LETO XLIII, ŠT. 25
Ptuj, 28. junija 1990
CENA 5 DINARJEV
Kost
za
glodanje:
Kočevska
Reka
(stran 7)
P    ORMOŽ     H
Protestno pismo
slovenskemu
kmetijskemu
ministru
člani podružnice Slovenske kmeč-
ke zveze v občini Ormož in predstav-
niki Kmetijske zadruge Jeruzalem so
slovenskemu kmetijskemu ministru
dr. Jožetu Ostercu poslali protestno
pismo zaradi vseh nakopičenih pro-
blemov v slovenski živinoreji. Kakšni
so ti problemi, smo vprašali Vekosla-
va Kumra, predsednika podružnice
Slovenske kmečke zveze v Ormožu:
»Problemi, ki so celoviti in zaokrože-
ni, nakopičeni že vrsto let in s kateri-
mi se ubadajo slovenski kmetje, pred-
vsem pa živinorejci, so takšnih razsež-
nosti, da pretijo uničenju domače ži-
vinoreje.«
»Kmetje — živinorejci vsak dan bolj
boleče čutimo posledice uvoza mleka.
Spitanih živali ne prevzemajo pravoča-
sno v klavnice, kar draži proizvodnjo in
slabša kvaliteto. Ker ni povpraševanja,
cene padajo, roki plačil pa se podaljšu-
jejo. Kljub pomanjkanju telet pada tu-
di njihova cena zaradi presežka mesa.
Podobno je tudi pri mleku. Neekonom-
ski pogoji odkupa, dolgi roki plačil,
nizka cena telet in visoke cene veteri-
narskih storitev ob znani rizični reji
krav — vse to zmanjšuje zanimanje
kmetov za rejo matične črede. Podobno
je tudi pri reji plemenskih svinj, pri
pujskih, pitancih in brojierjih,« je za-
pisano v protestnem pismu Vekoslav
Kumer je prepričan, da ob številnih
problemih, ki so se nakopičili v tej
panogi, njihov protest ne bo kaj prida
zalegel, vendar si kasneje ne bodo
očitali, da so držali križem roke in da
niso vedeli, kaj se dogaja okoli njih.
»Plačilo za mleko prejemamo 20. v
mesecu,« je povedal Vekoslav Ku-
mer, »kljub temu da smo kmetje,
predvsem vsi tisti, ki mleko prodaja-
mo, že nestrpno čakali, da se bo rok s
15. skrajšal na 10.; to pa se ni zgodi-
lo.« Ker so v podobnih težavah ne sa-
mo slovenski kmetje, temveč sloven-
sko mlekarstvo nasploh, je Vekoslav
Kumer povedal, da so slovenskega
kmetijskega ministra povabili, naj
pride malo med kmete. Na skupen
pogovor bi takrat povabili tudi pred-
stavnike mlekarn in grosističnih trgo-
vin. Potem pa naj se vsa dolga repro-
veriga na enem mestu poskuša dogo-
voriti s kmetom in priti do pametnih
sklepov, ki bi za prihodnost obetali
možnost solidnega dela.
Vida Topolovec
Čisto '90
Marsikje bo potrebno pomesti marsikaj... Pri tem vam bodo za-
gotovo lahko v pomoč tudi prenovljeni in lično poslikani kesoni ptujske
komunale, da o uniformiranih delavcih ne govorimo.
Foto: M. Ozmec
ORMOŽ
Variantni predlogi za dvig cen
stanarin in komunalnih storitev
če v občini Ormož hočejo doseči cilj, ki ga je postavila republiška vlada,
da se s 1. julijem stanarine dvignejo do tiste višine, da bo pokrivala 2.07 odsto-
tkov (do konča leta naj bi bila 3.04 odstotke) revalorizirane vrednosti stanovanj-
skega fonda, potem bi bilo potrebno dvigniti stanarine za 145 odstotkov; to je
enakovredno povprečnemu republiškemu dvigu, ki je predviden za dosego tega
cilja na višino 125 odstotkov.
Katera od variant bo obveljala, se bodo odločali na današnji prvi seji novo-
izvoljenega Izvršnega sveta Skupščme občine Ormož. Od 631 lastnikov družbe-
nonaiemnih stanovavanj jih ima sedaj 54 subvencionirano stanarino. Po 1. juli-
jupa DO brez dvoma še kakšna zraven, kljub temu da je 94 odstotkov stanarm v
občini Ormož manjših od 400 dinarjev.
Na današnji seji se bodo odločali tudi o dvigu cen komunalnih storitev.
Imajo kar tri variante. Po prvi naj bi se voda za gospodinjstva dvignila za 206
odstotkov (6,88 din), za gospodarstvo za 165 odstotkov (13,76 dinarjev), po dru-
gi za 208 odstotkov (8,6o dinarjev), za gospodarstvo 233 odstotkov (17,32 dinar-
jev) in po tretji varianti, ki se zdi, da je najbolj sprejemljiva za vse, tako za Ko-
munalno podjetje Ormož, ki je upravljalec oDčinskega vodovoda, kot tudi za
potrošnike naj bi se cena voda za gospodinjstvo dvignila za 226 odstotkov (7,33
dinarjev) in za gospodarstvo za 182 odstotkov (14,66 dinarjev).
Po prvi varianti naj bi bila cena odvoza komunalnih odpadkov za smetnjak
v gospodinjstvu 0,85 dinarjev, za gospodarstvo 1,70 dinarjev, po drugi pa za go-
spodinjstvo, 0,73 dinarjev, za gospodarstvo pa 1,46 dinarjev. Dvignili naj bi tudi
cene kanalščine, in sicer za gospodinjstvo 0,50 din in za gospodarstvo 1 dinar.
Vida Topolovec
Koliko za
kombajn
Običajnega srečanja kombaj-
nistov in dogovora o ceni kom-
bajniranja letos še ni bilo. Žetev
ječmena pa se je ponekod že pri-
čela, zato smo se pozanimali, ko-
likšna naj bi bila letošnja cena
žetve. Kot vsako leto so bili to-
krat v KZ Ptuj izračunali stroške
kombajniranja in ti znašajo na
hektar od tisoč do tisoč dvesto
dinarjev. V Kmetijskem kombi-
natu Ptuj so izračunali, da so
stroški njihovega kombajna na
uro med 800 in 900 dinarji; seve-
da gre v njihovem primeru za
drage stroje z veliko zmogljivost-
jo. Kmetijski inštitut Slovenije
pa je izračunal, da znašajo stro-
ški kombajniranja s kombajnom
Zmaj 133 v primeru, da dela 150
ur letno, 566 dinarjev na uro. Iz-
račun, opravljen v Kmetijski za-
drugi, je torej kar realen. Lani je
bila cena kombajniranja (prere-
čunano v sedanje dinarje) 60 di-
narjev na uro oziroma 120 dinar-
jev na hektar.
JB
UVODNIK
Čisti računi...
Zadnji junijski dnevi so zelo bogati z vsebino. Dogodki kateregakoli
dneva hi bili lahko tema našega uvodnika. Pa bomo ostali kar pri današ-
njem četrtku. Pogled v zgodovino pove. da je danes Vidov dan. V ptujskem
zdravstvu, konkretneje v bolnišnici pa je referendumski dan. Delavci še ene
zdravstvene temeljne organizacije bodo rekli »ne« dosedanji organizirano-
sti — centru.
Še korak in ene velike organizacije z okrog 1000 zaposlenimi v ptujski
občini ne bo več. Centralizacija v starem pomenu ne živi več. Pet odstotkov
zaposlenih v ptujski občini, kije hkrati odgovorno za zdravje okrog 100 ti-
soč ljudi v ptujski in ormoški občini, želi delati in se razvijati drugače. Raz-
pad centra se je praktično začel z izločitvijo psihiatrije, nadaljeval je tozd
Osnovno zdravstveno varstvo, danes je odločitev v rokah 495 zaposlenih v
bolnišnici, jutri se bodo za referendum odločili v ormoškem zdravstvenem
domu itd. Center je praktično izgubil že tri temeljne organizacije: če odide
še četrta, ga ne more biti več.
V zdravstvu torej nastajajo samostojne delovne organizacije in z njimi
moramo resno računati. Zdravstveni delavci so prepričani (tokrat ne potre-
bujejo dodatnega prepričevanja od zunaj), da jim bo v samostojnosti lažje.
Preteklost jih je tudi prepričala, da zaradi življenja in dela v veliki skupno-
sti niso bili nič kvalitetnejši. Na koncu koncev tudi uporabnika zdravstve-
nih storitev ne zanima organiziranost. Zanj je pomembno, da na poti v
zdravstveno organizacijo, ko uveljavlja svoje pravice, nima težav oziroma
da ga oblika organiziranosti ne ovira pri dostopnosti do zdravstvenih stori-
tev.
Naš cilj v zdravstvu je jasen: nacionalni program in dostopnost zdrav-
stva za vsakogar. Vdanih razmerah je prestrukturiranje in prilagajanje ve-
likega pomena. Vprašanje pa je, ali je 4 odstotke družbenega proizvoda, ki
ga sedaj namenjamo zdravstvu, to je 86 dolarjev na prebivalca, dovolj.
»Zdravje vsem do leta 2000« pa tudi pomeni, da moramo v bodočnosti dati
prednost osnovnemu zdravstvenemu varstvu in povečanju skrbi za lastno
zdravje. Takšno usmeritev zagovarjajo tudi moderne zdravstvene strategije
(pri nas je še nimamo) in je lahko tudi pot iz finančne krize.
Zdravstvu bo letos po napovedih manjkalo okrog 12,5 odstotkov de-
narja. Nova vlada zatrjuje, da gospodarstvo in negospodarstvo obravnava
kot celoto in da je potrebno bremena enakomerno porazdeliti. Računi o
tem, kako se jim bo poznalo zmanjšanje sredstev (za razbremenitev gospo-
darstva prispeva zdravstvo 5 odstotkov), še niso čisti. Gotovo pa je, da lah-
ko tudi drugačna organiziranost prispeva k čistejšim računom. Samostoj-
nost zahteva seveda veliko, gospodarnost v ravnanju z denarjem je že ne-
kaj. V ormoški psihiatriji imajo prve izkušnje, in kot pravijo, gledajo na
vsaki dinar.
Najbolj čiste račune v zdravstvu in drugih družbenih dejavnostih pa
bomo imeli takrat, ko jih bomo razumeli v njihovi razvojni funkciji, in ne
kot porabo, kot nujno zlo. Danes so namreč služkinja gospodarstva ...
Majda Goznik
PTUJ
Ministre še iščemo ...
19. junija je pred predsednikom Skupščine občine Ptuj Vojtehom
Rajherjem zaprisegla delna občinska vlada. Takrat je predsednik Ja-
nez Lah izjavil, da bodo imena petih manjkajočih ministrov znana do
konca tedna. Do seje predsedstva skupščine občine v torek, 26. junija,
je opravil okrog 30 razgovorov s kandidati za bodoče ministre. Obja-
vil pa je imena dveh: za industrijo Borisa Horvata ter za kmetijstvo in
gozdarstvo Franca Bezjaka. Imena preostalih treh naj bi bila znana v
prihodnjih dneh. Še najbolj kritično kaže pri resorju za trgovino, pro-
met in zveze. Nobenemu od kandidatov »ni po volji« ta trojna sesta-
va; »zakrivila« naj bi jo skupščina.
Po besedah Janeza Laha kandidati prvenstveno odklanjajo delo
v novi vladi zaradi plače Drugih vzrokov naj bi za zdaj ne odkrili. Do
skupščine, ki bo predviv., .na v začetku julija, pa bodo imena že mora-
la biti znana. MG
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
28. junij 1990 —
TEDNIK
Počitniška
poslanica
Vsem učencem Osnovne
šole Toneta Žnidariča Ptuj
želimo, da bi počitnice preži-
veli prijetno in koristno.
Sonce, voda in svež zrak
naj vam utrdijo zdravje, dru-
žba vrstnikov pa dobro voljo.
Kadar boste osamljeni, se
spomnite, koliko lepih knjig
vas čaka na knjižni polici.
Dopoldne, ko ste sami do-
ma in čakate na vrnitev star-
šev z dela, opravite kaj, česar
vam starši sicer niso naročili,
bi jih pa razveselilo.
Olepšajte dopustne dni
svojim staršem.
Vaše počitnice naj bodo tu-,
di varne. Potrudite se pred-
vsem sami, pomagali pa vam
bodo tako kot vedno tudi
starši. _
Učiteljski kolektiv
in ravnateljica
Osnovne šole
Toneta Žnidariča Ptuj
Energija podcenjena
v Sloveniji milijon ton zalog premoga • Poraba energi-
je se lahko povečuje na račun racionalne porabe • Nukle-
arko Krško naj bi ustavili leta 1995, dogovora s Hrvati še ni
# Elektrogospodarstvo naj bi se preoblikovalo v javno pod-
jetje
Izgube v slovenskem elektrogospodarstvu pomenijo 30
odstotkov vseh izgub v gospodarstvu. To pa ne pomeni,
da je ta del gospodarstva toliko slabši, ampak je vzroke za
izgubo treba iskati v podcenjeni energije in v političnih
odločitvah zadnjih let, ko seje elektrogospodarstvu obesi-
la polovica izgub, ker je pač bilo primeren obešalnik, de-
nar pa se je prelival v druge dele gospodarstva. Izguba
naj bi po besedah predsednika republiškega sekretariata
za energetiko dr. Mihe Tomšiča postala javni dolg. Za ta
javni dolg pa naj bi elektrogospodarstvo, preoblikovano v
javno podjetje, izdalo javne obveznice ali druge vredno-
stne papirje. Seveda pa tudi brez večje, dolgoročno ko-
mercialne cene električne energije ne bo šlo. Elektrika za
gospodinjstva je pri nas za polovico cenejša kot drugod v
Evropi. Iz socialnih, a tudi političnih vzrokov pa bodo še
vedno obstajali porabniki, ki bodo imeli subvencionirano
ceno: gospodinjstva, rudniki in verjetno veliki porabniki.
Rudniki bi tako potrebovali letno 120 milijonov DEM.
Rudniki so že dobili od slovenske vlade nalogo, da za
četrtino zmanjšajo proizvodnjo, vendar zadovoljive reši-
tve do zdaj niso ponudili. Zaenkrat delajo namesto petih
štiri dni, vendar se stroški tekočega poslovanja niso soraz-
merno temu zmanjšali. Cena premoga namreč zaradi tega
ne bi smela biti višja. Dejstvo je, da je tako v Zasavju kot
v Velenju četrtina delavcev preveč. Vlada pa zahteva, da v
rudnikih Zasavja zmanjšajo izkop za četrtino, v velenj-
skem rudniku za 15 in v rudniku Urana v Žirovskem Vrhu
za 30 odstotkov.
O zaprtju nuklearke Krško je dr. Miha Tomšič posebej
poudaril, da gre za politično odločitev, pa v tem trenutku
o tem govorimo le Slovenci. Hrvaška je namreč solastnica
in trenutno tudi slaba plačnica tekočih stroškov. Sloven-
ska vlada vztraja, daje treba nuklearko zapreti leta 1995,
prvi sestanek s Hrvati pa načrtujejo v prvih dneh julija.
Skupna prioritetna naloga pa bo iskanje prostora za skla-
diščenje radioaktivnih odpadkov, poleg drugega, kar pač
zahteva zaprtje takega objekta. To pa je tudi sicer skupna
naloga, ki se ji ni mogoče izogniti, saj bo nuklearko po-
trebno v vsakem primeru zapreti in jo pospraviti. V krat-
kem naj bi imenovali skupno komisijo za iskanje poti, ka-
ko to storiti.
Vse to je narekovalo spremembe dolgoročnega plana;
te temeljijo ne na količinskih, ampak kakovostnih ele-
mentih. Kapacitete se ne povečujejo, proizvodnja premo-
ga ne bi upadala, viri primarne energije naj bi bilo ekolo-
ško manj problematični (gre zlasti za plin), bolj naj bi se
izkoriščale možnosti izmenjave in uvoza električne ener-
gije, družba naj bi stimulirala racionalno porabo energije
ter razvoj energetsko neintenzivnih gospodarskih panog.
Gre torej za prerazporeditev in iskanje novih virov oziro-
ma kot je rekel slovenski minister za energetiko (odslej
predsednik sekretariata za energetiko) dr. Miha Tomšič:
»Vsak bo pametnejši, če bo pod ekonomskim priti-
skom ...«.
NaV
Danes
o kolektivni
pogodbi
Za širšo javno razpravo je pripra-
vljena splošna kolektivna pogodba za
gospodarstvo. V njej so zajeta vsa ti-
sta vprašanja, za katera tako zvezna
kot republiška zakonodaja določa, da
se urejajo v kolektivnih pogodbah.
Vsebina pogodbe je usklajena med
Gospodarsko zbornico Slovenije in
Zvezo samostojnih sindikatov Slove-
nije. O splošni kolektivni pogodbi za
gospodarstvo bodo danes razpravljali
tudi člani ptujskega Društva ekono-
mistov s sekcijo za organizacijo in na-
grajevanje. Sodeloval bo tudi član re-
publiškega društva ekonomistov za
vrednotenje dela Peter Mlakar. Sicer
pa je pričakovati, da se bodo o po-
godbi izrekli tudi v Gospodarski
zbornici Slovenije in v podjetjih.
Posvet o splošni kolektivni pogod-
bi za gospodarstvo bo danes (28. juni-
ja) ob 13. uri v delavskem domu
Franca Krambergerja. Ptujsko Dru-
štvo ekonomistov vabi na posvet vse,
ki jih zanimajo praktična vprašanja
pri uresničevanju kolektivne pogod-
be- MG
SVET V STOLPCU
Na grško-jugoslovanski mejj
se je položaj umiril. V nedeljo jg
pričel veljati sporazum med obe.
ma državama. 18 dolarjev na dan
je točka, na kateri so se srečali
oboji interesi. Za turiste pa je do-
volj, da pokažejo dokazilo o po.
sedovanju take vsote dolarjev,
Makedonci očitno niso uspeli
svojega položaja v Grčiji pripe.
Ijati na osrednjo točko pogovo.
rov. Niti naši državi ni več toliko
do tistih, ki živijo onstran meja.
V Iranu so doslej prešteli že 50
tisoč žrtev potresa in več kot 200
tisoč ranjenih. Kot kaže, se to
področje še ni umirilo, saj so v
nedeljo še beležili potrese 5,7
stopnje po Richterjevi lestvici.
• • •
Zunanji minister Budimir
Lončarje obiskal Alžir. Kot veči-
na njegovih obiskov v zadnjem
letu je tudi ta bil namenjen razši-
ritvi gospodarskih stikov in to-
krat tudi ustanovitvi skupne ban-
ke za financiranje poslov.
Ruski komunisti so ustanovili
komunistično partijo. Sliši se
čudno, a je res. Ta federacija
znotraj Sovjetske zveze svojega
skupnega partijskega organa ni
imela. Kot kaže, so partijo usta-
novili kot protiutež močni vladi,
ki jo vodi Jelcin. To kaže tudi
dejstvo, da je novi predsednik
ruske partije K. Polozkov, ki je
še pred nedavnim konkuriral Jel-
cinu na predsedniških volitvah.
v Berlinu so se zadnje čase
razplamteli spopadi med protifa-
šisti in neonacisti. Najkrajšo so v
spopadih potegnili policisti, ki
pozivajo politike, naj umirijo
strasti. Povod za spopad je bila
protifašistična demonstracija.
Organizacija Nemška alternativa
je demonstrante napadla, najbrž
užaljeno, ker ji nedavno, kljub
legalnemu obstoju, niso pustili
nastopiti na volitvah. Protifašisti
so demonstrirali proti neonacisti-
čni postojanki te organizacije, ki
zbira vzhodnonemške levičarje
in napada tujce ter drugače mi-
sleče v vzhodnem Berlinu.
Madžarska nova vlada je, kot
kaže, dobila vso podporo v Za-
hodni Evropi. Francozi so na
primer najavili odpravo vizumov
za Madžare. V naslednji fazi naj
bi francoska diplomacija odpra-
vila vizume tudi za Poljake, Ce-
he in Slovake. Jugoslovani pa
bomo morali, kot kaže, še naprej
biti med zelo redkimi državljani,
ki za vstop k njim potrebujejo vi-
zo.
Združevanje Nemčij je še na-
prej poglavitna tema zunanjepo-
litičnih komentarjev. Nazadnje
so na sestanku zunanjih mini-
strov držav zmagovalk v 2. sveto-
vni vojni zavrnili sovjetski pred-
log. Sevardnadze je namre«^
predlagal, da združena Nemčija
ne bi bila vezana na Nato. Menil
je, da gre za izzivanje Sovjetske
zveze in nespoštovanje procesa
ustvarljanja miru in stabilnosti v
Evropi. Prve vsenemške volitve,
na katerih naj bi se Nemci po-
drobneje izrekli o svojem statusu
v Evropi, pa naj bi bile konec IC'
tošnjega leta.
Člani ekološke organizacija
Greenpeace so ponovno protesti-
rali zaradi onesnaženja severniti
morij. Tokrat so v Berentsovem
morju opazili, da je tretjina f^;
vne uničene, poginilo pa je tud'
na tisoče tjulenjev, obale Belega*
morja pa so polne poginulih rih
Zadnje večje onesnaženje je p^'
šlo iz rezervoarjev v sovjetski vo-
jaški bazi na Arktiki.
Pripravlja:.'^'
Stanarine in
najemnine
od prvega
julija večje
Po sklepu občinskega izvršnega
sveta bodo stanarine v ptujski občini
od prvega julija dalje večje za 104,
najemnine poslovnih prostorov pa za
190 odstotkov. Predlog za takšno po-
višanje je pripravil občinski komite za
urbanizem, gradbene in komunalne
zadeve in ga utemeljil s tem, da je bi-
lo planirano, da se stanarine povpre-
čno letno povečajo za 67 odstotkov.
Ker v prvem polletju ni bilo poveča-
nja, je v drugem polletju povečanje
toliko večje, da bi sledili planirani ra-
sti stanarin in najemnin. Bo v letoš-
njem letu še kakšno povečanje stana-
rin in najemnin? Na to vprašanje da-
nes nihče ne ve odgovora. Gotovo pa
se bodo, če bi že letos uveljavili eko-
nomske stanarine oziroma če bo zara-
di sprostitve cen prišlo do ponovne
inflacije. S tem povečanjem pa se pri-
bližujemo ekonomskim stanarinam le
do polovice poti. Ekonomske stanari-
ne naj bi namreč zagotovile enosta-
vno in razširjeno reprodukcijo, v tem
trenutku pa je želja uresničiti vsaj
enostavno reprodukcijo stanovanj-
skega sklada.
Več kot enkrat večje stanarine bo-
do gotovo povečale število upravičen-
cev do subvencionirane stanarine.
Doslej je imelo v ptujski občini sub-
vencionirano stanarino 450 najemni-
kov družbenih stanovanj. Za tipično
stanovanje, ki meri 51 kvadratnih me-
trov in ima kolikor toliko sodoben
standard, bo treba od prvega julija
dalje odšteti 496 dinarjev. V sloven-
skem prostoru je višina stanarin v
ptujski občini nekoliko nižja, kot je
povprečje v drugih občinah.
Tudi najemnine za poslovne pro-
store bodo od prvega julija večje za
190 odstotkov. Povečanje pa ne bo
enako za vse najemnike, ampak bodo
dejavnosti posebnega družbenega po-
mena plačevala le 100 odstotkov več.
S tem povečanjem naj bi se nateklo
dovolj denarja za vzdrževanje obsto-
ječih in tudi opremljanje novih po-
slovnih prostorov. jsjaV
DELOVNI ČAS ŠE VEDNO PRETEŽNO DOPOLDAN
Ptujskih šest stanovanjskih zadrug
Prvo, kar je padlo novinarki v
oči ali bolje povedano v uho pri
tej kratki anketi, je izredna pri-
jaznost vseh, ki so na drugem
koncu dajali podatke o vpisu v
stanovanjsko zadrugo. Drugo pa
delovni čas šestih ptujskih stano-
vanjskih zadrug: vse pričnejo de-
lati ob sedmi, ena še pol ure kas-
neje, in končujejo med 14. in 15.
uro; tri delajo en dan med ted-
nom do 17. ure, pri eni vas bo po
dogovoru uslužbenec zadruge
počakal, če boste prišli kasneje.
Dve zadrugi ob sobotah sploh ne
delata, ena prvo soboto v mese-
cu, druge pa končujejo delo med
II. in 12. uro. O delovnem času
smo na straneh tega časopisa že
pisali — očitno brez posebnega
uspeha. Takrat smo ugotovili, da
so prav graditelji tisti, ki morajo
za tekanje od trgovine do trgovi-
ne z gradbenim materialom do-
bršen del dopusta nameniti za
novi domek, ne da bi pri tem dvi-
gnili eno samo opeko in zapeljali
na plošči eno samo samokolnico
betona. Tudi stanovanjske za-
druge mu niso kaj prida pomaga-
le, da bi mu ostal še kakšen dan
dopusta tudi za počitek. No, ka-
korkoli že, delovni čas je, kakr-
šen je, in v radikalnih spremem-
bah, ki smo jim priča v zadnjem
letu, je mogoče pričakovati, da
bo kakšna sprememba tudi v de-
lovnem času vseh, ki pomagajo
graditeljem postaviti ali obnoviti
hiše z materialom brez davka.
Tam, kjer so zadruge ustanovi-
le trgovske .ali druge organizaci-
je, lahko člani dobijo kredite teh
organizacij. Sicer pa kreditov za-
druge ne dajejo, oziroma če si
uredite kredit pri banki vam za-
gotovijo denar za polog. Članari-
na oziroma vpisnina je razen pri
eni 50 dinarjev, ena ima 60 di-
narjev. Provizija, ki jo zaračuna-
vajo za svoje storitve, je od dva
do pet odstotkov od prometa, ki
ga imate prek zadruge. Pri želji
zgraditi si stanovanjsko hišo, to
je nakup zemljišča, pridobitev
potrebnih dokumentov in dovo-
ljenj, vam zaenkrat poskuša po-
magati le ena od šestih zadrug.
Ena vam je tudi pripravljena poi-
skati nadzornega na vašem grad-
bišču oziroma tistega, ki bo nare-
dil popis materiala, ki ga resni-
čno potrebujete za vašo hišo, da
ne bi zraven grdili še vikenda. To
vas stane 70 dinarjev — podpis
nadzornega namreč, potem pa
menda nič več, ker, kot je prija-
zno rekel glas na drugi strani te-
lefonske žice, potem nadzornega
ne potrebujete več, saj boste hišo
gradili sami, mar ne.
Za vpis v vsako zadrugo pa
potrebujete zemljiškoknjižni iz-
pisek in gradbeno dovoljenje, ki
ni staro več kot deset let, za
adaptacijo hiše pa dovoljenje o
priglasitvi del, ki ni staro več kot
šest mesecev.
Tudi imena šestih ptujskih za-
drug so pospešeno izbrana: Žab-
jak. Božiček, Graditelj, Kocka,
Stanovanjska zadruga 91 in za-
druga brez imena pri Kmetijski
zadrugi Ptuj. Nobenega tujega
imena, sama imena, ki gredo
»lahko« v uho in ki sama po sebi
že obetajo — vsaj Božiček in ti-
sta, ki ima dodatek 92.
Očitno je dejavnost stanovanj-
skih zdrug sila donosen posel, še
.posebej za trgovinske organizaci-
je, ki tako dobijo poleg člana za-
druge tudi kupca. Navsezadnje
— zakaj pa ne, končni cilj je do-
sežen: graditelji lahko ceneje
gradijo. Ob zmanjšani družbeni
gradnji stanovanj pa bo vedno
več takih, ki si bodo gradili svojo
streho nad glavo, če bodo hoteli
»stanovati«.
NaV
Obrtniški »jaz« dobiva družbeno veljavo
Ptujski obrtniki so v zadnjih
nekaj letih z nekaterimi svojimi
dejanji znali opozoriti nase. Ne
glede na to pa so jim prej zaupali
v Zvezi obrtnih združenj Sloveni-
je kot v občini. Novi predsednik
Obrtnega združenja Roman To-
manič, ki je pred kratkm prevzel
predsednikovanje    od    Alojza
Kaučiča, je postal član Izvršilne-
ga odbora Zveze obrtnih zdru-
ženj Slovenije, prav tako pa tudi
njegov podpredsednik. Ptujski
obrtniki so si vrsto let tudi za-
man prizadevali, da bi imeli svo-
jega predstavnika v občinskem
Izvršnem svetu. Tudi z novim
predsednikom Izvršnega sveta
najprej niso bili na »liniji«, šele
skupščinska razprava je potrdila
njihovo zahtevo po uvedbi resor-
ja za obrt in podjetništvo.
Z izvolitvijo novih članov Izvr-
šilnega odbora in Skupščine
Obrtnega združenja ter predsed-
nika so pričeli obdobje kadrov-
ske prenove tudi v posameznih
sekcijah. Četudi je poletje pri
obrtnikih navidezno mrtvo ob-
dobje, se sekcije sestajajo in gle-
de na potrebe volijo nove pred-
sednike, podpredsednika oziro-
ma pododbore. Poleg tega so v
tem obdobju pričeli tudi pripra-
ve na tradicionalni celjski obrtni
sejem.
Izvršilni odbor pa se je v teh
dneh dokončno tudi odločil, da
bodo za potrebe Obrtnega zdru-
ženja kupili računalnik. Posodo-
bitev dela je nujna, saj želijo ure-
diti kartoteko obrtnikov po de-
javnostih, pozneje pa tudi prido-
biti osnovne podatke za vsakega
obrtnika. Sedaj je bilo to nemo-
goče, saj je v občini več kot 700
obrtnikov, pri tem pa ima zdru-
ženje zaposleno le eno tajnico.
Za dejavnost Obrtnega združe-
nja plačujejo obrtniki tri odstot-
ke od neto zavarovalne osnove,
kar pa v celem letu ne sme znesti
več, kot so tri povprečne plače
delavca v enem letu. Sedanji si-
stem plačevanja je delno omilil
likvidnostne težave združenja. V
prejšnjih letih jim je do 9. mese-
ca uspelo pobrati le okrog polo-
vico predvidene letne članarine.
Ne glede na vse pa je bila prva
bilanca Obrtnega združenja v
tem letu negativna. V tem obdob-
ju je njihovo likvidnostno stanje
zadovoljivo.
Obrtniki si precej obetajo od
novih družbenih sprememb. Ka-
že pa, da tudi pri novi vladi ne
morejo računati na hitrejše spre-
membe. Kljub velikim obljubam
republiških in občinskih orga-
nov, da se bodo zmanjšale osno-
ve za obrtnika, le-te nenehno na-
raščajo. Ugotavljajo, da je to
vzrok nenehnega zmanjševanja
števila zaposlenih v obrti. Obr-
tniki tudi pričakujejo, da se bo
končno rešilo vprašanje dela »na
črno«. Nekateri so zaradi boho-
tenja le-tega v zelo težkem polo-
žaju.
V zadnjem času so ptujski obr-
tniki vložili precej denarja za ši-
ritev počitniških zmogljivosti.
Kljub temu pa so morali trinaj-
stim obrtnikom zavrniti vlogo za
počitnikovanje. V nesezoni pa
bodo svoje počitniške postelje
ponudili upokojenim obrtnikom.
Dogovorili so se, da jim bodo
počitnikovanje omogočili po po-
lovični ceni.
Sicer pa imajo v ptujskem
Obrtnem združenju tudi precej
lepih načrtov oziroma idej za
obogatitev družabnega življenja
svojih članov. V tem trenutku že-
lijo izboljšati ponudbo družab-
nega prostora v Vošnjakovi ulici.
Razmišljajo pa tudi o ureditvi re-
kreacijskega centra v samem Ptu-
ju. Lokacijo že imajo, vprašanje
pa je, kako bodo njihov predlog
sprejeli odgovorni.
MG
Roman Tomanič, novi predsednik Obrtnega združenja Ptuj, se zahvalju-
je Alojzu Kaučiču za uspešno vodenje združenja v zadnjih letih.
(Posnetek: KOSO
PLUS VARČEVANJE - NOVOST V NAŠI PONUDBI ZA
OBČANE
PLUS varčevanje je devetmesečno nenamensko varče-
vanje na posebni hranilni knjižici »PLUS varčevanje«.
Najnižji znesek, ki ga morate redno mesečno varčevati,
je 500,00 din. Varčujete lahko tudi več in večkrat mese-
čno. Varčujete lahko na dva načina:
— z mesečnim pologom gotovine na knjižico »PLUS
varčevanje«,
— s trajnikom s tekočega računa.
Prednosti PLUS VARČEVANJA
— Redno varčevanje v prvih treh mesecih zagotavlja
obrestovanje vaših prihrankov po obrestnih merah,
ki so precej višje od tistih, ki veljajo za vloge na
vDoated.
— Redno varčevanje v šestih mesecih vam prinaša
pravico do ugodnega kredita po poteku devetme-
sečnega Pi US varčevania.
— Varčevanje v zadnjih treh mesecih vam prinaša naj-
višje obresti na privarčevana sredstva.
Višina letne obrestne mere je odvisna od dobe varče-
vanja in se spreminja z vsakokratnim sklepom banke o
višini^obrestnih mer^_
Našteli smo vam le glavne značilnosti in prednosti
PLUS varčevanja. Že pri prvem obisku v banki se o
PLUS varčevanju posvetujte z nami.
TEDNIK - 28. junij 1990
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
Dober den! Na kolendori piše nedela, 24. junija. Vuni je meglo-
vni in hladen den. Glih tak, kak da bi bila jesen in ne začetek poletja.
Vutro sen hoda v gorico gledat, pa sen moga meti suknjo oblečeno,
da me ne bi zeblo. Jebal ga na gorični kolek, toto vremen pa je že či-
sta narobe svet. Dež na dež, sunce pa nam je čista mrknolo oziroma
crknolo, kak provi turni moj sosid Juža. Jaz vam rečen, to neje nič do-
brega, saj je tota redukcija sunčne energije narovo čista narobe obr-
nola: karuza je žuta kak lisica, v goricah se je grozdje osipalo zavolo
deža v cajti cvetenja, krompir gnili v zemli zavolo prevejke vloge . . .
Pa kaj bi vam še jomra, saj ven, ke vsev to nič ne pomoga. Jaz se tolo-
žin s tistim lepih hrvaškim pregovorom: »Nikad neje tak bilo, ke ne
bi nekak bilo!«
Meni pa se le zdi, da smo mrknoli tudi v gospodarskem in politi-
čnem živleji. Saj tak hujdo glih še neje, samo lehko bi nam dosti bolj-
še šlo, če ga ne bi tak na vejko sračkali.
Kaj pa na dopust že kaj mislite? Mi zemljorilci si toga poleti itak
nemremo privoščiti, saj zaenkrat na morji še nemajo hotelov za krave,
svije in druge domoče živoli. Moja hčer Jula iz Dojčlanda pa se že za-
nimle, ka bi se v domočen morji skopala s svojin nemškin možon
Hansom. Jaz sen jima ponuda brezpločni dopust na domačiji, pa jima
nekak nič ne diši žetev, kopaje, špricaje in švicaje. Te pa naj na morji
švicata, če jima tak boj paše. Pa še marke naj zaprovita, da bomo ma-
lo izbojšali bilanco. Toti Nemci so pač malo fukjeni, saj cele dneve
delajo za marke, Jugoslovani pa v banko gremo in si marke kupimo.
Ha, ha, ha.
No, te pa naj bo zadosti za toti tjeden, saj sunce sije in neman
cajta za pisaje, ker de mi drgačik Mica motko v hrbet zapičla, če ne-
mo za pet minut na njivi. Srečno, LUJZEK.
Prešernova 10
Vas rado srbi? Vas zasrbi, če samo slišite o Stanovanjskem servi-
su? Potem rajši ne berite naprej! Ali pa se pošteno popraskajte, da bo
potem mir. Ce pa vas bo vsakokrat znova zasrbelo, ko boste šli mimo
Prešernove 10, potem za božjo voljo ne hodite po tej ulici!
Prešernova 10 je že sama po sebi zgodovina, ker pač stoji v sa-
mem središču zaščitenega mestnega jedra. S tem pa njene zgodovin-
ske vloge še ni konec. Še v času Samoupravne stanovanjske skupnosti
je postala vzorčni primer, kako seje treba lotiti prenove, revitalizacije
mestnega jedra. Stranke so izselili, naredili načrte za sodobna stano-
vanja in še lokal in . . . »poklicani« izvajalec del je postal Stanovanj-
ski servis. Denar pa je zagotovila danes že pokojna stanovanjska
skupnost.
Prenova se je začela, takrat še za neznane prebivalce. Minilo je
leto, pa še nekaj mesecev zraven. Gradbišče pa je Prešernova 10 še
vedno. Sosednji Zlati noj je v skorajda isti fazi kljub znanim zapletom
in kljub arhoološkim izkopavanjem. So pa medtem postali znani sta-
novalci te hiše.
Vzorčni primer prenove je res postal vzorčni primer, kako naj ne
bi prenavljali mestnega jedra. Delavci Stanovanjskega servisa skupaj
z investitorjem, nekdanjo stanovanjsko skupnostjo (danes: Komite za
stanovanjsko, komunalno in cestno dejavnost) pa si zaslužijo — kaj
bodečo nežo, delavske knjižnice . . . Izogniti pa se tudi ni mogoče si-
stemu Komunale, gradbeništva in prometa, pod okriljem katere dela
Stanovanjski servis, kakor mu pač paše. Kot da bi imeli gradbeniki
dela na pretek .. .
Pa ja niso gradili kaj takega, kar so nam pred dnevi razkrili v Ko-
čevski Reki?
SLOVENSKA BISTRICA
O novih cenah stanarin in
komunalnih storitev
Slovenjebistriški izvršni svet je na eni svojih sej že razpravljal o
cenah stanarin in komunalnih storitev. Stanarine bodo s 1. julijem po-
večali za 125 odstotkov, bodo pa jih dvignili še 1. septembra in 1. no-
vembra za 20 odstotkov, 1. januarja 1991 pa za 13,3 odstotka. Sprejeli
so namreč sklep, da bodo usklajevali rast stanarin z rastjo drobnopro-
dajnih cen. V občini Slovenska Bistrica bodo od 1. julija imeli tudi
dražjo vodo. Kubični meter vode za gospodinjstvo bo veljal 7,40 di-
narjev, za gospodarstvo pa 14,60 dinarjev. Odvoz komunalnih odpad-
kov opravlja v občini Slovenska Bistrica mariborska Snaga. Nova ce-
na kanališčine v občini Slovenska Bistrica je 0,50 dinarjev za gospo-
dinjstvo in 1 dinar za gospodarstvo.
Komunalno podjetje Slovenska Bistrica, ki je upravljalec občin-
skega vodovoda, naj bi se v bližnji prihodnosti organiziralo kot javno
podjetje. V slovenjebistriški občini želijo, da bi bila ta služba fleksibil-
na in cenejša.
Vida Topolovec
Govori se . . .
... da čeprav ima Slavko Vamberger (minister za stanovanjsko, komunalno
'n cestno gospodarstvo ptujske občine) škarje in platno v svojih rokah, vrvice
na otvoritvi razstave Cisto 90 Ptuj ni prerezal, ampak le odvezal...
... da je ptujska komunala na nedavnem tekmovanju komunalnih delav-
cev Slovenije zmagala v disciplini javna higiena. Kako »čista« morajo biti šele
druga mesta, če je Ptujčanom uspelo zmagati...
... da smo turizem ljudje. Gotovo je vodja traktoristov, ki je postal vodja
turističnega objekta Gorca, pravi človek na pravem mestu. Sicer pa: zakaj ne bi
turistom ponudili še traktorjev?
... da je umiranje na obroke zelo draga in trajajoča zadeva. Nekaj takega
'ahko rečemo za ptujski zdravstveni center in posamične odcepitve. Ce bo šlo
tako naprej, na koncu od centra ne bo ostalo nič. Kaj ko bi ga že pred časom
Enostavno ukinili in bi odpadle številne razprave, referendumi in seveda temu
''Strezni stroški! Spet nismo mislili na naslednji korak!
... da je kovačeva kobila spet bosa. Medobčinska nogometna zveza ima se-
dež in v nazivu Ptuj, torej naj bi to bil Center. V naslednji sezoni pa v območni
^ogometni ligi iz največje občine v zvezi ne bo niti ene članske ekipe, so pa zato
^fedišče (Ormož) ter Impol Osankarica in Boč (Slovenska Bistrica).
Pismo »od dalečui
Čeprav sem imel v današnjem pismu namen na-
pisati nekaj besed o vsebini novega Markovičevega
paketa ukrepov, ki ga bo delegatom zvezne skupšči-
ne predstavil v petek, pa moram po včerajšnjem na-
stopu Slobodana Miloševiča pred delegati srbske
skupščine napisati nekaj besed.
Slobo je znova presenetil z na videz genialno po-
tezo o referendumu, na katerem naj bi »ljudstvo«
odločilo, ali sploh sprejeti predlog nove ustave, ki
ga je pripravilo sedanje srbsko vodstvo, ali pa naj-
prej razpisati volitve in šele nato v novem večstran-
karskem parlamentu odločati o morebitni novi usta-
vi. Glede na izkušnje predčasnih volitev v Srbiji
prav gotovo ni težko predvideti izida referenduma,
saj so lani ob že omenjenih volitvah bili rezultati v
nekaterih volilnih enotah celo več kot 100-odstotni,
kar bo prav gotovo zadržalo sedanji režim na obla-
sti še za nekaj časa.
Še nekaj z nastopa Slobodana IVliloševiča, kar je
še posebej zanimivo za Slovenijo in predvsem Hr-
vaško, kjer se dušajo na konfederalizacijo države.
Slobo je namreč tako kot že pred njim Vuk Draško-
vič, lider precej močne opozicijske stranke Srbske-
ga gibanja obnove, ob morebitni konfederalizaciji
države najavil odprto vprašanje meja, saj Srbija
zahteva pod svojo jurisdikcijo ozemlja, s katerimi je
18. leta stopila v Jugoslavijo.
Tretje dejstvo, vredno omembe, pa je seveda nas-
protovanje kosovskih delegatov predlogu za novo
ustavo, ki praktično ukinja avtonomijo obeh pokra-
jin in jih reducira zgolj na tako imenovano temelj-
no avtonomijo, kot jo imajo na primer Haloze ozi-
roma Štajerska znotraj Slovenije.
Partija v Srbiji je tako še enkrat dokazala, da je
Kosovo največji politični biznis vseh časov, čeprav
je potrebno reči, da na Kosovu alternativni liderji
še niso položili kart na mizo in dejansko ni jasno,
ali zahtevajo avtonomijo, republiko ali odcepitev.
No, Miloševič bo referendum dobil, toda to še ne
dokazuje, da bo dobil tudi morebitne res svobodne
volitve, kar je v ozadju celotnega predloga nove
ustave, ki naj bi dokončno in za vedno združila dr-
žavo Srbijo.
Ob grožnjah Miloševiča in sprejemu deklaracije
o polni suverenosti Slovenije na kongresu Sloven-
ske demokratične zveze, ki se bo prav gotovo v krat-
kem znašel na skupščinskih klopeh, vsekakor ne bo
lahko Markoviču in njegovemu konceptu gospodar-
ske in politične reforme. Kljub spektakularnosti po-
teze o konvertibilnosti dinarja Markovič še ni rekel
zadnje, saj se težišče sedaj pomika k prestrukturira-
nju gospodarstva, katerega hrbtenico naj bi tvorila
privatizacija. Najtežji trenutki torej še prihajajo, saj
Jugoslavija še ni plačala socialne cene reforme. V
Zveznem izvršnem svetu, kolikor vem, ne sprejema-
jo predlogov, da bi lastnino enostavno razdelili za-
poslenim ali pa da bi jo enostavno razglasili za last-
nino države. Vse, kar kdo želi dobiti, bo torej po-
trebno plačati. Res je, da imajo Jugoslovani prema-
lo denarja, da bi čez noč kupili vse, zato bo poleg
kreditne osnove kupovanja pri vsem skupaj moral
sodelovati tudi tuji kapital, ki bo kupoval podjetja
v Jugoslaviji. Reševanje »izvirnega greha« vseh
problemov v socializmu družbene lastnine bo seve-
da moralo teči postopoma, saj bi ogromna ponudba
praktično izničila vrednost še tega, kar imamo.
Ko smo že pri denarju, bo prav gotovo zanimivo,
da plače ne bodo popolnoma brez leda, kljub vroči-
ni, temveč bodo tista podjetja, ki bodo lahko delav-
cem ob vseh strogih merilih zakona o finančni revi-
ziji izplačevale večjo vsoto merilih zakona o finan-
čni reviziji izplačevale večjo vsoto denarja, kot jo v
povprečju sedaj, del plače izplačala v obliki delnic.
Delavci bodo tako vsaj deloma postali lastniki pod-
jetij, kar je prav gotovo prispevek k privatizaciji.
Kar se tiče tekoče politike, je pomembno reči še
nekaj besed o zmanjšanju uvoznih dajatev oziroma
znižanju carinskih tarif Gre enostavno za idejo, da
nekaterih domačih dinozavrov, ki niso sposobni do-
mačemu trgu ponuditi podobnih proizvodov, kot
jih je mogoče kupiti v tujini, enostavno ne ščitimo
več z visokimi uvoznimi carinami in prometnimi
davki. Zanimivo je, da se bo predvsem zmanjšala
stopnja carinske zaščite avtomobilske industrije na
nivo, ki je znan v svetu, to pa je okoli 13 odstotkov
od celotne vrednosti, recimo, avtomobila. Ob tem
velja omeniti še predlog, da bo zvezna vlada odslej
poskušala sama vzeti v roke določanje carinskih ta-
rif, pač v skladu s potrebami tekoče ekonomske po-
litike. Obrestne mere bank, ki so sedaj predvsem za
gospodarstvo zelo visoke, naj bi zmanjšali nekateri
ukrepi, kot so zmanjšanje eskontne stopnje Narod-
ne banke Jugoslavije, poleg tega pa se bo podaljšal
tudi rok, v katerem bodo banke morale odpisati ne-
plačane terjatve oziroma sporne terjatve od podje-
tij, ki je bil sedaj določen na 60 dni. Seveda je veli-
ka novost možnost podjetij, da se bodo lahko za-
dolževala pri bankah z deviznimi krediti iz varčeva-
nja občanov. Gre za transakcijo, ki bo prav gotovo
izvoznikom omogočila dostop do dodatnih obra-
tnih sredstev. Transakcija pa nima efekta na inflaci-
jo.
To so samo nekateri ukrepi, ki naj bi jih Marko-
vič potegnil iz svojega cilindra v petek. Težko je pač
vse skupaj bolj sistematizirati ob dejstvu, da je pri-
pravljeno v ozkem krogu ekspertov in v izredni taj-
nosti. Vseeno pa Markovič dela nekai. kar ie dobro.
Vladimir Vodušek
Praznični dnevi Perutnine Ptuj
Perutnina bo konec tega tedna slavila jubileje in razvojne dosež-
ke. Že včeraj je bila slavnostna seja delavskega sveta, kjer so se spom-
nili 85-letnega jubileja in med drugim predstavili jubilejno publikaci-
jo »Monografija Perutnine Ptuj«. Jutri (v petek) bo na obisku v Peru-
tnini zvezni sekretar za kmetijstvo dr. Stevo Mirjanič in to bo prilož-
nost za pogovor o našem kmetijstvu danes in jutri, gostitelji pa bodo
poskrbeli za predstavitev podjetja s poslovnim filmom. Jutri bodo
odprli tudi razstavo akademskega slikarja Jožeta Ciuhe, ob 16. uri pa
bo odprtje prodajalne Perutninček na Potrčevi cesti.
V soboto bo tradicionalni Dan perutninarjev, vendar z mnogo
bogatejšo vsebino. Osrednja prireditev se bo pričela ob 16. uri na
ploščadi proizvodne enote perutninske klavnice ob Zagrebški cesti.
Slavnostni govornik bo podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Živ-
ko Pregl, osrednja pozornost pa bo namenjena odprtju nove, sodobne
perutninske klavnice in spremljajočih objektov. Sobotne slovesnosti
se bo udeležil tudi predsednik Predsedstva Republike Slovenije Mi-
lan Kučan. Po otvoritvi bo srečanje delavcev, kooperantov in gostov
na 19. dnevu perutninarjev.
JB     Perutninček na Potrčevi cesti v Ptuju. (Foto: Ozmec)
Kaj kaže izobrazbena struktura v Lenartu
Razvitost občine je običajno
prikazana v obliki družbenega
proizvoda. Realna slika stanja so
tudi konkretni podatki o elektri-
fikaciji, vodovodu, številu tele-
fonskih priključkov in izobrazbe-
ni strukturi. Prvoten namen tega
zapisa je bil zgolj posredovanje
informacij o občini Lenart, ven-
dar . . .
Pričakovala sem, da bom žele-
ne podatke dobila brez večjih te-
žav. Prijazni uslužbenec na se-
kretariatu za družbenogospodar-
ske zadeve pri SO Lenart je de-
jal, da nekatere podatke sicer
imajo, vendar pa ne vseh. Takoj
sem dobila informacijo, da se v
občini od 17.500 prebivalcev z
vodo iz mariborskega in cerkve-
njaškega vodovoda oskrbuje
11.500. Drugi imajo lastne vodo-
vode ali pa vodnjake.
Ni bilo mogoče izvedeti, koli-
ko gospodinjstev v občini je še
brez elektrike. Uslužbenec se je v
elektrifikaciji želel pozanimati
na Elektru Lenart. Na Elektru, ki
je za te podatke najbolj pristo-
jen, so odgovorili, naj pokličemo
naslednji dan ob 7. uri zjutraj.
Zataknilo se je tudi pri podat-
ku o izobrazbeni strukturi in te-
lefoniji. Uslužbenec mi je naro-
čil, naj pridem kasneje. Vrnila
sem se čez eno uro. Postregel mi
je s popolnimi podatki o izobraz-
beni strukturi iz leta 1988, ki so
osupljivi. V lenarškem združe-
nem delu je bilo leta 1988 zapo-
slenih 3106 delavcev, in sicer je
izobrazbena struktura takšnale:
Zaskrbljujoče je, da je najvišji
odstotek nekvalificirane delovne
sile.
Ni bilo mogoče dobiti podat-
kov o številu telefonskih pri-
ključkov v krajevnih skupnostih,
kljub temu da je uslužbenec tele-
foniral na PTT Maribor.
Neverjetno je, da na občini
Lenart ni mogoče dobiti najos-
novnejših podatkov. Upravni or-
gani so, kljub precejšnjemu števi-
lu zaposlenih, neučinkoviti in
potrebni reorganizacije.
Darja Ornik
— visokošolska izobrazba: 44 delavcev (1,4%)
— višješolska izobrazba: 237 delavcev (7,6%)
— srednješolska izobrazba: 562 delavcev (18,1 %)
— nižja izobrazba: 47 delavcev (1,5 %)
— visokokvalificirani: 84 delavcev (2,7 %)
— nekvalificirani: 938 delavcev (30,2 %)
— polkvalificirani: 191 delavcev (6,1 %)
— nekvalificirani: 1003 delavci (32,3%)
JUTRI V PTUJU
Nova slovenska turistična prireditev
Ptuj je odločen, da vztraja s
svojimi turističnimi načrti. V pri-
zadevanjih za uveljavitev turisti-
čnega imagea si želi pomagati tu-
di z najrazličnejšimi turističnimi
prireditvami. Občinski koledar
prireditev pove, da je vsako leto
v ptujski občini več sto priredi-
tev. Nekatere »zaidejo« v slo-
venski, dve (kurentovanje in fe-
stival domače zabavne glasbe)
pa že po tradiciji v zvezni kole-
dar prireditev.
»Dobrote slovenskih kmetij«
je ime nove slovenske prireditve,
ki jo bodo organizirali Zadružna
zveza Slovenije, Občinska turisti-
čna zveza Ptuj in Kmetijska za-
druga Ptuj.
Letošnja prireditev je nastala v
zelo kratkem času in je dobila ši-
roko podporo v slovenskem pro-
storu. Kot je povedala podpred-
sednica Občinske turistične zve-
ze Ptuj Zvonka Kneževič, bomo
letos lahko videli mesne, mlečne
in krušne izdelke slovenskih
kmetij. Obiskovalci si jih bodo
lahko ogledali v baročni dvorani
ptujskega minoritskega samosta-
na. Odprli jo bodo 29. junija ob
9. uri in bo na ogled še v soboto,
30. junija, ko slavijo ptujski peru-
tninarji.
Izdelki dopolnilnih dejavnosti
na slovenskih kmetijah naj bi po-
stali tržno blago. V ptujski občini
je veliko vinskih cest, a žal neiz-
koriščenih. Poleg vina naj bi bo-
dočim obiskovalcem ponudili tu-
di  drugo, kar proizvajajo na
kmetijah. Izdelkom, ki bodo do-
bili dve leti zapored najboljše
ocene, bodo podelili blagovno
znamko v obliki ptujskega mest-
nega grba. Ta naj bi postala za-
ščitni znak slovenskih kmetij, ki
bodo ponujale kakovostne proiz-
vode dopolnilne dejavnosti. Le-
tošnja razstava pa je gotovo izziv
tudi za turistične kmetije. Tem za
kakovostno raven ponudbe Za-
družna zveza Slovenije že pode-
ljuje zaščitni znak — razpolovlje-
no jabolko, ki simbolizira doma-
čnost in prisrčnost.
Ob vsem tem se bo potrebno
tudi dogovoriti za popularizacijo
kakovostnih izdelkov. Turistične
informacije so žal pri nas še red-
kost, za nekatere celo nepotreb-
ne.
Izdelke slovenskih kmetij bo-
do posebne ocenjevalne komisi-
je, ki bodo delale v mlekarni, Pe-
rutnini in pekarnah Vinko Reš,
pričele ocenjevati danes. Leto-
šnja razstava »Dobrote sloven-
skih kmetij« bo hkrati s cerkve-
nim praznikom Petra in Pavla, ki
sta tudi patrona ptujske minorit-
ske cerkve.
MG
V program prve razstave
»Dobrote slovenskih kme-
tij«, ki jo bodo odprli jutri ob
9. uri, sodi tudi okrogla miza
o dopolnilnih dejavnostih na
kmetijah. Udeleženci pogo-
vora se bodo zbrali ob 11. uri
v Narodnem domu. Ob
19. uri pa bo na dvorišču mi-
noritskega samostana slove-
sna škofova maša.
KOMUNALNO PODJETJE PTUJ, po.,
Žnidaričevo nabrežje 3
62250 Ptuj
Komunalno podjetje Ptuj obvešča vse uporabnike komu-
nalnih storitev (voda, smeti, ogrevanje in druge storitve), da bo
celotno blagajniško poslovanje od 1. julija 1990 dalje na sedežu
podjetja v Ptuju, Žnidaričevo nabrežje 3 (ob dravskem parku).
Prosimo vse plačnike komunalnih storitev, da redno porav-
navajo obveznosti na novi lokaciji Žnidaričevo nabrežje 3 (do-
slej Trstenjakova ul. 2/s).
Hvala za razumevanje!
Komunalno podjetje Ruj
Mladinski tabor
V Zetalah
Od ponedeljka do sobote poteka v
Žetalah mladinski tabor »Haloze
90«. Pripravili so ga Raziskovalna
skupnost Ptuj. krajevna skupnost Že-
tale in Nov'na, Studio podeželja z
Raven na Koroškem, ki pripravlja
projekt za razvoj Haloz.
V programu mladinskega tabora je
preverba tipskih načrtov za prenovo
obstoječega gradbenega fonda in
oblikovane novih tipskih rešitev, za-
snova možnih komasacijskih posegov
v haloški prostor ter ponudba in
predstavitev Haloz z njihovo celostno
podobo. Ugotovitve tabora bodo slu-
žile udeležencem tudi za izdelavo di-
plomskih nalog, likovniki pa bodo bi-
vanje v Halozah izkoristili za upodo-
bitev haloških motivov.
V delo mladinskega tabora bodo
vključeni člani Nov"nine skupine,
strokovni delavci ptujske občinske
uprave. Fakultete za arhitekturo,
gradbeništvo in geodezijo. Akademije
za likovno umetnost ter likovniki iz
haloških osnovnih šol. Udeleženci
bodo svoje enotedensko delo predsta-
vili v soboto ob 10. uri. jB
4 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
28. junij 1990 - TEDNII(,
NASVETI ZA VSAK DAN
Svinjske zarebrnice na žaru
Zarebrnica kotlet kareje
kos mesa s kostjo, odrezan iz
hrbta. Dobri kotleti so kompak-
tni in imajo na zunanjem krož-
nem delu tanko plast maščobe.
Pred pečenjem na žaru previdno
narežite zunanji del kotleta, pri
tem pa pazite, da ne poškodujete
samega mesa. Odrezan kotlet
tehta v povprečju 15 dag. Pov-
prečni čas pečenja na žaru je
6 — 8 minut na vsaki strani.
Marinirane zarebrnice
Narezane zarebrnice s servieto
obrišemo, damo v posodo in pre-
lijemo z marinado, ki jo naredi-
mo iz olja, vinskega kisa, strtega
česna, lovorjevega lista, strtih
poprovih zrnc, gorčice in mlete-
ga zelenega popra. Mariniramo
10 12 ur (prek noči pustimo v
hladilniku). Zarebrnice vzame-
mo iz marinade, odcedimo in jih
na primerno razgretem žaru spe-
čemo, na vsaki strani 6 — 8 mi-
Preživimo prosti čas v naravi
nut. Med pečenjem jih večkrat
premažemo z marinado. Gotove
previdno solimo in ponudimo s
svežo zelenjavo.
Za 4 osebe smo jih naredili iz:
4 zarebrnic (a 15 dag)
soli
marinado pa iz:
5 jedilnih žlic olja
4 jedilnih žlic vinskega kisa
stroka česna
1/4 lovorjevega lista
I čajne žličke celih poprovih
zrnc
1/2 čajne žličke gorčice
1/2 čajne žličke mletega zele-
nega popra
Zarebrnica po madžarsko
Narezane zarebrnice s servieto
obrišemo. Olje, sladko papriko v
prahu, drobno nasekljano čebulo
in strt česen dobro premešamo in
zarebrnice z vseh strani premaže-
mo. Pokrite pustimo 3 — 4 ure
Zarebrnice z ananasom
Narezane zarebrnice s servieto
obrišemo. Iz sojine omake, vina,
olja, drobno nasekljane čebule,
česna in sladkorja naredimo ma-
rinado; prelijemo zarebrnice in
jih 4—5 ur pokrite mariniramo.
Zadnji dve uri še dodamo k me-
su na kolobarčke narezan ana-
nas. Med mariniranjem zarebrni-
ce in ananas večkrat obrnemo.
Nato jih odcedimo in spečemo
na primerno ogretem in namaza-
za marinado:
4 jedilne žlice sojine omake
3 jedilne žlice suhega belega
vina
3-4 jedilne žlice olja
I manjšo nasekljano čebulo
1 strok česna
2 čajni žlički rjavega sladkorja
4 rezine (kolobarje) svežega
ananasa
1 šopek vrtne krese
Zarebrnice, nadevane s šampinjo.
ni
V zarebrnice z ostrim nožem
zarežemo žepke, zunaj in znotraj
jih s servieto obrišemo in natre-
mo s poprom.
Nadev:
Sveže šampinjone očistimo,
operemo, narežemo na lističe in
jih na vročem olju na hitro ope-
čemo (sotiramo). Paradižnik olu-
pimo, narežemo na kocke in ga
kratek čas zraven sotiramo. Jaj-
čni rumenjak in moko premeša-
mo z malo hladne vode, dodamo
k nadevu in spražimo. Nadev
razdelimo na štiri dele in napol-
nimo v pripravljene žepke. Žep-
ke z zobotrebci zapremo. Zarebr-
nice premažemo z oljem in jih
pečemo na primerno razžarje-
nem in namazanem žaru 6—8
minut na vsaki strani. Ko jih obr-
nemo, jih ponovno premažemo z
oljem. Pečene zarebrnice solimo
in ponudimo s paradižnikovo ali
solato iz sveže paprike.
Za 4 osebe potrebujemo:
4 zarebrnice (a 15 dag)
beli poper
4 jedilne žlice olja |fl
za nadev: ^
14 dag šampinjonov
2 jedilni žlici olja
2 paradižnika
1 jajce
I čajno žličko moke
sol
sladko papriko
Želim vam dober tek in obilo
zabave pri pečenju!
V naslednji številki Tednika
boste lahko spoznali nove, manj
znane recepte za pripravo in pe-
čenje svinjskih rebrc na žaru pod
geslom PREŽIVIMO PROSTI
CAS V NARAVI.
Dušan Bombek,
tehnolog iz Kmetijskega
kombinata — Haloški biser Ptuj
Zarebrnice z ananasom.
marinirati. Odcejene zarebrnice
spečemo na dobro namazanem
žaru na vsaki strani 6—8 minut.
Enkrat jih obrnemo in ponovno
premažemo z marinado. Pečene
solimo in ponudimo s svežo sola-
to. Za pripravo potrebujemo (za
4 osebe):
4 zarebrnice (a 15 dag)
4 jedilne žlice olja
2 jedilni žlici sladke mlete pa-
prike
1 manjšo čebulo
1 strok česna
sol
nem žaru. Pečemo jih 6—8 mi-
nut na obeh straneh. Med peče-
njem jih premažemo z marinado.
Ananas pričnemo peči šele, ko
kotlete obrnemo. Okrasimo jih z
listi vrtne krese. Zraven lahko
ponudimo domiselno sestavljeno
solato in eno izmed pikantnih
omak k jedem na žaru. (O pri-
pravi solat in omak k mesu na
žaru boste izvedeli več v eni iz-
med naslednjih številk Tednika.)
Za 4 osebe smo porabili:
4 zarebrnice (a 15 dag)
V vrtu
V SADNEM VRTU je konec junija najugodnej-
ši čas za upogibanje mladik in zeleno rez pri pe-
škarjih. Tega opravila pri starem sadjarjenju v
travniških nasadih visokodebelne vzgoje in na
podlagi semenjaka nismo poznali. Pri intenzivnih
vzgojnih oblikah jablan in hrušk z nizkim deblom
in šibko rastočo podlago pa nam zaradi krajše poti
pretoka rastlinskih sokov čestokrat prebujna rast
mladik in zgoščevanje vrhov drevesne krošnje pri
vzgoji povzroča težave. Konec junija in v začetku
julija, ko ponehuje obdobje bujne rasti in ko se
drevo prične pripravljati na tvorbo cvetnih brstov
in rodovitnost v naslednjem letu, opravimo polet-
no ali zeleno rez na več načinov: pinciranje, man-
danje, razpiranje, upogibanje in sproščanje mladik
sadnega drevja.
Pinciramo vse tiste poganjke, za katere želimo,
da ostanejo, vendar naj ne bi več rastli v dolžino,
temveč bi se obrastli s predčasnimi poganjki. To
opravimo tako, da jim odščipnemo rastni vršiček.
Pinciranje bomo torej opravili predvsem na po-
ganjku, ki ima vlogo podaljšanega prevodnika in
na ogrodnih vejah. Mandamo tiste poganjke, ki ra-
stejo navpično na hrbtu ogrodne veje ali na njeni
nasprotni — trebušni strani, ker bi se iz njih razvi-
le bohotivke, ki so pri sadnem drevesu neroden
les. Mandanje pomeni izrezovanje vseh zelenih
mladik, ki drevesno krošnjo zgostujejo, predvsem
v njenem vrhu, pa tudi na ogrodnih vejah in tistih,
ki so se usmerile pri rasti v napačno smer. Razpi-
ranje opravimo pri ogrodnih vejah, ki jih glede na
želeno obliko drevesne krošnje razpremo v ustre-
zno smer tako, da jih usmerimo v čimbolj topem
kotu. Upogibamo v vodoravni položaj ali v rahlem
loku navzdol vse tiste mladike, ki so zrastle na
ogrodnih vejah prvega in drugega reda in naj bi se
spremenile v rodni les. Vsaj dve do štiri mladike v
vrhu drevesne krošnje, ustrezno usmerjene v razli-
čne smeri, upognemo, s čimer smo vrh zavrli v na-
daljnji bujni rasti in ga tako usmerili v rodnost.
Sproščanje drevesnih poganjkov pa pomeni od-
stranitev vsega letorasta, ki bi pri nadaljnji rasti
pomenil konkurenco že enako usmerjeni veji.
Drugače povedano: preprečimo prekrivanje ali
podvajanje vej.
Težko bi bilo najti OKRASNI VRT, v katerem
ne bi cvetela kraljica vrtov — vrtnica. Vrtnica je
priljubljena vrtna trajnica iz dveh razlogov: je
skromna glede zahtev po rastišču, saj uspeva sko-
raj v vseh tipih tal, temperaturnih in padavinskih
razmerah, in ker od pomladi do pozne jeseni naše
okolje bogati z žlahtnim in bujnim cvetenjem. Ker
je prvo, glavno cvetenje že končano, moramo
opraviti vso nego vrtnic, da jih bomo ohranili
zdrave in cvetoče do pozne jeseni. Odcvetele cve-
tove oziroma mladike krajšamo za štiri do pet br-
stov na zalistnik, iz katerega se bo razvil novi cve-
tni poganjek. Grme plitvo okopljemo, da se zadr-
žuje vlaga, in redno plevemo; zlasti moramo pre-
prečiti ovijanje nadležnega slaka. Po potrebi jih
zalivamo, toda vedno le zjutraj in nikoli po listih,
saj se črna listna pegavost prenaša z vodnimi ka-
pljicami in se ob večji vlagi hitro širi.
Vrtnice ogroža pepelasta plesen, proti kateri jih
obranimo z rednim škropljenjem z enim od na-
slednjih fungicidov: enovit, bayleton, karathane
ali drugi žvepleni pripravki. Proti črni pegavosti in
rji škropivu dodamo dithane ali antrakol, če pa so
se na vršičkih pojavile listne uši, pršice ali goseni-
ce, jih uničimo z dodatkom enega od strupenih in-
sekticidov, kot so folimat, actelic ali metasystox.
Navedene kemične pripravke lahko koristno na-
domesitimo s koprivovo zavrelko ali čajem iz pre-
slice.
V ZELENJAVNEM VRTU na izpraznjene gre-
dice sadimo sadike hitro doraščajoče sorte kolera-
bice. Tudi bogatega pridelka nizkega stročjega fi-
žola se še lahko nadejamo, če ga bomo posejali še
konec junija ali prve dni juljja. Za zimsko hrambo
je še čas setve rdeče pese. Ce rdečo peso presaja-
mo, vršička glavne korenine ne smemo poškodo-
vati, pa tudi zapognjen pri sajenju ne sme biti, ker
bi nam tako zrastli nepravilno oblikovani koreni.
Hrenove sadike odgrnemo in s korena odrežemo
vse stranske koreninice vse do najmanjših — ra-
zen nožnih, da se koren obraste in odebeli. Po rezi
koren ponovno zagrnemo.
Po biokoledarju je priporočljivo sejati ali saditi
rastline, ki jih pridelujemo za list, od 24. do 26. ju-
nija ter 5. in 6. julija; rastline za plod od 26. do 29.
junija, L, 3. in od 5. do 8. julija; za korenino od
28. do 30. junija ter 1. in 2. julija in za cvet 23. ju-
nija, od 2. do 4. in 7. julija.
Miran Glušič, ing. agr.

ijciviiui^ KOZ

SLOVO OD ZADRUŽNIŠTVA
Umetno podaljšano umiranje osovraženih KOZ. ki so jih sicer
preimenovali v KaDeZe, vendar v ljudskem besednjaku so KOZe osta-
le, seje nadaljevalo vse leto 1952. V ptujskem okraju jih je še vedno ži-
votarilo 13. čeprav nekatere praktično le še na papirju. Politika se je te-
daj vse bolj usmerjala na »kmetijske zadruge splošnega lipa. ki so
odločilnega pomena tako v pospeševanju kmetijske proizvodnje kakor
tudi glede socialistične preobrazbe kmetijstva«. (Navedek iz navodil
CK KPJ. novembra 1951.) V teh navodilih je tudi zapisana ugotovitev,
da »uveljavljanje takšne partijske linije še ni dovolj napredovalo«, zato
je bil poseben pritisk na vaške komuniste, da so večino političnega dela
namenili »svoji« kmetijski zadrugi.
Na območju ptujskega okraja je v letu 1952. delovalo 44 kmetij-
skih zadrug, ki so imele vrsto odsekov: lesni, živinorejski, sadjarski, vi-
narski, strojni in podobno ter pomožne obrate, delavnice, mesnice, go-
stilne in bilo je še 18 zadružnih ekonomij.
Tudi zadružno organiziranost v okraju so nekoliko spremenili.
OZKZ so preimenovali v OZZ (Okrajna zadružna zveza) in je nista
več vodila predsednik in tajnik, temveč direktor. V Ptuju je to postal
Franc Prime, prej predsednik kontrolne komisije, te komisije pa so bile
v letu 1952 ukinjene. Kot organ »samoupravljanja« pa je pri zadružni
zvezi obstajal upravni odbor.
Po zaslugi tega, da smo v KZ Žetale stvari hitro in dobro uredili v
skladu z novimi navodili, da se je »zadruga znala povezati s kmeti, da
so ti čutili, da je zadruga njihova«, so me hoteli zopet pritegniti v za-
družni aktivizem. Predvideli so me za predsednika upravnega odbora
OZZ. Nisem sprejel, ker se za tako vlogo nisem čutil sposobnega, pred-
vsem pa nisem imel volje in ne časa. Prav izgovor na slednje, bil sem
tajnik ObLO Žetale in nosilec več drugih dolžnosti v tem kraju, mi je
bil glavni argument, ko sem bil klican na zagovor na OK KPS Ptuj in
kjer so končno dali tihi pristanek, da te funkcije ne sprejmem.
Omenim naj še, da je bilo v tistem času v unionski dvorani v Lju-
bljani veliko zadružno zborovanje, saj je bilo manifestativno treba pod-
preti »novo smer v zadružni politiki«. Bil sem med delegati tega zboro-
vanja in se srečal z mnogimi znanci z zadružnih tečajev in službovanja
na RZKZ. Po zborovanju smo si še ogledali takrat zelo »popularen za-
družni kozolec«, ki so ga gradili ob sedanji Titovi cesti v Ljubljani, na
temeljih podrte stavbe, v kateri sem leta 1949 nekaj mesecev stanoval.
»To so žulji vseh kmetov — zadružnikov v Sloveniji,« je glasno pri-
pomnil eden od navzočih. »Pa še res je!« vzklikne posmehljivo drugi,
okoli stoječi pa .vo se zasmejali. kot da hi povedal dobro šalo.
Iz zadružnega zborovanja v unionski dvorani mi je edino ostal v
spominu nastop Etbina Kristana, ki je takrat iz ZDA bil na obisku v
Sloveniji. Slovenskim zadružnikom je spregovoril čustveno, »iz preto-
plega srca, vzplamenelega za zvišane socialistične ideje«. Govoril je o
idejah, ki so krščanske socialiste navdihovale v času Avstro-Ogrske, o
Krekovem zadružništvu, o »bridkostih in ponižanjih, ki jih je doživljal
slovenski kmet«, končal pa je tako, da se ni zameril tedanjim gostite-
ljem, o lepi prihodnosti našega zadružništva, ki mu »sveti luč pričako-
vanja«, i
Etbin Kristan je bil izredno dober govornik, toda name je napra-
vilo vtis predvsem to, da sem videl pred sabo človeka, sodelavca Ivana
Cankarja, največjega slovenskega pisatelja in dramatika, tudi meni
najljubšega, kije umrl šest let pred mojim rojstvom. »Do zvezd in prek
njih so letele misli na slabotnih perutih« (Ivan Cankar). Nekaj mese-
cev za tem je tudi Etbin Kristan umrl.
V letu 1952. so se stvari v Jugoslaviji hitro spreminjale. V pripra-
vah na VI. kongres KPJ, kije bil novembra 1952 v Zagrebu, kjer je bi-
la KPJ preimenovana v ZKJ, se je delno popuščalo v dotedanjih strogo
centralističnih — beri: stalinističnih — metodah. Nekatere tedaj odta-
jane odnose so po odstranitvi Djilasa zopet zamrznili. Tekle so tudi pri-
prave na zvezni in republiški kongres Ljudske fronte Jugoslavije oziro-
ma Osvobodilne fronte Slovenije. Na kongresih so jih preimenovali v
Socialistično zvezo delovnega ljudstva. Poudarjali so, da to pomeni tu-
di novo vsebino dela.
Vse to je zbujalo pri ljudeh upanje, da bomo sčasoma bolj svobod-
no zadihali: zlasti kmetje so upali, da bodo svohodneje gospodarili na
svoji zemlji, da mineva čas bridkosti in ponižanj. Žal je bilo za mnoge
upanje varljivo. Predvsem je ljudi tedaj motila brezobzirna gonja proti
»klerikalizmu« in duhovščini, vendar je bilo to povezano z zunanjo po-
litiko. Konec leta 1952 so bili tudi prekinjeni diplomatski odnosi z Va-
tikanom, kar je imelo vrsto slabih posledic (božič in drugi verski praz-
niki niso bih več dela prosti dnevi, prepoved verouka v šolskih prostorih
in podobno). Ljudi je močno prizadela tudi izjemna suša in slaba leti-
na, kije zajela vso državo, zato je začasno bilo spet treba uvesti komaj
odpravljeno »garantirano preskrbo« s kruhom in moko.
Ptujski okraj je v začetku leta 1952 tudi dobil novega »drmator-
ja« v osebi Jožeta Tramška. kije po ukinitvi poljčanskega okraja po-
stal Sekretar OK KPS Ptuj. Z njegovim imenom je povezano skoraj
vse. kar se je v naslednjih petih letih dogajalo na območju ptujskega
okraja. Ljudje vedo o njem povedati veliko slabega, zlasti še v poveza-
nosti z njegovim početjem prej v ljutomerskem in poljčanskem okraju,
toda priznati je treba tudi objektivno resnico, da je tedaj bilo tudi mar-
sikaj postavljenega in zastavljenega, kar živi in uspešno deluje še da-
nes.
Jože Tramšek je znal biti dosleden izvajalec dnevne politike, ki jo
je z vso svojo organizacijsko in prepričevalno sposobnostjo zagovarjal.
Kar je bilo po liniji dnevne politike danes belo, je jutri z enako prepri-
čevalnostjo trdil, da je »črno«, če je bila od zgoraj takšna partijska di-
rektiva.
V času, ko je prevzel sekretarski položaj v ptujskem okraju, je pri-
šla partijska direktiva, da se morajo komunisti udejstvovati tudi na
kulturnem področju in ne biti le »ozki politični aktivisti«. Ta direktiva
je pripomogla, da so se kulturno-prosvetna društva po vaseh in v pod-
jetjih okrepila, vsaj številčno, širili so se bralski, dramski in drugi krož-
ki, pevski zbori, glasbene skupine in podobno.
Se danes privabi na lice nasmeh pripovedovanje o resničnem do-
godku v Ptuju. Sekretar Tramšek je sklical komuniste z območja mesta
in jim naložil, da ustanovijo pevski zbor. Nič ni pomagalo zgovarjanje
nekaterih, da nimajo posluha za petje. Sekretar je potem poklical prof.
Jožeta Gregorca in mu dal nalogo, da vodi pevski zbor in »komuniste
nauči peti«. Profesor Gregorc je nalogo sicer moral prevzeti, potrebno
pa mu je bilo veliko besed in strokovnega utemeljevanja, da posluha za
petje ni moč naučiti tistega, ki ga narava s tem ni obdarila. Tudi priza-
deti komunisti so morali dokazovati, da niso »saboterji kulturnega ži-
vljenja«, če ne znajo peti. To navajam le za ponazoritev izvajanja par-
tijskih direktov.
Na področju kmetijskega zadružništva pa je bila direktiva, kako
je treba krepiti KZ splošnega tipa. Ta se mora organizirati tako, da bo
kmetu pomagala modernizirati proizvodnjo, spravljati v promet njego-
ve pridelke, nastopati kot konkurent na trgu in tako pomagati dvigniti
kmetov standard. Od trgovine mora del dohodka ostajati KZ, ki ga bo
vlagala v dvig kmetijske proizvodnje, zato so tudi ves odkup živine or-
ganizirali prek kmetijskih zadrug, enako odkup mleka. Uspeh ni izo-
stal, saj v letu 1952 nobena KZ v okraju ni izkazala izgube, z doseže-
nim dohodkom pa so pokrile tudi zgubo iz prejšnjih let. V okraju je še
bilo 18 zadružnih ekonomij od tega jih je 5 poslovalo samostojno. 13
pa jih je bilo vključenih v poslovanje KŽ.
Tudi za te ekonomije so ugotavljali enako kot za delovne zadruge,
da slabo delajo in ustvarjajo zgubo. Tako je bilo tudi z ekonomijo KZ
Žetale: same težave in problemi. Po soglasju, ki sva ga dobila od Jože-
ta Tramška. sva z Jakobom Butolnom, bilje predsednik upravnega od-
bora, jaz pa nadzornega in še tajnik ObLO povrhu, odšla v ptujsko
Pletarno. kjer sva se z direktorjem Mirkom Ogorelcem in predsedni-
kom DS Francem Cetlom načelno dogovorila, da bo Pletarna prevzela
ekonomijo v Dobrini, njive zasadila z vrbo in tam ustanovila pletarsko
delavnico. To se je tudi zgodilo: precej let je obrat pletarne dobro delal,
tudi še po združitvi s podjetjem Olga Meglic. Sedaj pa je tam kovinski
obrat tega podjetja z nekaj prizadevnimi in na samoodpovedovanje
pripravljenimi delavci.
To je bilo moje zadnje delo. ki sem ga opravil v zadružništvu. Poz-
neje sem delal na upravno-administrativnem področju in v novinar-
stvu. S tem tudi končujem svoje zgodbe, ki sem jih objavljal pod skup-
nim naslovom Epidemija K(metijskih) O(bdelovalnih) Z(adrug).
EPILOG
Konec marca 1953 je bil v Ptuju širši posvet, kako končati s KDZ.
kako kmetom vrniti zgradbe, stroje in orodja, kako z zaplenjeno zem-
ljo, kam z imovino KDZ. . . Ljudje so Jožetu Tramšku. največjemu
mojstru pri ustanavljanju obdelovalnih zadrug v Sloveniji, kar privošči-
li, da je moral sedaj nastopati kot »grobar KDZ«. Toda na vidiku j^
bilo že nekaj novega. O tem je Kardelj že nekaj govoril na kongresu
Ljudske fronte. Pripravljala sta se zakona o agrarnem maksimumu ii^
o odpravi viničarskih in podobnih odnosov.
Prvi zakon je znižal zemljiški maksimum z 20 na 10 ha obdelo-
valne zemlje, njegov namen pa je bil. da bi kmeta kar najbolj izenačil'
in ga približali položaju delavca, zato je treba obvezno odkupiti zemljo,
ki je kmet ne more sam obdelovati. Po drugi strani pa je bilo treba
ustvariti nova delovna mesta v .socialističnih kmetijskih gospodarstvih,
da »zadružnikom — brezzemljašem po ukinitvi KDZ ne bo treba H'
spet za ofarje, viničarje. hlapce in dekle,« temveč bodo lahko postali
delavci v kmetijstvu. Pri izvajanju teh dveh zakonov, katerih posledic^
se v kmetijstvu čutijo še danes, se je v slabem smislu »odlikoval« tudi
tedanji ptujski sekretar Jože Tramšek, kar marsikateri kmet še r/»'^
pomni. Tudi to obdobje si zasluži, da ga kdo od poznavalcev podrobne-
je opiše.
fEDNIK
- 28. junij 1990
NAŠI KRAJI IN LJUDJE - 5
HRUP NAŠ VSAKDANJI
Manj sprenevedanja, prosim!
Kar nekajkrat so se zadnje ča-
.g na našo novinarsko hišo obr-
prebivalci Hajdoš in ulice
Qt, Železnici v krajevni skupno-
j,j Ivana Spolenaka. Prvi se pri-
tožujejo zaradi naraščajočega
[,rupa na kartodromu in avtodro-
v Hajdošah, drugi pa zaradi
\^r\ip'd, ki ga povzročajo ventila-
(orji na objektih Tovarne močnih
Ijrrnil Perutnine, predvsem zad-
aje mesece pa tudi kompozicija
hladilnih vagonov na industrij-
skem tiru ob tej ulici. Oboji pre-
bivalci so že zdavnaj zahtevali
nieritve in inšpekcijske službe so
jih opravile. Tako rezultati teh
nieritev kakor tudi interpretacija
teh rezultatov s strani inšpektor-
jev pa je, kot menijo krajani, v
obeh primerih — milo rečeno —
čudna.
KARTODROM V HAJDOŠAH
Že nekajkrat se je zgodilo, da
me je ob koncu tedna ali čez te-
den v večernih urah poklical sta-
novalec v neposredni bližini kar-
todroma. Ime pravzaprav niti ni
važno (naslov hranimo v uredni-
štvu). Pomembno je, da so v dne-
vih, ko počivajo ali si zaželijo
vsaj malo miru, prisiljeni poslu-
šati neprijeten hrup s kartodro-
ma. Prebivalci v neposredni bli-
žini pravijo, da je pred leti hrup
še bil znosen, saj se je Avto-moto
društvo držalo urnika vadbe, pa
tudi število vozil, ki so vozila so-
časno, je bilo krepko manjše.
Tamkajšnjim krajanom seveda
tudi ni jasno, kdaj in kako je kra-
jevna skupnost dala pristanek na
gradnjo takega kartodroma, ne
da bi kdo pomislil na neprijetne
posledice — predvsem hrup.
Za gradnjo in uporabo karto-
droma je seveda Avto-moto dru-
štvo Ptuj moralo dobiti uporab-
no dovoljenje. In dobilo ga je
pred slabimi desetimi leti. Takra-
tni inšpektorji so namenili 51 de-
cibelov hrupa, z zakonom dovo-
ljena meja pa naj bi bila 55 deci-
belov. Torej za las. Nihče pa ni
potem, ko je kartodrom dobil
uporabno dovoljenje, kontroli-
ral, ali hkrati vozi zares le toliko
vozil, kot je dovoljeno, ali na tre-
ningih upoštevajo urnik, ki naj
bi bil sprejet v soglasju s krajani.
Že nekaj zadnjih let si krajani
Hajdoš, predvsem tisti bliže kar-
todromu prizadevajo, da bi pri-
vabili inšpektorje .in bi ti pono-
vno prekontrolirali, kako je prav-
zaprav s hrupom. Krajani jih kli-
čejo, naj vendarle malo pogleda-
jo, kako je. Oni pa odgovarjajo,
da kartodrom pač dovoljenje
ima, da so meritve bile opravlje-
ne in da nove niso potrebne. Se-
veda je problem tudi v tem, da v
večernih urah in ob koncu tedna,
ko je hrup neznosen, inšpektor-
jev ni mogoče priklicati. Krajani
so klicali tudi že postajo milice,
pa so jim tam odgovorili, da to
pač ni njihovo delovno področje.
Ni torej čudno, da so se kraja-
ni obrnili na Zelene, ti so na zad-
nji skupščini že postavili zahte-
vo, naj se meritve ponovno opra-
vijo in da naj inšpektorji večkrat
nadzirajo, kaj se na kartodromu
dogaja. Četudi bi se meritve po-
novno ustavile decibel pod z za-
konom dovoljeno mero, je
najbrž potrebno upoštevati dej-
stvo, da je hrup dolgotrajen in
ponavljajoč, kakor tudi dejstvo,
da je najmočnejši ravno v času,
ko prebivalci počivajo. Gotovo
bi tudi Avto-moto društvo lahko
naredilo kaj konkretnega, da bi
omililo hrup, predvsem iz uvi-
devnosti do tamkajšnjih ljudi.
HRUP OB TOVARNIKRMIL
Tudi krajani ulice Ob Železni-
ci, v neposredni bližini Tovarne
krmil ptujske Perutnine, so vča-
sih poklicali pozno ponoči in nas
vabili, naj prisluhnemu hrupu v
njihovem naselju. Tudi oni niso
stali križem rok in so pred dve-
ma letoma zahtevali pogovor z
vodstvom tovarne, kakor tudi z
inšpektorji. Po dveh letih, ko so
se dogovorili, kaj bo tovarna
ukrenila, ugotavljajo, da jih nih-
če ni jemal resno, četudi so se
obrnili na inšpektorje, korektno
postavili svoje zahteve in dali ne-
kaj predlogov, kako bi bilo mo-
goče hrup omiliti.
Stanovalci pravijo, da se na-
ključnemu obiskovalcu najbrž ta
hrup ne bi zdel nič posebnega.
Vendar je prisoten neprestano. Z
njim vstajajo, spremlja jih, ko se
vračajo v domove, zaradi njega
se zbujajo ponoči. Posebej so
hrupu izpostavljeni tisti, ki so ve-
činoma doma — upokojenci in
otroci. In ni čudno, da jih ta
hrup že pošteno moti. Zavedajo
pa se tudi posledic, ki jih dolgo-
trajen hrup povzroča na živčevju
in ušesih.
Pravijo, da jim v tovarni odgo-
varjajo na dva načina. Najprej,
češ zakaj pa ste si postavili hišo v
naši bližini, drugič pa ošabneje,
češ saj ste doma ob železnici in
bi morali biti hrupa vajeni. Kra-
jani pa so opazili tudi to, da je
bil hrup prva leta nekoliko manj-
ši, vendar se je zaradi povečane
proizvodnje zadnje čase povečal.
Dodatno je hrup neprijeten tudi
zato, ker prihaja do odboja zvo-
ka med zgradbami, tako da je
ojačan in večstranski.
Krajane moti predvsem spre-
nevedanje s strani Perutnine.
Predlagali so, naj Perutnina za-
sadi vsaj zaščitni zeleni pas ob
svojih objektih, a do tega ni pri-
šlo.
Da ne boste mislili, da inšpek-
torji niso opravili meritev. Na
zahtevo krajanov so jih seveda
opravili in ugotovili, da je hrup
nekoliko presegel dovoljeno me-
jo, vendar le v primeru, če nase-
lje Ob Železnici uvrstijo med
kombinirana stanovanjsko-indu-
strijska naselja. Ce pa naselje de-
finirajo kot stanovanjsko, bi bil
hrup problematičen, saj bi za
10 decibelov presegal dovoljeno
mejo. To pa je že preseganje, ki
zahteva ukrepe. Vendar to nase-
lje inšpektorji uvrščajo, v prime-
ru s Perutnino, v kombinirano,
medtem ko pred leti niso dovolili
malo hrupnejše obrti, češ da je
naselje zgolj stanovanjsko. Zares
čudna določila, kajne? Kakor
pač najbolj ustreza trenutnim
razmeram ...
In prebivalci Ob Železnici bo-
do še naprej izpostavljeni hrupu,
ki »para živce«, medtem ko bi
drugi lahko dali le nekaj dinar-
jev za sadike drevja in morda po-
skušali razumeti, da je hrup lah-
ko nadležen. Pa tudi razmisliti,
da je vendarle hrup mogoče ka-
ko omiliti. Saj krajani zahtevajo
zgolj to. In manj sprenevedanja,
seveda.
d. 1.
Kartodrom, ki »jezi« krajane
V Svetincih bodo
odprli trgovino
Olga Benko je nova zasebna trgovka; prej je delala v trgovini v
Trnovski vasi. V Svetincih 7 (KS Desternik) bo 2. julija odprla trgovi-
no na drobno. Prodajni prostor je uredila v svoji hiši; skupaj s skla-
diščnim prostorom ima 50 m'.
Trgovina bo odprta vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 7.
do 12. ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure. Nova trgovka bo v začetku
delala sama. Špecerijo in kruh, ki ga bodo vozili od Lenarta, bo pro-
dajala po konkurenčnih cenah. MG
CERKVENJAK V SLOVENSKIH GORICAH
Ceste, ceste ...
še en kraj v Slovenskih goricah, v katerem si ljudje prizadevajo
za osnovne pogoje življenja, ki se mestjanom morda zde samoume-
vne. Za vse, kar se pri njih zgradi novega, plačujejo iz samoprispevka
in po posebnih pogodbah. Tako so uredili večino cest, telefonske pri-
ključke, obnovili zdravstveni dom in šolo s telovadnico, zgradili dom
krajanov in gasilcev, vodovodno povezavo s ptujskim vodovodnim
omrežjem . . .
A kljub naporom je še vedno 380 gospodinjstev brez vodovoda,
in 86 kilimetrov cest neasfaltiranih, še vedno nimajo zobne ambulante
in še vedno ne morejo doseči, da bi zdravstvena ambulanta bila odpr-
ta vsaj trikrat na teden. Ni torej čudno, če denar iz samoprispevka, ki
so ga izglasovali lani, namenjajo skoraj izključno za ureditev cest.
Vsak zaselek naj bi dobil vsaj 1 kilometer asfaltirane ceste. Tudi avto-
busne zveze bodo potem ugodnejše. Šele pred kratkim so dobili avto-
busno povezavo prek Vitomarcev s Ptujem. Tudi telefone ima komaj
40 gospodinjstev. Nov priključek stane 27.500 dinarjev, nova centrala
pa jih bo sprejela 386.
Seveda pa krajani skrbijo, da jim v kraju ni dolgčas. Vsako leto
pripravijo kaj zanimivega ob krajevnem prazniku — 14. juliju. Pose-
bej pa so ponosni na dejavne gasilce, čebelarsko družino, ki ima tudi
svoj dom, in kino sekcijo. Kulturnoumetniško društvo se lahko po-
hvali z zlato plaketo z Radgonskega sejma, ko so številnim obiskoval-
cem prikazali stare običaje, osnovnošolski kolektiv pa z vzorno ureje-
no prenovljeno šolo in zanimivo etnološko zbirko, v kateri najdemo
tudi stare statve. dl
Cerkvenjak postaja središče 15 zaselkov z 2300 prebivalci
Prenovljena in razširjena šola, na katero so zelo ponosni
slike: MS
V. R.
SPOMINI NA BORL
(36. nadaljevanje)
Jože Tršek
Jože Tršek je bil prvi borlski
jetnik, ki gaje okupator ustrelil
kot talca. Padel je pri Miklavžu
na Dravskem polju 10. avgusta
1941 v skupini šestih talcev.
Rodil se je 20. marca 1920 v
Hrastniku. Njegov oče je bil
rudar v hrastniškem rudniku.
Jože je obiskoval ljudsko šolo
v Hrastniku. Starega štirinajst
let je oče poslal v Ptuj, kjer se
je v trgovini Milka Senčarja
izučil za trgovca in ostal pri
njem še za trgovskega pomo-
čnika. Ni znano, zakaj je leta
1939 odšel iz Ptuja v Hrastnik,
kjer je delal v hrastniškem rud-
niku kot rudar dobrih šest me-
secev, nakar se je vrnil v Ptuj.
Spet se je zaposlil v Senčarjevi
špecerijski trgovini na Sloven-
skem trgu.
Jože Tršek je bil v Ptuju med
najbolj vnetimi mladimi komu-
nisti, njegov delodajalec pa je
bil navdušen sokol. Že pred
nemško invazijo v Jugoslavijo
se je umaknil v Srbijo, da ne bi
prišel okupatorju v roke. Zave-
dal se je, da ga ne bo pod nem-
škim okupatorjem čakalo nič
dobrega, saj je bil zapisan pri
ptujskih hitlerjevcih med soko-
li, ki so sokolsko društvo gmot-
no najbolj podpirali. Milko
Senčar je vojno preživel v Srbi-
ji, kakor tudi žena in otroka.
Po vojni se je družina vrnila v
F*tuj, a je Milko kmalu tragično
preminul.
Pri Senčarju je bil zaposlen
tudi trgovski pomočnik Mirko
Langus, z ženo in otrokom iz-
seljen poleti 1941 na Hrvaško,
kjer je padel leta 1944 v osvo-
bodilnem boju. Žena Anica, ki
je vojno preživela pri partiza-
nih na Hrvaškem, je vedela po-
vedati, da je Tršek skrival po
vdoru okupatorja na podstre-
šju Senčarjeve hiše nekaj orož-
ja za upor proti okupatorju.
Koliko tega orožja je bilo, Ani-
ca ni vedela povedati in ne, od
kod ga je Tršek prinesel. Pač
pa je povedala, da so Nemci
po Trškovi aretaciji to orožje
našli.
Aretirali so ga 18. julija
1941. V indeksu ptujskega za-
pora je vpisan s štev. 205. V
tem času so v nekaj dneh zaprli
osem Ptujčanov in jih avgusta
1941 poslali v Mauthausen.
S to skupino je bil Tršek po-
slan iz ptujskega zapora na
Bori in od tam dan pred ustre-
litvijo v Maribor, kamor so iz
Ptuja pripeljali še nekaj jetni-
kov. V Mariboru so jih zaprli v
neko vilo, kakor je povedala
Marjana Miki, tedaj trgovka v
Markovcih na Ptujskem polju
Tudi njo so pripeljali v Mari-
bor iz Ptuja. Po prihodu v vilo
so morali stati mirno v vrsti od
okrog štirih popoldan do ene
ponoči, ko so jih pričeli zasliše-
vati gestapovci. Prisoten je bil
sam šef civilne uprave za Sp.
Štajersko Uiberreither.
Privedene ptujske jetnike so
zasliševali v dveh skupinah. Tr-
šek je bil v skupini šestih, ki so
jih najbolj mučili. Skupino
strahotno zmrcvarjenih (Tršek
je imel zdrobljeno čeljust) so
zjutraj 10. avgusta 1941 takoj
po zasliševanju odpeljali k Sv.
Miklavžu na Dravsko polje in
jih tam ustrelili.
Za Trškom so nacisti ustrelili
4. septembra 1941 v Celju tri
borlske talce: TOMAŽA KLE-
PACA (43), TOMAŽA ME-
ŠKA (41) in VLADIMIRJA
SATLERJA (27). Skupina te-
daj ustreljenih je štela deset tal-
cev.
Tomaž Klepač
Tomaž Klepač, ustreljen 4.
septembra 1941 v Celju, je bil
torbar v Ptuju. Rodil se je leta
1898 v Varaždinu. Bil je dober
obrtnik in spoštovan zaradi
svojega lepega značaja. O nje-
govi udeležbi v osvobodilnem
gibanju smo zvedeli le, kar je
povedal o njem paznik v ptuj-
skem zaporu Dominik Glušič,
ki je v tistih hudih časih poma-
gal zaprtim domoljubom, koli-
kor je mogel. Povedal je, da so
Klepača pripeljali v ptujski za-
por proti koncu julija 1941. Ta-
krat je bil zaprt tudi Vladimir
Satler, mladi davčni uradnik v
Ptuju. Zaprta sta bila vsak v
svoji celici in so ju tudi ločeno
zasliševali v zaporni pisarni. Po
ločenem zasliševanju sta bila
soočena na hodniku pred pi-
sarno. Obstopilo ju je okrog se-
dem gestapovcev. Prisotna sta
bila tudi paznika Glušič in Pi-
hlar, oba pri jetnikih priljublje-
na.
Glušič se spominja, da je
eden izmed gestapovcev pri so-
očenju vzel iz svoje aktovke
staro pištolo brovvning in jo
pomolil Klepaču, češ da jo je
prodal Satlerju. Oba sta obdol-
žitev odločno zanikala. Gesta-
povec pa je trdil, da oba lažeta,
ker imajo trdne dokaze o tem,
česar ju dolžijo.
Po soočenju so oba odpeljali
v Bori in od tam 4. septembra v
Celje, v skupno smrt. Kdo je
ovadil Klepača gestapu, ni zna-
no. Klepač ni vpisan v indeks
ptujskih zapornikov. Menda so
ga z Borla pripeljali v ptujski
zapor le na zaslišanje s Satler-
jem, ki pa je bil zatem tudi od-
peljan na Bori.
Klepačevo družino je očeto-
va smrt hudo prizadela, saj je
imel tri nepreskrbljene otroke.
Udarec je bil strašen, družina
je izgubila ljubečega in skrbne-
ga očeta. Skrb za otroke je te-
daj prevzela na svoja ramena
mama.
Tomaž Meško
Tomaž Meško ustreljen 4. 9.
1941 v Celju se je rodil 12. de-
cembra 1910 v Dornavi pri Ptu-
ju (letnica rojstva v 35. nadalje-
vanju je bila napačna). Izučil
se je za vrtnarja in gostinca in
je do nemškega vdora delal v
Berličevi gostilni v Ptuju.
V predvojnih letih je bil član
sokolskega društva v Dornavi.
Z velikim sovraštvom do oku-
patorja je avgusta 1941 streljal
v Muretincih na Ptujskem po-
lju na nemškega vojaka. Nemci
so ga že nekaj ur zatem prijeli
in ga tako tepli, da mu je tekla
kri iz ran po obrazu in telesu.
Nato so ga odpeljali na Bori,
njegov dom v Dornavi pa na-
tančno preiskali.
O njegovi aretaciji je napisa-
la hčerka njegove sestre Angela
Čeh iz Dornave tole:
»Stara sem bila deset let, ko
so prišli k nam gestapovci po
strica Tomaža, ki je stanoval
pri nas v Dornavi. Bilo jih je
osem in prišli so zgodaj zjutraj,
okoli tretje ure. Strica so zelo
pretepli že pri nas doma, da
mu je kri lila iz nosa in ušes.
Bilo je strašno. Tepli so tudi
mojo mamo in teto. Stric To-
maž se je zavedal, da ne bo ni-
kdar več prišel domov, zato je
ob slovesu dejal: »Sestra Lizi-
ka, moja poslednja želja je, da
me pokopljete zraven moje ma-
tere!«
Spominjam se tudi, da je bil
z gestapovci pri nas nek doma-
čin, ki se je z nami pogovarjal
slovensko in zahteval od ma-
me, da pove, kdo vse spi v naši
hiši. Ko je povedala za brata
Tomaža, so nanj planili in ga
pričeli pretepati.
Zaradi strica nam je bilo
vsem domačim strašno hudo.
Bali pa smo se tudi, da bodo
zaprli vse nas. Prijeli pa so dva
Tomaževa brata in Tomaževe-
ga očeta. Očeta so kmalu izpu-
stili, ker je bil star, njegova si-
nova pa so izpustili pozneje.«
V življenjepisu Tomaža Me-
ška, ki ga je napisala okoli leta
1955 učiteljica na dornavski os-
novni šoli Meta Feldin, pa be-
remo še, da so sestrin dom ge-
stapovci po Tomaževi aretaciji
natančno preiskali. Nad svinja-
kom so našli dve puški, šest ro-
čnih bomb in zavoj nabojev za
puške. Ob vsem tem je bila To-
maževa usoda zapečatena.
Tomaž Meško je bil v odpor-
niškem gibanju povezan z do-
mačim trgovcem Stankom
Murkovičem, ki ga okupator
tedaj ni izsledil, pač pa leta
1944, ko ga je po aretaciji na
begu ustrelil.
Opomba:
Fotografije nekaterih talcev
bodo objavljene pozneje.
Se nadaljuje.
Jože Tršek
6 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
28. junij 1990 —
TEDNIK
Antonius za ljubitelje
dobrih gostiln in hrane
Zakonca Marija in Anton Vuzem sta se dobri dve leti trudila, da
je njuna hiša v Jadranski ulici 14, v kateri je tudi nova gostilna, posta-
la to, kar sta želela. Marija je kvalificirana kuharica, Anton pa je do-
bršen del svojega življenja delal v svoji restavraciji v tujini in skrbel
za pripravo ter postrežbo dobre hrane. Tisti, ki so ga obiskovali v tuji-
ni, so znali ceniti njegovo kuharsko umetnost in so se vozili tudi po
150 km in več, samo da so okusili njegovo hrano.
Že ko sta snovala bodočnost na novi lokaciji, sta Vuzmova vede-
la, da ne bosta stregla kave in špricarjev. Njun cilj je bila gostilna z
dobro hrano. Sedaj sta tik pred odprtjem lokala — inšpektorji in dru-
gi, ki pregledajo vsak novi objekt pred začetkom dela so tokrat oddali
nepopisen list.
Zakonca Vuzem v pričakovanju odprtja
V pokriti terasi se bodo dobro počutile manjše družbe.
(Posnetka: KOSI)
V gostinskem delu je prostora za okrog 30 gostov; zanje bo An-
ton Vuzem pripravljal splošne specialitete, ki jih ponuja vsaka dobra
restavracija. Ko je pregledoval jedilnike ptujskih gostincev, je ugoto-
vil, da so »pozabili« na steake, ki bodo steber njegove ponudbe. Ne
glede na ženino kvalifikacijo želi biti v kuhinji »glavni«.
V dvoriščnem delu hiše sta Vuzmova za goste uredila še prijetno
zaprto teraso. Nekaj časa še ne bo odprta, saj jo morajo še opremiti. V
njej se bodo posebej dobro počutile manjše skupine gostov, ki veliko
dajo na intimnost.
Vuzmova bosta za dobro počutje gostov skrbela skupaj z dvema
zaposlenima. Antonius bo prve goste sprejel v začetku julija. Odpirali
ga bodo vsak dan ob 10. uri, zapirali pa ob 22.
Prva etapa njunega turističnega načrta bo z odprtjem Antoniusa
praktično končana. Pri tem pa ne bosta ostala. V turizmu želita še
dlje. Njuna hiša v Jadranski ulici 14 naj bi z leti v celoti »dihala« v tu-
rističnem pogledu. Načrtujeta ureditev turističnih sob z okrog 10 leži-
šči.
Nova gostilničarja sta prepričana, da je Ptuj »turistično velik«,
vendar majhen po številu obiskovalcev. Anton še posebej poudarja
svoje prepričanje o tem, da je Ptuj v turističnem pogledu neizkoriš-
čen. Videl je celo Evropo, in velja mu pritrditi. Prepričan je tudi, da v
bodoče ne bo akcije v prid turizmu, ki je ne bi podprl.
Želje? Uspeti med ljudmi in da bi bili ljudje z Antoniusom zado-
voljni. V tem stavku se zrcalijo hotenja in želje Vuzmovih. Tudi v ime-
nu nove gostilne je simbolika, saj je sveti Anton Padovanski, po kate-
rem sta lastnika »vzela« ime, ljubitelj otrok in ljudi. ... In Vuzmova
želita delati v dobro ljudi in skupnosti.
MG
Praznični dnevi v Leskovcu
v nedeljo, 1. julija, bodo v krajevni skupnosti Leskovec pričeli letošnje
praznične dneve. Ob 13. krajevnem prazniku ~ praznujejo ga vsako leto 4. juli-
ja — so pripravili pester program prireditev. 1. julija ob 16. uri se bodo srečali s
starejšimi nad 70 let. V krajevni skupnosti jih je po podatkih 116. najstarejša je
Jerica Fošnarič iz Repišča 46, rojena 9. 3. 1895, in je letos dopolnila 95 let. Pri-
čakujejo, da se bo tudi letos udeležila srečanja. Po maši v cerkvi, ki jo v Leskov-
cu že po tradiciji organizirajo za starejše krajane, jih bodo povabili v gasilski
dom, kjer jih bodo pogostili. Za kulturne trenutke pa bodo poskrbeli učenci le-
skovške osnovne šole.
Na prazni dan, 4. julija, bodo ob 15. uri odprli asfaltirano cesto proti Cvet-
linu, 7. julija ob 18. uri pa cesto Mala Varnica —Ložina. Osrednja slovesnost ob
letošnjem prazniku bo 8. julija: ob 11. uri bo nogometna tekma, ob 13.30 pa
slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti in vseh društev. Tega dne bodo v
Leskovcu tudi odpdi primarni vodovod. Ob 15. uri pa se bo pričela zabava na
prostem, na kateri bo igral ansambel Intervali.
MG
Na Polenšaku se pripravljajo
na praznik žetve
Poleti oživi prireditvena dejavnost. Organizatorji — društva in drugi — ve-
žejo prireditve na različne dogodke. V turističnih društvih, kjer skrbijo za spod-
bujanje turističnega življenja, nasploh skrbijo za to, da preteklost živi tudi v da-
našnjih razmerah.
Člani Turističnega društv na Polenšaku sodijo med najaktivnejše turistične
entuziaste v ptujski občini. Praznik žetve bodo letos organizirali sedemindvajse-
tič in ga združili z razstavo kruha in pogač. Letošnjo prireditev bodo še posebej
pomnili, saj bodo prvič razstavo in kruha in pogač postavili v turistični dom. Z
veliko ljubeznijo in zagnanostjo ga gradijo že nekaj let. Denar dobijo izključno
od organizacije praznika žetve, s katerim so postali znani daleč naokrog.
Letos vabijo na prireditev 21. in 22. julija.
MG
Naše vasi pod drobnogledom
TEDNIKOVA AKCIJA
Spoštovani bralci! V uredni-
štvu Tednika smo se odločili, da
bomo občasno obiskali posame-
zne vasi in o njih pisali. Seveda
tako, kot se nam bodo predstavi-
le v času našega obiska. V času,
ko se na srečo oživlja ekološka
zavest, ko nam ni več vseeno, kaj
mislijo o nas in naši urejenosti
tujci, bomo morali učinkoviteje
reševati nakopičene težave. V va-
seh je še vedno največji problem
organizirano zbiranje in odvoz
odpadkov, problem so neurejene
ceste, problem je splošna neure-
jenost vasi, posameznih hiš.
Kljub dobrim ljudem v teh vaseh
pa nas vsakdo, ki nas obišče, naj-
prej sodi po tem — po zunanjem
videzu. Tokrat, prvič, smo vzeli
pod drobnogled DORNAVO.
Če gledamo Dornavo iz ptuj-
ske smeri, nas nase opozorita
mogočna graščina na levi in kot
protiutež primer sodobne arhi-
tekture na desni strani. Vas s te
strani kar precej obeta, tudi cesta
je razmeroma dobra. Takoj ko
pa si vas pogledaš nekoliko bolj
podrobno, ugotoviš, da je tudi
Dornava tipična podoba našega
časa; brez vaške idile, brez urba-
nističnega reda. Stare domačije,
ki so bile gotovo postavljene v
gosjem redu, so se umaknile no-
vim, sodobnim stavbam ali pa so
se le-te vrinile mednje. Seveda
pri tem ni bilo kdove kako po-
membno upoštevati, kako in kje
nova hiša stoji, kam je obrnjeno
njeno pročelje, kako se ujema z
okolico. Pogled na Dornavo s
polenške strani nam potrdi obču-
tek, da je Dornava nagnetena
vas, kjer se je dodobra izkazala
nemoč urbanistov in inšpektor-
jev. In taka bo vas seveda ostala!
Nekoliko slabo mnenje dobi
obiskovalec ob prihodu v vas tu-
di zaradi visoke trave ob cesti.
Posebno če pridete s Polenšaka,
vam gosta in visoka trava skoraj-
da skrije znake ob cesti. Seveda
za to niso krivi vaščani, pač pa
vzdrževalec ceste, saj je zemljišče
od ceste do njiv ali plotov druž-
bena lastnina, in v tem so tudi
korenine neurejenosti. Zakaj je
tako, bi morali vprašati cestno
podjetje, ki je izvajalec, in dose-
danjo skupnost za ceste, ki je
plačnik vzdrževanja. Pa nismo
nič spraševali, saj za odgovor ve-
mo že v naprej: pomanjkanje de-
narja. Bilo bi pa zanimivo vpra-
šati kakšno zasebno konkurenco,
za kolikšne denarce bi bila pri-
pravljena opravljati dela, ki jih
družbene firme ne zmorejo. To-
da to je že druga zgodba.
Treba je priznati, da imajo
Dornavčani kar precej smisla za
čistočo in urejenost svojih hiš in
dvorišč — z izjemami, seveda. V
precejšnji vaški gneči je najtežje
najti urejeno kmetijo. Silosi stoji-
jo ali pa ležijo, kakor pač to
omogoča prostor. Glede na ob-
kroženost z rodovitnimi polji bi
morala biti Dornava predvsem
kmečka vas, s prostornimi kmeč-
ki dvorišči. Žal je, kot smo že
ugotovili, sedaj natrpano kmeč-
ko-delavsko naselje, pač izum
naše 45-letne agrarne, urbanisti-
čne in še kakšne politike.
Se pa Dornavčani trudijo in
urejajo tisto, kar se da. Kaže, da
je aktivna krajevna skupnost. Za
kar skrbijo skupno, je urejeno.
Tako je ob vaških cestah trava
pokošena, imajo urejena avtobu-
sna postajališča, v vasi je nekaj
košev, ki jih redno praznijo. V
odsotnosti tajnika nam je mati-
čar Vekoslav Čagran povedal, da
krajevna skupnost skrbi za odla-
gališče smeti. Dokler jim ne bo
uspelo zagotoviti organiziranega
odlaganja in odvoza, skrbijo za
sprotno urejanje gramoznice ob
progi, ki bo nekoč morda znova
rodovitna njiva. Pred tem so ure-
jeno zasipavali staro strugo Pes-
nice, vaščani pa uporabljajo tudi
odlagališča v Rogoznici. Vendar
nas je na poti v Ptuj znova zbod-
lo neurejeno in nedovoljeno
odlagališče na ovinku pred urad-
nim komunalnim odlagališčem.
Da tja vozijo smeti tudi Dornav-
čani, seveda ne trdimo in ne za-
nikamo.
Podobo vasi in oceno njeni), '
ljudi zaokroži pogled na pokopa,
lišče. V Dornavi za pokopališ^^
lepo skrbijo: urejeni so grobovj
urejena je mrtvašnica, urejeno j^!
tudi odlagališče smeti. V času na.
šega obiska so urejevali okoHcg
osnovne šole. Pred Mercatorjevo
prodajalno so smeti zbirali v kar.
tonsko škatlo, čeprav je nekaj
papirčkov, predvsem od žvečilna
gume in lučk, ležalo tudi po tleh.
Na drugo prodajalno v vasi, v
nekdanji osnovni šoli in poznej.
šem brigadirskem domu, tudi ni-
mamo pripomb.
Če bi si drznili Dornavo oce-
njevati z ocenami od ena do de-
set in bi bili pri tem upoštevali
splošni videz vasi, ceste, ureje-
nost hiš in dvorišč, urejenost
kmetij in urejenost pokopališča,
bi se odločili za oceno 6 (šest).
Dornavo sta obiskala:
Marija Samec
Jože Bračič
»Ena nar lepših dolin mile Štajerske je gotovo Pesniška dolina.
Razteguje se blizo od Lučan na nemškej meji. kjer reka Pesnica izvira,
do Dornave. kjer se zgubi v spodnje Ptujsko ali Dravsko polje. (. . .) Dveh
reči treba o Pesničarjih še posebej omeniti, in sicer ne s pohvalo. Pesni-
ška dolina daleč slovi zavoljo svojih dobrih in rodovitnih senožeti. Pesni-
carji bi lehko redili še enkrat toliko živine, ko zdaj redijo, ko bi varčneje s
krmo ravnali. Tu ve sena raztrosijo, kakor indi kje slame, in pokladaje
živine se ne držijo ne pravega časa, ne prave mere. Tako se včasih pripeti,
da spomladi nimajo poleg vse obilnosti sena ničesar živini polagati.«
Iz Črtic duševnega žitka štajerskih Slovencev. (Sestavil
dr. Josip Pajek.
Založila in na svetlo dala Matica Slovenska, v Ljubljani
1884.)
Slab vtis naredi visoka trava ob cesti.
Avtobusne postaje so urejene in opremljene s koši.
Urejenost pokopališča — brez pripomb
Odlagališče ob železniški progi, ki bo nekoč morda znova rodovitna nji-
va.
Ribogojnica v Pobrežju je oživela
Tri leta je minilo, kar sta Tone
in Miha Jeromel pričela uresni-
čevati zamisel o ribogojnici. Ra-
zen manjših del, ki so še potreb-
na, je ribogojnica v Pobrežju
(pod pobreško ježo) dograjena in
v njej že gojijo ribe. V glavnem je
namenjena gojenju postrvi, teh
naj bi letno pridobili okoli 50
ton, v ribogojnici pa bo tudi ne-
kaj toplovodnih, v glavnem
akvarijskih rib. Lastnik je Miha
Jeromel, njegov oče, diplomirani
inženir agronomije in magister
ribištva, pa je prevzel strokovno
področje ribogojnice.
Magister Tone Jeromel pripo-
veduje o zapleteni poti, ki jo je
bilo potrebno opraviti od prido-
bitve zemljišč od sedmih lastni-
kov prek 25 soglasij do končnega
gradbenega dovoljenja in vodno-
gospodarskega soglasja.
Ribogojnica je na površini do-
brih dveh hektarov, iz treh virov
pa dobiva petsto litrov vode v se-
I kundi. Pred leti česa takega na^
Studenčnici ne bi bilo mogoče
zgraditi, saj je bila le-ta onesna-
žena s farmskimi odplakami in v
njej ni bilo pogojev za življenje.
To je na srečo preteklost; biolo-
ški testi in prvi vzrejni rezultati
kažejo na čisto vodo, torej se je
tako Pobrežanom uresničila dol-
goletna želja. Lastnika ribogojni-
ce se obračata na prebivalce ob
tem potoku, da takega, kot je se-
daj, tudi ohranijo. Vodo je mo-
goče onesnažiti ali zastrupiti na
različne načine. Najpogostejši
so pranje škropilnic, traktorje^
in avtomobilov. Življenju v vod'
so škodljiva tudi odpadna oljS'
pogonska goriva, pa tudi gnojev-
ka in odplake od silosov. Ljudje
moramo biti ob koncu 20. stole-
tja že toliko ekološko osveščeni'
da na opisane načine vode n«
onesnažujemo. Samo eno nepr^;
mišljeno dejanje lahko povzro^'
v ribogojnici katastrofo. Ribe na-
mreč zelo hitro reagirajo
onesnaženje in jih v nekaterih čr-
pališčih uporabljajo kot preizkU'
sevalce čistosti pitne vode.
bodo torej ribe v pobreški ribo;
gojnici uspevale, bo to najbolj^'
dokaz, da je Studenčnica zno^^
čista in da je tudi življenje
njej bolj zdravo.
Jeromiova ribogojnica v Pobrežju.
TEDNIK - 28- i""U 1990
NAŠI KRAJI IN LJUDJE - 7
Kost za glodanje: Kočevska Reka
Ko je 105 domačih in tujih novinarjev, oboroženih s fotoaparati,
liamerami in magnetofoni, v začetku prejšnjega tedna v dveh avtobusih
(Jrveio proti Kočevju, smo najprej ugotovili, da nas je bilo zadnjič skupaj
tako veliko ob kakšnem kongresu. Vsak zase je v sebi nosil nešteto vpra-
šanj, ki so izhajala iz zamegljenih informacij o varovanem območju Ko-
čevske Reke, kamor smo bili namenjeni — in prav vsi smo bili nestrpni v
pričakovanju, da bo kmalu ra/krita velika skrivnost, o kateri se je zad-
nja leta malo pisalo, še manj pa vedelo.
Pa smo bili ob povratku le delno potešeni, morda celo malce razo-
čarani, saj smo pričakovali več, kot smo videli in zvedeli. Vsi vemo, da je
ni države na svetu, znotraj Jugoslavije pa verjetno tudi ne republike, ki
ne bi za svojo državno in politično vodstvo skrivala varnega zaklonišča.
Zakaj torej toliko hrupa ob predstavitvi javnosti osrednjega slovenskega
— sicer skrbno vzdrževanega, a v precejšnji meri zastarelega zaklonišča
pod (ioteniško goro?
Domači in tuji novinarji pred prvo od treh zapornic v varovano območje
Kočevske Reke.
Hermetično zaprta vrata — kot v podmornici.
Nova Slovenska vlada je sredi
maja sprejela odlok o razkritju
skrivnostnega območja okrog
Kočevske Reke, ki se razprostira
na okoli 200 kvadratnih kilome-
trih. Imenovana je bila petčlan-
ska komisija z Lojzetom Peterle-
tom, predsednikom Izvršnega
sveta Slovenije, na čelu. Ta ko-
misija je že 3. junija' opravila
ogled varovanega območja in na-
ložila Republiškemu sekretariatu
za ljudsko obrambo in Republi-
škemu sekretariatu za notranje
zadeve, da opravita natančen in
strokovni pregled varovanega
območja ter da se objekti in ne-
kateri predmeti znotraj zaprtega
območja dodatno zavarujejo.
ZAKAJ VAROVANO OBMOČ-
JE V KOČEVSKI REKI?
Leta 1949 so zvezna in republi-
ška vojaško-politična vodstva
ocenila, da lahko pride do agre-
sije na SFRJ. Ocenila so tudi, da
bo agresor v tem primeru zagoto-
vo želel tudi to, da uniči vojaško-
politična vodstva. Na podlagi te
ocene in na podlagi geostrateške
ocene ozemlja Slovenije je teda-
nje vodstvo ocenilo, da je za eno
od vojnih lokacij slovenskega
vodstva najugodnejši prav del
ozemlja na območju Kočevske-
ga. Zato je izvršni svet z odlo-
kom določil meje varovanega ob-
močja (odlok seveda ni bil obja-
vljen zaradi stroge tajnosti), so-
^ospoda mininstra Igor Bavčar (levo) in Janez Janša (desno).
časno pa tudi režim gibanja pre-
bivalstva in nastajanje na tem
območju.
Dejstvo je, da je varovano ob-
močje najprej zajemalo okoli 200
kvadratnih kilometrov. Izvršni
svet Slovenije pa ga je februarja
letos zmanjšal za 50 kvadratnih
kilometrov.
Celotno varovano območje je
sicer razdeljeno na tri dele, in si-
cer na dve območji, kjer so štirje
objekti'visoke zaščite za nastani-
tev osrednjega republiškega vod-
stva in zveze. Na teh območjih v
miru opravljajo gradbeno, goz-
darsko in komunalno dejavnost,
pa tudi živinorejo. Tukaj so tudi
rezerve naftnih derivatov, grad-
benega materiala in orožja z raz-
strelivom. Obe območji sta navz-
ven zaprti in zavarovani z enoto
v pristojnosti republiškega sekre-
tariata za notranje zadeve.
Tretji del varovanega območja
(predel Kočevska Reka) pa je v
pristojnosti posestva Snežnik, ki
je navzven delno odprto, čeprav
je pred kratkim dobilo status jav-
nega podjetja. Njegova proiz-
vodna dejavnost obsega posek in
obdelavo lesa, govedorejo, ovče-
rejo, lovski turizem, izdelavo
konfekcije itd. V njem je zaposle-
nih 450 delavcev, povečini iz vasi
Kočevska Reka, kjer so šola, po-
šta, banka ter sedež KS in sedež
podjetja Snežnik. Na tem ob-
močju so tudi rezerve hrane za
republiško vodstvo ob preselitvi
na varnejšo lokacijo.
Pri tem je verjetno mišljeno tu-
di na okoli 300 prašičev, čez sto
ovac, nekaj desetin govedi in
okoli 7000 kokoši, za katera ne-
nehno skrbijo, saj bi v primeru
vojne lahko na ta račun okoli
300 ljudi preživelo kakih 90 dni.
In če je posestvo Snežnik organi-
zirano po principu samovzdrže-
vanja, je Oskrbni center, v kate-
rem je zaposlenih še 92 ljudi,
pod neposrednim nadzorom
RSNZ, ki jih tudi plačuje. Skoraj
nobeden od zaposlenih do sedaj
ni videl osrednejga republiškega
zaklonišča in vedel zanj.
ZAKLONIŠČE V GOTENICI
NI VARNO?
Ko so se pred nami odprla ve-
lika železna vrata glavnega vho-
da v zaklonišče (ki bi jih lahko
domiselno varno zakamuflirali),
smo skozi del vlažnega hodnika
golih skal stopili v lično urejene
prostore, razporejene ob glavnih
povezovalnih hodnikih. Na levo
transformatorska postaja, zatem
telefonska centrala s sanitarijami
in še globlje soba za sobo z del-
no pritrjenimi aparaturami: z
operacijsko sobo, ambulanto za
zobozdravnika, veliko sejno so-
bo s kinodvorano, z osrednjo ku-
hinjo, strojnico z dvema agrega-
toma, skladišči za hrano, kisik.
pitno vodo, z izvirom čistega stu-
denca pitne vode, s fotolaborato-
rijem, rentgenskim in bolniškim
oddelkom, z ličnimi garderoba-
mi in kopalnicami, s centrom za
obveščanje in alarmiranje in ne
vem še s čim. Vse je v najlepšem
redu, skrbno vzdrževano in pri-
rejeno za zaklonišče. Po hodni-
kih temno zelen linolej, v sobah
pod iz korka. Pohištvo sicer sta-
romodno (iz leta 1950). a kot no-
vo — saj ni čudno, ko pa v štiri-
desetih letih vsega tega ni nihče
uporabljal. In še nekaj nas je ču-
dilo: vse je bilo popolnoma su-
ho, z normalnim odstotkom vla-
ge v zraku in nekam čudno toplo
za podzemlje. Pozneje smo izve-
deli, da so vsa ta leta zaklonišče
redno ogrevali in prezračevali.
Celotni objekt tega zaklonišča
se razprostira na 2400 m^ in je
urejen na popolnem principu av-
tonomnosti. Tako bi recimo ob
pretrganju elektropovezave z va-
sjo avtomat vključil akumulator-
sko razsvetljavo vse do trenutka
pogona dizelskih elektro-agrega-
tov. V primeru okvare prvega je
možna takoj vključitev drugega
agregata in obratno. Še na eno
pomembno dejstvo je treba opo-
zoriti. Zaklonišče je tako ob glav-
nem vhodu kot ob skrbno skri-
tem izhodu nekje sredi hriba od
zunanjega sveta in vplivov loče-
no s sistemom dvojnih ali celo
trojnih hermetično zaprtih jekle-
nih vrat, kar spominja na pod-
mornico. Vendar vse to danes ne
ustreza več sodobnim varnost-
nim kriterijem, saj je žal tudi
atomsko orožje še bolj uničujoče
kot tisto pred 40 leti. Delno torej
zaradi precejšnje neučinkovitosti
oziroma zastarelosti, delno pa,
kot je dejal gospod Janez Janša,
slovenski minister za ljudsko
obrambo — zaradi, strateško ne-
primerne lokacije, saj je le nekaj
kilometrov od hrvaške meje.
Poleg osrednjega objekta, ki
so nam ga pokazali, pa bodo
ostali trije manjši pomožni ob-
jekti še naprej zaprti za javnost
in ne bodo odkriti, ker jih bodo
uporabljali za skladiščne pros-
tore.
KAJ PA OČITANI GREHI?
Glede na spletkarjenja in go-
vorice, da se je okrog Kočevske
Reke dogajalo še marsikaj gro-
zljivega, nam je bilo povedano,
da je treba strogo ločevati ob-
močje, na katerem smo bili od
območja na drugi strani Kočevja
— Kočevski Rog, kjer so že od-
krili sledove množičnih ekseku-
cij v povojnem času. Komisija je
sicer tudi pri raziskavi območja
Kočevske Reke naletela na urad-
ne vire, ki pričajo, da je bilo na
tem območju po končani vojni
ustreljenih  večje  število  ljudi.
Obstajajo podatki, da so velika
gradbena dela, ki so bila potreb-
na, da bi zagotovili ključne ob-
jekte, opravljale skupine ujetni-
kov oziroma političnih interni-
rancev. Vendar usode teh komi-
sija še ni uspela raziskati. Zgodo-
vine štiridesetih povojnih let na-
mreč ni mogoče raziskati v dese-
tih ali dvajsetih dneh. Morda pa
bo vse skupaj še oteženo, saj so
nam zaupali, da je bil tik pred
prihodom komisije nove vlade s
tega območja umaknjen arhiv cen-
tralnega komiteja ZK Slovenije,
ki hi lahko zagotovo pojasnil šte-
vilna dejstva in namigovanja.
Prek novinarjev je torej Ko-
čevska Reka že odprta javnosti,
dokončno pa bo odj^ta šele po
31. decembru, ko bo zagotovlje-
no varovanje objektov in sedanje
vsebine; do takrat pa bo znana
tudi njihova usoda — eden od
predlogov je, da bi osrednje za-
klonišče postalo turistična atrak-
cija po vzoru podzemlja franco-
ske Maginotove linije. Morda pa
bi po vsem tem bilo od tega še
največ konkretnih nacionalnih
koristi?
M. Ozmec
Je izhod dobro skrit? — levo skala, desno odprta skala.
Spalnice z zračniki...
Na tej vzpetini sredi vasi je stala cerkev, pa so jo porušili.
Fotografije: M. Ozmec
Šestdesetletniki ob svojem srečanju.
SLIKARSKA KOLONIJA GORCA 90
Razstava na gradu Bori
v soboto, 30. junija, se bodo na gradu Bori srečali ljubiteljski li-
kovniki Slovenije. V slikarski koloniji likovner sekcije Delavskega
prosvetnega društva Svoboda Ptuj jih bo letos sodelovalo 10. Svoja
i dela bodo postavili na ogled v gradu, otvoritev razstave pa bo 6. juli-
ja. Pokrovitelj kolonije Gorca, ki se je letos preselila na Bori, je tam-
kajšnji gostinec Bojan Kocjan.
N. V.
Srečanje šestdesetletnikov
v Podgorcih
Eno izmed zadnjih pomladnih sobot so se v Podgorcih, v vinotoču pri
Maksu, srečali vsi, ki so bili v tej krajevni skupnosti rojeni 1930. leta. Trideset
jih še živi, deset pa jih je že umrlo. Umrli pa so že tudi vsi učitelji, ki so jih učili
tista leta pred vojno.
Organizatorica srečanja Marjeta Petek iz Cvetkovcev je povedala, da je
imela kar precej dela, da je našla vse naslove, saj je nekatere življenjska pot za-
nesla na Dolenjsko, Ravne na Koroškem, v Veržej in Maribor. Vsi, ki pa so
ostali v domačem kraju, so Marjeti pridno pomagali z vsem. Ženske so pekle
pecivo, kruh in meso. Mize so se ob prihodu gostov kar šibile pod domačimi
dobrotami, ki so na povabljene, predvsem tiste iz bolj oddaljenih krajev, naredi-
le še lepši \tis dobrodošlice.
Veselju da se po dolgih letih ponovno srečajo, ni hotelo biti konca. Med
objemi in radostnim pozdra\ Ijanjem pa je bilo tudi veliko solz sreče, saj se
mnogi niso videli polnih 50 let.
Ob prijetnem klepetu, ki seje zaslekel pozno v noč, in darilih, ki so jih Mar-
jeta in njene prijateljice pripravile za vse (moški so dobili »prieške šurce« in
mujolike, ženske pa predpasnik in kuhalnico), so se razšli z obljubo, da se bodo
ponovno srečali prihodnje leto.
Marjeta Petek nam je ob tem povedala, da je že naslednji dan pri njih do-
ma vztrajno zvonil telefon z zahvalami za tako prijetno srečanje.
Vida Topolovec
8 - KRONIKA
28. junij 1990- TEllMIH
Pisateljsko srečanje
Štatenberg '90
Minuli četrtek se je na gradu Štatenberg sestal slovenjebistriški
pododbor za pripravo letošnjega pisateljskega srečanja Štatenberg 90.
Pisatelje so zastopali Janez Svajncer, Nada Gaborovič in Marjan
Pungartnik. Povedali so, da bi naj bila tema letošnjega srečanja »vino
in kultura«, da bi lahko pisatelji strankarsko neodvisno razpravljali o
tej priljubljeni tematiki, saj je naša dežela znana po vinu, ki je po svo-
je vplivalo na mnoge naše literate, da so potem ustvarjali svoje ume-
tnine.
Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica Vlado Leskovar,
je povedal, da občina ne bo pozabila, da je pred letom podelila šta-.^
tenberškemu srečanju slovenskih in tudi drugih pisateljev domicilnoi
listino. Vlado Leskovar je še poudaril, da je za to uspešno srečanje za- j
interesiran tudi Impol, ker je to najboljša reklama za dvorec, ki ga]
urejajo za prihodnost. i
Dogovorili so se, da bi se letošnje pisateljsko srečanje pričelo   j
27. septembra. Pripravili naj bi srečanje z vinogradniki, poskušnjo ar-
hivskih vin, povabili pa so tudi Mariborčane, Ormožane in Ptujčane,
da še oni predstavijo svoja vina. Literarni večeri bi potekali v slove-
njebistriški knjižnici, makolski šoli, Mariboru in še kje.-
Vida Topolovec
Razvitje pionirskega prapora
Dolgoletna želja pionirjev in pionirk GD Nova Vas pri Markov-
cih seje uresničila: v prekrasnem nedeljskem popoldnevu, 17. junija,
so nadvse svečano ob zvokih himne razvili svoj pionirski prapor ter
botru in botri praporja Janezu in Mariji Petek iz Nove vasi obljubili,
da ga bodo čuvali in prenašali na mlajše rodove.
Slavnosti so prisostvovali številni gostje: predsednik KS Markov-
ci kot pokrovitelj prireditve, poveljnik Gasilskega centra Markovci,
veterani GD Nova vas, predstavnik AMK Markovci, GD Zabovci,
GD Bukovci, GD Stojnci, GD Markovci, GD Prvenci — Strelci ter
številni ljubitelji gasilstva.
Izvedba te prireditve je odraz človeške humanosti ne le vaščanov
Nove vasi, temveč številnih organizacij in občanov bližnje okolice, ki
so darovali za spominske trakove, zlate in srebrne žebljičke. Vsem da-
rovalcem se je v imenu GD Nova vas, še posebej pa v imenu pionirjev
zahvalil predsednik GD Franc Panikvar. Valerija Zupanič
Foto: Lauraji
Hura, počitnice
Mini, midi in maksi maturanti
so zadnje dni veselo vznemirili
ptujske ulice in tako naznanili,
da je šolsko leto pri kraju. Zvrsti-
li so se zaključni nastopi, razsta-
ve, valete, prebranih je bilo ne-
kaj kronik in potočenih nekaj
solz .. . Življenje gre dalje, ostali
pa bodo spomini na vrtec, na os-
novno in srednjo šolo — veseli,
grenki, ostali bodo spomini na
neko življenjsko obdobje, ki ga
več ne bo ...
X
Učencem osnovne šole Žetale
Janezu Husu, Ančki Bedenik, Si-
moni Maroh in Darinki Hadolin
bo za večno ostal v spominu po-
let nad Žetalami, ki jim ga je po-
daril pilot, letalski inšpektor Oto
Verbančič, domačin, ki pa je od-
šel iz Žetal pred 35 leti. Kot so
nam zaupali, je bil polet poseb-
no doživetje in prav nič jih ni bi-
lo strah.
X
Nepozabni so bili tudi dnevi
vseh tistih učencev osnovnih šol,
ki so zadnje dni šolskega leta
preživeli v šoli v naravi. Koliko
bolj zanimivo je bilo nabirati
školjke ob morski obali kot pa
sedeti v klopi in čakati, da te
muk spraševanja reši zvonec. Če-
tudi je koga kdaj pa kdaj obšlo
domotožje, so ga kmalu premoti-
li sošolci s kakšno igro z žogo ali
pesmico ob spremljavi kitare.
X
Učenci osnovne šole Franca
Osojnika v Ptuju se kar niso mo-
gli ločiti od spominov na Kuklji-
co. Ob vrnitvi iz šole v naravi so
pripravili v šolski avli razstavo
vsega, kar so našli v morju in ob
njem, herbarij rastlin, ki rastejo
tam, ter razstavili še mnogo dru-
gega, kar priča o prijetnih dneh
šole v naravi.
X
Super veselo in razigrano,
sproščeno in zanimivo pa je bilo
minuli petek na dvorišču osno-
vne šole Toneta Žnidariča. Zveza
prijateljev mladine je skupaj s
ptujskimi osnovnimi šolami pri-
pravila prireditev Otroški živžav.
Domiselna in pohvale vredna za-
misel, za katero upamo, da bo
postala tradicionalna. Če zapiše-
mo, da na prireditvenem prosto-
ru ni manjkalo stojnic s sladkari-
jami, priponkami in da je delal
luna park s polno paro, potem si
lahko mislite, da so se počitnice
res pričele . . .
X
Na razstavi komunalne opre-
me ČISTO 90 Ptuj v športni dvo-
rani Mladika so bili razstavljeni
tudi nagrajeni likovni izdelki in
spisi učencev osnovnih šol ptuj-
ske občine. Komunala, gradbeni-
štvo in promet je namreč razpisa-
la natečaj za likovne izdelke in
spise na temo Za okolje danes,
da bo jutri kot nekoč. Pisno pri-
znanje in knjižno nagrado so do-
bili: Helena Pogelšek, Matej
Krajnc, Maja Rosic, Aljoša Oz-
mec, Simona Gajser, Helena
Brec, Jožica Sitar, Milan Kokot,
Matevž Božič in Mitja Danilo-
vič. Njihove sestavke lahko pre-
berete na 14. strani.
Z   Otroškega   živžava.   (Foto: NaV.)
Tudi v Ormožu hortikulturno društvo
Po skoraj leto dni priprav so v drugi polo-
vici letošnjega junija v Ormožu ustanovili
Hortikulturno društvo. Rado Kukovec, ki je
vodil iniciativni odbor, je povedal, da je pri-
stopno izjavo podpisalo okoli 40 Ormoža-
nov, ki imajo radi lepo okolje.
Po sprejemu pravil društva je bil podan tri-
letni program dela. Vsako pomlad, ko je čas
sajenja in urejanja vrtov, naj bi člani Horti-
kulturnega društva odšli na ekskurzijo bodisi
v vrtnarijo Murska Sobota ali pa v bližnjo
Opeko, kjer bi si ob strokovnih nasvetih lah-
ko kupili vse, kar potrebujejo za olepšanje
svojega vrta, okolice hiš ali balkonov. S po-
močjo zaposlenih pri Kmetijskem kombinatu
Jeruzalem Ormož bi se na praktičnih prime-
rih učili obrezovanje sadnega drevja in jago-
dičevja ter tudi vinske trte, ki raste okoli hiš.
Imeli bi tudi predavanje o bio vrtnarjenju, ob
prazniku krajevne skupnosti Ormož pa bi
med drugim pripravili razstavo cvetnih
aranžmajev. Če bo denar, bi si v prihodnjih
treh letih ogledali tudi arboretum Volčji po-
tok. Letošnje poletje pa bodo organizirali
dendrološki tabor v Ormožu, ki je nadaljeva-
nje raziskovalno-ekološkega mednarodnega
mladinskega tabora izpred dveh let.
Povedali so, da bodo v svoje delo vključili
tudi ekološko komisijo, saj so proti preseka-
nju Ormoža z bodočo obvoznico. Precej be-
sed je bilo povedanih tudi na račun Tovarne
sladkorja Ormož, ker peso vozijo po cestah
namesto po železnici. Nekaj kritike je padlo
tudi na opekarno Ogred, ker pred leti, ko je
ta pogorela, niso zgradili proizvodnje tam,
kjer je glina. Tako pa jo s tovornjaki vozijo
po delu hardeške ceste, ki pa je že uničena.
Ko je Rado Kukovec govoril o tekmovanju
za najlepše urejen vrt, balkon ali okolje, pa
naj povemo, da delujejo v okviru Turistične-
ga društva Ormož zelo dejavna hortikulturna
sekcija, ki je v Ormožu prav tako ocenjeval^
urejeno okolje, vrtove, balkone, pisala diplo.
me in za lepo urejen vrt podarila rože ali gp.
movnice. Poglavitna naloga hortikulturrie
sekcije je urejanje okolja, zasaditev dreves in
grmovnic. V Ormožu so jih zadnja leta zasa-
dili več kot 2000, kar pomeni kar en ha veli.
ko površino. Tudi turistična zlata metla, ki jo
je Turistično društvo Ormož lansko leto pre-
jelo za najlepše urejen kraj, ni bila podeljena
brez trdega dela. Prisotni so bili mnenja, da
je dela za obe društvi več kot dovolj, samo
potreben je dogovor za delitev dela in vza-
jemno sodelovanje. Na ustanovnem občnem
zboru so imenovali upravni odbor, ki bo na
prvi seji izvolil predsednika. Članarina naj bi
znašala 50 dinarjev, na štampiljki pa bo štiri-
peresna deteljica, ki prinaša srečo.
Vida Topolovec
Velikonedeljski osnovnošolci zaigrali Zupanovo Micko
Povsem^naključno so se dvesto in eno leto po prvi odrski postavitvi
Linhartove Županove Micke lotili tega gledališkega dela tudi velikone-
deljski osnovnošolci.
Pobudnik je bil Tomi Cvetko. Pri prosvetnem društvu igrata oče
in mama, pa tudi dedek in babica. Menil je, da bi z nekaj prijatelji, ki
so že tudi kdaj stali na odrskih deskah, ustanovili mlajšo gledališko
skupino. Pogovoril se je s sestrično Tamaro Cvetko, ki ji hoja po odru
prav tako ni tuja (njen dedek po mamini strani je pred nedavnim pre-
jel Linhartovo priznanje za amatersko gledališko ustvarjalnost). Za-
prosili so Lojzeta Matjašiča iz Gorišnice, da režira tudi to gledališko
delo. 4. marca letos so se prvič predstavili domačemu občinstvu, ki jih
je sprejelo s toplim aplavzom. Uspešno so zaigrali še desetkrat v raz-
nih krajih občine Ormož, pa tudi v Gorišnici.
Ker so pretežno osmošolci, so povedali, da se bodo še sestajali
tudi, ko odidejo v srednje šole.
Tulpenheima — žlahtnega gospoda je igral Slavko Kumer (ml.),
Monkofa — Tulpenheimovega prijatelja Tadej Vesenjak, Šternfeidovko
— bogato vdovo Irena Žuran, Micko — županovo hčer Tamara Cvetko,
Jaka — župana Tomi Cvetko, Anžeta — kmečkega fanta Silvo Sok,
Glažka — šribarja Boštjan Strnad, vezno besedo je pripovedovala Mi-
haela Kosi, šepetalki pa sta bili Silvija in Alenka Cvetko.
Vida Topolovec
Foto: Ema Žalar    Celoten ansambel mlajše gledališke skupine v pravih kostumih.
Proslavili osmi dan šole
v osnovni šoli Maksa Bračiča
v Cirkulanah, ki ima že več kot
200-letno tradicijo, so v petek,
15. junija, na sklepni slovesnosti
proslavili svoj osmi dan šole. V
minulem tednu so namreč v ta
namen potekale razne aktivnosti.
Tako so v torek izvedli tradicio-
nalni nogometni turnir osnovnih
šol občine Ptuj, na katerern je so-
delovalo sedem ekip (OŠ Mar-
kovci, Kidričevo, Cirkovce, Haj-
dina, Videm in Cirkulane). To je
bil pravi praznik mladosti in ra-
zigranosti, najbolje pa so se
odrezali mladi nogometaši iz
Markovec pred Videmčani in do-
mačini iz Cirkulan.
Na petkovi slovesnosti pred
šolo v Cirkulanah pa se je zbralo
poleg skoraj vseh učencev in uči-
teljev tudi precej gostov. Še naj-
bolj so bili veseli svojega rojaka,
doktorja Vladimirja Bračiča, pr-
vega rektorja mariborske univer-
ze, ki tudi sicer rad zahaja v svo-
je rojstne kraje. Zbrane je prisr-
čno pozdravil ravnatelj šole Val-
ter Pliberšek, slavnostni govor pa
je imel predstojnik Zavoda za
šolstvo^ Republike Slovenije
Alojz Sirec, ki je sedanji ne ra-
vno rožnat trenutek v šolstvu po-
vezal z vizijo prihodnosti in s
prizadevanji za sodobno in prak-
tično šolo ob vstopu v Evropo.
Mladine ni potrebno poučevati s
prisilo, ampak z razumom, je
poudaril, zato pa so med drugim
potrebne tudi boljše delovne in
učne razmere. Ker je že skoraj
povsod po svetu daljše obvezno
šolanje kot pri nas, se je tudi on
zavzel za skorajšnji prehod na
9-letno osnovno šolo pri nas. Si-
cer pa je treba zagotoviti šolo po
meri učenca — in učitelja.
V prisrčnem kulturnem pro-
gramu so navzoče najprej prijet-
no presenetili cicibančki iz tam-
kajšnjega vrtca, ki so ob petju
prikazali delovne običaje v halo-
ških gričih v posameznih letnih
časih. Tudi otroški pevski zbor
cirkulanske šole se je s svojo to-
varišico izredno potrudil in pri-
pravil folklorno obarvan pevski
spored. Ob koncu pa so izročili
najboljšim učencem vsakoletne
nagrade za zvestobo lepi knjigi
ter bronasta in eno srebrno Ve-
govo priznanje v znanju iz mate-
matike. Istočasno so v avli šole
predstavili razstavo izdelkov
učencev  v  minulem  obdobju.
Skratka osmi dan šole so v Cir-
kulanah dostojno proslavili.
M. Ozmec
Med številnimi gosti so bili domačini še najbolj veseli svojega rojaka
dr. Vladimirja Bračiča (levo); ob njem je Alojz Sirec, ki je imel slavno-
stni govor.
Med izvajalci skrbno pripravljenega kulturnega programa velja posebej
pohvaliti malčke iz vrtca v Cirkulanah, ki so v pesmi in igri predstavili
življenje in delo v Halozah.
(Foto: M. Ozmec)
ZAKUUČNA PRIREDITEV tN RAZSTAVA V OSNOVNI ŠOLI OLGE MEGLIC
HM
Sonce riše zlate žarke
v šolskem letu, ki se izteka, je osnovno šolo Olge Meglic obisko-
valo 756 učencev, osmi razred pa jih je končalo 72. Tako kot na dru-
gih šolah so tudi oni pripravili ob koncu šolskega leta vrsto prireditev
in predstavitev svojega dela.
V ptujskem gledališču so pripravili prireditev Sonce riše zlate
žarke. Dvorana je bila daleč premajhna za vse tiste, ki so želeli videti
in spoznati učence v njihovih najrazličnejših dejavnostih. Skozi bese-
do, pesem, glasbo, ples so prikazali, kaj znajo in zmorejo, če le imajo
priložnost in pogoje, da lahko svojo nemirno otroško ustvarjalnost iz-
povejo.
Pod istim naslovom pa so v šolski telovadnici pripravili tudi raz-
stavo. Bila je res vredna ogleda, saj je prikazala široko paleto dela
učencev med šolskim letom: od poskusov pri fiziki do raziskovalnih
nalog, ročnih izdelkov in kruha, ki so ga spekli učenci sami in ga
opremili z besedilom o tem, kako nastane kruh, in ljudskimi reki o
kruhu. Razstava je bila resnično živ prikaz neizmerne otroške ustvar-
jalnosti, domiselnosti in sposobnosti, na katere odrasli vse prevečkrat
pozabimo in jih mnogokrat spregledamo.
NaV
Nastop učencev osnovne šole Olge Meglic v gledališču. (Foto: LangC'
holc).
TEDNIK
— 28. junij 1990
OD TU IN TAM - 9
PO SLEDOVIH NAŠIH ČLANKOV: ŽIVUENJE NA GREZNICI
Srečen konec in začetek novega,
kvalitetnejšega življenja      '
22. februarja letos smo v Tedniku
pisali o hudi življenjski stiski družine
]\\i's z Zagrebške ceste 19. V luknji, ki
zasluži imena stanovanja, so živo-
(arili nekaj let: mama Irena, oče Vik-
lor, še ne štiriletna Lilijana in nekaj-
niesečna Mojca.
Dobra dva meseca po našem obi-
sku se je njihova nekajletna življenj-
ska agonija končno razpletla. Na sta-
novanjski skupnosti so jim izročili
t;Ijuče novega svetlega, zračnega, pro-
stornega in suhega stanovanja, velike-
ga 76 m'. Novi naslov njihovega pre-
bivališča je Cirkovce II. Gre za ne-
kdanji dom krajevne skupnosti, v ka-
terem so še sedaj upokojenci, v spod-
nje prostore pa se počasi naseljujejo
obrtniki različnih dejavnosti. Frizerka
že dela, v kratkem naj bi odprli tudi
diskont.
V prostorni kuhinji, ki je hkrati je-
dilnica, visi koledar in na njem je po-
sebej označen datum 26. april, ko so
jim izročili ključe novega življenjske-
ga prostora. Preselili so se za prvo-
majske praznike. Sreča je bila kmalu
skaljena, saj je moral oče na operaci-
jo rane na dvanajsterniku. Sedaj je
doma in se skupaj z družino veseli.
Stanovanje sicer še ni dokončno
opremljeno, saj z enim dohodkom
očeta Viktorja ni mogoče ustvarjati
čudežev. Tudi Irena si želi, da bi se
lahko v kratkem zaposlila; misli na
Zlati noj.
Zgodba z roba mojega mesta ima
srečen konec, grenak priokus pa kljub
temu ostaja. Nekateri — krivi ali ne
— za življenjsko agonijo te družine
niso izbirali besed, ko so govorili o
nas, ki smo zgodbo zapisali in objavi-
li. Četudi naj bi papir prenesel vse, pa
le ni vse za časopisno objavo in javno
premlevanje, so menili. Kaže pa, da
se bomo morali kulture dialoga eni in
drugi še učiti. Zame je v tem trenutku
pomembno le-to, da družina diha v
drugačnem — zdravem okolju in da
ne živi v stalnem strahu, kaj bo prine-
sel jutri. Še vedno so mi v ušesih tudi
besede prijazne sosede Grete Doki, ki
mi je pokazala pot do stanovanja, saj
ga je bilo v resnici težko najti; dejala
je: »Če si kdo zasluži stanovanje, po-
tem so to mladi Hliševi.«
...........MG
Nova dnevna soba je večja od celega prejšnjega »stanovanja«.
Mojca ima končno tako želeno »hišo« — svojo sobico.
(Posnetka: M. Ozmec)
Voda — živilo, ki ga uživamo
človek tudi kratek čas ne more živeti brez menjave sno-
vi z okoljem. Zaradi tega si upravičeno prizadevamo, da
bi vdihovali čist zrak, uživali kvalitetno hrano in pili higi-
ensko neoporečno pitno vodo. Čeprav pri hrani še imamo
nekaj izbire, pa moramo dihati zrak in piti vodo tam, kjer
bivamo.
Voda je lahko eden od načinov prenosa kužnih klic ali
pa prenosa kemičnih snovi oz. strupov; oboji lahko mno-
žično in tudi v hujši meri okvarijo človekovo zdravje.
Prav tako pa še ne vemo docela, kako se te snovi v orga-
nizmu v medsebojnem vzajemnem delovanju spremenijo
v škodo organizma. Zato moramo redno slediti vsem mo-
rebitnim spremembam vode skladno s predpisi, ki so na
nekaterih področjih strogi, tudi bolj kot drugod. Vsem de-
javnikom skupaj in vsakemu posebej, kadar je to potreb-
no, posvečamo posebno pozornost.
Občasno se dogaja, da zaradi nepopolnih ali nezadost-
nih informacij, ki jih dobimo tudi prek sredstev javnega
obveščanja, nismo zadovoljivo obveščeni, kar pa lahko
vnaša nemir in negotovost pri večini, ki to vodo uživamo.
Prav zaradi tega, da bi to negotovost odpravili, smo se
odločili, da bomo občasno navedli podatke o kvaliteti pit-
ne vode, ki jo občani dobivamo po vodovodu iz črpališča
v Skorbi in Lancovi vasi. Povedati moramo, da je črpališ-
če v Lancovi vasi začasno zaprto zaradi še vedno poviša-
nih vrednosti nitratov, ki presegajo največjo dovoljeno
koncentracijo po našem pravilniku. O tem pojavu smo v
januarju letos že poročali. Zato pa to omrežje začasno na-
paja črpališče v Skorbi. Ne glede na trenutno stanje pa
veljajo med rednim obratovanjem za obe črpališči enaki
kriteriji za vzorčevanje in spremljanje kvalitete pitne vo-
de.
Rutinsko opravljamo v vsakem črpališču posebej v
povprečju 9 krat mesečno osnovne bakteriološke, kemi-
čne in razširjene bakteriološke in kemične preiskave me-
sečno po programu. Navajamo, da smo samo v letu 1989
odvzeli v okviru tega programa 1058 vzorcev, od tega 842
vzorcev na 32 različnih mestih v omrežju, kar je v pov-
prečju 70 odvzemov vsak mesec samo v omrežju na celot-
nem območju ptujskega vodovoda. Od tega je bilo le pri-
bližno 3,5 % higiensko oporečnih, pa še to le predvsem na
bolj oddaljenih mestih v omrežju. Tudi letos velja opisa-
na pogostnost vzorčevanja pitne vode. Opravljenih je bilo
304 vzorčenj (podatki veljajo do konca aprila 1990) za os-
novne kemične in bakteriološke preiskave, pa tudi mese-
čno za razširjene kemične in bakteriološke preiskave v čr-
pališčih. Od tega je bilo 1,2 % higiensko oporečnih le na
odvzemnih mestih v omrežju. Menimo, da smo ob takšnih
podatkih lahko povsem zadovoljni.
Redno mesečno opravljamo tudi vzorčevanje za ugota-
vljanje specifičnih onesnaževalcev v obeh črpališčih na
vsebnost pesticidov, nitratov, mineralnih olj in cianidov.
Za pesticide ugotavljamo, da lani od 2. avgusta naprej v
nobenem od omenjenih črpališč niso dosegli s pravilni-
kom največje dovoljene koncentracije, še manj pa prese-
gli. Gotovo pa je, da moramo ob vsakem nejasnem izvidu
analize takoj ponovno odvzeti vzorec. Čeprav imamo po
programu predvidene mesečne kontrole, naj povemo, da
smo v letu 1989 zaradi onesnaženja pitne vode na Drav-
skem polju odvzeli v črpališčih Skorba in Lancova vas ter
v omrežju 153 vzorcev vode samo na pesticide in tako
redno spremljali pojav.
Tudi vsebnost nitratov redno mesečno spremljamo po
programu. Do decembra 1989 pojava višjih ali zdravju
škodljivih vrednosti v našem vodovodu nismo opazili.
Konec decembra so te vsebnosti porasle v črpališču Lan-
cova vas. Zaradi že napravljene povezave med omrežjem,
ki ga napaja z vodo črpališče v Skorbi, in omrežjem, ki ga
napaja črpališče v Lancovi vasi, je upravljalec vodovoda
na osnovi dogovora črpališče v Lancovi vasi izklopil, vo-
do pa so dobivali vsi predeli iz vodnih virov v Skorbi. Po-
jav redno spremljamo. V začetku smo vzorčevali večkrat
na mesec, tudi v črpališču Skorba. Na osnovi do sedaj
znanih rezultatov preiskav (zadnji odvzem vzorca pitne
vode je bil opravljen 13. 6. 1990) je voda tudi glede vse-
bnosti nitratov higiensko neoporečna. Končana so tudi
dela na povezavi omrežja v TGA Kidričevo in naseljem
Strnišče. Tudi to omrežje sedaj napaja črpališče v Skorbi.
Navedemo naj posebej, da pojav spremljamo tudi gra-
fično, in na podlagi 18-mesečnega opazovanja smemo tr-
diti, da je stanje v tem letnem času manj ugodno kot v
istem času lani, ker so koncentracije nekoliko višje, ven-
dar pa še vedno v okviru nižjih vsebnosti, kot to predpisu-
je pravilnik. Zato menimo, daje nujno redno in odgovor-
no izvajati vse predlagane ukrepe in zakonske opredeli-
tve, da podtalnico obvarujemo tudi pred prekoračenjem
vsebnosti nitratov.
Onesnaženja s cianidi ali mineralnimi olji v opazova-
nem obdobju nismo zasledili.
Končamo lahko s trditvijo, da glede na obseg in po-
gostnost opravljenih preiskav uživamo uporabniki črpa-
lišča v Skorbi higiensko neoporečno pitno vodo. Po po-
datkih in sporočilu odgovornih delavcev ZZV v Mariboru
je voda higiensko neoporečna tudi v naseljih naše občine,
ki jih oskrbuje črpališče v Šikolah.
Seveda pa takšne trditve ne moremo izreči za katere lo-
kalne vodovode, kjer smo opravili del potrebnih preiskav
in o katerih so že bili obveščeni pristojni dejavniki.
NA KONCU
Onesnažen zrak, kemizacija zemlje, onesnaženost povr-
šinskih in podtalne vode, urbanizacija, problematična
hrana, življenjske razmere, način življenja — vse to so de-
javniki, s katerimi se srečujemo. Ekološka protislovja so
se skokovito prostorsko razširila, poglobila in prerasla v
enega izmed temeljnih družbenih vprašanj današnjega ča-
sa. Kljub temu da ne smemo zavirati razvoja in človeko-
vih potreb v prihodnosti, moramo upoštevati zakon nara-
ve in na ta način omiliti reakcije prilagajanja in izravna-
vanja do okolja, ki pa so lahko le do neke mere skladna s
človekovimi normalnimi funkcijami.
Rešitve so zapletene in drage. Reševati bi jih morali za-
četi že včeraj.
Zavod za zdravstveno varstvo MARIBOR
— vodja HE oddelka Ptuj:
dr. Ciril Korpar
TEDNIK - 28. junij 1990
OD TU IN TAM — 11
30 let judo športa v Ptuju
Judoisti praznujejo 30-!etnico
juda v občini in 30-letnico Judo
kluba Drava Ptuj. Trdo je bilo
delo; člani so se trudili, da bi to
atraktivno športno panogo razši-
rili med mladino.
Judo se je že zdavnaj rešil raz-
širjenega mnenja, da je mistična
veščina, zasnovana na fantasti-
čnih trikih; postal je sodobni
znanstveni borilni šport. Njego-
vo popularnost je treba iskati v
velikih možnostih te borilne ve-
ščine. Prednosti znanja judo ve-
ščin so pridobivanje samozave-
sti, zanesljivosti, umirjenosti,
odločnosti in samokontrole, ki
so najizrazitejše komponente
človekovega karakterja.
Zasnova judo športa v Ptuju
sega v leto 1960, koje trener Si-
mon Kager pričel prvi tečaj ju-
da; v njem je bilo 56 tečajnikov,
od tega 6 žensk.
V tistem obdobju so bile raz-
mere za vadbo slabe, saj so teh-
niko juda vadili na neprimernih
blazinah, kjer je bila možnost
poškodb velika, pa tudi prostor-
ska stiska jih je pestila, saj so bi-
le telovadnice v Ptuju maloštevil-
ne. V začetku so tesno sodelovali
in si nabirali izkušnje pri tekmo-
valcih Maribora. Prvi javni na-
stop je bil 1961; tega leta so člani
kluba opravljali izpite za pasove.
V začetnišicem obdobju je klub
vodil predsednik Ivan Voda, tre-
ner je postal Stanko Galun, ki je
bil tudi tekmovalec. Naslednje
leto je pričela ekipa nastopati v
II. republiški ligi. Za ekipo so
nastopali: V. Cvetko, H. Cvetko,
Vidovič, Klemene, Hrga in Ga-
lun. Tem tekmovalcem so se pri-
družili Breznik, Duh, Štebih, Sat-
ler, Potočnik in drugi. Trenersko
delo so prevzeli: V. Cvetko,
Weis, Duh in Satler. 1968 sta ve-
Jik uspeh dosegla Mišo Potočnik
— 3. mesto na drž. prvenstvu in
Drago Duh — 5. mesto.
Leta 1975 se je članska ekipa
pod vodstvom trenerja Franca
Stebiha uvrstila v I. republiško
ligo in zasedla odlično 5. mesto.
K uspehu so prispevali; Poto-
čnik, Veber, Emeršič, Štebih, Sat-
ler, Breznik, Duh, Šoštar in Vin-
diš. V tem času so pričeli nasto-
pati tudi mladinci. S svojimi
uspehi so opozorili nase in kas-
neje postali steber ekipe. To so
bili Murko, Lozinšek Vidovič,
Čuš itd.
V obdobju razvoja in vzpona
je klub vodil pok. Zvone Maten,
ki je s svojim organizacijskim de-
lom zapustil neizbrisne sledove.
Z velikim uspehom je najmlajše
v tem času vodil M. Vindiš, nato
pa prevzel tudi delo s člansko
ekipo.
V tistem obdobju je dosegel
največji uspeh Murko — 3. me-
sto na drž. prvenstvu, medalje pa
so dosegali še Čuš, R. Lozinšek,
Požar,  V.  Lozinšek,  Tajhman.
Vse večje zanimanje med mladi-
no je narekovalo, da je Judo
klub leta 1978 v Gorišnici usta-
novil judo sekcijo, ta se je leta
1987 osamosvojila ter dosega v
tekmovanjih danes vidne uspe-
he. Trenerske posle je prevzel
Franc Nasko, ki je sam nastopal
za I. ekipo Drave, in je vzgojil
vrsto dobrih tekmovalcev, ki da-
nes z mlajšimi dosegajo uspehe.
V prvi polovici 80. let je klub
uspešno vodil Jože Vidovič, stro-
kovno delo so prevzeli Emeršič,
Nasko, Čuš in Vindiš. Za ekipo
pa so nastopali še Krepek, Mer-
nik, M. Vidovič, Štebih, Letonja,
Solina in Murko.
Leta 1986 je prevzel vodstvo
kluba prof. Vlado Čuš in njego-
vo delo se je pokazalo v naslend-
jem obdobju, saj so pionirji os-
vojili naslov republiških prva-
kov, v mladinski in članski kon-
kurenci pa osvajajo medalje.
Murko pa je nastopil za državno
reprezentanco.
V zadnjih letih se judoisti z
doseženimi rezultati uvrščajo
med najboljše judo centre v Slo-
veniji. Tekmovalci s svojimi na-
stopi v slovenski ligi krojijo sam
vrh lestvice v ekipni konkurenci,
posamezniki pa osvajajo odlična
mesta v posameznih kategorijah.
Za člane nastopajo: Krepek,
Čuš, Harter, Senekovič, Vidovič,
Mernik, Letonja, Murko, Ribič
in Kelenc. Med pionirji so se
odlikovali Vogrinec (rep. prvak
in 3. na drž. prvenstvu), Koled-
nik (rep. prvak) in Munda (2.
mesto na ren. prvenstvu).
Med mladinci nastopajo Kla-
neček in Štalcer (2. mesto na
rep.I prvenstvu), Dobovišek (3.
mesto in I. mesto), Volgemut. V
ženski konkurenci je 1. mesto os-
vojila D. Slanic, na 2. mesto v
svojih kategorijah pa sta se uvr-
stili S. Tekmec in A. Abraham.
V 30-letnem delovanju Judo
kluba se je zvrstilo nad 2000 čla-
nov. To potrjuje, da ima judo ve-
liko privržencev. Uvrščajo se
med najdelavnejše, kar je odraz
dela po zastavljenem programu,
nekatere zastavljene cilje so celo
presegli. K temu so pripomogli
tako tekmovalci kot športni
funkcionarji, ki so s svojo zagna-
nostjo in entuziazmom pripomo-
gli, daje klub neprekinjeno delo-
val. Ne smemo pa mimo vseh
številnih posameznikov, ki niso
omenjeni in so prav tako zaslu-
žni za uspehe. i
Ob tej priložnosti gre zahvala
vsem, ki so v teh letih moralno in
materialno pripomogli, da so bili
doseženi uspehi in je ta športna
panoga uvrščena med prioritetne
športe v občini Ptuj.
M. Zupane^
S slovestnosti ob jubileju judoistov. (Foto: Kosi).
Zelo uspešna ribiška razstava
Na zadnji seji predsedstva Ri-
biške družine Ptuj so ocenili raz-
stavo Ribe in ribolov ob 40-!etni-
ci RD Ptuj. Člani predsedstva so
si bili enotni, da je bila razstava
te vrste brez primere v Sloveniji.
Predstavnik soprireditelja — Po-
krajinskega muzeja Ptuj Boris
Miočinovič je dodal, da se v raz-
stavnem paviljonu Dušana Kve-
dra štejejo za uspešne razstave ti-
ste, ki jih obišče petsto obisko-
valcev. Ribiško razstavo pa je
obiskalo tisoč štiristo obiskoval-
cev iz Slovenije in sosednje Hr-
vaške. Vsak obiskovalec je imel
svoje mnenje, nobeno pa ni bilo
negativno. Vsi vemo, da razsta-
vni eksponati (tudi žive ribe) ni-
so pomenili zgolj tistega, kar je
povezano z ribolovom, ampak so
tudi opozarjali na bližajoče se
ekološko uničenje. Predsednik se
je zahvalil vsem, ki so na kakr-
šenkoli način prispevali k orga-
nizaciji. Ni pa mogel pohvaliti
novinarjev, ki osrednjemu kul-
turnemu dogajanju skoraj niso
posvečali pozornosti. Spomnimo
se, da tudi ekipa TV Slovenije
opravlja svoje delo v tem delu
Slovenije samo takrat, ko gre za
ekološke katastrofe. Da pa ne bi
ostalo brez filmskega zapisa, je
bil na pobudo RD posnet video-
film.
V nadaljevanju seje je bilo ve-
liko govora o ribniku v Podlehni-
ku in hišici Dežnica, ki kot turi-
stična ponudba nista ekonomsko
upravičena. Obravnavali so
predloge, da naj bi objekt dali v
najem kot manjši gostinski lokal
ali pa vse skupaj predali v upra-
vljanje različnim ribiškim sovla-
gateljem. Na ta način bi vodni
biser ob vznožju haloških gričev
postal nekakšen delniški ribnik.
Sklep je bil, da bosta podlehni-
ški ribnik in hišica ostala še na-
prej v upravljanju RD Ptuj. Po-
nudbo pa bi popestrili in bi zra-
ven dovolilnic prodajali tudi os-
vežilne pijače. Delo in organiza-
cijo bo vodil pododbor Kidriče-
vo. Tudi največji rakasti rani ri-
biških družin — čuvajski službi
sledi temeljita organizacijska
prenova.
Kot kaže, bo še dolgo trajalo,
preden bo z dnevnega reda ribi-
ških entuziastov izginila gramo-
zna jama v Tržcu. Kot da Cestno
podjetje vztraja, da naj tam na-
stane smrdeča mlaka. Sicer pa je
Tednik o tem obširno poročal.
Člani RD pa se vprašujejo, kako
dolgo bo najbolj priljubljena ri-
biška točka (ki sedaj to ni)
obravnavana samo na papirju.
S. Vičar
Z razstave.
Tretji mednarodni šahovski
turnir KURENT 90
Danes ob 15. uri se bo s svečano otvoritvijo pričel v prostorih Ša-
hovskega društva Ptuj (bivše mestno kopališče) 3. mednarodni šahov-
ski turnir KURENT 90. Na njem bo sodelovalo 6 igralcev iz tujine, 5
igralcev domačega društva (Polajžer. Brglez, Žganec. Težak in Žlen-
der) ter 5 igralcev iz drugih slovenskih oz. jugoslovanskih klubov.
Poimenski seznam udeležencev bo znan šele na dan otvoritve, saj je
za turnir izredno zanimanje, število mest pa je omejeno. Ljubitelji ša-
ha bodo lahko vse do 10. julija spremljali zanimive boje na 64 črno-
belih poljih. Redna kola bodo vsak dan od 16. do 22. ure.
Vabljeni! Silva Razlag
Nogometaši za smučarje
športno društvo Slovenske gorice — Juršinci bo to soboto ob 20.
uri v Juršincih organiziralo 7. tradicionalni nočni turnir v malem no-
gometu. Posebnost letošnjega turnirja so štiri ženske ekipe, poleg tega
pričakujejo več ekip iz Slovenije in Hrvaške. Najboljšim bodo izročili
denarne nagrade in pokale, slovenjegoriški klopotec pa bo prejela
najbolj oddaljena ekipa.
Izkupiček od letošnjega turnirja bodo namenili za dokončanje
gradnje smučarske skakalnice. Načrtujejo, da bodo letos zgradili zale-
tišče, napeljali vodovod in kupili snežni top.
Prizadevni člani Športnega društva Slovenske gorice — Juršinci
gradijo smučarsko skakalnico od leta 1986. Denar služijo z organiza-
cijo prireditev. Pred dvema letoma pa so dobili nekaj denarja tudi od
podjetij. MB
Prehodni pokal ponovno
osvojil lljaž
v Tedniku št. 23 smo napačno poročali o organizatorju II. na-
gradnega hitropoteznega šahovskega turnirja za prehodni pokal go-
stilne Pavla Firbasa (Ojnik), za kar se opravičujemo. Šahovsko dru-
štvo Ptuj je zagotovilo le ure in šahe ter sodniški del, ki ga je vzorno
opravil republiški šahovski sodnik Jože Voglar.
Da je gostilničar Pavel Firbas iz Moškanjcev dober organizator
in gostitelj, je pokazala številna udeležba šahistov na sobotnem tur-
nirju. Tudi tokrat je bil najboljši, tako kot na prv em v marcu letošnje-
ga leta, Igor lljaž, ki je zbral 15 točk. 2. Jože Čič 12, 3. Boris Žlender
11,5. 4. Franjo Lazar 10, 5. Edi Popošek 7,5, 6. najboljši mladinec —
pionir Matjaž Plajnšek 5 itd. Prvi trije so prejeli denarne nagrade, če-
trti bogato praktično, prvih deset pa še knjižne nagrade. Zraven našte-
tih nagrad, ki jih je prispeval organizator, so vsi udeleženci prejeli
manjša spominska darila.
Član Šahovskega društva Ptuj Igor lljaž je tako prehodni pokal
osvojil že dvakrat in ima vse možnosti, da ga prejme v trajno last. To
pa mu bo uspelo le. če bo najboljši tretjič. Silva Razlag
Ptujsko jezero še zmeraj premalo izrabljeno
Dejstvo je, da je ptujsko aku-
mulacijsko jezero kljub mnogim
nevšečnostim in težavam v turi-
stičnem smislu še docela neizko-
riščeno. Razen brodarskega dru-
štva Ranča in ribičev ni bilo do
sedaj še nikogar, ki bi se resneje
•otil uporabnosti našega jezera.
Obljub na ta račun je bilo sicer
izrečenih že kar precej, nekaj teh
je našlo luč sveta, vendar nikoli
niso bile do konca uresničene.
Spomnimo se samo čolna Biser-
na, ki je pred leti zrasel skupaj s
pomolom ob restavraciji Ribič,
Vendar razen nekaj poskusnih
Voženj ni zaživela redna linjja do
toplic. Biserka (last Haloškega
bisera) je celo potonila, a se je le-
|os spomladi le našel nekdo, ki
JO je spet spravil na površje in jo
očedil. Žal ne vemo, kako je se-
daj s prevozi do toplic, zagotovo
pa bi bili prijetno poživilo k že
Ustaljeni ptujski turistični po-
nudbi.
Pohvale vredni pa so ptujski
Dfodarji. saj so v okviru svojega
razmeroma mladega društva
•^anca zadnja leta storili že kar
precej. V Budini (pri Kuharju) so
uredili plavajoči privez in beton-
ski spust za čolne. Ob njem pa je
na bregu zrasla prikupna lesena
društvena hišica, ki nudi ob sla-
bem vremenu, pa tudi ob močni
sončni pripeki kar prijetno zato-
čišče za vse morebitne goste.
Rancarji so torej prvi načeli turi-
stični kolač našega jezera — in
kot kaže. s storjenim še niso za-
dovoljni, saj se trudijo, da bi bilo
teh kosov še več (pa tudi da bi
bili čimbolj sočni).
Tako so do sedaj izvedli že ne-
kaj regat v jadranju na deski, za-
čeli pa so tudi aktivnosti s čolni
na vesla in z motornimi čolni, saj
skoraj ni dneva, ko ne bi po gla-
dini jezera drvel kateri od njih.
Minulo soboto pa so v Ptuj
povabili brodarje in mestne mo-
že iz avstrijskega Beljaka. Ti so
Ptujčanom prikazali vožnjo s čet-
verci (SKIF), zatem pa so se v
prijateljskem pogovoru dogovar-
jali o nadaljnjih možnostih sode-
lovanja, ki bi obogatilo našo turi-
stično ponudbo. Z beljaškimi
mestnimi možmi pa so se pogo-
varjali tudi predstavniki stare in
nove vlade občine Ptuj in priča-
kovati je še bolj konkretne rezul-
tate. Eden prvih dogovorov jih
obvezuje, da bodo že sredi pri-
hodnjega meseca obiskali Be-
ljak, kjer bo takrat velika vesla-
ška regata, obisk pa bodo seveda
izkoristili za nadaljevanje iska-
nja možnosti sodelovanja na tu-
rističnem področju.
- OM
Pogled s pomola > Budini na brodarsko hišo ptujskih rancarjev. kjer je
vsak konec tedna živahno. (Foto: .M. Ozmec)
12 - TRIDESET LET TOVARNE JOŽE KERENČIČ ORMOŽ
28. junij 1990 —
TEMIIK
Tovarna, ki je spremenila manj razvito okolje
Začetki današnje Tovarne plastičnih in optičnih izdelkov Jože Ke-
renčič segajo v leto 1960, ko je bil ustanovljen Zavod za zaposlovanje in-
validnih oseb in za njihovo rehabilitacijo.
Sprva so opravljali razne sto-
ritvene dejavnosti obrtnega zna-
čaja in izdelovali gradbeno oko-
vje vseh vrst. Imeli so zastarelo
strojno opremo, stiskalnice in
stružnice so dobili kot odpisane
stroje iz Jekla Ruše. 51 zaposle-
nih ni imelo industrijskih delov-
nih navad, kljub vsemu pa so de-
lavci kazali izredno voljo za
uspeh in razvoj, kar je bilo osno-
va za preusmeritve proizvodnega
programa. Delovni prostori na
Ptujski C. 8, v bivši kožarni, so bi-
li vse prej kot primerni. 1962. le-
ta je nastala potreba, da se zavod
organizira v podjetje za industrij-
sko dejavnost kovinske in plasti-
čne stroke. Ustanovljena je bila
Tovarna kovinskih proizvodov
Takšen Je bil začetek.
in plastičnih mas Jože Kerenčič
Ormož.
Proizvodnja okovja in pribora
vseh vrst se je razširila, iskali so
nove izdelke in uvajali novo teh-
nologijo. Proizvodnjo gradbene-
ga okovja so zaradi zastarelih
strojev opustili. Tovarna je v ti-
stem času iskala stike z večjimi
delovnimi organizacijami; po-
^membna je bila kooperacija s to-
varnami avtomobilov in traktor-
jev na področju plastične dejav-
nosti.
V letu 1962 so pričeli proiz-
vodnjo vseh vrst krmilnih koles
za traktorje, avtobuse in tovor-
njake. S tem je bila dana osnova
razvoja tudi za druge plastične
izdelke. V tovarni je bilo zaposle-
nih že 106 delavcev, pridobivati
pa so začeli tudi strokovne ka-
dre. Kmalu so svoje proizvode
začeli uspešno uveljavljati na tr-
žišču. V letu 1963 so kupili prvi
avtomatski brizgalni stroj za bri-
zganje volanov. Mnogi se še
spomnijo proizvodnje nožev
vseh vrst in kuhinjskih garnitur.
Zaradi povečanega obsega
strojnih orodij za kovinske in
plastične izdelke se je obenem
začela razvijati tudi orodjarna.
Potrebovali so še več strokovne-
ga kadra, ki pa je seveda imel v
Ormožu veliko slabše razmere
kot v razvitejših sredinah.
V letu 1969 so se odločili razši-
riti svojo dejavnost še na proiz-
vodnjo pihane embalaže — pla-
stenk v raznih velikostih. S širit-
vijo proizvodnje in števila zapo-
slenih je postajalo v starih pro-
storih na Ptujski 8 čedalje bolj
tesno. Pomembna prelomnica v
nadaljnjem razvoju je bila v
1971. letu preselitev iz starega
mestnega jedra na poljano ob
Ljutomerski cesti — v novo pro-
izvodno dvorano v velikosti 1500
kvadratnih metrov. Tedaj se je
razširila proizvodnja z novimi
plastičnimi izdelki za tujega kup-
ca s figurami PEZ. Tovarna je
sklenila licenčno pogodbo za
proizvodnjo izdelkov PEZ s fir-
mo CENTROMINT COMPANV
iz Vaduza (Lichtenstein), tam pa
je največji delničar avstrijska fir-
ma Ed. Haas iz Linza.
Razvoj Tovarne Jože Kerenčič
je po letu 1973 (tega leta je bila
ob že obstoječi hali zgrajena še
nova orodjarna s 600 kvadratni-
mi metri površine) doživel nagel
vzpon. Tovarna je takrat podpisa-
la pogodbo o skupni naložbi do-
mačih in tujih partnerjev za proiz-
vodnjo okvirov za vse vrste očal.
Nosilec pogodbe in zunanji kupec
je bila firma OPTVL BRILLEN-
MODE GmbH Munchen, sodelo-
vale pa so tudi Tehno lmpex Lju-
bljana, I.I.C.J. London in seveda
tovarna Jože Kerenčič Ormož.
Rodil se je Optyl, danes samo-
stojno podjetje optičnih proizvo-
dov. 1975. leta je bila zgrajena
nova tovarna za proizvodnjo
okvirov za korekcijska očala. Za-
radi že omenjene proizvodnje
okvirov za korekcijska očala so
se k tovarni Jože Kerenčič Or-
mož priključili še ABA Maribor,
Optika Ljubljana in Likaplast
Udbina, ti pa so se s svojim razvo-
jem kasneje prav tako organizirali
v samostojna podjetja. Leta 1980
se je tovarna Jože Kerenčič sa-
moupravno povezala v SOZD
Zl V TAM Maribor, ki pa se je že
čez nekaj časa preoblikoval v no-
vo organizacijsko obliko.
Potrebe po skladiščnih prosto-
rih — skladišča so imeli skoraj
po vsej občini — so narekovale
gradnjo novih skladiščnih pro-
storov s površino 2400 kvadra-
tnih metrov; ti so bili zgrajeni v
letu 1982.
V minulih letih je tovarna za
svoje kvalitetne proizvode (piha-
no embalažo, volane, figure PEZ
in očala), ki so jih uspešno pro-
dajali na domačem in tujem tr-
žišču, prejemala številna prizna-
nja. Delavci pa se v minulih 30
letih niso odlikovali samo z do-
brim delom, temveč tudi kot po-
žrtvovalni krvodajalci (med nji-
mi so pravi rekorderji), pa tudi
kot športniki, planinci in dobri
sindikalni delavci.
Kakšna je sedanjost Tovarne
Jože Kerenčič, nam je povedal di-
rektor Lado Fric:
»Po izločitvi prejšnjih temelj-
nih organizacij (ABE iz Maribo-
ra, Optyla in Likaplasta iz Udbi-
ne) je Tovarna Jože Kerenčič
ostala sama in se v lanskem letu
oblikovala v družbeno podjetje.
Sočasno smo vložili veliko dela v
poglabljanje vezi s tujimi part-
nerji in na ta način smo v letu ju-
bilejev, 1990., ustanovili podjetje v
mešani lastnini za področje prede-
lave termoplastičnih materialov in
izdelavo orodij pod imenom
PLASTDISPENZER skupno z
avstrijskim partnerjem, firmo Ed.,
Haas iz Linza. Kmalu po tem do-
godku smo sklenili pogodbo za
proizvodnjo plastičnih izdelkov s
firmo KWM Merklingen v ZRN.
S tem se je ponovno povečal ob-
seg plastičnih brizganih izdelkov
in poliuretana. Tako imamo da-
nes v nekem smislu združena v
tovarni s povprečno 370 zaposle-
nimi ljudmi tri združenja. Pri
zadnjem gre namreč za že dolgo
zaželeno tehnološko novost, o
kateri smo dolgo razmišljali in jo
raziskovali. Končno je z nem-
škim partnerjem uspelo. Trenut-
no izdelujemo le izdelke za nem-
škega partnerja, v tehnološkem
pogledu pa že osvajamo proizvo-
de tudi za domače tržišče. Na ža-
lost pa ugotavljamo, da v letoš-
njem letu izgubljamo dosedanjo
kooperacijo na področju smučar-
skih očal Carrera, ki jo nemški
partner prenaša iz Zahodne
Nemčije in Avstrije v Vzhodno
Nemčijo. S tem izgubljamo delo
za približno 30 ljudi, računamo
pa, da bo večji obseg dela pri
projektu v profitnem centru
PUMMO ter v mešanem podje-
tju Plastdispenzer omogočilo de-
lo vsem tem zaposlenim, sočasno
pa veliko delamo tudi pri očalar-
skem programu. Sklenjeno ima-
mo že kooperacijsko pogodbo z
italijanskim partnerjem DOGE
di VENEZIA iz Firenc, o dolgo-
ročnem sodelovanju na področju
izdelave kovinskih očal pa smo
sklenili pogodbo s partnerjem iz
Avstrije. To sicer pomeni konku-
renco v samem Ormožu, vendar
poznamo tržišča in proizvodnjo
v nekaterih sosednjih državah —
v Italiji, Avstriji in celo v Franci-
ji, kjer je v enem kraju velika
skupina proizvajalcev, ki se zara-
di konkurence prej povezujejo,
kot pa ločujejo. Upajmo, da bo v
skladu s tržno naravnanostjo go-
spodarstva pri nas prišlo do ta-
kih korakov. Sicer pa lahko po-
vemo, da v Tovarni Jože Keren-
čič pomeni najmočnejši del pro-
izvodnje tako imenovana pihana
embalaža, ki jo pretežno proizva-
jamo za prehrambeno in kozme-
tično industrijo ter rafinerije. Za
prihodnost razmišljamo pred-
vsem o posodabljanju opreme,
urejanju prostora, organizaciji in
humanizaciji delovnih mest ter
seveda iščemo nove programe,
vezane predvsem na zunanje tr-
žišče. Do neke mere nam to
uspeva, vendar nam politična in
delno tudi gospodarska situacija,
o kateri tujci, predvsem tisti z za-
hoda, mnogokrat vedo več kot
mi sami, ne gre na roko. Dogo-
varjanja s tujimi partnerji se za-
radi tega zavlačujejo, ti pa potem
veliko težje pristopajo k vlaga-
nju, kar pa je naša osnovna že-
lja.«
Kako pa gledate v tovarni na
prihodnost?
»Prihodnost Tovarne Jože Ke-
renčič je zaradi sedanje politike
gospodarjenja, veliko prezadol-
ženost vseh v gospodarstvu, ne-
malih obremenitev, nikakršnih
stimulacij za izvoz videti precej
črna. Vendar računamo, da bo-
mo, če preživimo letošnje leto
brez izgub, ob obljubah republi-
ške in zvezne vlade glede izhoda
iz krize dovolj močni za prihod-
nost. Lahko rečemo, da smo v
zrelih letih. Prepričan sem, da
nam bo zdravje služilo še dalje.
Izboljšujejo se materialne in in-
telektualne osnove, izboljšujejo
pa se tudi tržne in tehnološke
usmeritve.
Novo desetletje naj bo še ^mo-
čnejša usmeritev k trgu, tehnolo-
škim izpopolnitvam, kvaliteti.
Letos moramo postaviti podjetje
v primerne organizacijske okvi-
re, da bo mogoče pregledno,
učinkovito in racionalno gospo-
dariti. Ob programskih zaokro-
žitvah, ki se nakazujejo v že or-
ganiziranem delu v Plastdispen-
zerju in PUMMO, je potrebno
opredeliti še druge. Pihanju kot
trenutno najmočnejšemu delu
proizvodnje je potrebno omogo-
čiti tehnološki napredek. Dokon-
čno moramo nasloniti na tuje
partnerje   očalarstvo.   Izdelavo
stekel iz polykarbonata in njego-
vo zaščito, to je projekt Optaso-
nic, je potrebno dokončati do je-
seni. Kljub vsem težavam raču-
namo na pozitivno ooslovanie v
letošnjem letu. Pogum in pogled
v lepše čase z novim optimiz-
mom zrelega tridesetletnika, naj
bo naš moto,« je sklenil svoja
razmišljanja o prihodnosti To-
varne plastičnih in optičnih pro-
izvodov Jože Kerenčič direktor
Lado Fric.
Vrnimo se v leto 1960. Od ta-
kratnih 51 zaposlenih jih danes
dela v proizvodnji samo še devet.
Veliko jih uživa zasluženi pokoj,
veliko pa jih je žal že preminilo.
Ko se sprehajamo skozi zgo-
dovino delovne organizacije, ki
je veliko pripomogla k hitrejše-
mu razvoju nekoč resnično manj
razvitih krajev, ne moremo mimo
Milana Ritonja, ki je to delovno
organizacijo polnih 20 let uspe-
šno vodil prek vseh čeri in pripo-
mogel k odpiranju tovarne v svet
ter tesnejšim stikom s tujimi
partnerji. Rad se spominja tistih
časov; velikokrat pove, da so bili
sicer težki, vendar lepi in prije-
tni.
Od devetih delavcev, ki delajo
v tovarni še danes, smo uspeli
pritegniti k pogovoru samo tri:
Štefko Kosi, Viktorja Vukana in
Antona Kretiča. Ivan Filipič ter
Ivan Prapotnik, ki sta pričela de-
lati v nekdanjem zavodu 20.
aprila 1960, sta b'ila na bolni-
škem. Angela Juršič, ki je pričela
delati v zavodu 5. 7. 1960, je na
dopustu, potem pa odide v po-
koj, v bolniški je tudi Franjo
Kontarček, ki je prav tako pričel
delati 5. 7., Vlado Korotaj, ki je
pričel delati 16. 8. 1960, se ni že-
lel pogovarjati, Stanko Ivanuša,
kije pričel delati 14. 12. 1960, pa
je delal v popoldanski izmeni.
Viktor Vukan, ki Je v tovarni od
1. 8. 1960, je od 1962. leta vodja
orodjarne. Povedal je, da so bile
delovne razmere v začetku teža-
vne: ni bilo toplih malic, celo te-
koče vode za umivanje rok ni bi-
lo. Ko je iz zavoda kasneje nasta-
la tovarna, so se razmere pričele
izboljševati. Prišel je novi direk-
tor, Milan Ritonja, in marsikaj
postavil na drugačne osnove.
Osebni dohodek je bil različen,
vendar se je takrat vse prilagaja-
lo ormoškim razmeram. Povedal
je, da so bili spočetka kot velika
družina, ki so se kljub težavam
imeli radi. Danes pa je v tovarni
že toliko ljudi, da se ne poznajo
več najbolje.
Anton Kretič Je v tovarni od S.
7. 1960, delal pa je ves čas kot
obratni zidar pri vzdrževanju. V
začetku je bilo sicer bolj hudo,
kar se tiče osebnih dohodkov in
vsega drugega, vendar so bili to
kljub vsemu lepi in prijetni časi.
Pa mladi so bili. Povedal je še.
da kljub težavam, ki so danes
prisotne v našem gospodarstvu,
v tovarni še vedno imajo redno
plačo. Jezi ga samo to, da ne
zmore več toliko delati, ker so
pač tu že leta.
Štefka Kosi je pričela delati v
tovarni 11. 10. 1960, sprva v pro-
izvodnji, od leta 1961. pa dela
pri osebnih dohodkih. Spominja
se vseh hudih časov, vendar pra-
vi, da so se delavci razumeli;
manj jih je bilo in predpisi se v
tistih časih niso tako pogosto
menjavali kot danes. Danes je
težko povsod, vendar so v Tovar-
ni Jože Kerenčič v vseh doseda-
njih letih vedno izšli iz krize.
Jutri bodo praznovali trideset-
letni jubilej. Medse so povabili
vse tiste, ki so v tridesetih letih
delali v tovarni, povabili so tudi
poslovne partnerje in prijatelje.
Srečali se bodo ob 10. uri. Brez
dvoma bo to svečano in prijetno,
kot so podobna srečanja povsod
tam, kjer se prepletajo dobro de-
lo, prijateljstvo in želja po lepši
skupni prihodnosti.
Tekst in foto: Vida Topolovec
Pogled na TJK Ormož.
Stari obrat na Ptujski 8, kjer je še danes proizvodnja volanov in očal
Carrera.
Direktor Lado Fric. (Foto Ema Žalar)
Anton Kretič.
Viktor Vukan.-!
Štefka Kosi.
f EDNIK - 28. junij 1990
NAGRADNA KRIŽANKA - 13
14 - STRAN ZA MLADE
28. junij 1990 - TElMtflK
Ne pij te vode!
»Ne pij te vode,« je rekla ma-
ma, ko se je vrnila domov iz služ-
be. Pa ravno takrat, ko sem si ho-
tela kozarec napolniti z vodo.
»Katero pa potem, če te ne?«
sem jo vprašala.
»V vodi so pesticidi,« je rekla
z dokaj mirnim glasom.
»In kako so prišli v vodo pe-
sticidi?«
»Človek pač sam sebe uniču-
je,« je začela tarnati. »Pravijo,
naj bi bila krivec tovarna Pinus
Rače, tovarna škropiv. Ko je bil
velik naliv, so prišli v podtalni-
co.«
Nato sva z bratom odšla po
slatino.
»Saj zdaj tudi hrana ne bo več
užitna, ko pa so tudi v zelenjavi
pesticidi,« sem začela pogovor.
»Ne,« je rekel hladno, »pa tu-
di zrak je onesnažen! Kako bodo
le živeli naši potomci? Po mestu
bodo hodili v vesoljskih oblekah,
v mestu bodo črpalke, ampak ne
z bencinom, temveč z zrakom.
Hrana bo plastična. Kmalu bo-
mo izumrli.«
Saj ima čisto prav, sem si mi-
slila, ampak malo pretirava s ti-
stimi črpalkami.
»In kam bomo zdaj hodili po
vodo?« sem vprašala in prekinila
tišino, ki je začela prevladovati.
»Namestili bodo cisterne z vo-
do.«
In res. Naslednje jutro so že
stali pred skoraj vsako trgovino
črni baloni s pitno vodo. Tudi
jaz sem morala vzeti plastenko in
z njo odcapljati do Konzuma.
Človek ne živi več pravega ži-
vljenja! Včeraj je bil Černobil,
danes zastrupljena voda! Kaj bo
jutri? Tega se nihče ne vpraša.
Nič koliko je bilo takšnih Cerno-
bilov, pa niso povedali. Bolezni
ne občutiš takoj, ampaki čez ne-
kaj let. Takšna in podobna vpra-
šanja rojijo po naših možganih, a
nihče ne ve odgovora.
Zanima me, kaj bodo jedli, di-
hali in pili naši potomci, če bo
šlo tako naprej! Mogoče sinteti-
čno hrano, tako kot je rekel Sil-
vo. Veliko govorimo o bio-hrani;
ta naj ne bi bila škropljena, za-
strupljena. Kaj to pomaga, če je
ne škropimo, ko pa je strup v
zemlji in v zraku. Človek res sam
sebe uničuje! Marsikomu gre za
to, da bi imel čim večji dobiček,
ne briga ga človek. Narava se bo
že sama očistila. Res se bo, am-
pak samo do neke mere. Bomo
že morali mi kaj narediti zanjo,
saj smo del nje. Če smo jo že
onesnažili, jo vsaj počistimo, saj
se imamo za najbolj razvita bitja.
Zakaj ne bi tovarne imele čistil-
nih naprav? Res je, da to stane.
Ampak kaj je več vredno: denar
ali človeško življenje! Nihče ni
kriv, ko voda ni pitna, ko ne
smeš jesti zelenjave, ko ne smeš
dihati . . .
KAKO ŠE LAHKO ČLOVEK
ZDRAVO ŽIVI?
S[mona Gajser, 7. b,
OŠ Toneta Žnidariča
Naslovi
za vas
POP DESIGN
Trgovina Lajnar
Beljaška 36
61000 Ljubljana
Tel.: 061-556-702
FAN CLUB POP DESIGN
Krožna ulica 12
64000 Kranj
Don Juan
Prušnikova 30
61000 Ljubljana
Tel.: 061-52-008
ali 062-775-614
AGROPOP
Polde Poljanšek
Trubarjeva 5
61000 Ljubljana
Tel.: 061-328-019
Simona Weiss
Resljeva 38
61000 Ljubljana
Tel.: 061-322-052
MAGNET
Jože Ružič
Kidričeva 18
69000 Murska Sobota
Tel.: 069-23-046
TO M TO M
Tel.:
Tomo Jurak 061-577-193
Tomaž Žontar 061-631-985
MOULIN ROUGE
Opekarska 12/b
61000 Ljubljana
Naslove nam je poslala Vesna
Emeršič iz Mezgovec. Vesna,
hvala.
Živimo V zdravem
okolju?
živimo v zdravem okolju? Ne. Mi lahko rečemo: »Živali so v
zdravem okolju!«
Kakšno je naše okolje, ljudje niti ne razmišljamo, predvsem tisti,
ki ga strojno uničujejo. Ljudje so naravo in okolje okrog sebe spreme-
nili, prilagodili svojim potrebam. To je po eni strani dobro, saj smo s
tem napredovali. Imamo industrijo, težko industrijo, cestni, zračni in
vodni promet, hidro-, termo- in jerske elektrarne. Vse to nam poma-
ga, da živimo boljše. Ne živimo pa bolj zdravo. Zaradi vsega tega na-
predka je narava oropana in zrak onesnažen. Če se povzpemo na hri-
be in se ozremo v dolino, vidimo, kako je umazano, kako se po njej
valijo oblaki nečistega zraka. V gozdu opaziš, kako drevesa napadajo
najrazličnejše bolezni, in zato umirajo. Srečen si, da si na vrhu hriba
in dihaš čisti zrak. Toda ali ga res dihaš? Ali ni po naključju tovarna
zopet spustila v zrak kakšnih strupov ali pa seje kje pokvarila kakšna
jedrska elektrarna? Po radiu boš slišal sporočilo: »Ne hodite zunaj!
Ne pijte vode! Ne jejte sadja, zelenjave in mesa! Vse je zastrupljeno.«
Ampak jaz bi rad hodil okoli in užival naravo! Zbudite se, stro-
kovnjaki, in nam povrnite ter ohranite zdravo okolje!
Aljoža Ozmec, 7. c,
__■ ___^    OŠ Olga Meglic
Ekologija
že večkrat sem po televiziji sli-
šala ta izraz. Nikoli nisem raz-
mišljala, kaj pomeni. Šele ko
nam je tovarišica v šoli pripove-
dovala o teh problemih, sem za-
čela razmišljati. Spoznala sem,
da ekologija pomeni nekakšno
borbo za zdravo in čisto okolje.
Zamislila sem se in ugotovila, da
že v moji bližnji okolici kaj malo
napravimo za to.
Zagledala sem se skozi okno
in razmišljala. Pogled mi je ob-
stal na sosedu, ki je ravnokar pe-
ljal polno samokolnico odpad-
kov v bližnjo jamo. Vedela sem,
da je jama že skoraj polna takš-
nih odpadkov. Naenkrat sem po-
mislila na ves mrčes in podgane,
ki se ob taki jami zaredijo. Kon-
čno sem razumela svojega očeta,
ki se je večkrat jezil na brezbriž-
nost sosedov.
Šla sem na balkon, da bi se na-
dihala svežega zraka. Nenadoma
sem občutila neprijeten vonj. Po-
gledala sem na bližnjo njivo, kjer
je kmet škropil gnojnico. Tudi v
ustih sem občutila nenavaden
okus, in ker sem bila vajena, sem
vedela, da je tega krivo škropivo
proti plevelu.
Ko sem se ozrla v nebo, sem
opazila črn, sajast dim, ki se je
vil iz bližnjega tovarniškega dim-
nika na Kidričevem.
Pomislila sem, koliko podob-
nih onesnaževalcev je še po sve-
tu in kakšen učinek imajo na ži-
vljenje in naravo. Kam nas bo
vse to pripeljalo? Ali bodo naši
otroci še sploh lahko živeli na ta-
ko umazanem svetu? Mislim, da
bomo morali vsi napraviti nekaj,
da se bo stanje izboljšalo.
Starejšim, zaposlenim ljudem
ne bi smelo biti žal nobenega de-
narja, ki bi ga porabili za grad-
njo čistilnih naprav in urejenih
odlagališč. Odpovedati bi se mo-
rali razkošju, ki ga prinaša mo-
derna civilizacija. Pustiti bi mo-
rali avtomobile in druga vozila v
garažah in več hoditi peš, tudi v
planine in naravo. Priznali bi
morali svoje napake in jih skuša-
li popraviti za ceno svojega bolj
zdravega življenja.
Helena Pogelšek, 6. a.,
OŠ Ivan Spolenak
________jLi
Šel je popotnik
skozi atomski vek
Pred človeštvo je stopilo novo stoletje, ki bo verjetno uničilo še
ta mali del čiste narave, ki je po naključju ostala v svoji pravi obliki.
Težko bi bilo namišljenemu popotniku, ki bi prehodil vsa obdobja
človeštva, saj gotovo ne bi razumel dogajanj na zemlji. Mi, ki živimo
danes, pa vse razumemo, vendar napačno. Narava postaja za nas zlo,
ki ga moramo odpraviti.
Misli ljudi postajajo v tem novem atomskem veku zakon. Sreča v
nesreči pa je, da svojih želja ne uveljavljajo tudi živali, ampak se pri-
lagajajo nam ali pa se umikajo izumirajo. Tiha so ta bitja. Mirno
živijo v svojem okolju, se igrajo in veselijo, ko pa pride človek, se mu
brez upora umaknejo. Marsikdo pa se danes vprašuje, kaj nas je
sploh privedlo na pot tekmovanj in večnega boja. Zakaj hodimo v šo-
le, se učimo? Najbrž zato, da bomo lažje uničili naravo, v katero smo
bili postavljeni, saj bodo tisti, ki več znajo, uničili svet s svojim vpli-
vom in tako ubili sebe in druge. V svetu ljudi so večni boji za materi-
alne vrednote. Ljudje gradimo, asfaltiramo, betoniramo samo zato,
da bi si okolje uredili tako, kakor si to sami želimo. Nikoli pa se ni-
smo poskušali sami prilagoditi okolju, kakor so to storila druga živa
bitja, zato pa bomo propadli in uničili tudi druge. Za živali smo ljudje
nesrečna usoda, ki je zmotila njihovo vsakdanje življenje in začela
prehitevati čas.
In na vse to gleda izmišljeni popotnik s solznimi očmi. Ozre se v
zrak v upanju, da bo zagledal nebo. »Toda kje je nebo?« se mu ogla-
sijo misli. »To so le jekleni ptiči,« si reče razočarano in pogleda v tla.
Stal je na vrhu zemeljske izbokline, ki so ji včasih rekli hrib. Bil
je pokrit z betonom. Pod izboklino seje razprostiralo mesto, ki mu s
prostim očesom ni bilo videti konca. Mesto je bilo pusto, brez cvetja
in zelenja. Na trgu so majhne, sključene ženice prodajale plastične ro-
že. Ljudje so hiteli in se ie redko ustavljali. Mrliči so ležali po ulicah,
saj nihče ni imel časa, da bi jih častno pokopal. Roboti so se sprehaja-
li po trgih in nosili tablete, ki so nadomeščale hrano.
»Atomski vek,« je dejal popotnik. Nastala je tišina in hrup v nje-
govih ušesih je pojenjal. »Atomski . . .,« je zakričal, da je odmevalo
po mestu. Ljudje so se ustavili, tišina je zajela mesto, toda nihče ga ni
razumel. Nekaj trenutkov pozneje so se ljudje spet razživeli. Jezni so
bili, saj so zamudili sestanke, službe in druge dolžnosti. Popotnik je
padel na kolena.
Nato je vstal in začel teči. Tekel je in tekel in upal, da se bo vrnil
v pravo življenje. Toda ni mu uspelo. Ni bilo izhoda. Zgrudil seje na
tla in obležal mrtev. Kup mrličev nad njim seje vsako minuto povečal
in po nekaj letih je bilo življenja na Zemlji konec. Zemlja je propad-
la; postala je planet smrti in na vseh zemljevidih drugih vesoljskih bi-
tij je bila označena s črno piko. Res je škoda, da nas misel na tako pri-
hodnost ne pretrese.
Matej Krajnc. 8. r.,
OŠ Videm pri Ptuju
Onesnaženo okolje
Okolje onesnažujejo ljudje. Okolje onesnažujemo z odpadki in
dimom iz tovarn. Naše reke so onesnažene. Ribe v reki bodo poginile.
Jaz bi pobrala vse odpadke in jih vrgla v koš za smeti.
Maja Rosic, 1. c,
OŠ Frac Osojnika
TEDNIK - 28. junij 1990
ŠPORT IN DRUŠTVA — 15
7. SREČANJE KOMUNALNIH IN STANOVANJSKIH DELAVCEV SLOVENIJE
Odlična organizacija
Naše staro, sanjavo mesto je
bilo minuli konec tedna bogatej-
še, za 964 udeležencev sedmega
delovnega tekmmovanja delav-
cev komunalnega in stanovanj-
skega gospodarstva Slovenije. Iz
štiridesetih podjetij so prišli, v
Ptuju pa so preživeli tri dni: od
petka do nedelje. Organizatorji
tekmovanja — komunalna pod-
jetja iz Ormoža, Bistrice in Ptui;)
— so se resnično izkazali, saj so
pripravili še kup spremljajočih
prireditev.
Tako je že v petek, 22. junija,
potekal posvet direktorjev vseh
slovenskih komunalnih organiza-
cij, na katerem so potarnali o
dveh velikih problemih — o pre-
nizkih cenah komunalnih stori-
tev, ki povzročajo že resne težave
v poslovanju, ter o pomanjkanju
ustrezne delovne sile. V športni
dvorani Mladika so pripravili za-
nimivo razstavo sodobne komu-
nalne opreme in pred dvorano še
razstavo najsodobnejših delov-
nih sredstev na štirih kolesih pod
skupnim naslovom ČISTO '90
— Ptuj.
Zanimiva so bila tudi sama de-
lovna tekmovanja, na katerih so
se udeleženci preizkušali v mon-
taži vodovoda, v kanalizacijskih
spretnostih in javni higieni. Za-
nimivo je, da so Ptujčani dosegli
odlično prvo mesto v javni higie-
ni, v kanalizacijskih spretnostih
so bili najboljši Trboveljčani, v
vodovodni montaži pa ekipa iz
Grosupljega. Skupni zmagovalec
delovnega tekmovanja je bilo
Komunalno podjetje iz radovlji-
ce. Sicer pa so se komunalci po-
merili še v različnih športnih di-
sciplinah: v streljanju z zračno
puško, kjer je bila najboljša eki-
pa iz Zagorja, v teku na 800 m,
kjer so zmagale Jesenice, v metu
bombe, kjer je zmagala Komuna-
la Novo mesto, v malem nogo-
metu (1. mesto Trbovlje), v ke-
gljanju (1. mesto Ljubljana) v ša-
hu (I. mesto Ptuj) ter v pikadu za
ženske (I.  mesto  KGP  Ptuj).
Skupni zmagovalec 7. delovnih
tekmovanj komunalnih in stano-
vanjskih delavcev Slovenije pa je
po najboljšem seštevku točk po-
stala ekipa Komunale Celje in
prejela še posebno nagrado.
-OM
Obiskovici so si lahko ogledali najsodobnejšo opremo in delovna sredstva za komunalno dejavnost, (foto: M. Ozmec)
Planinski izleti
v poletnih mesecih
Od 2. do 4. julija:
TRŽIC-STORŽIČ-JEZERSKO-GRINTOVEC-KAMNI-
ŠKA BISTRICA (Vodila bosta B. Kelenc in M. Gabron.)
Izlet obeta domala polovico Kamniških planin! Prava poslastica
za ljubitelje gora! Seveda pa ne gre pozabiti na dobre uhojene čevlje
in nekaj kondicije.
7. in 8. julija:
PECA (Vodil bo F. Kodela.)
Peca je lepa in močna gora — simbol Koroškega. Pogled splava
v daljavo, gorsko cvetje dehti — da o kralju Matjažu sploh ne govori-
mo . . .
V juliju bo tudi izlet na KRN. (Vodil bo J. Vertič.)
Krn je sončna gora — na njej začutimo topel piš z Jadrana. Tu je
Gregorčičev planinski raj!
Prav tako bo v juliju izlet na GROSSVENEDIGER. (Vodil bo F.
Petrovič.)
To je nekaj za planinske skladokusce — močne in vzdržljive. Pa
cepin in nahrbtnike, da bo bolj varno!
28. in 29. julija:
DOBRČA-BEGUNJŠČICA (Vodil bo F. Kodela.)
Za ljubitelje lepih razgledov — pravi razgledni balkon so Kara-
vanke. Pa tudi noge ne odpadejo od utrujenosti po takšnem izletu.
Od 2. do 6. avgusta:
TRENTA-TRIGLAV-TRENTA (Vodil bo F. Korpar.)
Kdo ga ne pozna — očaka Triglava, najimenitnejšega med ime-
nitnimi? Kdo ne koprni ob misli, da bi stal tam visoko nad oblaki, na
kraljevem temenu?!
4. in 5. avgusta:
POHORJE: AREH-PESEK (Vodil bo F. Kodela.)
Temni, brezkončni so pohorski gozdovi. Pa tiste položne senože-
ti, ki kar vabijo k počitku!
11. in 12. avgusta:
TRETNTA-BAVŠKI GRINTAVEC (Vodila bosta V. Fridl in
F. Petrovič.)
Hkrati z izletom bo tudi vodniško izpopolnjevanje. Pot nas bo
vodila v srce Julijskih Alp — na Vršič, tako mikavno izhodišče za tu-
re! Vodniško izpopolnjevanje bo v stenah Bavškega Grintavca.
V avgustu planiramo vzpon na Triglav. (Vodil bo D. Ačimovič.)
Zopet on, slovenski simbol! Kdor ga bo zamudil na prvem izletu,
naj drugič nikar ne okleva. Ali pa kar obakrat — hribov ni nikoli pre-
več.
V avgustu bomo odšli na STOL. (Vodil bo D. Vtič.)
Prvak Karavank — ali mu je še katera gora enaka po razgledu?
Podrobnejša obvestila bodo v oglasnem okencu Planinskega dru-
štva Ptuj v Krempljevi ul. 6.
Planinsko društvo Ptuj
Vlado Korbar
•Jalovec iz Tamarja
Drava zmagovalka mednarodnega
turnirja v judu
V športni dvorani Center v Ptuju je bila v soboto dopoldan slavnostna
skupščina Judo kluba Drava ob 30-letnici delovanja s podelitvijo priznanj naj-
zaslužnejšim za zasluge pri razvoju te športne panoge v Ptuju. Skupščino sta po-
zdravila predsednik občine Ptuj Vojteh Rajher in sekretar ZTKO Slovenije Ru-
di Zirnicki, kije klubu čestital kot dobitniku bronaste plakete ZTKO Slovenije.
Sledil je demonstracijski nastop najmlajših pripadnikov kluba.
V prvem delu popoldanskega sporeda smo videli nastop juniorjev v med-
narodnem turnirju. Izidi: PSV Munchen: Železničar 14:6 (67:25), Drava: Želez-
ničar 20:0 (10090) Usingen:Železničar 16:4 (73:20), Drava:PSV IMunchen 16:4
(70:30), Drava:LIsingen 18:2 (82:10).
Zmagovalec je Drava pred PSV IVlunchen, Usingenom in Železničarjem.
Za zmagovito ekipo so nastopili: Vogrinec, Kolednik, Munda, Seničič, Voda,
Sagadin, Vindiš, Starček, Dobovišek in Kores.
V članski konkurenci pa je nad 200 gledalcev pozdravilo odlične in kvali-
tetne borce, ki so prikazali visoko raven juda. Borbe so odlično sodili Blažič iz
Maribora ter Brumec in Špes iz Slovenske Bistrice.
Izidi srečanj: PSV Miinchen:Železničar 8:6 (40:20), Braun:Gedl 2:0
(10:0), Trzinski h. b. 2:0 (10:0), Czikovsky C: Kramar 0:2 (0:5), Ab-
dala:Mušič 0:2 (0:5), Czikovsky M.:Hutler 0:2 (0:10), F6rg:Prifer 2:0
(10:0), Kulzer:Merkac 2:0 (10:0); Drava:Železničar 10:4 (33:10):Har-
ter:Gedl 1:1 (0:), Dobovišek b. b. 2:0 (10:0), Tomažič:Kramar 0:2
(0:10), Javornik:Musič 2:0 (3:0), Letonja:Hutler 2:0 (10:0), Mur-
ko:Prifer 2:0 (10:0), Štalcer:Merkac 1:1 (0:0); Drava:PSV IVlunchen
10:4 (42:13) Harter:Braun 2:0 (10:0), Dobovišek:Trzinski disk. 2:0
(10:0), Tomažič:Boxleiter 0:2 (0:3, Javornik:Czikovsky C. 2:0 (5:0),
Letonja:Matias 2:0 (10:0), Murko:F6rg 2:0 (7:0), Štalcer:Kuzler 0:2
(0:10).
Končni vrstni red: Drava Ptuj, PSV Miinchen, Železničar Mari-
M. Zupane
Vindiš zmagal v Beogradu
v Beogradu je na stadionu Marakana potekalo dvodnevno final-
no tekmovanje atletskega pokala Jugoslavije. Na njem je bilo doseže-
na vrsta državnih rekordov, kajti to je bilo tudi izbirno tekmovanje za
sestavo reprezentance za Balkanske igre, ki bodo v Romuniji, in za
evropsko prvenstvo, ki bo konec avgusta in v začetku septembra v
Splitu. Posebno velja omeniti rezultat slovenskega atleta iz Postojne
Bilača, ki je dosegel drugi najboljši rezultat v skoku v daljavo —
822 cm.
Tekmovanja so se udeležili tudi trije ptujski atleti in se odlično
odrezali. Tako je Vindiš premočno zmagal v teku na 10.000 m; neka-
tere tekmovalce je za sabo pustil kar za dva kroga. Mimogrede lahko
omenimo, da se bo Mirko tudi udeležil evropskega prvenstva v Splitu,
in sicer v maratonu. V tej disciplini so Ptujčani imeli še enega pred-
stavnika, in sicer Gezo Grabarja; bil je sedmi. Edina ptujska tekmo-
valka Nataša Vidovič je tekmovala v dveh disciplinah, na 100 in
200 m, in obakrat osvojila solidno osmo mesto. ] ^
16 - TV SPOREDI
28. junij 1990 - TEDNIK
f EDNIK - 28. junij 1990
ZA RAZVEDRILO - 17
18 - OGLASI IN OBJAVE
28. junij 1990 —
TEDNIK
TEDNIK - 28. junij 1990
OGLASI IN OBJAVE — 19
PRED 21. PTUJSKIM FESTIVALOM
Mokri avdiciji
Odkar obstajajo, tega pa bo že
osemnajst let, pomenijo avdicije
za ansamble novince zadnje de-
janje pred festivalom. Do velike
predstave v septembru sledi nato
le še »nekaj tisoč« drobnih, nad-
vse tečnih organizacijskih pri-
prav, o katerih pa tokrat ne bi
govorili. Pomenijo namreč po-
vsem drugo zgodbo, primerno
bolj za julijsko-avgustovski čas
»kislih kumaric«.
Glede na število prijavljenih
novih ansamblov sta Radio-Ted-
nik Ptuj in zasebna agencija Vi-
deoton iz Maribora tokrat pri-
pravila le dve avdiciji: prvo 16.
junija v Loki pri Framu, drugo
pa 23. junija v večnamenski dvo-
rani v Vinski Gori pri Titovem
Velenju, torej obe na Štajerskem.
Avdicijo v Loki pri Framu, prav-
zaprav v zaselku Gradišče, ki
ima svoj prostor na prvih
600-metrskih pohorskih vesinah,
so vrli domačini povezali s kra-
jevnim slavjem ob otvoritvi asfal-
tirane ceste. Prizorišče vsega do-
gajanja je bilo križišče cest, ki
sredi zaselka tvorita majhen trg.
Tu je prišleke — domačine, go-
ste, ansamble in avdicijsko komi-
sijo — najmanj pozdravila god-
ba na pihala iz sosednjega Fraj-
hajma, ki sodi med najstarejše v
Sloveniji, zatem pa se na impro-
viziranem odru zvrstili štirje an-
sambli novinci: Biseri iz Ptuja,
Jasmin iz Mengša, Fantje izpod
Rogle iz Zreč in ansambel Peto-
vio iz Maribora. Prijatelji iz Šen-
tilja, peti najavljeni ansambel, pa
se loške avdicije iz neznanih ra-
zlogov niso udeležili. Kot že obi-
čajno, kar je v zvezi s ptujskim
festivalom, je tudi to prireditev
na Pohorju temeljito oprhal dež.
Gledalce, poslušalce in avdicij-
sko komisijo je sicer razgnal pod
krošnje dreves, v bližnjo kolarni-
co ali pod kap bližnje hiše, an-
samblom pa le ni mogel do žive-
ga. Ti so, čeprav pod bolj slabo
streho, godli, peli in se predsta-
vljali vsak po svojih močeh tako,
da je predstava potekala docela
nemoteno.
Tudi drugo avdicijo, ki je bila
minulo soboto, 23. junija, v Vin-
ski Gori pri Titovem Velenju, je
pridno »močil« dež, a brez večje
škode, saj je predstava potekala
v dvorani. Tu se je gledalcem in
avdicijski komisiji predstavilo še
naslednjih šest novincev: ansam-
bel Borisa Razpotnika iz Dom-
žal, ans. Roberta Praprotnika iz
Ljubljane, Dolenjci iz Novega
mesta. Interval iz Ptuja, Sloven-
ski zvoki iz Augsburga in ans.
Lojtrca iz Brežic.
Ce takole na hitro analiziramo
nastope vseh, lahko ponovno
ugotovimo že večkrat ugotovlje-
no dejstvo, da se ansambli, od-
kar so avdicije javne, zelo vestno
pripravljajo na svojo predstavi-
tev. S tem pa še ne moremo reči,
da se tudi dobro pripravijo . . .
Vsaj vsem se to ne posreči. Zad-
nja leta namreč opažamo, da iz-
vajalska kakovost instrumentali-
stov nenehno narašča (šola, aka-
demija), medtem ko za petje tega
ne bi mogli trditi. Kakovostnega
petja je namreč čedalje manj.
Redki so novi ansambli, tudi tisti
najbolj solidni, ki bi jim prav pri
petju ne našli najšibkejših točk.
Menimo, da je za to stanje treba
iskati vzroke v današnjem času, v
današnjih družinah, kjer nič več
ne pojo. In to se še kako krepko
pozna prav pri tistih mladih, ki
kot pevci žele sodelovanje v an-
samblih.
O besedilih pa bolje ne izgu-
bljati besed. Tu se, odkar so av-
dicije, še ni veliko spremenilo na
bolje ... z redkimi izjemami, se-
veda! Še vedno se nekateri člani
mladih ansamblov čutijo sposob-
ni prav za vse: za petje, za kom-
poniranje in celo za pesnikova-
nje. Docela prepričani v svoje
pesniško poslanstvo se, nevešči
pesniškega peresa, lotevajo pisa-
nja besedil čisto zares. Rezultat
takega neodgovornega početja je
običajno čisto navaden »stiho-
klepski« zmazek, ki ni nič druge-
ga kot posilstvo nad dobrim oku-
som in jezikom. Vsa večletna
vztrajna opozorila in nasveti, da
naj zlasti ansambli začetniki po-
iščejo besedila pri priznanih slo-
venskih piscih besedil, so še ved-
no bob ob steno ... Pa kaj bi še
več o že tolikokrat ponovljenem!
Staro ugotovitev, da bo vsebin-
sko bedna, že skoraj diletantska
besedila potrebno zavračati, je
pač nujno čimprej udejaniti!
Po tehtnem premisleku in ana-
lizi nastopa vsakega ansambla
posebej so po oceni komisije
opravili avdicijo tile: Biseri iz
Ptuja, Jasmin iz Mengša, ans.
Borisa Razpotnika iz Domžal,
ans. Roberta Praprotnika iz Lju-
bljane, Dolenjci iz Novega mesta
in ans. Lojtrca iz Brežic. Torej
polovica od skupnega števila
vseh prijavljenih.
Besedilo in foto:
I. C.
Prizorišče avdicije v Loki pri Framu oziroma v zaselku Gradišče.
Frajhajmska godba na pihala je med najstarejšimi v Sloveniji.
Ansambel Fantje izpod Rogle iz Zreč avdicije žal ni opravil.
PODVOZ KOT REŠITEV
Ptujska obvoznica
v petek so se na informativnem sestanku sešli projektanti, inve-
stitorji in vsi, ki bodo tako ali drugače udeleženi pri gradnji ptujske
obvoznice. Ta naj bi potekala od benzinske črpalke mimo mlekarne
in se pri rokometnem igrišču priključila na magistralno cesto pri Or-
možu.
Kaže, da bo v bodočnosti le rešen cestni vozel, ki nastaja ob po-
večanju prometa na največjem ptujskem križišču. Projektanti so v po-
govoru poudarili, da se želijo z vsemi ogroženimi pogovoriti, da se ne
bi končalo kot pred leti, ko so našli rešitev v obliki nadvoza, vendar je
nanjo Zavod za ohranitev narodne in kulturne dediščine dal veto. Ti
se s podvozom strinjajo, tako kot železniško gospodarstvo, PTT in
drugi.
V projektu je zapisano, da bo bodoča cesta podvoz pod železni-
ško progo. 60 metrov ceste bo tunel, 100 do 150 metrov pa bo obda-
nih z zidovi. Čučkova cesta bo ostala takšna, kot je sedaj. Zaradi za-
stojev, ki nastajajo pri odcepljanju na benzinsko črpalko, bo ta verjet-
no prestavljena na mesto nasproti Petrola na Ormoški cesti. Morda
bodo delavci Petrola postavili še kakšno na desnem bregu Drave.
Projektni načrti predvidevajo, da se bo cesta gradila tako, da bo
promet potekal po dosedanji cesti nemoteno, železniški prevoz pa bo-
do zaradi del s podvozom morali prestaviti. Rešitev, ki sojo ponudili
projektanti, ni najboljša, kar jih poznamo, je pa najcenejša, kar je
sprejemljivih, so poudarili predstavniki projektantov in investitorjev.
Ce bodo stekla dela po načrtih, se bomo čez dve leti že vozili po novi
cesti, je povedal predstavnik investitorja. M. Samec
ČRNA KRONIKA
Z MOPEDOM PRED OSEBNI
AVTO
V sredo, 20. junija, ob 17.35
sta bila na lokalni cesti pri Dor-
navi huje ranjena fanta, 20-letni
Bruno Ljubeč iz Podvincev 112 c
in njegov dve leti starejši brat
Dušan. Bruno je vozil moped,
brat pa je bil z njim kot sopotnik.
Ko sta se iz stranske makadam-
ske ceste vključevala v promet
na lokalno cesto, sta zaprla pot
vozniku osebnega avtomobila
Francu Horvatu iz Bukovcev
85 a, ki trčenja ni mogel prepre-
čiti. Hudo poškodovana fanta so
prepeljali v ptujsko bolnišnico^
TRČIL V OBCESTNI ZNAK
Po magistralni cesti skozi na-
selje Cvetkovci se je v sredo,
20. junija, nekaj po 21. uri peljal
na kolesu z motorjem Franc Ša-
lamun iz Cvetkovcev 85. V ne-
preglednem   in   ostrem   levem
ovinku je zapeljal na bankino,
po njej vozil kakih 20 metrov,
potem pa trčil v smerokaz. Hudo
poškodovanega so prepeljali v
ptujsko bolnišnico.
KOLESARKA NA KRAJU
NESREČE UMRLA
V petek, 22. junija, nekaj po
22. uri seje z osebnim avtomobi-
lom proti Slovenski Bistrici pe-
ljal Miroslav Tomazini z Zgornje
Ložnice 79. V naselju Spodnja
Ložnica je dohitel kolesarko
57-letno Kristino Trobentar iz
Tomšičeve 46 v Slovenski Bistri-
ci. Verjetno zaradi pretesnega
prehitevanja je z osebnim avto-
mobilom od zadaj zadel v kolo.
Trobentarjevo je zbilo po cestiš-
ču in je pri tem dobila tako hude
poškodbe, da je na kraju nesreče
umrla.
NEPREVIDEN MLADOLETNI
MOPEDIST
Po Pionirski ulici na Prager-
skem se je v nedeljo, 24. junija,
nekaj pred 20. uro z mopedom
peljal 16-letni R. F. in na mope-
du imel prav tako mladoletnega
sopotnika. Oba fanta sta skupno
opazovala dogajanja na bližnjem
šolskem igrišču, zato nista videla
osebnega avtomobila, ki ga je
nasproti pripeljal Stanko Pajek s
Pragerskega. Pajek je videl, da je
mopedist neoprezen, zavil je na
bankino in avto ustavil, vendar
zaman. Mladoletni voznik, ki je
vozil moped brez ustreznega po-
trdila o znanju prometnih pred-
pisov, se je položaja zavedel šele
tedaj, ko je že počilo in je bilo
prepozno. Pri trčenju je bil mo-
pedist hudo poškodovan, sopo-
tnik pa lažje.
TROJNO TRČENJE V LOKI
V soboto, 23. junija, okoli
14. ure se je po magistralni cesti
od Maribora proti Ptuju peljal z
osebnim avtomobilom turški dr-
žavljan. V vasi Loka je začel pre-
hitevati drug osebni avto v tre-
nutku, ko je nasproti pripeljal s
tovornjakom Mirko Petrovič iz
Zgornjega Velovleka. Turški voz-
nik je trčil v zadnje kolo tovor-
njaka, tega je zaneslo na levo
stran ceste, kjer se je zaletel v
kombi, ki ga je mimo pripeljal
tudi turški državljan. V tovor-
njak se je potem zaletel še osebni
avto, s katerim se je pripeljal Ta-
hk Bečirovič. V verižni nezgodi
seje hudo ranil Ismet Bayraktari
iz Turčije in sopotnica v Bečiro-
vičevem avtu Gerda Klein. Ško-
do na vseh vozilih so ocenili na
250.000 dinarjev.
POŠKODOVANA PEŠKA
V ponedeljek dopoldne je na
Trgu svobode v Slovenski Bistri-
ci zunaj prehoda za pešce pre-
čkala cestišče 67-letna Veronika
Fermevc iz Grogove 1 v Sloven-
ski Bistrici. Po cesti je prav tedaj
vozila osebni avto Lilijana Al-
brecht z Zgornje Polskave. Kljub
zaviranju trčenja ni mogla pre-
prečiti. Fermevčevo so s hudimi
poškodbami prepeljali v mari-
borsko bolnišnico.
GNOJNICA V ZASEBNI
RIBNIK
Na podlagi prijave občana so
miličniki ugotovili, daje Ivan Ši-
menko s Pobrežja 75 prejšnjo
sredo okoli 21.30 izlil v potok
Studenčnico okoli 5 tisoč litrov
gnojnice, ki je potem začela pri-
tekati v zasebni ribnik, v katerem
ima Miha Jeromelj s Spodnje
Hajdine 144 okoli tono mladih
postrvi. Zaradi hitrega posredo-
vanja in zajezitve potoka vsa
gnojnica ni stekla v ribnik, zato
tudi ni prišlo do pogina rib. Pri-
stojni inšpekciji bosta proti kršil-
cem ustrezno ukrepali.
DELOVNI NEZGODI V TGA
KIDRIČEVO
Konec minulega tedna je pri-
šlo v TGA Kidričevo do dveh de-
lovnih nezgod, v katerih so bili
štirje delavci hudo ranjeni. V so-
boto, 23. junija, popoldne je
24-letni Venčeslav Skrget iz Lo-
vrenca na Dravskem polju želel
oditi s 3. etaže obrata za proiz-
vodnjo anodne mase. Odprl je
vrata in stopil v dvigalo, pri tem
pa ni opazil, da dvigala ni na me-
stu, in je omahnil v globino ne-
kaj manj kot 10 metrov. Pri tem
si je poškodoval hrbtenico, zlo-
mil nogi in roko. Komisija je
ugotovila, da na dvigalu ni delo-
vala mehanska zapora, ki one-
mogoča odpiranje vrat, če dviga-
lo ni na vstopnem mestu.
V nedeljo pa sta 25-letni Dra-
go Majcen z Zgornje Hajdine 78
in 25-letni Andrej Polajžar s Po-
trčeve 48 v Ptuju v obratu Livar-
ne 2 vsak s svojim viličarjem pol-
nila peč s starim odpadnim alu-
minijem. V peči je že bilo okoli 5
ton aluminijeve taline. Pri pol-
njenju je prišlo do eksplozije, ki
je povsem uničila peč, samotna
opeka, s katero je obložena no-
tranjost peči, pa je letela po hali.
Poleg obeh voznikov viličarjev je
bil hudo poškodovan še 20-letni
Evgen Muhič, ki je delal pri so-
sednji peči. Na srečo v hali ni bi-
lo več delavcev, ker je bila nede-
lja. Vsi poškodovani delavci se
zdravijo v ptujski bolnišnici.
Škode pa je za več kot 10 milijo-
nov dinarjev. Komisija je ugoto-
vila, da je do eksplozije prišlo za-
radi tega, ker so vlagali moker
odpadni aluminij, saj je bil prejš-
nji teden pogost dež, na kar de-
lavci in vodja izmene niso bili
pozorni. Zaradi tega je pri vloži-
tvi okoli 500 kg aluminija naen-
krat prišlo do hitrega izpareva-
nja vode in potem eksplozije.
FF
PRVI POVOLILNI SHOD SKD V PTUJU
Članstvo nenehno
narašča
Dvorana Narodnega doma v Ptuju je bila na nedeljo Jane2^
Krstnika skoraj premajhna za številne udeležence prvega povolilneg^
shoda Slovenskih krščanskih demokratov iz Ptuja. Pod geslom Pa j(.
pomlad prišla so jih s pesmijo najprej pozdravili pevci iz Vidma po^j
vodstvom Maksa Vaupotiča. Pozdravom pa so se pridružili še ptujski
župan Vojteh Rajher, predsednik Izvršnega sveta Janez L"'ah in pred.
sednik Kmečke zveze Janez Žampa.
Predsednik največje podružnice Krščanskih demokratov na Slo-
venskem Viktor Pislak pa je v svojem nagovoru poudaril, da se bodo
tudi ptujski krščanski demokrati zavzemali za versko in kulturno ži-
vljenje naših družin in za druge cilje, ki so jih zapisali v svoj program
aktivnosti. Obenem pa se bodo pri svojem delu in aktivnostih povezo.
vali tudi z drugimi slovenskimi podružnicami ter predvsem s Kmečko
zvezo, s katero imajo veliko skupnega.
Predstavnik regijskega odbora Krščanskih demokratov iz Mari-
bora Lojze Gajšek je med drugim poudaril, da je v Sloveniji danes že
več kot 30.000 pristašev te stranke in da jih je iz dneva v dan več.
Upravičil je odsotnost predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta,
ki je bil ta dan na pevskem shodu v Stični, ter jim prenesel njegove
pozdra^''
Za posebne zasluge pri zbiranju članov in odpiranju novih kra-
jevnih podružnic so na nedeljskem shodu s posebnim priznanjem po-
častili Staneta Mesarica,-pionirja tega gibanja na ptujskem območju v
sedanjem času. Zanimiva so bila tudi poročila predstavnikov posa-
meznih krajevnih podružnic Slovenskih-krščanskih demokratov. Naj-
večja je trenutno v Gorišnici, številčno; močne pa so tudi v Markov-
cih, Vidmu, Majšperku, Trnovski vasi, Dornavi, Vitomarcih, Juršincih
in še kje.
Članica stranke Božena Čačkovič je zbranim postregla s podrob-
nimi podatki o poteku volitev na našem območju. Opozorila je, da je
bila SKD ustanovljena v Ptuju tik pred zdajci, saj so za Zbor krajev-
nih skupnosti bili s predlogom svojih kandidatov že prepozni. Kljub
temu pa so na volitvah dobro uspeli, saj so dajali podporo tudi dele-
gatom Kmečke zveze, s katerimi imajo precej skupnih ciljev.
V drugem delu nedeljskega shoda SKD so udeleženci z zanima-
njem prisluhnili predavanju novinarja Mirka Niedorferja iz Maribo-
ra, ki je razgrnil zgodovino krščanske demokracije na Slovenskem
med obema vojnama. Shod pa so sklenili s prisrčnim srečanjem, za
katerega so dobrote iz domačih kuhinj in vinskih kleti prinesli sami.
- OM
Zbrane Slovenske krščanske demokrate je v Ptuju pozdravil tudi Janez
Lah, predsednik Izvršnega sveta občine. (Foto: M. Ozmec)
osebna kronika
Rodile so:
Pavla Korez, Zlatoličje 9/a —
Tadeja; Suzana Koderman, Hre-
ničeva 3 — Antonia; Marica Ze-
lenjak, Ul. 25. maja 5 — Tanjo;
Nada Robnik, Markovci 93/b —
Roka; Nada Kelenc, Tibolci 44
— Primoža; Zdenka Drevenšek,
Mihovce 48 — Špelo; Marjetka
Vindiš, Pleterje 33 — Nino; Va-
nja Vršič, Videz 16 — Tino;
Stanka Štrucl, Vel. Brebrovnik
113 — Sabino; Terezija Bigec,
Gradišče 33 — Jožico; Darinka
Sitar, Lancova vas 58 — deklico;
Vesna Vičar, Volkmerjeva 21 —
Vita; Mimika Kovačič, Središče,
Kolodvorska 18/a — deklico;
Brigita Bele, Sagadinova 12 —
Anjo; Simona Gorjup — Radej,
Langusova 9 — Nevo; Valerija
Braček, Kicar 140 - Miha; Iva-
na Soršak, Videz 10 — deklico;
Brigita Vurina, Gregorčičev dr. 8
— Uroša; Anica Gabrovec, Vel.
Varnica 128 — Andreja; Rozali-
ja Ules, Mihovci 23 — deklico.
Poroke:
Alojz Hauptman, Destrnik 23,
in Sabina Ciglar, Pacinje 37a;
Albin Šmigoc, Sp. Leskovec 21,
in Milena Topolovec, Sp. Lesko-
vec 21; Simon Pečnik, Tolsti Vrh
pri Ravnah na Kor., in Albina
Hrnec, Tolsti Vrh pri Ravnah na
Kor.; Franc Mumlek, Maribor,
Miklavška 22, in Martina Kosec,
Prvenci 5; Robert Martinič, Ul.
Žetalskega Jožeta 2, in Brigita
Belšak, Vareja 46; Henrik Lenar-
čič. Spuhlja 51, in Sonja Foštna-
rič, Spuhlja 51.
Umrli so:
Janez Kozel. Vel. Varnica 6.
roj. 1923, umri 17. junija 1990;
Katarina Horvat, Kočice 68, roj.
1915, umria 19. junija 1990; Mi-
roslav Jus, Žetale 95, roj. 1940,
umri 19. junija 1990; Danilo Vu-
čak, Ul. 5. prek. brigade 6, roj.
1966, umri 19. junija 1990.
Poroki v Ormožu 16. junija 1990:
Jožef Kamenšak, Mala vas 19,
in Marija Plohi, Senik 12; Bran-
ko Lisjak, Hermanci 1, in Verica
Kolarič, Hermanci 1.
TEDNIK
TEDNIK Jt NASLEDNIK Ptujske-
ga tednika oziroma Našega de-
la, ki ga je ustanovil Okrajni od-
bor OF Ptuj leta 1948.
Izdaja Zavod za časopisno in ra-
dijsko dejavnost RADIO — TED-
NIK PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc
Lačen (direktor in glavni ured-
nik), Ludvik Kotar (odgovorni
urednik), Jože Šmigoc (namest-
nik odgpvornega urednika in
lektor), Štefan Pušnik (tehnični
urednik); Jože, Bračič, Ivo Ciani,
Majda Goznik, Darja Lukman,
Martin Ozmec, Vida Topolovec,
Nataša Vodušek in Milena Zupa-
nič (novinarji). NASLOV: Radio
— Tednik, Raičeva 6, 62250 Ptuj,
p. p. 99; Tel.: (062) 771-226. Ce-
loletna naročnina 250 dinarjev,
za tujino 480 dinarjev. ŽIRO RA-
ČUN pri SDK Ptuj:
52400-603-31023. Tisk: GZP Ma;
riborski tisk Maribor. Na podlag'
zakona o obdavčevanju proizvo-
dov in storitev v prometu je
TEDNIK uvrščen med proizvode,
za katere se temeljni davek ne
plačuje.