LIST SLOVENSKIH ŠTUDENTOV LETO XIV* Ljubljana, 14. X. 1964 Številkc 21 USPEŠNOST DELOVANJA ZK JE POVSZANA Z AKTIVNOSTJO VSEH OSTALiH El EMENTOV NA5EGA DRUŽBENO-POLITIČNEGA SISTEMA Pred kongresom Z vsakim dnem se bolj približuje-mo VIII. kongresu ZK. Vsi povojni kongresi so bili po svoje ključni do-godki v našem raavoju, zato je razum-Ijivo, da tudi od VIII. kongresa vsi mnogo pričakujemo. To tem bolj, čim bolj občutimo težave in probleme, v ka-terih se nahajamo. In ne le komunisti, saj od aktivnosti ali neaktivnosti ZK, od njenih odločitev, v marsičem zavisi naš nadaljnji razvoj. Ne samo zato, ker ima ZK miiijon članov, ker je bila med NOB in po njej eden glavnih čini-teljev konštituirane proletarske države in so zato njeni člani zasedli najvaž-nejše položaje v državnem aparatu, ker je, skratka, zaradi svoje številčno-sti in organiziranosti sila, ki do neke mere »avtomatično« vpliva na naše družbeno življenje. če bi bilo samo to, potem bi bili nekoinunisti lahko indiferentni do nje-ne aktivnosti oairoma pozorni samo na njeno preveliko aktivnost, na splošno pa bi lahko smatrali: če ZK -na katerem koii nivoju zaostaja, dda napake in ne pred-stavlja noisilca najnaprednejših tendenc, tem slabše zanjo, bo pač izgubljaila svoj vpliv, nas to ne ziadeva. Toda gre za nekaj več. ZK je sestavni del našega družbenega sistema, ki temelji na samoupravljanju. Samoupravljanje omo-goča, da pridejo do izraza neposredni in-teresi njegovih nosilcev, da postanejo ti inteTesi, ne pa neki z vrha vsiljen »cbči in-t6ros«, gibalo razvojia. Vendar če hcčemo resniično napredovat.i, je nujen zavesten in organiziran napor, da se tem nepre-sfcano rastočim in razvijajočim se intere-soni, - ki si često tudi nasproujejo, staJno MATER1ALN0 STANJE ŠTU^ENTOV išče vsaj najmanjši skupni imenovaiec, ki v danem obdobju zagotavlja oaioviio enot-nost in enGjtao usmerjenc^t dnižbe. Zaradi razlicnih interesov je ta skup-ni imenovalec lahko včasih. zelo od-daljen od konkretnih interesov tega ali onega podjetja, komune, panoge, sloja itd., zato ga je treba uveljaviti tudi proti njiin. Kolikor nočemo, da bi to sto-rila država, oblast z administrativnimi posegi v samoupravljanje (čeprav se temu včasih ne da izogniti — marsikdaj prav zaradi slabosti komvinistov znotraj samo-upravnih organov), kolikor hočemo, da bi odločitve, ki ne nasprotujejo temu skup-nemu imenovalcu, prišle iz samih samo upravnih organov, je za to zopet potreben zavesten organiziran napor, saj nihče spcntamo ne dela proti neposrediniicn last-nim interesom. Prav to funkcijo, ki jo zahteva sistem samoupravljanja, da se ne zaplete v sistem nasprotujočih si lastnih interesov, ki jih sprošča, opravlja, oziroma mora opravljati ZK. Očitno je ta vloga to-liko pomembnejša, čim različnejši so in-teresi v bazi, na kateri* raste samouprav-ni sistem. Zato je tudi več kot jasno, da bi se Jugoslavija kot svetovno priznana dežela nasprotij, kot edinstven primer zmešnjave in raznolikosti-ekonomske, kul-turne, regionalne, nacionalne, jezikovne, verske — brez nje prej ali slej znašla-v slepi ulici nerazrešljivih konfliktov. če smo rekli, da je delovanje in raz-voj našega samoupravnega sistema o3vis-no od uspesnosti delovanja ZK, pa drži tudi obratno, da lahko ZK deluje oziro-ma uspešno deluje le ob aktivnosti vseh ostalih elementov našega dfužbeno-poli-Nadaljevanje na 2. strani VELIKE TEŽAVE NOViNCEV Potem ko je bilo skozi celotno prete-klo študijsko leto vprašanje materialne oskrbe študentov osrednji problem, s ka-terim se je spopadala študentska organi-.zacija in ko smo bili priča velikega razu-mevanja za naše probleme s strani repub-liških forumov, ki so s priporočili pripo-mogli, da so (vsaj nekatere) gospodarske organizacije pričele razumevati, da L smdlma kadrovska politika osnova gospo-darskega razvoja, moramo v začetku le-tošnjega študijskega leta ponovno ugoto-viti prav na tem področju velike pomanj-kljivosti. Letos je potrkala na vrata visokošol-skih institucij prva povojna generacija "študentov — novincev. Že vrsto let prej smo vedeli, da bo ta generacija veliko številnejša kot vse dosedanje, imeli smo torej dovolj časa, da ta povečan pritisk v visokošolska središča predvidimo in ublažimo njegove posledice. V letošnjem letu se je redno vpisalo na posamezne fakultete Ijubljanske univer-ze sledeče število novincev: na biotehni-ško 332 (ugotovljeno je, da je od tega šte-vila 112 studentov vpisanih fiktivno.), na FNT 505, na filozofsko 556, na ekonom-sko 444, na medicinsko 180, na FAGG 320, na pravno 265 (od teh cca. 50 fiktivno), na strojn;o 317. (Manjka podatek za efiefc-trotehn'§ko fakulteto). Priliv študentov novincev je torej mno-go vecji kot pretekla leta. Te ctni sreču-jemo po fakultetah, po hodnikih zgradbe univerzitetnega odbora, v menzah, v Kole-giju in Naselju ter ostalih študentskih domovih zbegane obraze novincev, ki za-man iščejo prostora, kjer bi se lahko Nadaljevanje na 2. straiii :ili",!lit Znano dejstvo, du v jugoslovanskem visokem šolstvu vlada katastrofalna nevsklaj&nost je pred dnevi potrdila tudi Skupnost jugoslovanskih univerz, ki je zasedala 2. in 3. oktobra v Sara-jevu. Nekaj diskutantov je ugotovilo, da imajo študijski načrti mnogih na-ših Jakultet več skupnega z ustreznimi fakultetami v inozemstvu kot pri nas doma. Tako se posamezru predmeti ponekod predavajo več semestrov, po-nekod samo v enem, ponekod jih pa sploh ni. Včasih nastopajo pod enaki-mi nazivi predmeti, ki po vsebini ni-majo nič skupnega. Pri takšnem kaotičnem stanju seve-da ni nič nenavadnega, da nastajajo pri prehodu iz enega visokošolskega središča v drugo nepremostljive teža-ve, ki pa uradno niso bile evidentirane do lanske katastrofe v Skopju, ko so vse jugoslovanske univerze sprejele makedonske študente in so se le-ti mo-rali prilagajati najrazličnejšim študij-skim kriterijem. že večkrat so izkušnje potrdile nuj-nost po vskladitvi visokošolskega štu-dija pri nas. Povsem jasno in pozitivno je, da vsebufe visokošolski študij spe-cifičnosti republike in kraja, kjer se bo večina bodočih diplomantov zapo-slila. Zaradi tega se je tudi večina di-skutantov savzela za neko »minimalno vsklajenost«. Treba je dolvčiti vsaj mi-nimalne okvirje snovi, ki naj se preda-va na posameznih fakultetah in je po-trebna za obvladanje stroke. Prevelika heterogenost visokošol-skega študija pri nas je njegovemu skladnemu razvoju samo v napoto, zato upamo, da nam ne bo treba do~ čakati še kakšnega potresa, da bi se stvari pričele urejcti. -iv Fomeaek. Foto: Joco Žauiaršič OST TEDNA PRED KONGRESOM Nadaljevanje s 1. strani tičnega sistema: družbenih organizacij, ob-lik neposredne demokracije, samouprav-ljanja itd. In to ne le zato, ker ZK nače-loma družbeno učinkuje le skozi te obli-ke, temveč tudi, ker le razvitost vseh teh oblik, boj mnenj, ki ga mora voditi ZK v njih, kritika, ki so jo deležne njene odlo-čitve ali mnenja njenih članov, stalno pornlajevanje članstva iz širokega zaled-ja družbeno-političnih organizacij prepre-čuje (ob notranji partijski demokracdji seveda) tendence k birokratdzaciji, korup-ciji, monopolizmu in drugim značilnostim klasične »režimske« stranke, ki se jim tu-di ZK zaradi nekaterih, zaenkrat še nujnih lastnosti Partije, ne more povsein izogniti. Danes ni toliko problem, v čem je druž-bena funkcija ZK, osnovno vprašanje je, kako jo izvajati v sistemu samouprav-ljanja. To seveda vključuje vprašanje, kaj naj dela ZK, njene organizacije in člani na posameznih področjih. Prav v tem, da se olani organizacije ZK ne znaj-dejo v tem »kaj in kako«, da svoje funkci-je zelo pogosto sploh ne opravljajo, ali pa jo opravljajo na škodo samoupravlja-nja ali celo proti njemu (da je torej tako tudi ne opravljajo) — o tem nam stanje na univerze dovolj pove — pa je vzrok širje-nju dvoma v samo osnovno družbeno funkcijo ZK v našem sistemu. Dvom se iz-raža bodisi v obliki vprašanja ali je ZK danes sploh še potrebna oz. ali ni celo ovira za nadaljnji razvoj, bodisi v obupu nad možnostjo, da je v sistemu samouprav-ljanja sploh mogoče izvajati vodilno vlo-go ZK. Odgovor se v prvern primeru išče v nekem sistemu brez političnih organiza-cij, ki je na sedanji stopnji fazvoja še ne-realen, v Jugoslaviji pa bi bil očitno ka-tastrofa za samo sarnoupravljanje, ali v ne-ki obliki tako ali drugače organiziranih opozicij, konec koncev večjih stratik. Pu-stimo ob stran zapleteno vprašanje, če je samoupravljanje združljivo z večstrankar-skim sistemom (kar ne moremo vnaprej zanikati); dosedanje jugoslovanske in ne-jugoslovanske izkušnje so dovolj zgovor-ne, kam vodi yečstraaikarski sistem v de-želah s takimi nacionalnimi, kulturnimi in ekonomskimi itd. razlikami. V drugem primeru se hoče vrniti na staro direktiv-no vlogo Partija. V vsakem primeru pa gre odgovor neposredno ali posredno na račun samoupravljanja. če nismo še obupali nad njim, po-ten se moramo zavedati, da edinole iskanje odgovora na vprašanje, kako uresničeva-ti sedanjo družbeno funkcijo ZK, prispe-va k njegovemu napredku v sedanjih po-gojih. Ne smemo pričakovati odrešenjaod kongresa. Naših univerzitetnih problemov ne bo nihče rešil brez nas. Ne smemo se slepiti z običajno formulacijo v referatih: »nekatere organizacije niso znale itd.« Pri-znajmo si, da na univerzi nobena ali sko-raj nobena ni našla svojega mesta, izven nje pa vsaj mnoge, če ne večina. In ker so bile osnovne organizacije navadno edini množično organizirani mehanizem delovanja ZK, je razumljivo, da so se nrno-gi komunisti zato demoraildzdrali. Prav razprava o predlogu novega statuta bo pri-ložnost, da se o teh problemih znova pogovorimio ob vprašanju: koliko daloč-be predloga novega statuta omogočajo ust-varjalni doprinos ©rganizacij in posamez-nikom k uresničevanjem vloge Zveze ko-munistov. Predlog statuta precizneje for-mulira funkcijo ZK z večjim poudarkom na idejni vlogi; bolj poudarja njeno skrb za razvijanje socialistične revolucije in ne le njeno varovanje; izhajajoč iz načela demokratičnega centralisma daje večji po-udarek njegovi demokratični strani. Ali je vsega tega dovolj, preveč ali premalo — zavedajmo se, da se v Jugoslaviji o tem različna mnenja, da je tudi od našega pri-spevka k razpravi odvisen sprejem ali vsaj interpretacija določenih fonnulacij. Tribuna bo k tem prizadevanjem pri-spevala z objavljanjem prispevkov o vlo-gi in delu ZK na univerzi ter pripomb k predlogu novega statuta. Iz povedanegaje jasno, da je zaželeno, celo nujno, da se razpravljanja udeleže tudi neolani ZK. Marko Kerševan VELIKE TEŽAVE NOVINCEV Nadaljevanje s 1. strani vsaj začasno namestili, »dokler se stvari ne uredijo«. Na železniški postaji lahko izveš, da prebije vsako noč v čakalnici večje število študentov. V Kolegiju nale-t*š ,na prizore, da spijo po trije na eni postelji, privatnim sobam pa so se zaradi konjunkture dvignile cene do astronom-skih višin. In na kakšen način si lahko obetamo izboljšanja nastalega položaja? Gradnja novih študentskih domov je stvar perspek-tive, daljšega obdobja. Nujno bi bilo, da bi se tudi to »perspektivno« vprašanje reševalo bolj učinkovito, nedvomno pa obstajajo nekatere neizkoriščene možnosti za trenutno saniranje študentskih mate-rialnih težav. Osnovna zahteva, ki ji mora študent zadostiti, če hoče v redu študirati, je se-veda zadostna denama osnova. Po lanski akciji (bojim se, da že letošnji rezultati kažejo na to, da bi lahko bila samo kam-panjska!) so dani pogoji, da postane šti-peiidiranje osnovni vir sredstev za študij. Seveda le ob pogoju, da se tudi višina štipendije giblje v skladu z gibanjem živ-ljenjskih stroškov. V lanskem študijskem letu preizkuše-no kreditiranje študija ima vse pogoje, da se uveljavi kot dopolnilo štipendiranja. 2al moramo v zvezi z letošnjo akcijo ome-niti vrsto pomanjkljivosti. Lani smo ve-liko razpravljali o tem, ali je za najem dolgoročnega brezobrestnega kredita po-treben porok ali ne. Zedinili smo se, da ne, rezultat pa je tak, da je letos nemo-goče najeti posojilo brez izjave poroka. Posledica: namesto pričakovanih 1.000 pro-šenj za najem kredita, je komisija v red--nem roku (do 30. sept.) prejela le nekaj čez 100 prošenj. Nobenega dvoma ni, da bi bilo treba nujno vztrajafi na jamstvu, ki ga nudi posojilojemalec s svojim pod-pisom na kreditni pogodbi oz. številko osebne izkaznice (mogoče je še kakšna tretja možnost), kajti iskanje poroka po-meni včasih nepremostljivo zapreko, po-sebno za tiste, ki bi bili pbsojila najbolj potrebni. Kot zadnja bi prišla v poštev tudi možnost, da za tiste, ki si ne morejo najti poroka, lahko jamči tudi pravna ose-ba (šola, podjetje, Zveza študentov itd.). Za ilustracijo naj služi podatek, da je sklad za kratkoročna posojila študentov pri socialno ekonomski komisiji Zš sko-raj popolnoma izčrpan. Znano je, da je odstotek študentov, ki stanujejo v štu-dentskih domovih, relativno majhen. Ostali so prisiljeni plačevati nerealno visoke zneske za privatne sobe. 2e lani smo opozorili, da je še vedno v veljavi odlok Mestnega sveta ljubljan-skega o maksimalnih najemninah za pri-vatne sobe. Seveda tega odloka nihče ne spoštuje in je v zadnjih letih v Ljubljani vzcvetela prava oderuška trgovina s so-bauii. čas bi bil, da bi se pristojni foru-mi nekoliko spoprijeli tudi s tem vpra-šanjem. Manjši del ljubljanskih študentov je nastanjen v študentskih domovih, največ v Studentskem naselju in Kolegiju. Lani smo veliko razpravljali o kriteri-jih za sprejem v študentske domove in o najboljših možnih rešitvah za sprejema-nje. Prevladala je zamisel, naj se spreje-manje v domove čim bolj decentralizira s tem, da se po fakultetah napravijo rang lestvice, na osnovi katerih. bi se določala prioriteta za sprejem. Dejstvo, katera va-rianta tega decentraliziranega sprejemanja v študentske domove je obveljala, ni niti pomembno, saj so letos to delo v celoti opravile uprave študentskih domov. Tako je uprava Akademskega kolegija rešila približno 300 prošenj v nekaj urah (o ob-jektivnosti takšnega načina sprejemanja si lahko vsak ustvari svoje mnenje!). Ne samo, da je takšno reševanje samo po sebi neobjektivno, dopušča celo uveljav-Ijanje cele vrste posebnih kriterijev, saj se struktura prosilcev za mesta posamez-nih študentskih domovih lahko bistveno razlikuje. Ker je število študentov, ki so že prejeli odločbo za vselitev v študentski dom, pa nimajo prostora, veliko, enako veliko pa verjetno tudi število študentov, ki pogojev za bivanje v domovih ne iz-polnjujejo (možne so namreč najrazlič-nejše pomanjkljivosti in zlorabe pri pri-kazovanju dejanskega materialnega stanja prosilcev), bi bilo nujno potrebno revidi-rati spiske stanovalcev v domovih. Prava sramota je, kako dolgo se že gra-di stolpnica na Ilirski, saj predstavlja edino možnost, da se kapacitete študent-skih domov trenutno povečajo. Nujno bi bilo treba nekaj ukreniti, da bi se grad-nja stolpnice pospešila. Verjetno bi bilo dobro spregavoriti besedo, dve o (dis)lo-kaciji tega objekta, ki postane tolikb bolj zanimiva ob resnici, da dela menza v štu-dentskem naselju ob neizkoriščenih zmog-ljivostih, kar seveda pogojuje višje cene hrane. Vprašanje prehrane študentov iz leta v leto prav nič ne izgublja na svoji aktu-alnosti. Lani je bil sprejet sklep, da se hrana v študentskih menzah ne sme po-dražiti do 1965. leta. Razliko, ki nastaja zaradi dviganja cen prehrambenim arti-klom, krije z dotacijo izvršni svet. Vpra-šanje bo verjetno postalo ponovno aktual-no z novim letom in bi kazalo že sedaj misliti na ustrezno rešitev. Med možnimi ukrepi za hitro izboljša-nje kritičnega materialnega vprašanja je tudi podaljšanje roka za oddajo prošenj za dolgoročne kredite. Ob porazno niz-kem vpisu v višje letnike na celotni uni-verzi, kakor tudi zaradi velikih začetnih težav in neinformiranosti novincev, bi bilo namreč število prosilcev za kredite veliko večje, saj je že (neizpolnjeno) pričakovajao število 1.000 verjetno premajhno glede na veliko zaninaanje, ki ga je vzbudila med , \ študenti Ianska prva alccija. Bok za pd-., ^ ,1 dajo prošenj bi torej kazalo podaljšati do " konca oktobra (skoraj vse fakultete dopu-ščajo naknaden vpis do 1. novembra). -iv V tretje gre rado 7. oktobra je posla.1 predsednik šfcudij-ske komisije univerzitetnega odbora Zš vabila za sestanek predstavnikov študen-tov ekonoimske, pravne, strojne in elektro tehniške fakultete, kjer naj bi se pogovo rili o osnutkih stabutov omenjenih fakul-tet. Ker je ob lanskoletnih razpravah velika večina študentov osfcala ob strani, smo se odločili, da bomc sestaniku posve-tili vidno mesto tudi v pričujoči številki Trlbune. Prvega sestanka (bil je sklican za 9. oktobra) sta se udeležila le predstav-nika elektrotehniške in pravne fakultete. Ob takšni udležbd je bilo sveda treba se-stanek preložTN. Na sledeči sestanek, ki naj bi bil 12. oktobra (vabdla so bila poslana 9. okt., predsediiiki združenj Zš ekonoraske, prav- ne, biotehniške fakultete in FNT pa so prejeli brzojavke, kd so jih obvešoale o sestanku) &o povabili predstavnike vseh fakultet (razen medicine, kjer osnutka sta-tuta še niso izdelali). Tudd tega ponovnega sestanka &o se udeležili le predstavniki elektrotehniške, ekonomske in pravne fa-kultete. Rezultat: sestanek so ponovno pre-ložnli, topot na petek, 16. okt. ob 13. uri. Ker gre v tretje rado, je seveda upanje, da bo sledeči sestanek iispešnejši od pred-hodnih, kaj majhno in tako bo ostalo, do-kiler se ne bodo na kakšni faikulteti spomnili tn pdklicali funkcionarja, ki jih na tak način zastopa, na odgovomost. Če hočemo, da se bo delo Zveze študentov izboljšalo. bo treba s takšniirui predstav-niM v naših vrstah pomesti! m\ način SUBVENCIO NIRANJA Za subvencijo — v obliki blokov za hrano lahko zaprosi vsak redno vpisan študent, ki ima mesečne dohodke manjše od 15.000 dinarjev. So-cialuoekonomska komisija je izdelala nov način podeljevanja subvencij, ki bo glede na letošnjo situacijo realnejši od lanskega: Oosedanji način podeljevanja subvencij je naj-bolj prizadel materialno najšibkejše študente, ki niso imeli prav nobenih dohodkov, saj so sodili v isto skupino s tistimi, ki so imcli nekaj tisoča-kov dohodkov. Z reorganizacijo kriterija se sred-stva, namenjena za subvencije, niso nlti pove-čala niti znižala. Piošnje za dolgoročne brezobrestne kredite (far-mularje) lahko dobite pri vratarjih fakultet. Fri-ložiti jim morate potrdila o premcženjskem stanju, izjavo poroka in freicventacijsko potrdilo. Navedene dokumente je treba oddati na Univerzi v scrbi Kuratorija študentskih domov in menz naj-kasiieje do 31. oktobra. V primeru, da prosilec ne more najti poroka, naj se obrne na tovariSa Stiploška, člana socialno ekonomske komlsije pri UO (vsak ponedeljek, sredo in pctek okrog 12 ure v sobi UO na filozof-ski /akulteti) ali na tov. Verov3ca na Kuratoriju (vsak dan do 13. ure). Glede pogojev za najem posojila (glej razpis!) še sledeča opomba: v pro.šnjah naveditc tudl želeno mesečno vsoto posojila. Prve obroke posojil bo-do prosHci prejeli predvidoma do sredine peabodnjega meseca. Upravni odbor sklada za posojila študentom visokošolskih zavodov\ (fakultet, visokih in višjih šol ter umetniških akademij) v SR Slove-njii objavlja RAZPIS za posojilo študentom za študijsko Ieto 1964/65. Pogoji za prijavo na razpis: 1. Prosilec tnora biti redno vpisan oziroma mora imeti slatus absolven-ta po statutu šole, kjer šiudira. Z. Mesečni redni dohodki prosilca (npr. štipendija, invalidnina, pokoj-nina, otroški dodatek itd.) ne smejo presegati 25.000 dln. 3. Pismena prošnja (izpolnjeni ob-razec) mora imefi naslednji prilogi: a) potrdilo o materialnem po-ložaju (o osebnem dohodku star-šev, oziroma zakonskega dru-ga ter o lastnih dohodkih v I. pol-letju 1964); b) potrdilo šole o vpisu oziroma statusu absolventa in učnih uspe-hih. 4. Prosilec mora predložiti podpi-sano izjavo za jamstvo v smislu po-godbe, če posojilojemalec ne izpolni svoje obveznosti. Prednost pri razpisu imajo social-no šibki študentje. Prošnje se bodo spre,|emale v ča-su do 31. oktobra 1964 in to v tajništvu univerze v Ljubljani, Trg revolucije 11/11. (od 10. do 12. ure) ter na tajništvu Združenja vi-sokošolskih zavodov v Mariboru, Mladinska 9. Obravnavane bodo le prošnje z vsemi zahtevanimi dokumenti. Nepo-polne prošnje ne bodo sprejete. Ko-likor pri vložitvi prošnje prosilec še ne bo imel potrdila o vpisu ozi-roma statusa absolventa in potrdila o učnih uspehih, jb bo lahko priložil naknadno, vendar se mu odobreno posajilo ne bo izplačalo do predlo-žitve teh potrdil. Tiskovine za prošnje bodo na vo-Ijo pri vratarjih fakultet oziroma šol od 1. julija 1964 dalje. N APAKE - NEUSPEH Nekateri aspekti delovanja ZK na Ijublianski univerzi Vsekakor je res, da je ugled Zveze ko-munistov med ljubljanskimi študenti in tudi med univerzitetnimi delavci utrpel določeno škodo. Pri razčlenjevanju vzro-kov za nastalo nezaupatije v Zvezo komu-tiistov lahko prl mlajših ljudeh z gotavost-jo govorimo o premajhnem poznavanju njene zgodovine, prav tako je res, da na univerzi še niso do kraja prodrla spozna-txj& o možnostih njenega delovamja v so-dobnih pogojih, v pogojih samoupravlja-nja. Res je tudi, da je idejni nivo zlasti mlajših komunistov tudi sicer razmeroma nizek. in da organizacijski mehanlzem Zveze kamunfctov, kakršnega smo do-slej razvili na univerzi, tako situacijo še naprej po sroje pogojuje. Vendar moramo vedeti, da je zlasti med aktivnejšimi štu-denti moglo nastati takšno nezaupanje predvsem na osnovi njihovih nekajletnih stvarnih življenjskih izkušenj, izkušenj iz njihovega dosedanjega družbenopolitičnega dela. Seveda je res, da je nezadovoljstvo s tempom družbenega razvoja, s prepočas-nim odpravljanjem napak in preko tega tudi z Zvezo komunistov često tudi odraz » nestrpnosti in nerealnih pričakovanj, ki ne upoštevajo realnih razmer doma in v sve-tu, v katerih včasih še tako lepa načela in načrti postanejo neizvedljivi, ali se pri iz-vajanju popačijo, vendar pa prav tako vsi vemo, da je bilo v zadnjih letih mnogo slabosti in napak, ki pa nimajo nofoenega opravičila v objektivnih razmerah, in ki so postajale glede na vse večjo deklarirano in dejansko demokratizacijo vedno bolj bole-če. Pri vsem tem gre morda še najbolj za zaostajanje metod političnega dela, za pre-počasno odpravljanje stare direktivne vlo-ge partije in uveljavljanje dejansko idej-no-politične vloge Zveze komunistov, kakrš-no sta začrtala VI. iji VII. kongres ZKJ. V vseh dosedanjih poskusih/, da bi kot Zveza komunistov analizirali idejno in politično situacijo na univerzi, smo vedno znova prihajali do ugotovitve, da se je v zadnjih letih nakopičila vrsta resnih pro-blemov, ki so se zlasti v minulem študij-skem letu močno zaostrili in so bistveno vplivali na politično razpoloženje študent-ske javnosti in univerzitetnih delavcev. V mislih imam problem okrog študijske reforme, materialne probleme univerze in fakultet, oziroma vprašanje finansiranja pedagoške in znanstvenoraziskovalne de-javnosti, neurejen gmotni položaj študen-tov itd. Prav tako smo zlasti v zadnjem času na univerzi močneje občutili pritisk mnogih nerešenih širših družbenih vpra-šanj kot so problemi v ekonomskem si-stemu, življenjski standard delovmh lju-di — posebno tistih z najnižjimi osebnimi prejemki, položaj šolstva, pokojninski si-stem, problem borcev itd. itd. Vsa našteta ožja in širša družbena problematika je na takšen ali drugačen način zaposlovala ta-' ko komuniste kot tudi ostale delovne ljudi. Nobenemu poštenemu komunistu ne more biti vseeno, kako se rešujejo obstoječi problemi, zato ne smemo biti začudeni ali celo zaskrbljeni nad tem, če se komunisti vprašujejo, ali bo Zveza komunistov takš-na, kakršna je, kos zahtevnim nalogam, ali ni morda ZK na univerzi in drugod premalo učinkovita, premalo hitra pri re-ševanju nastajajočih problemov (seveda v skladu s svojo vlogo v pogojih samouprav-ljanja), ali bojuje na vsakem konkretnem ,mestu zadosti odločno in konkretno bitko proti elementom birokratizma v družbenih organizmih itd. Prav je, da komunisti razmišljajo o teh stvareh»in zaradi tega še ni potrebno, da jih imamo za omahljiv-ce in paničarje. Dokler imamo opravka z zaskrbljenost-)o kamunisfcov med družbenim razvojem in njej ustrezajočo aktivnostjo s ciljem spremljanja stvarnosti, je še vse v redu. Toda na univerzi je prišlo do demoraliza-cije nekaterih zelo aktivnih kemunistov in do izstopanja iz Zveze komunistov, na drugi strani pa se je to nezaupanje v Zve-zo komunistov In njeno sposobnost, da bi še naprej pozitivno usmerjala družbena gibanja, širila tudi med ostalimi študenti in univerzitetnimi delavci. Za to demoralazaoijo, ki se pogosto ka-že tudi kot pasivizaoija in nezainteresira-nost, je vsekakor več vzrokov, med kate-rimi pa se mi slabosti Zveze komunistov na univerzi in tudi drugod, predvsem ne-odločnost pri kritiki lastnih napak, nika-kor ne zde najmanj pomembne. Seveda ne gre za to, da bi sedaj vzdiho-vali nad napakami, ki smo jih storili v preteklosti, in iskali grešne kozle, ker je jasno, da se ob tako globokih in daljno-sežnih premikih nekaterim deformacijam ni mogoče izogniti, vendar je nujno, da jih danes, ko prehojeno pot jasno vidimo, odkrito obravnavamo in naposled dokonč-no prekinemo z določenimi metodami, ki so v preteklosti povzročile tudi nepotrebno škodo... ': O določenih neuspehih pri izvajanju študijsfce reforme na univerzi je med dru-gim spregovoril sekretar univerzitetnega komiteja dr. Fnanc Bitenc na jamarski razširjemi ®eji centralnega icomiteja ZKS, kjer je dejal: »Ko sedaj ugotavljamo, da so imele te akcije (študijska reforma in uvedba novega sdstema financiranja peda-goške dejavnoistd ter delitve osebnega do-hodka — op. p.) poleg nedvaminih uspe-hov — na nekaterih fakultetah večjih, na drugih manjših, tudi določene neuspehe, ugotovimo tudi, da so komunisti in tudi vodstvo Zveze komunistov na univerzi pre-malo storili za uspešno in pravočasno odstranjevanje napak in za izboljšanje. Eden od vzrokov za te pomanjkljivosti je v tem, da komunisti premalo smelo pri-znavamo in analiziramo. tudi napake, ki smo jih v svojem delu naredili. Tako npr. ob analizah uspehov in neuspehov seda-njega načina izvajanja reforme visokošol-skega študija ugotavljamo, da so se osnov-na načela in konkretna aplikacija uporab-ljale preveč šablonsko, ne glede na kon-kretno situacijo v posamezni stroki in na posamezni fakulteti, ne glede na konkret-ne in perspektivne potrebe posamezne stroke in tudi ne glede na nekatere kon-struktivne predloge, ki niso bili upošte-vani, ker so pač odstopali od šablone. Razumljivo je, da je tak način dela, kjer se ni zadosti upoštevalo demokratično vzdušje med samimi komunisti kakor tudi v okviru delovnih kolektivov na fakultetah, pustil določeno politično škodo, katere po-sledioa je prej omenjeni zmanjšani interes (delovnih Ijudi — op. p.) za sodelovanje pri upravljanju«. In kako nas je o univeraitetnii problema-tikii, ki so jo obravnavali na plenarni seji cenfcrailinega komitcja ZKS informiralo »Delo«? Omenjeno nedvoumno kritiko se-kiretarja un.l.ver&itetnega komiteja je poro-gevalec strnil v naslednjo brezvsebiinsko formulacijo: »Povedal pa je, da so se po-kaaale v aplikaciji teh ukrepov (reforma in financiranje — op. p.> določene po manjklljivosti, komunisti pa so premalo storiili, da bi napake pravočasno cdstra-njevali«. Razprava dr. Jože Vilfana, ki je s sta-lišči sefcretarja uniiverzitetnega fcomiteja ZKS na plenumu polerniziral, najprej sploh ni biila objavljena, pač pa se je ne-nadoma pojavila skoraj v celoti kot pose-ben olanek naslednji dan, ne da bi bito iz nje razvidno, da je bilo stališče, s kate-rim dr. Vilfan polemizira, prav tako pro-vedano na plenumu CK ZKS in ne morda neodgovorno nekje za vogalom. Razen te-ga se je ob odgovoru na kritiko našel prostor za vse njegove argumente, med-tem ko argumenti kritike niso bili objav-ljeni. Poučen je v tem pogledu tudi primer ekonomske fakultete. To tudi zato, ker je prav na tej fakulteti prišlo v preteklem šolskem letu do večjega študentovskega gibanja ob reševanju akutnih študentskih problemov in končno do demotralizacije manjšega števila študentskih funkcionar-jev, izstopanja iz Zveze komunistov itd. V prejšnjem letu smo bili priča izredno neurejenim notranjim razmeram na fakul-teti (samoupravni organi se nekaj časa skoraj niso sestajali, različne interpreta-oije statuta glede prestopndh pogojev) in končno je prišlo tudi do krize študijske reforme. V resnici je bil to propad skraj-ne deformacije reforme, ki je tu nastala. Takoj za tem se je postavilo vprašanje, kaj s študenti, ki so bili bolj ali manj žrtve neustreznih reformnih poskusov, ter neurejenih razmer na fakulteti. Tu pa smo naleteli na izrazito nerazumevanje tako fakultetnih organov, kakor tudi fakultet-nega komiteja Zveze komunistov za nasta-le težave študentov, za težave, katerih so bili sami še najmanj krivi. Tu je treba iskati začetke nezaupanja nekaterih štu-dentov v Zvezo komunistov. Res je, da so po posredovanju univerzitetnega komiteja komunisti na fakulteti naposled zavzeli pravilno stališče, res pa je tudi, da so še naprej ostala in nastajala nova resna na-sprotja med študenti-funkcionarji v Zvezi študentov in vodstvom fakultete. Stališča in nastopanje nekaterih profesorjev, funk-cionarjev fakultebne uprave in navseziadnje še rektorja na študentskih zborovanjih, prav gotovo niso prispevala k ugledu orga-nov, ki so jih zastopali in tudi ne ugledu ZK, katere člani so večinoma bili. Takrat je bila dolžnost osnovnih orga-nizacij, fakultetnega komiteja in univerzi-tetnega komiteja, da takoj razčistijo situ-acijo in odločno obračunajo z birokrat-skimi težnjami, ki so prišle do izraza v odnosu do aktivnosti študentske organiza-cije na ekonomski fakulteti. Na aktivti komunistov ekonomske fakultete, ki so se ga udeležili tudi člani univerzitetnega in okrajnega komiteja ZKS, je bilo to tudi storjeno, vendar zaradi internega značaja ta podpora študentskim akcijam ni bila zadostna, nekaterih profesorjev-komuni-stov pa niti ni prepričala in so jo kasneje ob izbruhu afere okrog »Perspektiv« izra-bili, češ, če bd narn takrat univerzitetni komite pustil, da zatremo negativne ten-dence med študenti, bi vsega tega ne bilo. Na posvetovanju komunistov ljubljanske univerze 2. aprila letos je univerzitetni komite še odločneje ponovil svoje stališče, vendar so še potem posamezni komunisti-profesorji izjavljali, da se z oceno UK ne strinjajo kljub temu, da so bili na posve-tovanju prisotni in ji takrat javno niso nasprotovali. Sedaj pa so poskusili škodo, ki je nastala z »vdorom« Perspektiv na ekonomsko fakulteto naprtiti vodstvu univerzitetaega komiteja, češ da je štu-dentskim funkcionarjem dajal potuho in da je zato fakultetni komite spustil stvari iz rok. Pozitivnega bistva študentskih akcij še sedaj niso uvideli iti so bili tako pri-pravljeni ob borbi zoper idejo »Perspek-tiv« zatreti tudi vse pozitivno. Nam pa žal, kljub prizadevanjem, tisti čas ni uspe-lo premagati teh, v bistvu birokratskih teženj. ^ V preteklem šolskem Ietu smo videli, kako se je pozornost študentov v veliki meri obrnila k širšim družbenim proble-mom. To se je zlasti odražalo v pisanju in usmerjenosti študentskega lista »Tribu-na« ter v delovanju Zveze študentov na nekaterih fakultetah preko svobodnih kate-der in drugih oblik dela. S tem v bistvu pozitivnim prenmikom pa smo se na stra- neh študentskega lista in v Zvezi štu- " dentov prvikrat srečali z določeno vrsto družbene kritike, ki je ni mogoče v celoti pripisovati vplivu revije »Perspektive«. V bistvu je tu šdo le za zdravo nezadovoilj-stvo študentske inteligence z obstoječimi družbenimi problemi in z njihovim reše-vanjem. Bilo je pretiravanja, nestrokovno-«ti itd., vendar moramo ugotovibi, da so večinoma mladi nezadovoljneži črpali svo-jo kritično razpoloženje iz svojega lastne-ga doživljanja obstoječe družbene stvar-nosti. Izrazit primer takšne kritike je po mojem mnenju razprava na tribuni »O kmetijstvu« v študentskem naselju. Ni mogoče reči, da so mladi proti naši dekla-rirani politiki, proti programu ZKJ itd., pač pa jih moti včasih le prevelika raz-lika med načeli in stvarnostjo. V vsem tem ogromnem potencialu kritičnega raz-položenja pa je nastajala tudi kritika, ki ne sloni na socialističnih pozsicijah. Do pojavov kričanja zoper birokratizem in do demagoške ter posplošene kritike druž-benih problemov je lahko prišlo zaradi tega, ker se komunisti nismo dovolj vztraj-no, odločno in predvsem konkretno borili proti birokratizmu na univerzi in v Sružbi sploh. Na začetku obračunavanja z negativ-nimi tendeoncami v Perspektivah ter ž vse-splošno in abstraktno kritiko v Tribuni in med študenti nasploh smo bili priča posameznim nastopom nekaterih komuni-stov (predvsem na I. republiški konferenci ZMS ter na razširjeni seji UK), v katerih pa so pfrleg večine upravičenih pripomb in kritik prišla d» izraza tudi stališča in rhetode diskusije, ki so absolutno nespre-jemljive in ki so nam tudi povzročile mno-go škode. Zanjo smo seveda odgovorni tu-di vsi tisti, ki se s takimi stališči sicer nismo strinjali, pa nismo takoj reagi-rali. Tu gre na primer za kritifco, ki je ob dokazovanju takih in dru-gačnih napak Tribune navajala tudi »ilu-strativno« dejstvo, da nekateri uredniki Tribune sodelujejo tudi v Perspektivah (!). Personalna povezava bi sicer morda res lahko »ilustrirala« vsebinsko podobna stališča dveh listov, vendar v tem prime-ru, ko je bil en list označen kot antisociali-stičen (čeprav ne v celoti!), navajanje na ta način »kompromitiranih« imen nujno izpade kot povsem nedopustno sumničenje in poskus neutemeljenega diskvalificiranja določenih ljudi, saj so ti ljudje v Perspek-tivah lahko odpirali konkretno problema-tiko in to ne z antisocialističnih pozicij, kot je to poudaril že tov. Stane Kavčič. Prav tako je nesprejemljiv npr. poskus moralno diskreditirati ljudi pri Tribuni, ki da se na drugih funkcijah niso kdove-kako izkazali, da pa so pripravljeni veliko kritizirati. Ker komunisti nismo zadbsti hitro in ostro udarili po teh poskusih, je kontraak-cija Tribune, ki pa je šla v drugo skraj-nost, to lahko izkorisjtila in uspela: iz vse (tudi utemeljene) kritike njenega pisanja je izbrala samo zgoraj navedene cvetke in udarila po njih. Natak način se je res-nično konstruktivno in plodno razprav-Ijanje o dejanski problematiki pisanja Tribune vedno bolj oddaljevalo. Prav te, na obeh diaraetralno nasprotnih polih raz-plamtene strasti, so najbolj onemogočale kakršen koli ustvarjalen dialog. Prav v razvoju dogodkov okrog Tribune se naj-lepše vidi, kako usodno je na dogajanje vplivala okoliščina, da nam kljub dobri volji in očitnim poskusom ni uspelo vzpo-staviti fronte proti birokratskim tenden-cam v Zvezi komunistov. To dejstvo je bilo vseskozi najmočnejši argument v rokah kritično razpoloženih študentov in je po mojem mnenju tudi odločilno vplivalo na to, da so se posamezniki demoralizirali in naposled izgubili zaupanje v Zvezo komu-nistov. Na koncu naj opozorim še na neko značilnost, ki je ne gre prezreti. Študentje so namreč v minulih mesecih, ko so šli dogodki bliskovito mimo nas in so se raz-plamtele politične strasti na eni in drugi strani, pokazali izredno občutljivost do metod, ki so jih uporabljale subjektivne sile v borbi proti negativnim pojavom okrog Perspektiv. In to ne samo tisti, ki niso verjeli v pravilnost politične ocene Perspektiv. Ostro so kritizirali nekatere postopke, ki imajo po moralni plati izvor v Bakuninovem revolucionarnem katekiz-mu z osnovnim motivom: za vsako ceno, na vsak način doseči zastavljeni cilj, to je potolči negativne težnje. Sem spadajo že omenjeni poskusi nckaterih posaraeznikov, zlasti pa še prekinitev predstave »Topla greda« v Križankah. Jasno je, da tega zad-njega akta ni organiziral Centralni komite ali kak drug forum, prav tako pa je jasno, da so bili organizatorji izpada komunisti, celo ugledni komunisti in vsi vemo, da se Zveza komunistov kot organizacija v celoti — z izjemo posameznih protestov na univerzi ni javno opredelila proti te vrste metodam politične borbe. Nemogoče je, da komunisti v boju z negativnimi težnjami uporabljamo enake metode kot njihovi nosilci. Prav taki pcsamični po-skusi nekaterih komunistov so nam do-slej povzročili največ škode, ker'zbujajo dvom v poštenost naših namenov. Borba naprednih sil mora temeljiti na resnici, na komunistični morali, če hoče zmagati. Da je to tako zelo važno, &e je doslej na uni-verzi že pokazalo, kajti že danes se vidijo rezultati skrajno nestrpnih in birokrab-skih reagiranj in prav tako rezultati strp-ne, odkrite in načelne politike do omenje-nih pojavov. MARJAN ULČAR (odlomki iz daljšega teksta, ki bo izšel v naslednji številki Problemov) TRIBUNA STRAN 3 Rozgovor z organizacžjskim sekretorjem komitejo ZK MVZ Mirkom šebortom Mlacli komunisti naj se vključijo v delo ZS Posnetek: Slavko Pukl — Sonce in senca IVIa obisku pri študentski zadrugi Mineva že tretje leto uspešnega tiela Za-druge študemtav in dijafeov. Od začetnih nekaj sto tiisoč dina.rm in med resmično potrebo. Neka-j je tudi študentov, ki so jim zaslužki pri za-drugd eiini dohodki. Najvažnejša naloga zadruge je, da si najde nove prostore tn nove študente s&znani z možnosfcmi hono-rarne zaposlitve. Darku Gačnik — Kakšno je delo osnovnih organiza-cij ZK? »Delo zajema vse tekoče zadeve, ki jih mora spremljati vsak član ZK. Osnovne organizacije delajo po skupinah, na ne-katerih šolah tudi po ofldelkih. Občasno pri obravnavanju določenih problemov pa se sestane celotna osnovna organizacija na določeni šoli. Delo je zelo pestro. V preteklem letu so osnovne organizacije obravnavale statute šol, vprašanje šti-pendiranja ipd. Posebno plodna je bila razprava o načinu, kako zbližati štu-denta z delovno organizacijo, ki ga šti-pendira, in o vprašanjih dvostopenjskega šutudija.« — To je bilo predvsem delo na skupnih sestankih. O čem pa so razpravljali štu-dentje komunisti na svojih sestankih? »Najvažnejše je bilo vprašanje študij-skih uspehov mladih komunistov, saj mo-ramo temu vprašanju posvečati največ-jo pozornost. Mnogi študentje se pre-malo zavedajo študijskih dolžnosti in dolž-nosti, ki jih imajo do dela v študentski organizaciji. Kritika nekaterih, da se štu-dentje komunisti premalo angažirajo prl delu v Zvezi študentov, je bila mnogo-krat upravičena. Kes je, da jih mnogo sodeluje pri organih upravljanja na šoli in v drugih organizacijah, vendar je to še vedno premalo.« — Kako nameravate to pomanjkljivost odpraviti? »Razumljivo je« da je naša dolžnost delati predvsem v Zš. O tem se bomo z mladimi komunisti pogosteje pogovar-jali na sestankih osnovnih organizacij, jih seznanjali s problemi in jim dajali konkretne zadolžitve.« — Kakšno je delo v predkongresni dejavnosti? »V predkongresni dejavnosti nismo šli v nekopretiravanje, ampak je vse poten-cirana dejavnost. Vso pozornost namera-vamo posvetiti kadrovanju novih sil. Po-spešeno mislimo pristopiti k reševanju nekaterih vprašanj. Osnovne organizacije bodo razpravijale o spremembah in do-polnitvah k novemu statutu. Mislim, da je prav sedaj čas, da se odkrito pogovo-rimo o nekaterih vprašanjih, ki nas ta-rejo; mislim predvsem vprašanje aktivno-sti mladih komunistov in sistem dela.« — Kakšno funkcijo opravlja komite višjih šol? Delegacija VEKŠ v Berlinu Pred kratkim, se je iz Berlina vrnila delegacija višje ekonomsko komercialne šole v Mariboru, kjer je obiskala center ekonomskih fakultet in z njimi vzposta-vila prijateljske stike ter podpisala po-godbo za sodelovanje med obema šolama. V delegaciji so bili: ravnatelj prof. Ti-ne Lah in profesorji Danilo Vezjak, dr. Da-nilo Požar in prof. Ciril Mikl. Profesorje berlinske ekonomske fakultete je zelo za-riimal način našega gospodarstva, saj tudi oni že sproščajo svoje gospodarstvo ter_ so se s tem v zvezi pogovorili o izmenjavi profesorjev in študentov ter o organizira-nju raznih seminarjev, na katerih bi se profesorji kakor tudi študentje spoznali s konkretnimi strokovnimi problemi. Zanimivo je zlasti, da ima berlinska šola razdeljena posamezna področja štu-dija približno tako, kakor jih ima mari-borska VEKŠ. Univerza v Berlinu ima v svojem se-stavu štiri ekonomske fakultete in petin-dvajset raznih inštitutov. S tem daje ve-liko število različnih strokovnjakov eko-nomije. V šolo je vpisano okoli 250 rednih študentov, 1500 izredmih študentov, okoli dvesto pa je slušateljev postdiplomskega študija. Okoli 800 profesorjev, docentov in asistentov na §oli je zelo dobra osno-va za res temeljito delo na univerzi. Poleg tega ima univerza še internat s 1200 po-steljami (največja dvorana lahko sprejme okoli 2000 študentov) ter veliko knjižnico, kjer je okoli 200.000 zvezkov strokovne li-terature. Naša delegacija si je v spremstvu svo-jih berlinskih kolegov ogledala vse te usta-nove univerze ter na razgovorih razprav-ljala o naši politiki cen, delitvi dohodka ipd., kar je zelo zanimalo berlinske eko-nomiste. Rektor prof. dr. Habil Alfred Lange in profesor dr. Siegfried Dom se bosta na po-vabilo višje ekonomsko komercialne šole udeležila 23. oktobra letne skupščine šole ter ostala še neikaj daii ma obisku. Visoka šola za ekonomiko v Beriinu je pomembna znanstvena ustanova, ki po svojem delu in raziskovanjih slovi po vsem svetu, zato je bil obisk predstavnikov višje ekonomsko komercialne šole vsekakor ze-lo koristen. " -«iš. »Osnovna naloga komiteja je, da koordi-nira in spremlja delo osnovnih organiza-cij. Člani komiteja sodelujejo na delovnih sestankih in s svojimi izkušnjami poma-gajo reševati določena vprašanja. Komite, ki ima v okraju status občinskega komi-teja ZK, daje osnovnim organizacijam ob-časno smernice za delo. Pred kratkim smo formirali ideološko komisijo, od ka-tere mnogo pričakujemo. Ta bo imela naj-večji delež v predkongresni dejavnosti.« — Trenutno najaktualnejša naloga? »Potrebno je najti neke nove oblike dela. Začeti je potrebno pri samih sestan-kih, ki nam ne bi smeli pomeniti vse. Pri delu nastajajo določene težave zaradi krat-kotrajnega študija predvsem pri kadrova-nju. Ne mislim, da bi bilo potrebno se-stanke kot take odpraviti, saj - so nujno potrebni, vendar je treba vnesti v njih več dinatnike, živahnosti. S.P. Zgodovina nekih žeija Maribor 1959. Dobili smo prvo višjo* šolo, z njo študente in kup študentskih želja. Majhna želja med njimi je bil klub in študentsko kul-turno umetrtiško dtruštvo. Maribor 1960- To leto je bilo vpi-sanih 800 rednih študentov. študent-je so bili najbolj aktivni na šport-nem področju. Dobili smo tudištu-dentski abonma. Bil je začetek, kluba še ni. Maribor 1961. Blizu 1500 rednih Hudentov se je vpisalo na maribor-ske višje šole. življenje posUme ra-zgibano. študentje dobijo svoj časo-pis Katedro. Prvič se resno razprav-Ija o ustanovitvi kulburno umetni-škega društva. Maribor 1962. V drugem letniku Katedre lahko berermo: >-Teče že tretje leto višjih šol v Mariboru in število študentov se množi iz dneva v dan. Za use je seveda potrebno nekaj časa. Vsega si še ne moremo privoščiti. Mogoče je začetek prav pri kulturno umetniškem delu. S tem moramo sedaj začeti- Maribor-skim študentom je potrebno kultur-no umetniško društvo in brez njega ne bomo mogli uresničitl misli o pravem študentskem centru, kakrš-nega si želimo.« To leto je bilo najugodnejše za ustanovitev drtištva. Peščica entuzi-astov pa ni uspela. Prvi resen po-sfeiis je zaradi premajhnega zanima-nja ostnlih študentov š&l po vodi- Maribor 1963. Na višfih šolah je vpisanih preko 3000 studerttov. štu-dentski kulturni teden postane tra-dicionalen. Obenem postane ta te-den edini znak kulturnega dela med študenti, študentski list Katedra se sdruši s Tribuno. Ostanejo le spo-mmi na uspešne prireditve: Kated-ra 1962, festioal m najboljšo po-pevko Maribora, jazz in poeziia. li-terarni večeri itd. Martbor 1964. Konec aprUa je bilo ustanovljeno študentsko kultur-no umetniško društvo. Ob gačetku letošnjega študijskega leta so iz-vedli msd študenti ankeio o sode-lomnju pri kakšnem drnštvu. Rezul-tati 'ankete še niso znani. študentge ielijo, da bi začela z delom dram-ska sekcija, pevska. folkzoma. orke-ster in filmski klub- Odbor društva se je dogovoril z nekaterimi znani-mi mariborskimi kvJturnimi delax> ca za sodelovanje. Tako bi dekde nse sekcije pod strokoimim vod-stvom. Na podlagi rezultatov anket nameravajo narediti načrt dela in finančni predračun. Družbeno-poli-tične orgasaimdje so obljubile vso podporo. Kaj lahko pričakujemo od kulturno umetniškega društva? Pred-vsem. se bo povečala aktivnost še učil v šoli in bral s«m "Co»:ča), veiid^ar moram reči,da mi ri. filrn pri-kazial oetniike v prav nič &ini;patičxii luči, prav na- Prepričevanje ILUSTRACUE Javna licitacia Diferenciacija stališč, ki je zajela slavensko kul-turno in družbeno življenje v zvezi z dogodki, katerih povod je bila ukinitev revije Perspektive, ta edli do ki »ga nasprotsfra Francetu Brenku. ga najprej U kira s pisanjevi v 8. šte- vrhu vsega opavi dodatno o pisanje študentov druž- je uvedlo klerikalistične ašati samo še po vzrokih, studentska generacija ab- ive, ko pa vendar nima mje in možnosti. Odgovor odbor ve, da je izhajala letu 1963/64 pri nas Tru tov; in sicer pod tako redakciio?« Hop! In tako smo i tli do točke, kjer nobeden državljan SFRJy ki 54 tn;'« 2 osnovno ureditvijo svoje družbe, ne bo r p.jal naprei, če mu je ta družba pri srcu. Dos^ mo do tabuja, ki pojas-njuje vsakršno naspn d v tej družbi. Tu se krog strokov r diružbene funkdje zopet sklene. Ta dogodek pa mimiv kot primer v sklo-pu širše tendence v dfcjem družbeno kulturnem dogajanju, tendence, ^khko dokončno zaprla in isituacijo. To je tendenca elji na kritični in samo. : vzrokov, ampak na she-tijenih obrazcev. Takšna \strezTio metodo obravna-nh) konfliktov: to je me-uje, ampak dokazuje in mitizirala celotna drv po opredeljevanju, ki kritični raziskavi dejs mattsiranju vnaprej tendenca uveljavlja vanja druzbenih (in toda, ki konflikta ne\ opravičuje njihovo tabujev. Javna licit H s pomočjo mitov in Lado Kralj spnotno. V filmu smo lahko spoznali proces »razvo-ja« četnikov. 2e v začetku njihovega gibanja jim je postajalo jasno, da se ne bodo borili s fašisti, marveč predvsem s komuniiisti. Film je to jasno po-kazal in mislim, da je bilo res tako. žrtvi take usme-ritve četnnkov sta tudi profesor (vsaj do n&ke nie-re) in njegov nekdanji dijaik. Vsaj dijak je prišel v četniške vrste iz čistih patriotskih nag'ibov in mla-¦ dostne ' vriieme, a ko je spoznal, da se četniki p'ri-pravljajo na spopad s komunisti, je njdhove vrste s pomočjo profesorja zapustil. Kaj je pri teim idejno problematično, mi ni jasno. To da ni fdlm obravna-val problema četništva pavšalno in črno-belo, in da je poskušai analizirati posamezne oetnike (Maksi-ma, profesorja in dijaka), mu ne moremo zame-riti. Tudi to, da film ne pnikazuje četniske vojske v giibaoju, sredi borbe, ampak, da paskuša analdzi-^rati odraose med četndki samimi, še ns poomeni, da sq hoteli avtorjd trditi, da so bil četniki zaneraj pa-shma kmeoka organizacija. že v tem, da so Mafcsi-mu prepuščali svoje žrtve (in vedeli so, kako bo on opravil svoj posel), se nam ne morejo rehabili-tirati. Če bi ne bilo Maksima, bi jih ubil kdo drug. Tudi nož, o katerem Kneževič pravi, da je bil sim-bol smrti in groze, v filmiu ne *>reneha bifci tak sdmbol, čeprav ga vidimo le v Maksimovi roki. Prav nenavadno je, kako §e dajo stvari različno interpreti-rati. če je klal le Maksim, to za Kneževiča ne pb-meni, da so klali tudi dirugi, pač pa pomeni zanj, da so se vsi brilii, oe se je bril le vojvoda. V tem, da oetiniki sami likvidirajo Maksima, ne vidim njihovega odpora do klanja. Za to dejanje se odločijo zaradi notranjih nesporazumoiv, ne pa zato, ker bd se jirn žrtve smaiilile. K. temu pripomo-rejo tisti, ki so se Sslavca bali :z osebnih razlogov. Gotovo pa ga ne likvid^aio v^i 7-*rv<\\ ^—'-«kih nespo r azTJ mov. Tudd uteoneljitev, da je tum idejno negataven, kar očivlja raagovore šev ali četnikov, je im wna. Take neprijefcne raz-prave bo najbrž vzibui sak film s tako temo, vsa- ka knjiga o četnifcih razgovori imajo osnc pa ne pomeni, da bi čji aii manjši krivdi usta- ttstaših. 2al je ta.ko. Taki psihologiji, ko vsak želi, da bi bila njegova k \ manjša od bratove. To di tega ne smeli govoribi o četnikih, ustaših, b rdistih. ¦. Avtor sesta^ka se sprašuje, če so ui jalci filma, producenti in jppt v javno&t, sploh po-jbo isszval. »Elakšne stirasti Itako velik strah neuteme-izzval saino grozo in tisti, ki so mu omc misliJi ina posledice, bo izzval?« Menim, ljen. V meini je « mržnjo do četništva. amem sioer, da ^o se go dile še hujše reči in c Sh mogoče ni zgodovinsko ptavsem veren. Toda Četnikov nisem opaa teksta pod njo, seva vaJa tiste težke čase? zadevanjem stvari, ki za mlado skozd klrize filmsko umetinost. dasežka, mu mora snovi, nekaj lepiih »: lično igro Mije Aleks: filmu vizio v puljsko Kasneje so se sicer filmov, marda prav so Kneževideve. Mene pa niso p: stranske idevanja po rehabilitaciji fe raziunem pa, zakaj iz sestavka in predvsens tografije ter neresničnega ko nenaklonjenost. Ali- si spet želžmo filmov, ] )do le črno-belo prikazo- P. S. Prieuijtoči pr: štvu Dela, ki pa ga kritičax> navezuje na objavljeneea v isteon »ti v fiimu z resnim pri-i, ne more biti spodtoudno prebijajočo jugoslovanisko fflm ne pomeni velikega ,ti zjanimiv pristop k trenutžov in vsaj od-v komdsiji, ki je dala s» sedeli pametni možje. dustancirali do nekaterih ivom takih prip"omb kot ker so preveč eno-Tcme Partljič secn poslal že uiretini-otelo priobditi, čepfm se &peTCk Danila Kneževiča, pisu. T. F. 1 mera za- mero ADAMOV: POMLAD 71 če bi štefka Droič&vu (Pariška komuna v lutkov-nih prizarih) govorUa rm endko dimenzionaren in zaradi neposredne čtoveške vsebine pretresljiv pa tragičen načm teihst, ki bi bH ticdi sam, po svoji vsebini globlji, manj političen in bcflj zgodoki od tistega, M smo ga poslušaii na premieri prvega sloventfkega Adamova, bi bU tudi problem krttike sam po sebi maruj delikaten in neposredn&jši, fcafcor je zdaj, Igri pdlithčnih paroi PariSke komune, kakor jo je dala 5. Dirolčeva, je treba sicer v celoti pritr-diti. človeško vsebino, tisto, ki je po svoji prvinski strukituri motiv in prablem sleherne umetnosti, še pasebetj gleda&iške, smo pa občuMi kot popdbrva manfkanje. Natfbrž je tudi zato os&al aplavz ArtJvur-ja Adamova na lfitibljdi predvsem anaMzirati razloge omenjenega jeznega ubujevskega »merdre!«, vsebino ugovorov zoper kcmcept in resnico gledališča v Po-mladi 71. Adamovu je režiral ki inscemral gosi iz Beog>ra-da ing. atrh. Bajmi Stupica. Njegovo ime nrnn je bilo snvonim za gledalištko svežmo, vitalnost in idej-no naklanijenost. B. Stupica nam je bil zgled polne-ga, •neodtufenega in avtonomnega gledališča, ki na-Umko ve, k>je je perspektiva resnhčno modernega gledališča. Z režijo Adamova je režvser sam razbil mit svojega. gledališkega koncepta: koncepta kot ideje in nje realizacije, %n nas sam prepričal, da nwjnost njegoue giedališke prisotnosH v Lmbljani le ni tako neuikiMjim, kakor se je dosdevala v za-četku- Hkmti nam fe Pomlad 71 dokazala, da je mo-ffoče o igralski kvaliteti ansambla Drame govoriti le v zvezi & kvalitetnim režijskim in repertoarnim kanceptom. Sicer pa, da }e le potencialna danost. Z Adamovom in Siupico je prišla na kant. A. Adamov se je s Pamladjo 71 razkril kot ne-koliko modificvrani brechtovski prenašalec zgodovi-ne vn njene politične vsebine na oder. Agititorska nota je ostala: to je politična vsebina Pari^ke kcmu-ne. Adamov pa poziia tragiko, globljo od Brechtove: čas za ideje ni zrel, ideje morajo propasti, kakor so dragocene. Adamov pa je navsezadnje le še takoime-novani »dramatik absurda«. Slehemi totalitarni palMčni arganizem je absicrden, bi mogli povzeli, saj terja človeške žrtve. Bedio konformizma je zame-njcda tragičnost čiste žrbve. Dimenzije zgodovinske tragičnosti je zamenjala preproščina politične z>mo-te. Psihoiošike volumne akterjev je zamenjaJa poezi-ja atmošfere, ki jo sivarja mmožica kot dramski cdkter in kot celota vn hkrati kot razčlenjen kom-pleks naj>različne}ših drobnih odnosov in epizodnih usod. Dramaturška hiba le dramatike je v odtsatno-»U enomtosti dejanju, v pretircmi pozotrnosti na po- samezne epizode, ki pogr.eša globlje svesanmtl § eeloio, ki je potem bolj ekleJcticističen fcot pa zares argnnski kompleks. Ta eklekiična osnava je pripeljala tudi do bbstva Stupičevega režijskega poiama. B. Stupica se je na-sianil na monumentalnost in Jascinaninost ogromne-ga števhla igralcev, na vnanjo, se pravi formalno, mikavnoist spektaMa. Tega spektakla pa ni razčle-njal v smeri ustvarjanja poetične atmosfere, kctikor je btio po Aclamovu pričakovati, ampa>k se je ori-entiral samo v smeri psihoiogije. Psihvioški volum-ni pommeznih usod pa so bili po svoji tekstovski fragmentarnosii obsojeni, da ostcmejo na pol poti, nezakijučeni, ter da se izčrpajo na vulgairusiranem psihološkem nšzaju melodrame, hisierije, sentimen-talnosti površnega resonersiva itd. Z eno besedo: po-enosiavljene psiho&o&ke poze. Absurdna nota adn-movskega tipa teatra }e bila že tu izključena. Gle-dcdišče PomlaidA 71 se je xz občutljive poetične struk-twre spremenilo v gledcdišče formalisiično perfdkd-onirane organizacije. Tu je ing. arh. Stupica resnič-no osupljal. Kot organizaeijski koordinator tega nepreg>lednega igravskega in tehničnega aparata je vzbujal zač-ibdenje, saj je premiera prešla brez vsa-kršnega kvksa. Da pa je režiser pri tem posamezne ' igralske dežele znižal na nivo diletcmtskega psiholo-giziranju in najpreprostejšegd rezonersbva, mislim, ni treba pasebej pripovedovati. Prva je po Stiupici očitno teftnična organiziranost predstave, kateri so individualni igraiski prispevJci absotuitno podrefeni in zamoljo nje tmdi okrnjeni v svoji spontanosti. za-akiroženosti in izpaoednosti. S tem se je seveda mogoče sirinjiuU etii pa ne »trinjali. Groteska se začne takrat, ko ta gledališki totalitarizem sleherno resniano človeiko vsebino zniža na nivo najbcmalnejše agitke in jo tako prak-tično zanika. Formabna perfekcija postane smešna m odtvečna. Na tem nivoju je treba v celoti odkio-niti Stupičevo koncepchjo, hkrati pa se vprašati po razlogih, ki so dramaturga Drame privedli do tega, da je Pomlad 71 uvrstil v repertoar vn s tem po-tenokmalno podprl gledališki formalizem ter nega-cijo resnično vsebinskega vidika sodabnosti. Videti je, da vsebina teh razlogov ne more biti posebno globoka in prepričljiva in da imaano opraviti z d\ra-maturgijo, ki je sodaobna samo po imenu svojega avtarja, sicer pa v temelju nezanirmva, dolgočmna in amaforonistična. Andrej Inkret Frauce AsoaA, AvtopOrtret, litografija 1964 KDO SE BOJI "V1R6INIJE W001F Abstraktna kritika kritike Navada je, da na začeLku vsake sezone gleoa-Iiški direktorji pišejo uvodnike v gledaiiški li&t. Tudi je navada, da so ti uvodniki na moč splošni, abstraktni in načelni. Pravijo, da dirugačni bibi ne morejo. Dej-sfcvo je, da se iz njdih pri najiboljši volji težko raz-bere, kaj direkitor hoče. Tudi Bojan Štah, direktor Slovensikega narodnega gledališča Drame, se zelo na-čelno in abstraktoo giblje v vodah načelnih in ab-sbrakitmih. pojirtov, kot so: repertoairna atotuadizacdija, posodoblijenije igralskega in režijskega izsraaa itn. Do sem bi bilo vse še kar nekasm v redu. Bojan Stih pa se v prvem odsta/vfcu svojega spisa (Na pragu se-zone, Gledališki list 1964/65, Stev. 1) loti kritike, ki je skazi minulo sezono spremlijada dedo Drame. Kri-tiika kaitlke je boječa, načelna, abstraiktiia in je po starem komedijantskem načinu zrasla iz zaimeirlji-vostd, taiko da človek spet pri najbojjši volji ne ve, černu takode puiblioistično kofmedijainstTO služi. Bojam štih piše taikole: »Zakaij kritika je nelcčljivi sestavni del giledalJ. škega dela in prizadevanj. Tiste sodbe, ki so odipiraie nove vidike in prispevale tako v strokovnem', kakor tudi v idejnem estetskem pogiedu sodobne pobude, so seveda za vsako gledališko skupnost dragoceme in plodme. Tam pa, kjer smo se srečali s komservativ-nimi načeli, ki so v svojem jedru nekakšen zakrnel duhovnd dedič klaisicistionega in bidermajerskega okusa, smo morali zavzeti odklonilno stališče in ostaiti zvesti svojim načelom. Nič manj ni bilo naše stališče jasno do tistih nVodrijanskih ratopravljanj, ki se sporadiono pojavljajo v obliki lepoumniškega ekvilibrizma, izvirajočega iz našega, v tradioiji utr-jenega manjvrediiostnega kompleksa pred svetom in ki se po pravilu sprevrača v omnipoteiniten psev-doavantigardizem. Prav blizu tega m-odrijainskega vrtioka, taikorekoč za nrjegaviin plotoim, pa poganja še nekaj bledih rožic samoljubne užaljenosti k\ umet-niške nemtoči, s katerimi si v resno umetniško ho-tenje usmerjeno gledali&če res ne mcra pra.v nič pocnagatir« Lansko sezoino so delo ljubljariske Brame s-prem-Ijali (po abecedi): Andrej Inkret, Dusan Jovanovič (Tribuffia), Filip Kalam (TV), Vladimir Kralj (Sodob-nost), Ala Peče (Delavska ¬no.st), Vasja Predan (Ljubljanski dnevnik, Naši razgledi), Lojze Smaseik (Večeir) in Josip Vidmar (Delo). Bojan Štih je nad nje sbresel fenomenotoške etikete svoje jeze, revolte in sbrinjamja. Pričafeovali simo več. Ce se diirektor Drame, poglavitne slovenske gledališke institucije, loti kritike kritdke, bi po vsej pravioi lahko priča-kovali, da ne bo ostal samto pri načelnem etiketi. ranju in diskvalificiranju, ampak da bo šel v kritiono analilzso, v poiemiko. Edinole to bi navsezadDje t-udi imelo svoj smisel. Zdaj pa, če natanko premisliuno, pridom-:) do te-žave: kako si bo slovenska gledališka kriliika pravič-no in nepristraittsko razdelila etikdte, ioaiere ji je fcako nezmotljivo ex ca'.;hedlTa OLttm«t»l dfitrekfcoc Ijub-hjar»stee Drame Bojan Š^tfflh? »t— KNJIZEVNE REVIJE Sddobnosi Prvi vtis, ju ga zapusajo zadnje tri številke (7, 9, 10) Sodobnosti, je, da se je revija dinamizirala, da je postala v večji meri kot poprej občutljiva za druž-bena dogajanja in prerivanja v sloven-skem kulturno političnem prostoru, da je napravila nov korak v preseganju svoje literarne tradicije, zavedajoč se, da je edino takšna smer njenega nadaljnjega razvoja realna in inožna, če se noče ne-girati v svojem bistvu, v svojem najglob-ljem smislu in pomeinu, namreč kot kul-turno dejanje, pa zato tudi praktično prenehati eksistirati. Potreba po tej us-merjenosti revije pa se ne kaže samo v spontano naraslem številu prispevkov, ki po svoji vsebini prehajajo pozicije čiste, anemične kulture, temveč se predstavlja že kot jasno opredeljena zavest (npr. v članku Nika Grafenauerja Kultura in ne-kultura). Očitno je torej, da poteka v re-viji določen proces prevrednotenja starih in uveljavljanja novih pojmovanj vsebine njene dejavnosti in smisla obstoja sploh. Seveda ni mogoče trditi, da so ta proces sprožili le zadnji kulturno-politični dogod-ki pri nas, zlasti pa spremenjena situaci-ja, ki je nastala z (administrativno) uki-nitvijo Perspektiv, da prej torej podobnih hotenj in premikov v reviji ni bilo. Na-sprotno, vse prejšnje številke tega letni-ka so dokaz, da so se ta stremljenja v razvoju revije kazala že precej dolgo, da torej ne pomenijo nekaj bistveno novega, revolucionarnega, kar ne bi bilo v skladu s kontinuiteto njene rasti in ne bi na-stalo iz njenih popolnoma organskih po-treb. Dokaz, da je ternu res tako, pa so po drugi sfcrani tudi omenjene zadnje tri številke revije, saj se v njih še v veliki meri križa tradicionalni in danes že pre-seženi koncept pisanja z novim, vsebin-sko polnejšim in družbeno prizadetim. V neliterarnem delu revije naletimo na takšno, danes povsem neustrezno, obliko pisanja predvsem pri kritiki, v prvi vrsti pri književnih ocenah. Le-te so skorajda vse pisane v družinsko kramljajočem slo-gu, ki gre v svojem popušoanju celo ta-ko daleč, da se trudi iskati v še tako ne-vrednem delu iskrico umetnosti, in ki zvečine po svoji miselni vsebini in anali-tični ostrini ne presega najbolj povprečne časopisne reoenzije. Vseh teh sestavkov seveda ne morem ocenita, niti se mi to ne zdi potrebno. Kot najbolj izstopajoč primer naj navedem pisanje štiri knji-ge verzov, v katerem si je pisec France Novak po golem naključju »dovolil sku-paj in na vsega pet in četrt strani impre-sivno »obravnavati« zadnjo zbirko treh tako različnih pesnikov kot so France Ko-smač, Janez Menart in Dane Zajc in si pri tem privoščil izkazati svoje pomanj-kanje kakršnega koli stališča in estetske-ga čuta. Ob tem je treba še pripomniti, da je glede izbire knjig za oceno sleher-ni koncept ali kriterij popolnoma nečit-ljiv, saj se v reviji ocenjujejo tako dela brez vsake veljave kot dela, ki pomenijo resničen kulturni dogodek. Ugovor, da je to stanje, nujno, ker prevzema revija nase tisto delo, ki bi ga moralo opravljati naše dnevno časopisje, pa ga (zaradi svoje inertnosti) ne opravlja, je kljub svoji utemeljenosti jalov: revija ne more ažur-no spremljati naših edicij niti ne more spremljati vseh, in navsezadnje ima tudi mnogo preozek krog bralcev, da bi mogla s to svojo dejavnostjo doseči želeni uči-nek nekega nadomestila. Vendar pa moram istočasno podčxta-ti od opisanega povsem drugačen, prav diametralno nasproten komcept pisanja o književnem delu, ki se že uveljavlja na straneh revije in najavlja možnost in smer preraščanja dosedanjega. To je predvsem odlična in z izredno inventiv-no metodo, ki združuje ozirama poenoti piščeva lastna razmišljanja z idejno ana-lizo dela, napisana študija Dušana Pirjev-ca Ob Sartrovem Gnusu. Podobno je tudi vredna vse pozomosti študija Marjete Pirjevec Pogled v svet Marcela Prousta, ki jo je avtorica napisala ob izdaji slo-venskega prevoda »V Swannovem svetu«, prvega dela Proustovega gigantskega ro-mana Iskanje izgubljenega časa. Avtorica je v svoji študiji daleč presegla samo ocenjevanje slovenskega prevoda, saj nam v njej ekspilicira Proustovo stvarjal&ko pot in miselno nit, kot sta obseženi v nje-govem celotnem romanu, pa nam obenem še oriše njegovo osebnost. Enako velja tudd opozoniti na študijo Katarine Boga-taj o življenju in delu umrlega angleške-ga pisatelja in esejista Aldousa Huxleyja. Med eseji in članki, ki niso neposred-no napisani na rob preteklim kulturnim in političnim dogodkom, se po svoji druž-beni zanimivosti in ostrini misli dviga nad vse ostale Dušana Pirjevca Položaj pisatelja. zaoisan ob srnrti Juša Kozaka. članek daleč presega dimenzije in stU običajnih nekrologov, predstavlja tehten, stvarno in do kraja pravično, brez vsake patetične in apologetske primesi podan oris Jušove osebnosti, pa obenem analizo neke vojne generacije in osebno izpoved. Nadalje velja omeniti članek Svetozarja Stojanoviča Družbena kritika v socializ-mu, ki dasi na nekaterih mestih nekoliko preveč poenostavljeno, toda zato kar se da fvoučno razpravlja o vlogi, pomenu, za-tiranju in možnostih kritike v socialistič-rd družbi. članek je glede na našo današ-njo socialno situacijo nedvomno zanimiv in aktualen, tem bolj ker je piscu osnova za razanišljanje prav analiza jugoslovan-ske stvarnosti. Enako poučen, čeprav z druge strani, je članek Ivan Denisovič, njegovi prijatelji in sovražniki H. P. R., ki nas izčrpno obvešča o spletu kulturn^ političnih dogodkov okoli Solženicinove povesti En dan Ivana Denisoviča v SZ, pa pri tem jasno razkriva vso primitiv-nost ocenjevanja limetniškega dela s stra-ni politične in kulturne birokracije in očrta položaj umetnosti in umetinika v sovjetski družbi. O pri nas zanemarjenein vprašanju razrednega in socialnega grupi-ranja v današnjih razvitih kapitalističnih in socialističnih družbah razpravlja Janez Jerovšek v članku Kriteriji razrednosti v razvitih družbah. Medtem ko je njegov izraz jedrnat in zato tudi izredno preci-ziran, v članku samem pa vselej prisotna komparacija z našo družbo in njenimi strukturami, pa je članek Franceta Čer-neta Ekonomija in morala rnočno razvle-čen, orientiran predvsem na golo teore-tiziranje in določanje pojmov, pa nezain-teresiran za analizo in oceno položaja ri nas. Ingo Paš LIKOVNA RAZSTAVA Vanja Radauš Ko slišimo ime tega kiparja, pričaku-jemo mnogo več, kot nam nudijo ekspo-nati v Mali galeriji. še bolj smo prese-nečeni, ko ugotovimo, da so akvareli ne-koliko boljši kot plastike. Ko vstopimo v razstavni prostor, se naše oko najprej ustavi na intenzivnih barvah akvarelov, medtem ko plastik skoraj ne opazimo, ker imajo zaradi ma-teriala (so namreč iz mavca) varovalno barvo. Akvareli so brez dvoma močnejši del razstave. Tehnika ni nova in kakor pravi Sedej v »Sodobnosti«, spominja na Jakija, prav tako barvna skala. Akvareli so ve-činoma izrazito dekorativni, kar pa je tudi njihova edina kvaliteta. Organizira-ne umeinine prav gotovo niso, vsaj večina ne. Skoraj vsak rfekt je rezultat slučaj-nega razlivanja barve, se pravi: zgolj re-zultat tehničnega eksperimenta brez res- nejšega avtorjevega sodelovanja. Zadovo-Ijijo nas, kolikor nas sploh zadovoljijo, le kot lepa tkanina in nič bolj. Svet, ki nam ga kažejo, še zdavnaj poznamo, teh-nika nam je znana, le zelo redko najde-mo pravo — Radauševo vsebino, tako da se moramo vprašati, zakaj je kipar vse to naredil. In najverjetnejši odgovor, ki se nam ponuja, je: moda, menažerstvo, prodaja. Le pri nekaterih slikah, ki se dvigajo nad povprečje razstave, začutimo roko ustvarjalca in nimamo občutka, da je vse le plod slučajnega razlivanja barve in najdemo v njih vsaj sled umetnikovega pravega sveta. O plastiki pa ne moremo niti reči, da je dekorativna, iemveč je preprosto ne-uspela. Pri tem seveda precej sodeluje ponesrečetii material — nepatinirani ma-vec. Forme plastike pa naravnost zahte-vajo kovino. Tudi plastika nam ne pove nič novega, pravzaprav nam nič ne pove. Znane oblike naredi mavec bolj brezoblič-ne in zastonj bi iskali v njih organizem prave umetnine. Očitamo jim lahko, da ne živijo in da nas pustijo popolnoma ne-prizadete. če bi jih odstranili z razstave, najbrž tega ne bi niti opazili. Vprašanje, zakaj je kipar vse to naredil, se nam ob plastiki postavi še odločneje in odgovor je najbrž kar isti. Razstava je torej nasploh nezanimiva, razen če nas zanima, kako vplivata mena-žerstvo in komercializem na umetnika. Braco Rotar Hipograma GLOSA 0 MWl KORISTI Javna korist so tisti najsplošnejši interesi kar najširšega, večjega dela družbe (če že ne vse družbe) v nekem času in prostoru, ki rtaj bodo temelji ravnanja vseh pripadnikov in naj se tu-di praviio zavarujejo; zoper tiste, ka-terih ravnanje ni v skladu z javno ko-ristijo, se uporabljajo sankcije. Ker je ravnanje v skladih z javno kori-stjo nadvse moralno je nekdo svoje še tako zasebniško ravnanje skušal opravičiii kot dejanje v javno korist. To mu bo uspevalo pač tako dolgo, do-kler ga ne bodo ljudje spregledali, ali pa tudi po tem, če ima prav on v rto-kah monopol bodisi odločanja o neki zadevi bodisi direktraa sredstva prisilje-vanja. Pride do očitnega obsurda: tisti, Id naj bi branili v imenu večjega dela družbe njene splošne koristi, brani svo-je nianjšinske koristi. To je sumirana vsebina birokratizma, hkrati pa tudi očiten primer razpona med stvamostjo in normativnostjo, teorijo in prakso. Javno korist, splošne družbene inte-rese bi bilo treba tudi v naši državi veliko bolj precizirati, kot je bilo stor-jeno do danes. Kajti v jugoslovanskih pravnih normah je v dispoziciji veliko-krat rečeno, »kadar to nalaga javna korist«. nakar se navajajo sankcije, ki so čestokrat precej "b.ude. Nisem za to, da se koristi družbe ne z&varujejto, sem pa proti, da je ta javna korist harmoni-ka, ki jo npr. upravni organi lahko po Iastnem posluhu raztegujejo. V tej smeri sevetla tudl ustava s splošno do-ločbo v 40. členu, ko govori. da »teh svoboščin in pravic (političnih) ne stne nihče rforabljati za mšenje temeljev soclalistične demokracije, s to ustavo določene ureditve, za ogrožanje miru, enakovrednega mednarodnega sodelo-van.ja ali reodvi«nosti držav. razpihova- nja nacionalnega, rasnega ali verskega sovraštva ali nestrpnosti ali za ščuva-nje h kaznivim dejanjem in tudi ne na tak način, da bi se žalila javna mora-la«, ni povedala dovolj. še vedno osta-ne veliki manevrski prosfcor in nujrio bi se bilo lotiti določitve podrobnej-še vsebine teh pojmov. Ce namreč bo-čemo biti avtentični ljudje, samouprav-ljavci, kreativni in svobodni v svojem delu in iskanju, raziskovanju družbe-nih protislovij in določanju nadaljnje poti v socializmu, moramo omejiti in precizirati pojem temeljev, ki jita v naši državi ne smemo rušiti, (na najbolj splošne osnove družbenega sistema, primerno poglobljene in formulirane) ne pa da nam predstavljajo javno ko-rist često trenutno naključje, improvi-zirane odločitve fonrmov, četudi naj-višjih. V nasprotnem primeru institu-cionaliziramo te forume kot vsemogoč-ne in vsevedne oblastnike, sebe pa kot nevedneže in podložnike. Povrnimo pa se k odločanju upravnih organov! Zlorabo njihovih kompetenc omogočata Se dva pravna inštituta, ki sta pogosta v naših pravnih normah; diskretijska oblast in nepotrebnost ob-razložitve odločbe. Diskrecijska oblast — to pomeni, da upravni organ po pro-sti presoji odloči o neki zadevi — se utemeljuje s preveliko zapletenostjo primera, ki onemogoča, da se v dispo-riciji pravne norme predvidijo vsi po-goji, ki bi zahtevali določeno (isto) od-ločitev. Tako je na primer organom tajništva za notranje zadeve popolnoma prepuščeno, da odločijo, ali bo nekdo potoval v tujino ali ne; namesto da bi se navedli konkretni vzrold, recimo do-kazala nevarnost, da bo v tujini pisal, agitiral ali se organiziral zoper sistem v domovini, sovražni odnosi s tujo dr- RAZLOČNOST IN DOSLEDNOST Tožiš, da »Pirjevec ščiplje oblast« v tvojo »lastno zadnjo plat.« Žrtev je bridka, tvoj delež grenaik — dokler spet ne oblečeš hlač. EKONOMIJA IN MORALA Od vročega se lonca ograjuješ. To ni dovolj, tovariš. Kaj, 5e na tihem le ne pritrjuješ? Valjhxin Vinjeta Leopolda Hočevarja žavo, pamanjkanje deviz za vse, ki po-tujejo v tujino itd. Predpostavlja se, da bo upravni organ odločil po najbolj-ši vesti, toda zgodovina nas uči, da je policija kot najneposrednejši faktor obla-sti pogosto branilec ozkih interesov skupin ljudi, ki imajo v rokah (izvrš-no) oblast, pa mora tudi opravičiii svoj obstoj. Zato je nujno natančneje določiti primere, kdaj lahko upravni organ odloči tako in kdaj drgače. Na-daljnji korak k demokratizaciji in pre-magovanju birokratizma, samovolje in ideološke diskriminacije je tudi nuj-nost, da so vse odločitve obrazložene; dan*s tega p*o mnogih predpisih (med drugim tudi po pravilniku o potnifa listinah za prehod čez državno mejo) ni treba. Pritožba je seveda dopustna. Toda ker se v pritožbi nimaš na kaj opreti, lahko navajaš samo kršitev procesualnih določb ali pa se čim bolj izptoveš in dokazuješ svojo pripadnost, vendar ne samo sistemu, temeljem družbene ureditve itd- (kar je že samo po sebi za večino žaljivo) — to bi bilo premalo, ampak tudi odločitvam poli-tičnih forumov, pa če so še tako ne-umestne in birokratske. Temeljni izvor vsemu temu ravna-nju — defoma tudi omenjenim pravnim normam samim — je skrb za lastne pozicije, nezaupanje do ljudi, samozva-na mesijanska vloga itd., kar prihaja v očitno nasprotje z deklaracijami o samoupravljanju. Tudi iz tega duše-brižništva se potem posega v^reviahii tisk, prepoveduje se objava *clankov, predvajanje filmov, uvoz in razširjanje knjig itd. To ravnanje ima ob velitd pasivizaciji, privatništvu in neavtentič-nosti ljudi, povzročeni v precejšnji me-ri tudi s temi in podobnimi metodami, vernega zaveznika v številnih oportuni-stih, ki gradijo svoj položaj v družbi ne na podlagi dela, znanosti, samouprav-(janja, demokratičnosti, ampak na pod-lagi odnostov do »višjih« forumov, zvesto služeč rtacelu: »kdor ni z nami, je pro-ti nam«. Oraeo Demšar TRIBUNA STRAN 8 lAHRONIZEM 20. STOLETJA Letošnje leto je odbor za mednarojl-no dejavnost univerzitetnega odbora ZŠJ navezal pismene stike s študenti na Freie Universitat (Svobodna univerza) v Za-hodnem Berlinu in jih povabil na 10. mednarodno študentsko srečanje v Ljub-ljani. V istem času, od 6. do 20. julija, pa so tudi v Bexlinu priredili Internationale Woche in s prijateljem Metodom sva se ga udeležila kot predstavnika ljubljanskih študentov. Zahvaljujoč centralnemu odboru ZŠJ in centralnemu komiteju ZMJ v Beogradu in njuni administraciji, ki nama kljub več telefoniadam najprej sploh nista poslala dnevnic, končno pa le za enega, sva po 24-urni vožnji z vlakom dopotovala v Berlin z dvodnevno zamudo. Nekoliko sva bila razočarana nad skromnim števi-lom udeležencev, z nama vred le deset — iz skandinavskih dežel, Velike Brita-nije in Francije. Toda brž so.nama nad-vse prijazni gostitelji pojasnili, da so povabili tudi študente iz nekaterih vzhod-noevropskih držav — z izjemo Deipokra-tične republike Nemčije seveda — da pa ti sploh niso odgoyorili z izjemo Polja-kov, ki pa so udeležbo — odpovedali. Toda že naslednji dan se je naše število povečalo še za 'dva študenta beograjske univerze, ki sta pripotovala z letalom in vsak s skoraj dvakratnimi najinimi skup-nimi dnevnicami .. . I. Na vsakogar, ki pride v Berlin, naredi gotovo največji vtis zid (Mauer), ki deli mesto na dva dela in razlika med obema deloma mesta. Zid Zid, ki so ga dale po 13. avgustu 1961 zgraditi oblasti Nemške demokratične re-publikš (DDR) in ki ga tvorijo hiše z zazidanimi vrati in okni, umetno zgraje-ne pregraje, prepletene z žico in posute s črepinjamf, je ustvaril Iz zahodnega de-la mesta, ki ima sicer poseben status v okviru Zvezne republike Nemčije, resni-čen otok na ozemlju DDR. Zahodni Berlinčani prikazujejo zid kot ukrep, ki naj. bi preprečil pobege vzhodnonemških državljanov. Le-teh je po zahodnonemških podatkih do leta 1961 pribežalo v zahodni Berlin oziroma v Zahodno Nemčijo pre-ko 3 milijone, vzhodni Nemci pa v publikaciji, ki jo med drugim informacij-skim in propagandnim materialom dobiš na mejnem prehodu iz zahodnega v vzhodni del mesta, navajajo, da je bil to obramben ukrep zoper dolgoletne agresiv-ne ukrep* 'zahodnih Nemcev, ki so vzbujali nevarnost revanšističnih pohodov na vzhod. Ne glede na to, komu človek verjame, je pogled z obeh strani na zid grozljiv: z zahodne strani je popisan z KZ (Konzentrations Lager), tik pred njim pa vidiš v pločniku izkopane luknje, v njih križ s tablo in venci — spomin na tiste, ki so jih vzhodno-nemški policisti postrelili na begu. Na vzhodni strani je nekaj deset metrov pred zidom v bližini Brandenburških vrat še žična ograja in napis, da je prepoveddn dohod k zidu; oboroženi vojaki z brzostrelkami so pri-pravljeni dokazati to vsak trenutek. Gospodarski boom - še vedno? Zunanji videz obeh delov Berlina je zelo različen. Zahodni del mesta — ki smo ga imeli priliko bolje spoznati, je zelo heterogen. Moderen in luksuzen cen-ter, mirne četrti vil s konca prejšnjega stoletja, z velikimi vrtovi, naselje prijaz-nih majhnih hišic ameriških oficirjev, ne-šteta gradbišča, predvsem pa izgradnja cest in križanja v raznih ravneh, pa zo-pet stare in zapuščene hiše. Sam center je resničen dokaz — »za nemški gospo-darski čudež«: moderne poslovne stavbe, prepolne trgovine, luksuzni gostinski lokali, predvsem kavarne, v katerih po-sedajo skoraj samo osamljene ženske pri šestdesetih letih, avenije, po katerih de-rejo reke meircedesov in ameriških vozdl, svetlobne in drugačne reklame številnih firm,'filmov in artiklov,, med njimi mno-go ameriških. Vse to je posledica poseb-ne ekonomske politike Zahodne Nemčije in ZDA do zahodnega Berlina, ki naj bi kar najbolj nazorno pokazal dosežke in visokL standard kapitalizma in kot tak služil propagandnim in političnim mane-vrom bonske vlade. Industrija, trgovina in druge veje gospodarske dejavnosti uži-vajo posebne ugodnosti: prometni davek je nižji, laže dobe kredite itd., mezde delavcev so višje kot v Zahodni Nemčiji, stanovanja se grade hitreje, kdor se po-roči, dobi takoj kredit 3000 DM itd. Vse to naj bi zagotovilo večji priliv kapitala in delovne sile v ta otok, ki ga z Zahod-no Nemčijo povezuje le 50 km ceste, že-leznica in zračna pot. Akuten je posebno problem preskrbe s surovinami, ki jih mprajo zaradi nerazvitih gospodarskih odnosov z DDR in vzhodnoevropskimi državami, ki so posledica hladne vojne, dovažati iz Zahodne Nemčije. Tudi se Tudi letos je organiziral odbor za mednarodno dejavnost pri univerzitetnem odbora tradicionalni mednarodni študentovski seminar. Seminarja, ki je trajal od 5. do 21. ju-lija v Ljubljani, se je udeležilo blizu petdeset študentov iz inaaemskih univerz in štu-dentovskih organizacij, s katerimi vzdržuje univerzitetni odbor ljubljanske unlverze dobre stike. V vrsti predavanj so se udeleženci seminarja seznanili z dosežki in pro-blemi našega družbeno-političnega, kultumega in gospodarskega razvoja. Velja omeniti, da so udeležencem seminarja med drugimi predavali tudi predsednica glavnega odbora SZDL Vida Tomšičeva o vlogi družbenih organizacij, dekan ekonomske fakultete dr. Janez Stanovnik o problemih mednarodne delilve dela, jnedtem ko je predsednica društva slovenskih književnikov Mira Miheličeva predavala o povojnih kulturnih toko-vih v Jugoslaviji. Razen tega so se tuji študentje razgovarjali s predstavniki občinske skupščine Ljubljana-Genter o komunalni samoupravi, s člani delavskega sveta pod-jetja »Aviomontaža« pa so se pogovarjali o problemih samoupravljanja. Na koncu semi-narja so obiskali Bled, Vršič, Bovec, Novo Gorico in Ankaran. Na sliki: prihod udele-iencev seminarja. (dM) "Melavci iz Zvezne republike zelo neradi odločajo za delo v Berlinu, saj so tam v bistvu vklenjeni v samo mesto, čeprav še tako veliko, pestro in polno zelenja in jezer. Postavitev zidu pa je popolnoma omejila bistveni vir priliva delovne sile iz DDR. Reichstag obnavljajo Da pa je tu nekoč res divjala vojna, se vidi v zahodnem delu predvsem na področju zahodno od Bradenbuških vrat in okoli Reichstaga, kjer je vse zra^vnano in raste trava. Vendar je tudi tu nemški duh, kakor ga sicer srečuješ v razgovo-* rih z ljudmi, predvsem s političnimi funk-cionarji, še živ in prisoten. Reichstag, med' vojno zelo porušen, vneto obnavlja-jo in v njem že imajo, namesto v Bonnu, zasedanje nekateri odbori Bundestaga; Willy Brandt, zahodnoberlinski župan, pa je v razgovoru, ki smo ga imeli, tudi predvidel, da bi po združitvi Nemčije po-stal Reichstag ponovno sedež nemškega parlamenta. Združitev V združitev obeh nemških dežel vsi zahodni Nemci, s katerimi smo govorili, vneto verujejo. Nemško demokratično republiko imenujejo v razgovorih in ti-sku »takoimenovana« (sogennante DDR) ali pa »sowjet zone« ali celo »mittel Deutschland« (srednja Nemčija), vendar baje ne mislijo srednja v relaciji zahdd— vzhod, ampak sever—jug, sodeč, da je del srednje Nemčije tudi že v ZRN. Stvar posameznika je pač, ali tej geografski interpretaciji verjame. DDR torej sma-trajo kot državo, kjer se s pomočjo Sovjetske zveze drži totalitarni režim z enotno socialistično stranko (SED) Nem-čije in Walterjem Ulbrichtom na čelu kot edino dejansko pomembno stranko. Zato tako oni kot tudi seveda bonska vlada ne priznavajo DDR kot suverene države; s tem povezano Hallsteinovo doktrino pač tudi mi dobro poznamo. Vendar se poli-tične stranke in študentske politične gru-pacije tudi v tem vprašanju precej loči-jo: medtem ko je levica za navezavo dejanskih (ne pa seveda diplomatskih) stikov, se, čimbolj proti »desni« gremo, ta odnos zaostruje. Drugi svet Prehod v vzhodni Berlin je dovoljen vsem Nemcem, ki imajo vizo za Zvezno republiko Nemčijo, pa tudi Zahodnim Nemcem, z izjemo tistih, ki imajo stal-no bivališče v zahodnem Berlinu. Obsež-no, okoli 2 km dolgo, področje od Bran-denburških vrat do Aleksander-platz vzbu-ja človeku čudne občutke: široka avenija Unter den Linden in velikanski trgi ter ploščadi ob njej so precej prazni, ostanki bombardiranj so zelo vidni, promet je malenkosten. šele na Alexanderplatz živ-ljenje zaživi, vendar ne vzbuja vtisa cen-tra kot enomilijonskega velemesta. če člo-vek gleda samo zunanjo podobo — in mi na žalost nismo imeli možnosti pogovar-jati se z ljudmi — niti nismo imeli vpogleda v družbene mehanizme — in primerja z zahodnim Berlinom, se ven-dar — kljub temu, da je razlika v opremljenosti trgovin, prometu, oblekah ljudi velika — počuti nekako bolje, bolj domače, počuti se dejansko v mestu de-lavcev, proletariata, in ne kapitala in bli-šča zahoda. Toda počutje je eno, ob--jektivno dejstvo: standard prebivalstva pa drugo. Tukaj pa zija med obema deloma Berlina precejšnja razlika, čeprav skušajo vzhodni Nemči na primer zgraditi monu-mentalno Karl Max Alee, ki naj bi se po svojih lokalih in hotelih kosala z zahodnimi. Jasno je, da v njih lahko bi-vajo predvsem zahodni turisti in razne vzhodnoevropske državne delegacije, ki jim ni »treba« gledati na denar. Vendar vlada tudi tu nekaka praznina; in poleg tega so takoj za luksuznimi lokali — stanovanjski bloki. oniverze Prva univerza je bila v Berlinu usta-novljena leta 1809 — Friedrich-Welhelms-Universitat tinib&r den Ldndein, volilo Wilhelma von Humboldta. Tehniška viso-ka šola v Scharlottenburgu je nastala leta 1879 z združitvijo gradbene akademije iz leta 1799 in' obrtne akademije iz 1821. Po vojni je prva začela z delom februarja 1946 Univerza Berlin, današnja Humboldto-va univerza, v vzhodnem delu Berlina, ki je bil pod sovjetsko zasedbeno oblastjo in kjer so, po pisanju zahodnonemških kronistov, študentje že kmalu občutili pest totalitarnega režima. študentje so se uprli ogrožanju akademskih pravic in na protestnem zborovanju aprila 1948 zahte-vali zgraditev svobodne univerze v zahod-nem delu mesta. Mestna skupščina za-hodnega Berlina je to zahtevo podprla; z veliko hitrostjo in ob izdatni pomoči ameriškega kapitala, posebno Ford Foun-dation, so začeli graditi in decembra 1948 so svečano odprli Frei Universitat (FU), ki jo še vedno povečujejo z novimi zgrad-bami in učnimi pripomočki. Tehniška univerza (TU) je pbnovno začela z delom že aprila 1946 v Charlottenburgu, to je tudi v zahodnem delu mesta. Razen njih obstajajo v Berlinu še štiri visoke šole: za teologijo, likovno umetnost, gledališče in glasbo. Nekaj o FU Freie Universdtat sestavlja šest fafcultet: medicinska, veterinarsko-medicinska, filo-zofska, matematično-naravoslovna, fakulte-ta za gospodarstvo in socialne vede ter veliko število inštitutov: med njimi inšti-tut za vzhodno Evrapo in tnštitut za Ame-riko, ki kažeta po eni strani poseben in-teres Berlina oziroma zahodne Nemčije za določena področja, po drugi strani pa izredno široko in tesno povezovanje uni-verze z inštitucijami v ZZDa. številne mo-derne, prostorne, dobro opremljene stav-be so posejane predvsem v berlinskem okraju Dahlem; med njimi je najimpo-zanfcnejšti in z-p\o furfkeionailna Henry Ford — Bau. Na univerzi študira sedaj preko 15.000 študentov. Da bi se ti čim bolj izpopol-nili v svojem študiju, se zelo pospešuje in finančno podpira eno ali dvosemester-ski študij v tujini, posebno če so štu-dentje Berlinčani. Kot gostje predavajo v Berlinu številni tuji profesorji — že v prvih petih letih po ustanovitvi jih je bilo 500; sedaj pa jih mnogo ostane kar kar po ves semester ali leto. Mnogo raziskav delajo nemški profesorji tudi direktno v sodelovanju s profesorji ame-riških univerz. Na FU študira tudi okoli 2000 tujih študentov. Vse to kaže na pri-zadevanja po čim večji internacionaliza-ciji univerzitetnega šutija, kar je v skla-du s samim razvojem znanosti in potre-bami posameznih dežel. Jasno je, da vsi študentje ne živijo v rožnatih razmerah, čeprav je z ozirom na precej višji standard kot pri nas razum-ljivo, da se lahko večji del preživlja z denarjem, ki ga dobe od staršev. Vendar morajo plačevati za študij precej visoke pristojbine. V študentskih domovih (kjer so sicer samo enoposteljne sobe) stanuje le 650 študentov, maksimalna štipendija, ki jo lahko študent po posebnem Hon-neferjevem modelu dobi od države, je 250 BM oziroma če dohodki staršev pre-segajo določen minimum toliko manj v skladu s presežkom: to pa je relativno malo. Obstajajo pa še razne druge otalike finansiranja študija (po posebnem zako-nu za otroke v vojni padlih Nemcev, ver-ske skupnosti) kakor tudi razne druge koristne in upoštevanja vredne institucije. DRAGO DEMŠAR TRIBUNA STRAN 9 Obvezna telesna vzgoja na moriborskih višjih šoldh Na zadnji seji sveta Združenja visoko-šolskih zavodov so po referatu proj. Ma-riniča sprejeli sklep, da bo ~letos telesna vzgoja obvezen predmet na VSEH višjih šolah v Mariboru. Iz referata je razvidno naslednje: »Vsaka višja šola naj bi na-stavila enega profesorja, ki bi bil tudi strokovnjak za določeno športno panogo. Po anketi, ki so jo izvedli med maribor-skimi študenti, $o izbrali šest športnih panog: košarko, rokomet, odbojko, nogo-met, atletiko in orodno telovadbo. Razen tega bi organizirali tudi plavalne irj. smu-čarske tečaje. Profesor, strokovnjak za določeno športno zvrst, bo treniral štu-dente vseh višjih šol; tiste študente, ki se bodo pač odločili za določeno športno panogo. Zaradi tega ni bojazni, da za te-lesno vzgofb ne bo zanimanja. ' Predmet telesne vzgoje bodo morali vpisati v indeks slušatelji obeh letnikov. Iz predmeta ne bo izpitov, ampak bo predavatelj nadzoroval obisk pri trenin-gih in to potrdil ob koncu semestra s podpisom. če bo študent hotel dobiti podpis, bo potrebna vsaj 75 odstotkov udeležba. Podobno kot na univerzi v Ljubljani bodo športniki in telovadci zveznega in republiškega razreda oproščeni obveznega pouka telesne vzgoje na posamezni višji šoli, če prinesejo od svojih matičnih klu-bov potrdilo o rednem dvakrattedenskem treniranju. Vsekakor se je potrebno zavzeti za čitn hitrejšo realizacijo tega sklepa. Statisti-ka je pokazala, da se je na tislih visokih šolah, kjer so uvedli telesno vzgojo, tudi študijski uspeh znatno izboljšal. Težava pri pouku telesne vzgoje v Ma-riboru bo nastala zaradi pomanjkanja te-levodnic in drugih primernih prostorov za vadbo, vendar bodo tudi ta vprašanja lahko ugodno rešili, če se bodo vsi od-govorni forumi zavzeli za ta -sV-inr) ŠPORTNEIGRE ŠTUDENTOV V okviru tedna novincev bodo mari-borski študentje pod pokroviteljstvom okrajnega sindikalnega sveta priredili 13. in 14. oktobra veliki atletski troboj med reprezentancami srednješolcev, sin-dikatov in študentov. Troboj je letos že drugič in bo postal tradicionalen. Repre-zentanca študentov se bo morala, kot lan-ski zmagovalec, letos potruditi, če bo ho-tela ponovno osvojiti pokal OSS Maribor. Troboj bo potekal v skoraj vseh discipli-nah. Videli bomo lahko tekmovanja med vrsto znanih športnikov študentov: Muca, Protiča, štajnerja, Bukovca, Hrženjaka in drugih. Med srednješolci bosta v ospred-ju vsekakor odlična mlada atleta Medve-šček in Joraz, pri ekipi sindikalnih orga-nizacij pa Foš-narič, Kovač in Osterman. Študentje še bodo 15. oktobra pome-rili tudi na tradicionalnem turnirju v ma-lem no&ometu. Turnir bo letos ze tretje leto. Lanskoletni zmagovalec, ekipa višje agronomske šole, ne bo imela lahkega dela z ostalimi tekmeci — ekipami višjih šol. Za ztnagovalno ekipo je pripravljen lep pokal. Za športne igre študentov je veliko za-nimanje, zato upamo, da bodo študentje in ostali gledalci svoje tovariše spodbu-jali, ko jim bo to najbolj potrebno. Sll 1)1 NI.IF MEDICINE - DRŽAVNA REPREZENTANCA Ko je pred meseci prof. Janez Bergant VŠTK dobil vabilo od mednarodne zve-ze za orientacijski šport, da se z izbrano ekipo udeleži letošnjega evropskega prven-stva v tej panogi in je kQmisija za te-lesno kulturo pri univerzitetnem svetu sklenila, da bodo na pot odšli študenti športnega društva na medicinski fakulte-ti, se pač nismo zavedali, kakšno odgovor-nost smo prevzeli nase. Ker Jugoslavija še ni včlanjena v Mednarodno zvezo za orientacijski šport, je pred odhodom pre-vladovalo mnenje, da se bomo tekmova-nja udeležili v glavnem le kot opazovalci uradnega evropskega prvenstva, nato pa bi se v tekmovanju turističnih štafet pomerili tudi mi. Lahko pa si zamislite naše pre-senečenje, ko srrio po naporni vožnji na dan samega tekmovanja 26. septembra prispeli v Ee Brassus, ki je 60 km odda-ljem od Lauisanna. Ztoašli smo se namreČ med državnimi reprezentancami nordij-skih in vzhodnih držav in tako smo tudi mi študenti medicine, ki smo se nekaj mesecev preje, ko smo se zbrali na semi-narju, prvič pričeli ukvarjati z kompasom in zemljevidom nradno predstavljali kan-didata za sprejetje v Mednarodno organi-zacijo za orientacijski šport — državno reprezentanco Jugoslavije. Prvega dne so se pomerili posamez-niki in posemeznice za naslov evropskega prvaka v tem špcn-tu. Zmagala sta Finec Kohvaka in švicarka Margrit Thom-men. Tekmovanje je pokazalo veliko pre-moč Fincev, M sozimagaiH tudi v cibeih ekip-nih konkurencah Mi, ki smo bili dva dni priča izred-ninj bofbam s kompasom in zemljevidi za sekunde in minute, smo se tolažili z dejstvom, da bomo nastopili v konkurenci turistov, kakor je bilo preje tudi predvi-deno. Zaradi nemogočih vremenskih"prilik se pa za takozvano tekmovanje odprtih štafet ni prijavila prijavila nobena turi-stična ekipa in tako so tudi v tej kon-kurenci poleg nas kot reprezentance Ju-goslavije nastopile reprezentance ostalih držav, sestavljene i? rezervnih tekmoval-cev. V takšni elitni konkurenci (za ilustra-cijo naj omenim, da sta dva tekmoval-ca naslednjega dne odpotovala naravnost v Tokio, kjer bosta na olimpiadi zasto-pala barve svojih držav v atletiki) so se spustili v boj tudi prvi tekmovalci naših dveh moških in ene ženske ekipe. Kljub požrtvovalnosti in volji so bile zaradi ved-no večjega neurja in pomanjkanja izkušenj na prigovarjanje organizatorja, ki je kma-lu uvidel, da borba ni enakovredna, vse tri naše ekipe prisiljene odstopiti. Zvečer je bila v hotelu La France za-ključna svečanost, na kateri smo prejeli spominske značke, medalje in zastavice, organizatorji so se nam opravičili zaradi za začetnike pretežkih pogojev in nas pova-bili, da se naša delegacija udeleži kongresa Zveze za orientacijski šport, ki bo prihod-nje leto v Varni, kjer bo Jugoslavija urad-no v zvezo tudi sprejeta. Večer je minil v prijetnem vzdušju in spoznavanju med rassmmi narodi. Posebej smo bMi ponosni, da smo bili Jugoslovani, posebno ko se je zvedelo, da smo sami študenti medicine, v središču pozornosti. Omeni-mo naj, da so se domačini pokazali kot zelo dobri organizatorji, pa tudi zanima-nje je bilo v švici za prvenstvo precejš- nje, saj smo panrega dne na ciljoi opaziili celo gledalce iz Švedske, Danske in Nor-veške, kar kaže, da je ta šport na severu "zelo priljubljen. če sedaj abaremo svoje vtise, si ne moremo kaj, da ne bi priznali, da je orientacijski tek izredno zanimiva disci-plina, saj mora tekmovalec poleg orien-tacije s kompasom in zemljevidom odlič-no obvladati tudi tek na vsakem terenu. Prepričani smo, da se bo ta šport prav kmalu razširil tudi v ostale države. Dolž-nost študentov športnega društva na me-dicinski fakulteti, ki jim je komisija za telesno kulturo pri univerzitetnemu svetu omogočila udeležbo na evropskem prven-stvu, pa je, da prav oni postanejo pobud-niki razvoja tega športa pri nas — posebej še med študenti. Kaže, da nas v tem ne bo-do razočarali, saj smo izvedeli, da name-rava športno društvo medicincev v krat-kem prirediti prvo uradno tekmovanje v orientacijskem športu v naši državi nasploh. S. Rutar NK OLIMPIJA Nl STUDENTSKI KLUB že dalj časa ugotavljamo, da študentje ne čutimo, da je Akademsko športno društvo Olimpija naše — študentsko društvo in to predvsem iz razloga, ker kvaliteta in vsi športni dosežki, ki jih do-sega to društvo, niso resnični odraz štu-dentske telesne kulture. Prav zato me je v zadnji številki »Tribune« začudil članek pod naslovom »Nogometaši Olimpije štu-dentje«, ker vemo, da je ravno med njimi najmanj študentov. Iz sestavka je razvid-no, da so razen vratarja Žabjeka vsi no-gometaši redni študentje ljubljanskih fa-kultet. Novica je skoraj neverjetna, zato sem se pozanimal na tajništvih fakultet, kjer sem dobil v glavnem negativne odgo-vore. Tako Zagorc ni študent visoke šole za telesno kulturo, pa tudi Frančeškin je bil vpisan te en seraester. Podabno je s Kokotom in šoškičem, o katerih smo lah-ko brali, da sta študenta filozofske fakul-tete, vendar o tem na tajništvu ne vedo ničesar. Na tajništvu ekonomske fakul-tete so mi povedali, da Corn in Rojina nista njihova študenta in konec koncev tudi Kapidžič ni vpisan na FAGG. Mislim, da so izjave, ki sta jih dala Ni-količ in Kulenovic, neojlgovorne in jih treba obsoditi, še posebno, ker se to po-javlja večkrat. Po drugi strani pa so tudi študentje novinci ob branju tega sestavka dobili predstavo o NK Olimpiji kot štu-dentskem društvu, ki pa ima v resnici s študenti zelo malo skupnega. Vemo, da v našem nogometu v obdob-ju prikritega profesionalizma vladajo ne-zdrave razmere; velike so nagrade ob pri-stopu igralcev, ki so včasih za enega igral-ca večje kot znašajo vsa sredstva za mno-žično športno rekreativno aktivnost več kot 10.000 ljubljanskih študentov. Kako moremo biti potem ponosni na tak »štu-dentski« klub! Vedno bolj je upravičena misel, da nosi ta klub NEUPRAVIČENO naslov Akademski NK, saj je pokazal do študentov doslej zelo malo razumevanja. Kvalitetnih športnih prireditev tega »Aka-demskega kluba« si je ogledalo zelo malo študentov in to predvsem iz razloga, ker študent s svojo štipendijo ali celo brez nje ni v stanju plačati vstopnino 400 di-narjev za vsako tekmo, o kakšnih popustih za študente pa ni govora. Zavedamo se, da kvaliteten šport zahteva tudi denarnih sredstev, vendar vs« to ne sme iti na ško-do množičnega športa, kot je to, lahko re-čem, pri nas. Samo poglejmo, koliko da-jemo za vrhunski šport in koliko sredstev je deležna množična telesna kultura štu-dentov. Olimpija kot študentsko športno društ-vo, ki predstavlja vrhunski špoct študen-tov, (že prej sem omenil, da to v veliki meri ne drži), dobiva sredstva tudi od univerze-letno okrog 5 miljonov. V letoš-njetn letu s temi sredstvi razpolaga univer-zitetni odbor. Dva milijona je Olimpija že prejela, sedaj pa predsedstvo UO resno razmišlja, ali ne bi bilo bolje, da se osta-la sredstva uporabijo za množično šport-no aktivnost študentov. A. Fridl Diskriminacija in olimpijske igre v Tokiu Olinapijske igre naj bi bile tudi praz-nik prijateljstva med narodi, toda žal so že pred nekaj leti postale prizorišče na-cionalnih in celo rasnih razprtij. Sedaj, ko smo na začetku 18. olimpijskih iger, je fcenVnofpolti dvakTaitni olimipijski zmagova-lec Američan Mal Whitfield pozval svoje temne vrstnike, ki bodo kot člani ameriške olimpijske reprezentance zastopili v To-kiu, naj ne nastopijo, če jim kot črncem zagotovili ne bodo enakih državljanskih pravic. Whitfield je dejal, da so črnci dobri, da priborijo ZDA zlate medalje, če pa hočejo na jugu prenočiti z belci v istem hotelu, jim to branijo, če še ne kaj več. Whitfieltove besede mnogo velja-jo pri temnopoltih ameriških športnikih, kajti olimpijski zmagovalec je ugleden mož in dežela, kateri sedaj očita, da ne veruje in spoštuje pravic drugopoltega prebivalstva, ga je pred nekaj leti kot TRIBUNA STRAtf 10 znanilca »dobre volje Amerike« poslala v tiste države, kjer živijo predvsem temno-polti narodi. Ce bi temnopolti športniki poslušali njegove besede, bi to za ZDA na olimpi-adi v Tdkiu pameniik) mnogo in prav je imel neki visoki ameriški športni funkcio-nar, ko je misleč na olimpijske igre v preteklosti in prihodnosti dejol: kaij bi bila ameriška reprezentanca brez svo-jih črncev. To je sicer resda nekoliko pre-tirana izjava, kajti tudi ZDA ima dokajš-nje število odličnih belih športnikov, vendar je dejstvo, da ZDA ne bi osvojile največje število zlatih medalj, če bi nasto-pile brez črnih tekmovalcev, kar bi zelo škodilo njenemu športnemu ugledu, na katerega so zelo pomosne. Mednarodnemu olimpijskemu komiteju (IOC) ni mogoče zamolčati očitka, daprav pri rasnih vprašanjih ni bil dovolj trden, si-cer se ne bi bilo zgodilo, da npr. Južno-afriška unija javno diskriminira svoje temnopolte .športnike že celo desetletje. Že pred 10 leti so se južnoafriški črni no-gometaši pritožili pri mednarodni nogo- metni zvezi, da jim branijo igrati proti be-lim moštvom — brezuspešno. Tudi črni boksarji iz južne Afrike ne smejo boksati z belimi nasprotniki in tako dalje. Mednarodni olimpijski komite bo mo ral kaj kmalu podvzeti potrebne ukrepe, sicer je res možno, da se bodo prihod-nje olimpijske igre (1. 1968 v Mehiki) lah-ko izrodile. Voditelji temnopoltega prebi-valstva v ZDA so namreč prišli na idejo, da bi ustanovili neko vrsto olimpiad le za drugopolte ljudi — brez belcev. In kdo naj bi jim preprečil to tekmovanje, na katerem bi nosili zastave namesto s petimi krogi, ki so simbol olimpiade, zastavo s šestimi? In če ne bo IOC prepovedal vstopa na olimpijskih igrah tistim državam, v kate-rih še vlada rasna diskriminacija, se kaj takega res tudi lahko zgodi. Da gre tudi brez rasnih predsodkov, se vidi v primeru olimpijskega zmagoval-ca v troskoku iz Helsinkov in Melbourna, Brazilca Da Silve, ki ga je vlada imeno-vala za kulturnega atašeja in jo prav nič ne moti, da je Da Silva temne polti. 2al se njegov temnopolti tovariš Sammy Lee iz ZDA, olimpijski prvak v skokih s stolpa 1. 1948 in 1952, ki je bil v drugi svetov-ni vojni odlikovan z najvišjo medaljo hrab-rosti ne more pohvaliti, da mu gre vlada na roko. Ko je hotel kupiti zemljišče v četrti, v kateri prebivajo belci, so mu to odločno odklonili. Trenutno pričakuje ves športni svet, posebno pa še pristaši štletike, velike do-sežke od temnopoltih atletov Američanov Boba Hayesa, Henirya Carra, Ralpha Bo stona in drugih. Bob Hayes je tista, za katerega misli-jo, da bo kot prvi na svetu pretekel 100 m v času pod 10. sekund. Henry Carr je sve-tovni rekorder na teku na 200 m, Boston pa v skoku v daljino. Poleg njih bo v Tokiu zastopalo barve ZDA še precej temnopoltih športnikov in zato ni bila trditev, da bi Američani v ko-likor bi nastopili v Tokiu brez črnih tekmovalcev, osvojili lepo število medalj manj kot jih bodo sicer brez osnove. Tomaž Zajc KAKO SO DOBILI KAMELEONI STALIMO BARVO Nisem nasprotnik kameleonov, zato jih ne 130111 obtoževal zaradi njihove zna-ne lastnosti: spreminjanje barv. To je po-gojeno že v njihovi naravi, zato se ne da nič spremeniti. Kameleoni bodo ostali ka-meleoni, četudi bi vsako sezono obiskova-li seminar za mladinske aktiviste. Tudi s smrtnimi kaznimi ne bi ničesar dosegli. Sicer pa, kdaj je že kak kameleon umrl na vislicah? Obešali so njihove gospodar-je, medtem ko so kameleoni hitro spreme-nili barvo in so se udinjali novemu go-spodarju. Kameleoni so med vseini državljani naj-bolj vdani gospodarju in to vsakemu go-spodarju. Naveinu gospodarju se sioer ne upirajo, vendar so starega bolj ljubili. Za ostarele kameleone je značilno hrepe-nenje za minulimi časi. Gospcxiarji dobro poznajo njihovo nara-vo, vendar jih čislajo zaradi lojalnosti. Mirno jih prenašajo, čeprav vedo, da bo-do naslednjemu gospodarju tudi tako vdani. prepričanja, na dolge jezike pa jim je obe-sil svoje aastavice. čeprav je to dejanje obrazložil kot vamostni ukrep (tako je namreč že na prvi pogled spoznal svoje po-danike in barva njegovega lastnega prepričanja je. bila njihova varovalna bar-va), mu kameleoni niso verjeli in so bili nekoliko nejevoljni. Menili so, da bi jih preveč očitno izipovedovanje pripadnosti Bil je gospodar, ki jim ni privoš^il ve-selja, da bi spreminjali barve, ko bodo njega zrotirali z zernlje na vešala. Zelel si je, da bi ob njegovem truplu viselo tudi nekaj kameleonovih. Zato je njihova pro-zorna telesa prebarval z barvo lastnega kdaj pozneje lahko stalo glavo. Starega gospodarja so obesili in zaman se je veselil, ko si je predstavljal smrt svo-jih podanikov. Novi gospodar jih je dal prebarvati, kajti tudi njemu so foili potreb-ni zvesti in lojalni državljani. Peter Baloh 99 Pobegli" odbornik JVtočno obžalujem, da stanujem v pred-mestju, kjer kot gobe po dežju rastejo nove stanovanjske hiše vseh vrst: od mo-gočnih nemogočih kaisarn, vrstnih hišdc zadružne iniciative državljanov, do povsein privatnih in mor3a" zato^bblj ljubkifi dvojčkov in vil. Njega dni je bilo tam polje in doslej se — razen pozidanih površin — vse skupaj ni dosti spremenilo. Nič čudnega torej, da stanovalci niso bili zadovoljnd z ureditvijo tako imenovanih komunalnih naprav. Lansko leto je bilo nam študentom oči-tano nezanimanje za aktuatae družbene problem. Kot ena prvih žrtev kamponje za odstranitev le tega sem se udeležil zbora volivcev. Občinski možje: odborniki in nameščen-ci so se potrudili, da so hudiim nezadovolj-nežem iz vrst volivcev predočili nezavid-Ijivo stanje občinske blagajne, krmarili so spretno mamo čeri danih in že zapadlih obljub in se načelno sploh povsem stri-njali z zahtevami občanov. Želje, zahteve in priprošnje so bile poslušane, zapisane in prepisane. Na papir seveda. Od časa do časa so glasovi diskutantov zašli v višino in fortissimo, nekateri so pozabili na lepo vedenje. Od vsega tega, od vseh poročil, diskusij in »raznega« sem si zapomnil le, da bo ulica, po kateri vsaj štirikrait dnevno brusim pete, asfaltirana v letu dni. Skrom-nega občinskega moža iz našega konca, ki mu je bilo nerodno izsiljevati prednost za te zahteve, ker tudi sam stanuje na tem predelu, smo hitro »potolažili« in prepri-čali. Jjaže, polne blata in vode, ki sili v čev^ lje, sneg, poledica in plundra, spet luže in blato, potem pa prah in ostro kamenje, vse to se je v tem lefou dni zvrsbilo na naši ulicd. Kot letni časi. Ohold novopečeni lastniki iadelkov »tisočkrat preklete« indu-strije so poskrbeli, da imamo, sosedje in jaz, na obleki tudi zabeležene odtdse, ki kažejo, v kakšnem stanju se je nahajala inkriminirana ullica. Zdelo se mi je, da bo.obljuba izpolnje-na, saj je tudi občinsiki mož stanoval na našem koncu in je dejansko, čeprav samo iz avtomobila občutil perečo problematiko. Leto je naokrog. Kaj vse smo v tem ietu dni doživeli! Gonjo oikrog investicij, »podivjanih« gradenj, elektrike in celo ne-kaj ulic so v soseščind asfaltirali. Prišla je jesen, deževje. Po uliai spet ubiramo najbolj kopna pota in beždmo na travnike pred avtomobili. Res nas ni več dosti ostalo pešcev. Torej edina sprememba na ulici: zmanjšanje števila uporabnikov — pešcev v korist motorizaranih. Tudi odgovomost smo letos obesili na veliki zvon. Do danes nisem videl od blizu, kakšna je taka stvar. S police sem vzel dva para čevljev, ki so preminiuli na gro-bem ostrem kamenju, s katerim so vtsake kvatre posuM tilico m Ha^or avtomobili-stov, in nadel plašč z najlepšo blatnovodno fresko in se podal v sosednji blok. Tam je stanoval pred letom dni toliko obetajoči občinski mož. čevlji z gumijastimi pod-plati, s katerih je curljalo in so puščali sledove, so bili tudi d©l rtačrta. Poevonil sem. Vrata so Se c«iprla in za-zijal sem v tuj obraz. »Ali ne stanuje tukaj tovariš z občine?« »Ne, se je preselil. Zdaj smo mi tu.« Torej se je le zbal, da bi zaradi njega najprej uredili prav našo ulico. mac Y MORTIBUS NIL NISI BEIME Bitja na planetu Tuku-Luka so zelo čudna. Tudi planet Tuku-Luka je čuden. Fravzaprav nenavaden. Njegov razvoj je odvisen od fantazije bitij. Vsako leto si kdo izmisli kako čudovito besedo in raz-voj gre v smeri te besede. Tisti pa, ki si je besedo izmislil, postane direktor pla-neta. Planet je zaradi tega zelo razgiban. Vsako leto spremini svojo oblifco v sikla-du z novo besedo, ki vlada. Nekoč si je baje nekdo izmislil besedo »tukurakali-kako«, kar pomeni v njihovem jeziku lopa-to, ki je na planetu Tuku-Luka visoka kot na Zemiji Empire State Building, seveda za polovico tanjša. Planet je v tem trenut-ku dobil tako obliko in poljedelstvo se je, kot pravijo, dvignilo za sto odstotkov. Pred petdesetimi 'leti pa so videli čuden planet, ki je hitel skozi vesolje v obliki lo-garitemskih tablic. Kasneje so ugotovili, da je bil Tuku-Luka. Vsako leto so velike slavnosti, planet dobi prehodno obliko, bitja pa čakajo, da pooblaščena žirija razsodi, katera nova beseda bo zmagala. V teh dneh imajo ve-like orgije, politične govore in druge neum-nosti, tudi neke vrste bengaličnega ognja ne manjka. Pred nekaj leti je prišel tja neki Ame-ričan. Bitja so ga sprejela zelo prijazno, še posebno jim je bil všeč, ker se ni vme-šaval v politično življenje, pač pa se je zaposlil kot čistilec čevljev. Zgodilo pa se je lani, da je na planetu nastala kriza v proizvodnji materiala za obutev in v politični kampanji je zmaga-la — da bi stvar plansko rešili, beseda »kuku-kuku«, kar pomeni »bosa noga«. Ubogi čistilec je ostal brez posla, in ker ni bil sposoben za kakšno drugo delo, je šel med politike in predlagal besedo: ameriška demokracija. Zgodil se je ču-dež (ali pa tudi ne, saj so bila bitja nag-njena k temu, da verjamejo vsaki besedi) in mož je zmagal na konkurzu. Postal je direktor. Ob novem" letu pa so zvezdoslovci na Zemlji ugotovili, da je planet" Tuku-Luka izginil. Tega pojava si ne znajo razložiti. Stvar je seveda enostavna: planet je postal abstrakcija Sime CAMARADES MARŠ NAZAJ V OS-NOVNO ŠOLO — Od revolucionarne direkcije kubanskih študentov v pre-gnanstvu, ki se bore za »vzpostavitcv pravičnega režima v njihovi deželi«, smo prejeli publikacijo s pozivom, naj sodelujemo z njimi. (Zakaj prav mi, ne vemo.) Pismo so naslovili: TRIBU-NA, 5a MIKLOSICEVA, LJUBLJANA, VIETNAM in ga 25. avgusta oddali v Miamiju na pošto. V Saigon je prispelo že 3. septembra in vrlim vietnamskim poštarjem se imamo zahvaliti, da smo ga sploh prejeli. S sodelovanjem pa ta-ko ne bo nič. »NEOBDAVČENA« HVALEŽNOST — Štipendisti — absolventi republiškega sklada za pospeševanje kulturne dejav-nosti, ki so zaključili redni študij, so bili prijazno obveščeni, da sklad pri-čakuje za prejete zneske pismeno va-hvalo, katere pa k sreči! ni treba kol-kovati. BOLJE DRŽI GA KOT LOVI GA — V Kolegiju so uvedli prijetno novost. Ob sprejemu v Kolegij je v tem letu treba položiti kavcijo v znesku 3000 dinarjev, ki bo baje služila za pokritje morebitne nastale škode na inventarju in nepra-vilnosti pri opravljanju dežurne službe v vratarnici. študente je strah, da bi kavcija — kot je bilo tolmačeno — od-šla v tujo malho v pobiem znesku in ne sorazmerno s povzročeno škodo, tako da za »nevarna« opravila ni nikakega navdušenja. NAIVNI BRUCI IMAJO SREČO — Kolegi iz starejših letnikov neke ljub-Ijanske fakultete so pripravili potegav-ščino za bruce. Prepričljivost zamišlje-ne akcije je privabila primerno število brucov, tako da so se vrli šaljivci kar ustrašili pred delikatnimi nalogami in so pregled odpovedali. POSLEDNJI OPOMIN — Opozarja-mo osebo, ki je v dneh, ki so »pretresli Tribuno« konec maja letos, izrabila gne-čo in odnesla iz prostorov uredništva pisalni stroj znamke Tops M—1, da ga vrne najkasneje do 20. oktobra. Oseba je bila opazovana in jo zato svarimo pred posledicami. FESTIVAt^ PORA&T P>RO»^/ODNJE IZPOLMITEV TA\STBCA PLANA Kar neikoč sva si bila, že ckflgo nisva sii, f maldkdiaij se sirečarva, nobeden ne zarcLL So oči, ki so me neikidarj v mislih spremljiale vse dnti, izjgubile svoj sijjaj. Alii res mogoče je, da v množici oforaž, ki nekoč md bil je vse, zdaj komaj še po^nam. :10TM3fllC Saj morda bllo je vse slepilo in privid in Ijubezni najiine bilo nikoli ni. y Na nedavnein sestauku Počitinške /vcze univerze so sklenili, da bodo letne skup-šoine izvršnih odborov Počitniške zveze po lakultetah zaključene do 10. novembra. Uni-verzitetna skupščina pa bo prve dni v mesccu decembru. Ugotovili so, da, čeprav si je izvršni odbori močno prizadeval prenesti težišče dela iia družine,. doseženi rezultati še vedno niso odraz možnosti, ki jih posamezne fakultete imajo. Glavni cilj bo torej tudi letos formiranje tako močnih osnovnih enot — družin po fakultetah, da bo končno izvršni odbor univerze postal to, kar je in mora biti njegova naloga — koordinator dela med družinami, njim in izvršnim republiškim odborom. Največ pozornosti so posvt>tili v novcm letu organizaciji jzletov in ekskurzij, zlasti pa še vsebinsldm pripravam, ker se je pakazalo, da je izletništvo, ki bi moralo biti osnovna oblika dejavnosti PZ, v lan-skem letu zelo šepalo. Tam, kjer so izlete prirejali, so bili ti prapravljeni nekvalitetno in nestrokovno in še zdaleč niso afirmirali organizacije. Ugotovhev, da sta najbolje uspeli prireditvi piknika ob Zbiljskem jezeru in potovanje v Grčijo, kaže, da je med študenti veiiko zanimanje za to vrsto dejavnosti. Zaradi tega si bo izvršni odbor univerze priza-deval, da bodo to obliko dela v bodoče osvojilc tudi družine po fakultetah. Ker je izvršni odbor univerze nenadoma ostal brez večine starih olanov, ki so diplomirali ali prenehali z aktivističnim delom, so sklenili zadnje dni oktobra organizi-rati 2-dnevni seminar, na katerega bodo povabili predstavnike vseh Ijubljanskih fakultet in višjih šoJ. S. Rutar V zadnjili septemberskih dneh je bil po vseh fakultetah pravi vrvež. Dolge vr-ste v pisarnah, še večja zmeda pa je vla-dala po predavalnicah in sobah, kjer so se študentje-posebno novinci-dodobra na-mučili, preden so pravilno izpolnili celo vrsto formularjev, ki so jih morali pred-ložiti pri vpisu. Njihovo razpoloženje je najbolj razvidno iz izjave enega od njih, ki je obupan dejal: »Zdi se mi, da je laže opravljati izpite, kakor pa vpisati se«! Tudi uslužbenci dekanatov so nam po-vcdali, da so se krepko oddahnili, saj so vsaj redni vpisi končani, čeprav bodo na-knadni na večini fakultet trajali še tja do 1. novcmbra. Naš posnetek je s strojne fa-kultete in prikazuje študenta, ki si je celo zavihal rokave, da ne bi bilo kaj narobe. Novosn IZ iTK Tribuna bo ocUiej redrio objavljala novosti iz centraine tehniške knjižnice, ia sicer važnejše na novo prejete knjige in inoeemske tehniške re-vije. Knjige bomo objavljali s kratkimi biblio-grafskimi podatki, v katerih bo naveden avtor, naslov dela, lcraj izdaje z letnioo in na koncu knjižaicna signatura, po kateri se najlaže najde zaželena knjiga. CTK prejema letno otkoli ti-aoč inozemskih tehniških revij in je zato v letu 1963 izdala poseben katalog pomembnejših too-zemskih revij svoje zaloge, v katerem so zaje-te predvscm tekoče revije. Ker je števMo teh veliko, bomo postopoma objavljali posamezne stroke, tako da bodo interesanti polagoma do-bili pregted celokupnega revijSkega fonda. VA2NEJŠE REVIJE IZ STROJNIŠTVA (R s številko je signatura) R 3478 American Machinist — New York R 2542 Bulletin Escher Wyss — Ztirich R 2698 The Chartered Mechanical Engineer — London R 265« DEMAG Nachrichten — Duisburg R 2760 Hydraulics & Pneumatics — Cleveland R 3741 Izvestija Akademii Nauk SSSR. Otdelenie tehničeskih nauk — mehanika i ma&tao- stroenie — Moskva R 3682 The Joumal of Mechanical Engineering Soience — London R 2247 Konstruktion — Berlin R 2258 Machine Design — Cleveland R 3517 La Machine moderne — Paris R 107 Machine Shop — London B 3477 Machinery — New York R 3661 Der Maschinenbau — Berlin R 3251 Maschinenbautechnik; — Berlin R 227a Der Maschinenschaden — Berlin R 3520 Mechanical Engineering — Eastim R 3664 Metallver.iirbeitarides Handvverk — Berlim R 3799 Referativnyj žurnal. Mažinostroitelnye materialy, konstrukcii i ras^t detaloj mašin — MoskviA R 3800 Rererativnyj žurnal. Tehnologija ma5iiw- strcenija — Mo.^va R 3878 Technisches Joumal — Karl-Marx-Stadt R 460/M Technisches Zentralblati. Abt.: Maschi- nenwesen — BerMn R 2361 Vestriiik mašinostroeni ja — Moskva R 3102 Werkstatt mvd Betrieb — MUncben R 3191 Werksta.ttstechnik — Berlin - INiOVE KLJUČAVIVIiCE V KOLEGIJU V Akademskem kolegiju, v katerem bi-va blizu 450 študentov, so iz leta v leto beležili številne tatvine. število tatov, ki so jih prijeli, pa ni bilo razveseljivo. Za-radi tega ni bila neupravičena skrb študen-tov pred nepridipravi, ki so kradli njiho-ve stvari, kjer so mogli. Tatovi so lahko prišli v sobe, saj je več ključev odpiralo zastarele ključavnice. Že ob koncu lanskega šolskega leta so v upravi Kolegija razmišljali, da bi name-stili v vratih sob nove ključavnice. To za-misel so tudi izvedli: pred dnevi so de-lavci montirali nove ključavnice s cilin-dričnimi ključi. Pričakujejo, da bo v Kolegiju poslej manj tatvin. AKADEHIIii VAS VABI Prav gotovo je na Ijubljanski univerzi mnogo študentov, ki bi želeli peti, plesati ali igrati, ki vedo in čutijo, da je aa har-moničnega človeka sftmo ozka strokovna usmerjenost premalo. Vse te študente vključuje v svoje vrste ŠKUD Akademik. Ker v zadnjem času za društvo bodisi ne-kateri zanj niso vede'li, ali niso vedsli, kako bi se vanj vključili, ni bilo zadost-nega zanimanja. Letos pa je že ob vpisu prejel vsak študent bilten z vsemi podat-ki o njem, tako da so se interesenti for-malno prijavili že ob vpčsu. Nadalnji ko-raki pa bodo narejeni v mesecu oktobru, ko jih bo društvo po želji vkljucilo v raz-lične skupine, ki delujejo v društvu. Na-loga društva je namreč oblikovati enotnej-šo kulturno-umetniško podobo vključenih skupin in biti njih organizator, medtem ko skupine, ki so starejše od samega društva, delujejo samostojno. Med temi so tri že dobro poznane štu-dentski javnosti. Akademski pevski zbor »Tone Tomšie« si je pridobil že vrsto med-narodnih priznanj, letos pa ima v progra-mu 20 koncertov doma in gostovanja na Poljskem, v Avstriji in Italiji. Primorski pevski zbor »Vinko Vodopivec«, ki zdru-žuje večinoma primorske študente, ,je si-cer mlajši, po uspehih pa prav tako mno-go ne zaostaja, saj vsako leto uspšno go-stuje tudi v tujini. Nič manj važnega po-slanstva ne opravlja akademska folklorna skupina »France Marolt«, ki navdušuje domačo in tuje občinstvo z izvajanji sloven-skih ljudskih plesov in z izborom najzna-čilnejših jugoslovanskih plesov. šele dve leti deluje skupina študentskega vokalne-ga ansambla, ki je po končani razvojni dobi osvojila scaft stil, saj se je pokaza-lo, da so ga študenti najtopleje sprejeli. Od časa do časa nastopa tudi Akadem&ki jazz orkester, ki je za interpretacijo nepo tvorjene-originalne jazz glasbe prejel na svetovnem kulturnem festivalu v Helsin-kih zlato medaljo. Študentsko aktualno gledališče je posledica teženj po aktualnem in satiričnem gledališču v študentskih vr-stah, čeprav satira ni njihova edina obli-ka dela. Društvo pa si še vedno prizadeva razširiti svoje že tako obširno področje dela in bo že v jeseni osnovalg amater-sko likovno skupino, ki bo vsem aktivnim ljubiteljem umetnosti in kulture nudila še eno možnost več za vključevanje v Akademikove vrste. STUOBJSIil KEZIM IN NEIZPOLJENI POGOJI čeprav žal še ne razpolagamo z na-tančnejšimi podatki o opravljenih pogo-jih za prehod v višje letnike, lahko iz orientacijskih podatkov, ki so nam na razpolago, ugotovimo, da je odstotek štu-dentov, ki so o pravem času opravili po-goje za vpis v višji letnik, na fakultetah, ki so te pogoje predpisovale, porazno ni-zek. Ced niz posledic: pogojni vpis na sko-raj vseh fakultetah, podaljšan vpis do 1. novembra, kar ima za posledico vrsto prošenj in potrdil, da bi zadostili zahte-vam štipenditorjev, socialnega zavarovanja, vojaških institucij, mestnega transportne-ga podjetja, kreditnega sklada itd., itd. Dejstvo, da se ta papirnata vojna ponav-lja iz leta v leto z enako intenzivnostjo in problematičnostjo, opozarja, da s posta-vitvijo pogojev nekaj ne more biti v redu, pa čeprav si zapriseženi pristaši nedodela-ne študijske reforme prizadevajo stanje zamaskirati z najraznovrsLnejšimi »gasil-skimi« posegi (popuščanje pri pogo-jih, naknadni vpis, pogojni vpis), ki ra-zumljivo vzbujajo (kljub temu, da so v konkretni situaciji dobrodošli) med štu-denti neskrito negodovanje in degradirajo fakulteto na raven tržnice, kjer se trguje z izipiti, kjer se živi in dela v negoticivosti. Nihče me ne bo prepričal, ,da je bil in ostane edini namen študijske refcrme zgolj skrajšanje študija na štiri leta in upira se mi vedno znova ponavljati, da smo si nekoč zamislili vzporedno s skraj-šanjem študija tudi kvalitefcno rast. Koncept visokošolskega študija, ki je V načelu obveljal, je torej bil: prva stop-nja, ki naj da zaključeno znanje, strokov-njafca z zadostno izobraabo za zaposlitev na vodilnih mestih v proizvodnji (odstotek študentov, ki se po dovršeni prvi stopnji zaposlijo, je izredno majhen) — in druga stopnja, ki naj pridobljeno znanje teore-tično še poglobi, s tem da imajo tisti, ki se outijo sposobni za zmanstveriio delo, miož-nost nadaljevati študij še na III. stopnjl To obliko smo prejeli in uzakonili. Ostala pa je vec ali manj povsod stara vsebina, ki smo jo utesnili v okvirje ne-ustreznih oblik. Snov iz prve stopnje se ponavlja, predmeti ostajajo skoraj enaki, nivo pa je zelo malo ali pa prav nič višji, urnik preobremenjen. Zaradi tega ostaja- jo želie po poglobljenem študiju slej kot prej fraze in pogoji, ki jih fakultete iin atatuti predpisujejo, skcraj nedcsežen. Popolnoma v skladu s težnjami študij-ske reforme je, da se na prvi stopnji uvaja poostren študijski režim, ki naravno selek-cionira preveliko število novincev (alii pa ni nemara že čas, da tudi na Ijubljaaiski univerzi pcsežemo po »numerus olau-sus«, kot so to že storili v mnogih ostalihi visokošolskih središčih v državi? Tako' bi marsikomu, ki je precenil svoje lastne sposobnosti prihranili poznejše razocara-nje), absurd pa postane takšna politik,a na drugi stopnji. Zanimivo pa je, da so štu-dijski pogoji na drugi stopnji, za prehodj iz tretjega v četrti letnik, na mnogih fatkuH tetah še ostrejši in nerealni kot na prvi. Znano je, da nekatere fakultete ljubljan-' ske univerze delajo v nemogočih pogojih (biotehniška, stro.jna, FNT), kjer je štu-dentom praktično onemogočen sproten študij, ker se vrstijo predavanja in vaje do-poldne in popoldne, vse dni v tednu. Ali naj postane študentov dan ob takšnih pogojih res samo dirka z lastnimi zmoglji-vostmi in za izpiti? Ali ni z vsakim na pol naštudiranim izpitom družba_ ogoljufana za sredstva, ki jih vlaga v visokošolski j študiij? AU smo upravičeni čuditi se neza-) dostnemu interesu večine študentov vse, kar ne sega v okvir njihovega študija?^ Cemu obupavati ob naravnost katastrofal-j nemu nepoznavanju problemov lastne stro^ ke? Ali naj še vedno iščemo »deus ex ma-china« za številne neizkoriščene možnosti študentske organizacije? Sram me je navesti število študenLov, ki so se udeležili letošnje delovne akcije. In zakaj je takšno absurdno stanje uzako-j njeno v statutih, ko smo vendar tudi štu- • dentje sodelovali pri njihovi sestavi? Ver-jetno zato, ker je bilo to sodelovanje na-splošno izredno slabo v ostalih zadevah,_ ki jih statut zajema, in si študentje, članij statutarnih komisij, niso upali (slaba| vest?) vstati v obrambo svojih »ozkih sin-"7 dikalisičnih interesov«. Kakorkoli že, sedanje stanje in slabe izkušnje iz preteklih let terjajo natanč-nejših analiz in rešitev, študijski režim pa bo moral ustrezati zahtevani kvaliteti študija. -iv MODRI ABONMA Kopcertne direkcije Slovenije (»Mojstri koncertnega odra) bo obsegal 12 solističnih in komornih koncertov vodilnih svetovnih in jugoslovanskih kon-certantov in ansamblov: Pianisti PHILIPPE ENTREMONT (Pariz) GINA BACHAUER (Atene-London) MARINA MDIVANI (Moskva) DUBRAVKA TOMŠIC-SREBOTNJAK VioLinista PINA CARMTRELJLI (Rim) IGOR OZIM Tenor ANTON DERMOTA (Danaj) Violončelista VLADIMIR ORLOV (Bukarešta) MSTISLAV ROSTROPOVIC (Moskva> Komorni ansambli ORKESTER SAN PIETRO A MAJEL- LA, dirigent R. RUOTOLO (NapoH) ZAGREBSKI SOLISTI, dirigent ANTONIO JANIGRO, soMst JELKA STANIC STUDIO ZA ZGODNJO GLASBO (»Munclienski trubadurji«) Sedeži so še na razpolago. Abomnajske cene so od 3600 do 5400 din, za dijivke in Studente od 1800 do 3000 din (plačljivo v treh obrokih). Podrobne prospekte dobitc v Koncertni direkciji Sloventije (Filharmonija), ld sprejema abonente V5Mik dan od 10. do 12, ure. Informacije na telefon 2-00-63. iribuna Tribima — list slovensikih šitudentov — Izdaja univerzitetni odboir ZSJ — Ureja uredniškii odbor — GLavni urednik Drago Miriašič — Odgovomi urednik Mairko Kerševan — Uredništvo in uprava Tribune: Pk>ljanska 6 II — Telefon 30-123. Tekoči račun 600-14-608-72 — Letna naročniina 500 dinarjev — posiamezen izvod 20 dinarjev — Rokopiaov in fotogi^afij ne vračarno - Tiska Casopisno podjetje ^Delo«, Ljubljana, Tomšieeva 1, telefoin 23-522. — Paštraina plačana v gotovkri.