeno sumi, da so odpadki iz obrata prehrane v Kidričevem, in zahteva, naj ustrezne službe tovarni fizično preprečijo nadaljnje odvažanje in odlaganje odpadkov iz podjetja. Komisija predlaga, naj inšpekcijske službe zahtevajo zaporo dovoza na odlagališče pe- pela in nadzorujejo ali tovarna zahtevano krši. TEDNIK VITOMARCI: Takole so se minulo sredo pri Bračkovih v Vitornarcih zbrali predstavniki republiške komisije za vloge in pritožbe, ptujski inšpektorji in člani ptujske skupščinske komisije za vloge in pritožbe. Tema pogo vora je bil sedemletni spor zaradi obratovanja na črno /azidane in brez ustreznih dovoljenj delujoče frame piščancev. Sosedi so se zaradi črnogradnje in njenega vpliva na okolje pritožili in od lastnika zahtevajo, da naj, če želi farmo legalizirati, naredi vse, kar zahtevajo strokovnjaki glede vplivov na okolje. Na razpravi je bila tudi predsednica repiibliške komisije za vloge in pri tožbe Marjana Rous—Gojak; o tem problenui nam je de jala; "Že leta 1987 smo obravnavali pritožbo sosedov, v kateri so opisali, kako že od leta 1984 brez vseh dovol jenj obratuje Bračkova farma. Seznanili smo se s tem, da so ptujski upravni organi vse skupaj tolerirali, čeprav bi lahko ukrepali in zadevo uredili, ko je bil še čas. Če ne drugega, bi lahko na ptujski enoti Službe družbenega knjigovodstva zaustavili sredstva Perut ni ne, ki jih je vlagala v postavitev črriogradnje. Očitno je bila Perutnina dovolj močna, daje stala za to črnograd- njo. Zaradi tega so sedaj številni organi zapravljali čas z obravnavo tega problema. Občinska komisija za vloge in pritožbe bo morala in je delno že ugotovila napake v ptujskih upravnih organih. Inšpektorji sedaj res lahko ukre})ajo in Bračkove kaznujejo, vendar so kazni sra motno nizke in očitno so zanje malenkost, f^rugih možnosti pa inšpektorji nimajo. Upam pa, da bodo vod stveni ljudje v Perutnini le spoznali, da pogojev za vhle vljanje ni in bodo po tem zadnjem vhlevljanju hlev p\i stil prazen ter tudi sami vplivali na svojega kooperanta, da ga uredi, kot zahteva stroka. Stvar skupščine rep\i blike pa je, da sprejme strožjo zakonodajo, ki bo s svo jim kaznimi dovolj velika grožnja, da do takih prime- rov ne bo več prihajalo." D. Lukman Obnovljen severni del ormoškega gradu. ORMOŽ Ura in gong na grajskem stolpu Lep videz severnega trakta ormo.škcjja gradu privablja številne obiskovalec. Na novo prekrita streha, urejeno priČtvHc z novimi okni in obnovljen grajski stolp so veljali 7,2 milijona loiafjcv. V to ceno sta všeta tudi ura na graj- skem stolpu (poganjala Jo bo elektrika), ki bo odslej kaza- la točen čas, in gong, ki bo oznanjal vsako polno urO. !>ncl pa bo nekoliko drugačen ton, kot ga ima cerkvena ura. Vse to bo brez dvoma svojevrstna zanimivost ne samo za Or- možane, temveč tudi za vse tiste, ki bodo v Ormož prišli od drugod. Kljub temu, da je ormoški grad kulturni spomenik prve kategorije, so od omenjene vsote dobili iz re- publiškega proračuna samo 700.000 tolarjev, drugo so občin- ski viri. Nadaljnja obnova gradu je odvi- sna od finančnih sredstev, predv- sem tistih, ki so jih obljubili iz državnega proračuna in iz katere- ga se že finansirajo obnove neka- terih kulturnozgodovinskih spo- menikov na Štajerskem. Kljub temu da so morali trenut- no zaradi finančne suše obnovitve- na dela ustaviti, Ormožani upajo, da lx^do lahko nadaljevali sanacijo vzhodnega grajskega trakta, kjer je bila še pred leti glasbena šola. Obnoviti morajo streho in vse dru- go, da bodo sčasoma v te prostore lahko namestili občinsko matično knjižnico, nekaj pa bodo namenili tudi za razstaviščni prostor. Tekst in foto:Vida Topolovec Ptujski liberalni demokrati smo se na zboru članov odlo- čili, da bomo pripeljali na Ptuj pomembne člane stranke, še po- sebej tiste, ki so v državni upra- vi. Prvi je bil na obisku šolski minister dr. Slavko Gaber, v sredo, 1. julija, znani slovenski sociolog dr. Ivan Bernik s Fa- kultete za družbene vede v Lju- bljani, v petek, 3. julija, pa je bil gost bivši finančni minister, predsednik skupščinskega od- bora za proračun in javne finan- ce ter poslanec v Skupščini Re- publike Slovenije Janez Kopač. Dr. Bernik se že leta ukvarja z družbenimi spremembami v državah bivše vzhodne Evrope, iz česar je tudi pripravil doktor- sko disertacijo. Na pogovoru je predstavil svoje poglede na družbene in druge spremembe v Sloveniji in v nekaterih za pri- merjavo zanimivih bivših socia- lističnih državah. Svoje ugoto- vitve testira na delovnih srečan- jih s sociologi iz različnih evropskih držav in na to temo skupaj pripravljajo tudi izdajo zbornika. Slovenija se od drugih držav vzhodne Evrope, v katerih so se v zadnjem času zgodile velike družbene spremembe, razlikuje predvsem po tem, di^ so spre- membe v njej potekale po evo- lucijski, postopni poti. Zanjo so značilne prave volitve z ude- ležbo več pravih strank, obliko- vanje močne opozicije (ki je po mnenju predavatelja osnova za pravo demokracijo), postopnost pri uvajanju sprememb v družbi ter relativna stabilnost družbe- nega sistema. V drugih vzhodnoevropskih državah so spremembe potekale bolj "revolucilnamo", kar v družbi povzroča večje konflikte (prevlada ene od strank na vo- litvah, ta pa se na oblasti ob- naša kot stari oblastniki, šibka opozicija, zgolj preobleka stare partije v stranko, prevladovanje nacionalističnih interesov nad gospodarskimi in socialnimi). Po Bemikovem mnenju so tudi neljubi dogodki v slovenskem parlamentu kazalec demokra- tičnosti slovenske javnosti, saj demokracija ne pomeni tudi avto- matično višje politične in druge kulture državljanov. Slovenska družba je relativno stabilna, le nerešeni gospodarski in s tem tu- di socialni problemi lahko pripel- jejo do pojava totalitarističnih strank, ki pomenijo največjo ne- varnost z.a demokracijo. Po uvodnem razmišljanju je sledila zelo kvalitetna in strpna razprava o aktualnih družbeno- političnih spremembah v Slove- niji ter problemih, ki te spre- membe spremljajo. _• — Janez Kopač je v svojem zna- nem, vsem razumljivem slogu predaval o javnih financah v Slovenji. Pojasnil je spremin- janje sistema javnih financ v zadnjih letih, ki se je začelo že s Sinigojevo vlado, nadaljevalo / davčno reformo leta 1990, zaokrožiti pa se mora v bo- dočnosti z uvedbo enotnega žiroračuna za vse uporabnike proračunskega denarja. V raz- merah, ki vladajo sedaj, je nam- reč nadzor nad porabniki izred- no otežen, saj denar iz repu- bliškega proračuna odteka prek več kot 200 žiroračunov. Mini- strstvo za finance je tako v ne- rodnem položaju, kajti večkrat si mora denar sposojati pri dru- gih inštitucijah, medtem ko imajo posamezna ministrstva ogromne presežke sredstev. Takšno stanje je tudi glavni ra- zlog za nedavno izjavo premier- ja Drnovška, da je nova vlada na finančnem področju podedo- vala kaos. V nadaljevanju je Kopač go- voril o strukturi javnih financ in o njihovih največjih segmentih: proračunu, zdravstvenem in po- kojninskem skladu. Posebno važno je, da se pokojninski sklad pretvori v pravi kapitalski sklad, saj bo le tako zagotovlje- no izplačevanje dostojnih po- kojnin. Vendar pa takšna refor- ma poteka na žalost zelo počasi. Ena izned tem pogovora je bi- la tudi SDK. Ta se bo po Kopa- čevih besedah reformirala v šti- ri institucije: službo za oprav- ljanje plačilnega prometa, davč- no službo, analitsko službo in revizijo. Koncept za reorganiza- cijo SDK je v pripravi in ga vla- da namerava predložiti konec julija. Gostu iz Ljubljane so prisot- ni, med katerimi je bil tudi ptuj- ski župan Vojteh Rajher, zasta- vili več vprašanj. Predvsem jih je zanimalo, kako se bo zbiral proračunski denar v bodoče, ka- ko zagotoviti izvajanje koletiv- nih pogodb in stališče o avto- nomnih virih financiranja bo- dočih občin. Janez Kopač zagovarja mak- simalni nadzor tako na strani prilivov kot na strani odlivov. Za utajevalce davkov (predv- sem prometnega, kjer utaja pre- vladuje) pa predlaga stroge kaz- ni (npr. zaprtje dejavnosti za določen čas). Kolektivne pogodbe so neu- strezne, saj so pisane za razme- re rastoče inflacije, trenutno pa smo v stanju padajoče inflacije. Treba jih bo spremeniti, da bo- do bolj fleksibilne in tako tudi bolj ustrezne za majhno gospo- darstvo, kot je slovensko. O financiranju občin so mne- nja deljena, Janez Kopač pa je do davčne samostojnosti občin zadržan. Predlaga, naj se občine financirajo kot doslej, z večjim poudarkom na komunalnih tak- sah. V LDS bodo pogovore o ak tualtiih problemih z znanimi slovenskimi znanst\'eniki nadal jevali jeseni. b. Glazer Dvanajsti planinski tabor v Krnici Ormoški planinci so v ponedel- jek postavili šotore v dolini Krni- ce v bližini Krajnske Gore, kjer so pred leti posneli film o Kekcu. To je že dvanajsti tabor mladih čla- nov Planinskega društva Maksa Meška. Že lansko leto so v taboru uve- dli nekoliko novosti in jih s pri- dom uporabljajo tudi letos. Tako lahko pridejo v tabor člani or- moškega planinskega društva, mladi planinci pa lahko taborijo tudi skupaj s starši, prijatelji in drugimi. Za vsakega najdejo pravi način vključevanja v življenje ta- bora. Najresnejšim med stalnimi gosti tabora bodo letos zaupali celo vo- denje lažjih izletov, vse pa bodo seznanili še z novimi možnostmi športov v naravi in jih naučili sne- manje z videokamero. Kot je povedala Štefka Borak, ena izmed organizatoric tabora, je njihova počitniška ponudba daleč najcenejša. Za sedem dni bodo z vožnjo vred prispevali 5.500 tolar- jev. V tistih družinah, kjer sta dva ali več tabornikov, imajo pri plačilu popust. Program celostenga razvoja podeželja in obnova vasi Na seji odbora za koordinirano delovanje krajevnih skupnosti v občini Ormož, ki je bila 6. julija, so člani soglasno sprejeli stališče, da podpirajo celostni razvoj po- deželja in obnove vasi na območju krajevne skupnosti Ivanjkovci vključno s povodjem Pavlovskega potoka. Območje te krajevne skupnosti spada med manj razvita območja ormoške občine, kjer je potrebno izboljšati življenjske pogoje. V ta namen bodo usposobili kmetijska zemljišča z ureditvijo Pavlovskega potoka z vsemi pritoki, obnovili trajne nasade, razširili trsničarsko proizvodnjo, zgradili hladilnico sadja ter ob vinski cesti razvijali ponudbo kmečkega turizma. Pou- darek bo dan tudi razvoju drobne- ga gospodarstva s komunalno in- frastrukturo, za potrebe šolstva pa bo zgrajen še prizidek k osnovni šoli Ivanjkovci. Občani popestrili bivanje beguncem v begunskem zbirnem centru občine Ormož, ki je v zapuščeni osnovni šoli na Runču, je trenutno 69 beguncev, pretežno iz severne Bosne. Vsi so Muslimani. Med njimi je 32 otrok, 27 žensk in 10 moških. Da bi jim nekoliko pope- strili bivanje v begunskem centru in jih za nekaj ur oclvrnili od naj- bolj črnih misli, so se krajani po- sameznih krajevnih skupnosti odločili, da jih ob nedeljah pova- bijo medse ali pa jim pripravijo prijetno srečanje na Runču. Minulo nedeljo so jim pripravili piknik z ogromno slaščicami za otroke krajani ormoške krajevne skupnosti, v nedeljo jih bodo go- stili Podgorčani, prihodnjič kraja- ni Ivanjkovcev, nato Koga in še druge icrajevne skupnosti v or- moški občini. Praznik krajevne skupnosti Ormož Na seji sveta ormoške krajevne skupnosti so govorili o krajevnem prazniku, ki so ga prejšnja leta praznovali 17. septembra. Ker pa je bil to bolj ali manj za lase pri- vlečen datum, so se odločili, da bodo odslej praznovali 27. junija, ko je Ormož v lanskoletni vojni doživel svoj ognjeni krst. Vida Topolovec 12*000 članoVi 35^ prcrdajnllt t^t; TI JCARTICA Kreditno kartico TI poznajo že mnogi na Koroškem, v Mariboru, Murski Soboto, Slovenski Bistrici in Ptuju. Iz- daja Jo finančna organizacija TI klub - delniška družba iz Maribora, nekdanja Tima, interna banka. TI klub ima že 12.000 članov in lahko s TI kreditno kartico kupujejo na 350 prodajnih mestih. V Ptuju so to trgovina Repriza v Miklošičevi ulici. Peko in Trgovsko podjetje !>ipa s svojimi prodajalnami v Ptuju, Kogoznici, Lancovi vasi, Zabovcih in Stojncih. Prednost kartice je v tem, da lahko imetniki poravnajo račun zii ku- pljeno blago ali storitve 15 do 30 dni pozneje. Račun dobijo domov in poravnati ga morajo v osmih dneh. Za te dni se ne računajo obresti, če pa rok plačila zamudite, vam obručunajo zamudne obresti. Posebnost TI kartice je, da lahko z njo tudi varčujete, če položite denar, saj vam ga obrestujejo vedno ugodneje kot v banki. Tako lahko s kartico dvigujete tudi gotovino, seveda v višini sredstev, ki jih imate na računu. Denar za poravnavo računov vam gre z vašega računa pod enakimi pogoji, kot če ne varčujete, torej z njim plačajo vaš račun v osmih dneh od izdaje računa. Imetnik kreditne kartice TI lahko postane vsak, ki ima redne do- hodke oziroma pravilno izpolni pristopno izjavo. Le-to mora po- trditi tudi podjetje ali ustanova, v kateri je zaposlen tisti, ki želi kartico. Od prvega avgusta je članarina 1.500 tolarjev, kartica pa se izda za eno leto. Izda se lahko tudi druga kartica za družinskega člana in zanjo velja znižana članarina 400 tolarjev. TI kartico je mogoče dobiti v Mariboru v Gosposki 24 in na Sve- tozarevski 10, pristopne obrazce pa na vseh prodajnih mestih. tednik — 16. JULIJ 1992 KULTURA, IZOBRAŽEVANJE ORMOŽ Pried drugo Vojho je bilp lps&:drugačeM To, da imajo Ormožani radi svoje mesto, ki že stoletja živi svoje življenje lesno pove/ano /, Dravo, bližnjimi jugov/hodni- nii obronki Slovenskih goric, vinogradi in gozdovi, ni potreb- no posebej govoriti. Kjerkoli so, v tujini ali domovini, vedno se radi vračajo. Prijetni spomini na otroštvo, na reko Dravo, ko- panje in ribe, ki jih je bilo svoj čas veliko in še užitne so bile... Celo tisti, ki se v Ormož priseli- jo od urucod, ga vzljubijo. Je nekaj posebnega z značilno go- vorico, ki je ljudje ne pozabijG, čeprav ne živijo pod varnim okriljem rojstnega kraja. Med Ormožani je film iz leta 1935, ki so ga predvajali v do- mu kulture ob prvi obletnici slovenske državnosti, vzbudil zanimanje za preteklost. Naj- bolj svež spomin na čas pred skoraj šestdesetimi leti sta po- kazala 69-letni Ljubo Lesničar in 77-letni Franček Pučko, oba stara "ta prava" Ormožana. Poiskala sem ju, se domenila za sestanek in beseda je stekla. Veliko sta se spomnila. Iz vsega je bilo razbrati ritem žiljenja in navade takratnih Ormožanov. Govorili smo o filmu, o dr. Ot- marju Majeriču, ormoških Nem- cih, bogataškem sloju, gospo- darskem utripu, kulturi, prire- ditvah, sejmih, družabnem življenju, o Dravi in še čem. FILM IZ LETA 1935 Mestna občina Ormož je 31. julija 1935 naročila pri firmi "Svetlotonfilm" v Zagrebu izde- lavo zvočnega filma o mestu. Ves čas bivanja v Ormožu je imela snemalna ekipa brez- plačno hrano in prenočišče, na- ročnik filma jim je moral dati /la razpolago za prevoz snemal- ne tehnike iz kraja v kraj celo avto. Snemanje se je pričelo v so- boto, 3. avgusta 1935. Ljubo Lesničar: "Spomin- jam se snemanja. Takrat sem bil star 12 let. Posnet je celo vo- ziček, na katerem smo sedeli otroci. Najlepše pa je bilo, da smo se lahko takrat kopali v Majeričevem kopališču, ki ga je zgradil ob Dravi. To je bilo za otroke sicer prepovedano, pa tu- di vstopnina je bila tako visoka, da si je Ormožani niso mogli privoščiti. Takrat pa nas je dr. Majerič poklical in nas celo vzpodbujal, naj veliko skačemo v bazen, da se bo to na filmu še posebej lepo videlo. Ni nam bi- lo potrebno dvakrat reč, dobro smo izpolnjevali ta njegov ukaz. Kolikor pa se spominjam ('ilm so namreč v zdraviliški dvorani dr. Majeriča predvajali Za občinske odbornike) je bil daljši. Baje so ga morali nekaj •zrezali, ker je snemalec posnel fudi nudistično plažo, ki je bila 'akral na terasi Majeričevega kopališča nad Dravo. Spomin- jam se, kako smo hodili mulci ^^d daleč s škarpe nad železnico gledali, kako so se dame, ki so Pnšle na "zdravljenje" v Maje- ■"'čev sanalorij, sončile gole." Franček Pučko: "Tudi jaz se Opominjam, da so pripovedovali ^ nekoliko daljšem filmu.Ker ^cm bil takrat mlad, mi je dr l^ajerič ponudil, da bi s filmom "pdil naokoli po takratni kralje- vini Jugoslaviji, ga predvajal in ^ tem delal reklamo zanj in nje- gov sanatorii Plačal bi mi celo vožnjo z železnico in preno- čišče. Ko pa sem ga vprašal, kje in na čigave stroške bi jedel, mi je odvrnil, da bi si pač moral vzeti s sabo kanglico s fižolo. Tako se je baje preživljal tudi on, ko je študiral. Seveda nisem sprejel njegove ponudbe. Potem pa o filmu vse do letos, ko smo si ga lahko ogledali na proslavi, nisem več slišal " DRAVA POGOLTNILA ZA 3 MILIJONE GRADBENEGA MATERIALA v sanatoriju dr. Majeriču so zdravili skoraj vse bolezni z elektroterapijo, ki je bila nekaj posebnega in seveda velika moda. Ljubo Lesničar :"Dr. Majerič je začel sanalorij v skromni obliki, ko si je finančno opomo- gel, ga je začel širili. Zgradil je hišo v Žigrovi, kupil celoten vrl, kjer je danes otroški vrtec, ter do prvega nadstropja zgradil večjo hišo, sedanji blok v Žigrovi, kupil sedanjo Voršičevo hišo in tako prišel do precejšnjih prenočitvenih zmo- gljivosti za goste, ki so bili v očeh Ormožanov kasta zase. Hranili so se morali sicer pri njem, listi pa, ki niso dobili sta- novanja v sanatoriju, so lahko stanovali tudi drugje, med dru- gim tudi v Reichovem hotelu. Tudi mi smo imeli goste; poleti je celotna družina spala na pod- strešju in spominjam se, da smo si s tem denarjem opomogli. Ko je bil poleti vrhunec sezone, je bilo pri dr. Majeriču tudi do 200 gostov. Se posebej se je trudil zgradi- li kopališče ob Dravi. Pri nas je stanoval gradbenik, ki je opra- vljal nadzorna dela pri gradnji poletnega kopališča ob Dravi. Z dr. Majeričem sta se kasneje sprla in je odšel. Pripovedoval je, da je Drava pogoltnila ogromno gradbenega melariala, baje za cele 3 milijone takratnih dinarjev. Kar so zvečer zgradili, je voda čez noč odnesla. Da bi si lažje predstavljali, kolikšna vrednost je to, naj povem, da si kravo kupil za 600 dinarjev. Drava je na mestu, kjer je še danes ostanek Majeričevega ko- pališča, izredno deroča. Sele ko so zgradili valobran, so gradnjo lahko nadaljevali. Vse je bilo lepo urejeno, in če danes raz- mišljam, je dr. Majerič kljub te- mu, da je bil zelo skop in je imel dosti drugih slabih lastno- sti, za širšo uveljavitev Ormoža naredil veliko. Sprehajališče ob Dravi, vrtnice in še veliko dru- gega tudi današnjemu Ormožu ne bi delalo sramote." Franček Pučko: "Dr. Majerič je bil čuden možakar. Rad je imel ženske, še posebej mlade in lepe. Zdravnikov ni imel, vse je delal sam in skrivnosti zdra- vljenje z eleklrošoki je držal za- se. Medicinske sestre so bile sa- me lepe in mlade. Pravijo, da so ga ženske tudi pogubile. Zelo malo se je družil z ljudmi, celo s takratnimi ormoškimi Nemci ne. Sam se je imel za Nemca in teh je bilo takrat v Ormožu kar nekaj. Mogoče je tuintam dru- goval s Krallom, lastnikom usnjarne, s katerim sta hodila skupaj na lov. Pravijo, da ni imel diplome za doktorja. To se je izvedelo , ko so 1941. leta prišli v Ormož Nemci. Med vojno je bil v Gradcu, takrat njegov sanatorij ni deloval, po drugi vojni, ko je bilo vse premoženje ormoških Nemcev nacionalizirano, se je vse nekam porazgubilo in raz- padlo. Brez dvoma je to velika škoda. Ormož bi lahko od tega imel kaj več." vida Topol(wec Ljubo Lesničar Fotografija Ormoža iz leta 1930 Franček Pučko Slovenska nacionalna stranka bo v Ptuju ustanovila območni odbor Dvigniti slovensko nacionalno zavest v soboto Je v Narodnem domu v Ptuju /majjo Jelinčič dvajselim Plujčanom predstavil okvirni proj^ram Sloven- ske nacionalne stranke. "Vse stvari se začenjajo z malo ljudmi, a s pravimi, ki razumejo stvar. Slovenska nacio- nalna stranka Je edina, ki zastopa interese slovenskega naroda. V osnovne usmeritve Je zapisala dobrobit sloven- skega naroda in na glas povedala lislo, kar slovenski na- rod misli. V slovenskem prostoru se do- gaja marsikaj, padle so že tri /rtve političnega terorja. Kram- bergerja ni ustrelil pijanec, gre /a načrtovani umor, pri katerem je šlo za dva strelca. Našo stranko skušajo prepove- dali. Lepijo nam etikete, da smo fašisti. Borimo pa se proti temu, da bi v Sloveniji vladal srbski škorenj, ki je še vedno močno prisoten. Projugoslovansko sta najbolj usmerjeni Liberalnode- m(')kralska in stranka SDP. Peterle je naredil slabo uslugo slovenskemu narodu, šaj .ni na- redil tistega, kar bi lahko. Tudi Drnovškova rdeča garnitura kaže na to, da ni pripravljena oziroma noče popraviti nekate- rih zakonov. Vedo, kakšne so razmere v slovenskem kmetij- stvu, pa na vrat na nos silijo v EGS, da bo cena pšenice še nižja. Želijo uničiti slovenskega kmeta, ki je bil poleg klene slo- venske inteligence tisti, ki je vlekel voz slovenstva naprej." Predsednik Slovenske nacio- nalne stranke Zinago Jelinčič je dobro uro razlagal program stranke in opisoval sedanje sla- bosti. Po njegovem je v naj- višjih organih še preveč "jugo- slovanarjev." V Sloveniji je tre- nutno okrog 600 tisoč Neslo- vencev. 162 tisoč jih je brez težav dobilo slovensko držav- ljanstvo, 300 tisoč jih ima de- lovne vize. Med begunci je veli- ko ekonomskih emigrantov, ki že povzročajo tiho destabiliza- cijo Slovenije. Zakon o držav- ljanstvu je Slovencem odvzel okrog sto tisoč delovnih mest, 55 tisoč stanovanj in 37 tisoč mest v šolah. V Sloveniji je tre- nutno sto tisoč nezaposlenih, po počitnicah bo število naraslo še /a trideset tisoč. "Univerze so napolnjene z južnjaki, ki jim ni treba opravljati nobenega spre- jemnega izpita. Dvajsetletniki naj bi se borili za svojo domo- vino, ne pa da gredo študirat v Slovenijo. Ko je JA napadla Slovenijo, so v južnih republi- kah rajali in govorili, da so se- daj Slovenci dobili tisto, kar so hoteli. Sedemdeset tisoč sloven- skih družin živi na robu pre- živetja, trideset tisoč pa je rob že prestopilo. Takih primerov je še veiiko. In ker nobena od vla- dajočih strank niČCSar ne nare- di, mora to storiti Slovenska na- cionalna stranka. Skupaj mora- mo stopiti tisti, ki smo pravi Slovenci. Dvigniti moramo slo- vensko nacionalno zavest." ZA POPOLNOMA SAMO- STOJNO IN NEODVISNO REPUBLIKO SLOVENIJO Slovenska nacionalna stranka se zavzema za popolno samo- stojnost Slovenije brez kakršne- koli ureditvene povezanosti z nekdanjimi deli Jugoslavije ne glede na njihovo notranjo uredi- tev. Sodelovanje je mogoče le na interesnem povezovanju. Njen cilj je tudi ekonomsko močna Slovenija. Podpirala bo programe, ki omogočajo ohran- janje zelene narave, razvoj tu- rizma, drobnega gospodarstva in kmetijstva. Veliki industrijski sistemi in težka strojna industri- ja morajo izginiti. Nezaposle- nost bo stranka reševala tako, da Slovenci ne bodo ostali brez dela. Vsak Slovenec naj bi bil socialno preskrbljen in imel brezplačne) osnovno zdravstve- no varstvo. Zdaj je tako, da ga imajo pribežniki zastonj, Slo- venci pa ga plačujejo. Sloven- ski upokojenci, ki so štirideset let garali, prejemajo minimalne pokojnine. Na drugi strani pa imajo upokojeni oficirji JA med petdeset in sedemdeset tisoč to- larjev mesečnih prejemkov. Družina mora biti absolutni temelj naroda. Mladim je treba omogočiti, da bodo lahko imeli otroke, da bodo imeli stanovan- ja, zaposlitev. Slovenska nacio- nalna stranka bo spoštovala ver- sko prepričanje v okviru zgodo- vinskih tendenc in dogajanj. Prizadevala si bo za samostojno slovensko vojsko, urejeno po modemih osnovah. Okostje no- ve slovenske vojske naj tvorijo profesionalne specialne enote. Posest orožja naj se legalizira, saj je to eno od demokratičnih načel modernih družb. Stranka se bo zavzemala tudi za resta- vracijo in ohranitev naravne in kulturne dediščine slovenskega naroda. Imamo najlepšo deželo na svetu, vse imamo na tristo kilcmetrih. Delovanje Slovenske nacio- nalne stranke je strnjeno V ge- slu: Stanovanja Slovencem, službe Slovencem, standard Slo- vencem, Slovenijo — Sloven- cem. V Ptuju bo stranka ustano- vila območni odbor, saj so pre- pričani, da bodo imeli dela do- volj. Problemov je veliko. Že stari Rimljani so vedeli, kam pi- ha veter, zato so industrijske objekte postavljali na levi stra- ni. Rdeči pa so jih zgradili na desni. Ptujski odbor naj bi tudi predlagal spremembo imena Ki- dričevega, ki naj ponovno po- stane Strnišče. Slovenska nacionalna stranka se bo aktivno vključila v volilni boj, njen cilj je priti v slovenski parla- ment. Prihodnje volitve bodo odločilne, ljudje se tega ne zave- dajo, saj so še vedno pod vplivom medijev, in kot pravijo v Sloven- ski nacionalni stranki, ne mislijo s svojo glavo. I Srednješolci in študentje avgusta na rodnem vrhu | I Raziskovalno poletje i I Na Rodnem Vrhu bo avgusta sociološki in ekološki raziskovalni | I tabor. Temi sta kvaliteta življenja v Halozah v povezavi z dostop- ■ nostjo družbene infrastrukture in pridobivanje bioplina. Strokovna I Isodelovalca, ki sta predlagala in pripravila obe temi, sla Žarko ■ Markovič, sociolog, zaposlen na Sekretariatu za družbene dejavno- ■ Isti občine Ptuj, in Štefan Celan, asistent na Tehniški fakulteti Uni- I verze v Mariboru - smer kemijska tehnologija. ' I Oba projekta sta zastavljena kot večletno raziskovalno delo, ki I naj bi ga opravili srednješolci in študentje na poletnih raziskoval- I nih taborih. Študentom se udeležba na taboru prizna kot obvezna I _ praksa. Za tabor na Rodnem Vrhu, ki bo od 15. do 25. avgusta, je _ I še nekaj prostih mest. Mladi, ki bi radi sodelovali, naj se oglasijo v | g klubskih prostorih Liberalnodemokralske stranke na Vičavi (tele- _ I fon: 775-291). | ■ Raziskava o bioplinu naj bi trajala pet let, združila pa naj bi tako ■ ekonomijo kot ekologijo. V prvem letu naj bi sestavili vse potreb- I I ne banke podatkov za vire pridobivanja bioplina; ti so perutninske, | prašičje farme... Cilj raziskave je izdelati celotno postrojenje za ■ I pridobivanje bioplina malih proizvajalcev. I Sociološka raziskava naj bi odgovorila na vprašanje, ali ljudje I zapuščajo Haloze tudi zaradi pomanjkanja družbene infrastrukture, | njeno fizično in časovno dostopnost, privatizacijo družbenih dejav- _ I nosti, pomoč za samopomoč, alternative reševanja... | I Ob koncu raziskovalnega tabora bodo zbrani rezultati objavljeni ■ v biltenu. I i Mladi pa na taboru ne bjz Zorko, so doslej izšolali že več kot 400 novih voznikov iz Ptuja in oko- liških krajev. Takoj po končani ekonomski šoli se je očetu pridružila tudi hčerka, ki sprejema v pisarni nove kandida- te in ureja dokumente za šolo. Ob drugi obletnici svojega obstoja je avtošola Otto priredila srečanje starih vozil in tekmovanje v spretnostni vožnji na letališču v Moškanjcih. Oba dela prireditve je povezala skupina folkloristov ptujske bolnišnice. Stara vozila so se zbrala v Za- gojičih, od tam pa krenila na pokazno vožnjo skozi Bukovce, Stojnce, Muretince, Formin in Gorišnico do Moškanjcev. Tu so si lahko sedem avtomobilov in prav toliko motorjev ogledali obiskovalci spretnostne vožnje in kasnejše veselice. Najzname- nitejša sta bila med avtomobili mercedes 170 iz leta 1939, last Ivana Gašperja iz Slovenje vasi, in DKW z isto letnico izdelave, ki ga je obnovil in vozil Anton Modlic iz Zagojičev. Med mo- torji je bil najstarejši DKW-jev iz leta 1916, ki je tudi last Ivana Gašperja, pa motor znamke NSU iz leta 1938, last Karla Ar- tnaka iz Maribora. Svojevrstno tekmovanje, ki je hkrati preizkušalo znanje ce- stnoprometnih predpisov, je or- ganizirala avtošola Otto na leta- lišču v Moškanjcih in na relacij- ski vožnji skozi Domavo proti Podvincem, nato skozi Pacinje in nazaj na letališče. Na tej poti so tri skrite kamere snemale ob- našanje voznikov, to pa so kon- trolirali tudi člani sodniške ko- misije, ki jo je vodil vodja tek- movanja Marjan Petek. Najpo- gostejše napake tekmovalcev so bile: le dva sta pohupala gruči otrok ob vozišču, večina vozni- kov je vozila prepočasi in s tem ovirala promet, veliko voznikov ni upoštevalo pravila desnega pri mesnici v Domavi. Na poligonu so tekmovali v spretnostno-hitrostni vožnji. Zmagal je Miran Obran, ki je prevozil progo edini brez napa- ke. V obeh disciplinah je prav tako zmagal Miran Obran iz Moškanjcev pred Ivanom Hab- janičem, prav tako iz Moškan- jcev, in Petrom Slano iz Nove vasi pri Markovcih. McZ Ivan Gašper iz Slovenje vasi je zelo lepo obnovil motor DKW iz I. 1916. Motor ima 1 konjsko moč in 118 ccm. Luč še nima žarnice, pač pa sveti na karbid. Lastnik motorja, ki je obnovil tudi mercedes 170 (levo), je povedal, da moraš imeti za te sta- rince ogromno ljubezni in potrpljenja. Letos je bil z njima že na srečanju oldtimerjev v Zagrebu, Portorožu in Mozirju. De- sno vidimo DKW Antona Modlica iz L 1939. Sopotnik huje ranjen Po regionalni cesti od Ptuja pro- ti Zavrču je v torek, 7. julija, ne- kaj pred 14. uro vozil osebni avto Marjan Rola iz Ptuja. Pri Borlu je dohitel kolono vozil, ki je zmanj- ševala hitrost. Začel je zavirati, vendar je bilo cestišče mokro, bilo je kmalu po manjši plohi, zato je njegovo katrco zaneslo na nasprot- no stran ceste. Prav tedaj mu je nasproti pripeljal s tovornjakom Stjepan Papec iz Hrvaške. Prišlo je do trčenja, v katerem je bil voz- nik Rola lažje ranjen, njegov so- potnik Andrej Polanec iz Ptuja pa huje. Prepeljali so ju v ptujsko bolnišnico. Gmotna škoda znaša okoli 300.000 tolarjev. Avto trčil v motorno kolo V petek, 10. julija, ob 15.30 je po makadamski cesti od Medvede pro- ti Sestržam vozila osebni avto Jožica Golob iz Medvede 23. Ko je pripeljala do križišča, je začela za- vijati v levo in pri tem trčila v mo- torno kolo, s katerim se je peljal Jože Grajf iz Medvede 11. Pri trčenju je Grajfa vrglo po cestišču, hudo se je ranil in so ga prepeljali v ptujsko bolnišnico. Poškodbe bi morda bile manj hude, če bi bil mo- torist imel na glavi zaščitno čelado. Promet na sloveniki eno uro prekinjen V soboto, 11. julija, nekaj pred 8. uro zjutraj je po sloveniki od Celja proti Mariboru vozil osebni avto Tomo Balont i/ Zagorja ob Savi. V naselju Pokoše pri Sloven- ski Bistrici je začel prehitevati osebni avto, ki ga je vozil Sreten Nikolič iz Ljubljane. Takrat je iz smeri Maribora pripeljala z oseb- nim avtomobilom Mara Petraševič z Dunaja, ki nasproti vozečega av- tomobila ni pravočasno opazila in vozili sta silovito trčili. Pri tem je Balentičev avto odbilo in je s sprednjim delom trčil v Nikoliče- vo vozilo. Vsi trije avtomobili pa so potem trčili še v drsno ograjo ob cesti. Tomo Balent je bil pri tem hudo ranjen. Mara Petraševič pa lažje. Gmotno škodo na vseh avtomobili ocenjujejo na dva mili- jona tolarjev, škoda na ograji pa okoli 300.000 tolarjev. Zaradi nez- gode, katere vzrok je neprevidno prehitevanje, je bila slovenika na tem odseku zaprta za ves promet skoraj eno uro, preusmerili so ga na staro magistralno cesto Mari- bor—Slovenska Bistrica. Z avtom trčil v kolesarko Na Spodnji Hajdini je v soboto, 11. julija, ob 21,30 Teodor Pri- možič, začasno stanujoč v Nem- čiji, z osebnim avtomobilom začel prehitevati osebni avto v trenutku, ko se je nasproti pripeljala kole- sarka Marica Mihelak z Maribor- ske ceste 8 v Ptuju. Primožič je s svojim avtomobilom nemške regi- stracije trčil v prednje kolo bici- kla. Kolesarko Mihelakovo je vrglo na pokrov motorja in v ve- trohransko sleklo, od tam pa je pa- dla nazaj na cesto in se hudo rani- la. Prepeljali so jo v ptujsko bol- nišnico. Zasegli pištoli Na mejni prehod v Zavrču sta se v petek, 10. julija, ob 16. uri pri- peljala z osebnim avtomobilom Dražen L. in Šimun P., oba iz Ko- privnice. Policisti so njun avto pregledali in našli dve avtomatski pištoli s strelivom. To "osebno oborožitev" so jima zasegli in ju predali v postopek sodniku za prekrške. pp Osebna kronika Rodile so - čestitamo: Marjeta Širec, Kidričevo naselje 7, Raden- ci - Nejca; Liljana Rumež, Cučko- va 7, Kidričevo - Aleša; Silva Kocmut, Levanjci 19 - dečka; Su- zana Vajda, Stojnci 16 - deklico; Marija Kolednik, Medribnik 14/a, Cirkulane - Manuelo; Danica Dre- kovič, Razlagova 18/a, Ljutomer - Anjo; Marija Voršič, Tmovci 20, Tomaž - dečka; Zdenka Kocmut, Zagorci 22 - dečka. Poroke - Ptuj: Zdravko Hvaleč in Danica Žuran, Cirkulane 76; Toni Lojen, Vojnik, Žlavsova ul. 8, in Inge Naraglav, Slovenja vas 67/b; Branko Habjanič in Božana Lovšin, Ptuj, Arbajterjeva 1; Mar- jan Vaupotič, Slovenja vas l/a, in Danica Glodež, Hajdoše 33. Umrli sta: Rozalija Zebec, Ptuj, Ormoška 1, * 1926 - + 3. julija 1992; Marija Žvega, Bresnica 53, * 1912 - + 6. julija 1992. TEDNIK TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni od- bor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko in časopi- sno dejavnost RADIO-TEDNIK PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor In glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni ured- nik), Jože Šmigoc (pomočnik odgovornega urednika in lek- tor), Milan Pijan (tehnični ured- nik), Jože Bračič, Ivo Clanl, Majda Goznik, Darja Lukman, Martin Ozmec, Vida Topolovec, Nataša Vodušek in Milena Zu- panič (novinarji). PROPAGANDA: Oliver Težak. Naslov: RADIO-TEDNIK, Raiče- va 6, 62250 Ptuj, p.p. 99; tele- fon (062) 771-226; telefaks (062) 771-223. Celoletna naročnina 2.340 to- larjev, za tujino 4.680 tolarjev. Ptuj: 52400-603-31023. Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor.