Z K S S T R A N K A DEMOKRATIČNE P R E N O V E Kongresu na pot Naša stranka je v enem letu prehodila težko pot: izstopila iz ZKJ, se izkazala na volitvah, v skupščini si kot opozicija ves čas prizadevamo držati ogledalo novi obla-sti z opozarjanjem na njene napake. Zmanjšali smo strokovni aparat, znižali članarino na 1 odstotek, se programsko in statutarno približali socialistični in social-demokratski levici v Evropi. Upravičeno smo ponosni na to leto. Člani stranke smo ves čas v stiski, komaj smo se rešili objema »demokratičnega centralizma« ZKJ, že smo pod pritiskom revanšističnih teženj delov nove oblasti. Vendar vse to je za večino članov ZKS-SDP prej vzpodbuda kot razlog za pasivnost, umik ali upadanje poguma. V slogi je moč, povezani bomo močnejši, vplivnejši, na volitvah uspešnej-ši. Obstaja realna možnost, da na nasled-njih volitvah ponovimo in izboljšamo re-zultat ter sodelujemo v vladajoči koaliciji. Krivice in napake sedanje oblasti bomo tako lahko popravili! Kaj nameravamo storiti? Z volitvami je stranka prenoviteljev od-ložila breme preteklih napak. Naš jesenski kongres (27. oktobra 1990) bo sicer name-njen predvsem organizacijski preureditvi stranke, vendar moramo ta trenutek tudi povedati, kaj nameravamo storiti. Priprave in sam kongres morajo ljudem povedati, kaj nameravamo storiti za to: — da se v Jugoslaviji ohrani mir in uvelja-vi demokradja — da se doseže konfederalni status Slo-venije in se ji odprejo poti v evropsko povezovanje — da se z ustavo in zakoni zavarujejo ekonomske, socialne in politične pravice delavcev, žensk, mladine, ustvarjalcev, manjšin vseh vrst, pa tudi solidarnost z vsemi, ki z lastnim delom ne morejo poskrbeti zase — da se ohrani in razvije naša mlada parlamentarna demokracija in se dopolni z avtonomijo civilne družbe, svobodne javnosti, vladavine prava — da se obnavljajoča se stagflacija spre-meni v premišljeno razvojno prestrukturi-ranje gospodarstva in družbenih dejavno-sti ob varovanju ravnotežja med naravo in družbo. Končan je naš sestop z monopola obla-sti. Prenovitelji zdaj sestopamo med ljudi in zastavljamo ambiciozni projekt vzpona leve koalicije na oblast. Novogoriški kongres bo za stranko, ki se je med tem znašla v popolnoma spreme-njenih političnih razmerah, pomemben kot kongres, ki bo tudi na organizacijski ravni uveljavil že nekaj let prevladujoče razpolo-ženje v članstvu stranke, ki zahteva opuš-čanje tudi zadnjih simbolnih povezav z boljševistično tradicijo v organizaciji in delovanju stranke. To je potrebno pouda-riti zato, ker je prav ta korak nujna pred-postavka za nadaljnje delo pri utrjevanju demokratične politične in socialne identi-tete stranke, določanju vrednot in ciljev ter na njihovo uresničevanje naravnanega programa. Kaj je levica v postsocializmu Predvsem potrebujemo utemeljen odgo-vor na vprašanje kaj je levica v postsoci-alizmu. Oblikovanje globalnega programa je bolj zapletena in zahtevnejša naloga, kot se je to zdela na začetku. Pod vprašajem so tudi pri nas tiste vrednote, ki so se še dolgo časa po spopadu s stalinizmom pred štirimi desetletji in po notranjem konfliktu z neo-stalinizmom ob koncu šestdesetih let zdele nesporne, saj je v njih tudi pomemben del mednarodne strokovne in politične javno-sti videl - in še danes vidi — pot k dosega-nju novih civilizacijskih, bolj humanih ho-rizontov življenja. To so samouprava zas-novana na družbeni lastnini sredstev za proizvodnjo, pod vprašajem se je znašel tudi sam socializem itd. Zavzemamo se za načela in cilje demo-kratičnega socializma, ki zapisano v prvem členu osnutka statuta skupaj z razčlenitvijo v programskih izhodiščih in s programom Za evropsko kakovost življenja, ki je ve-ljavni program ZKS-SDP, služijo kot izho-dišče za iskanje in oblikovanje odgovorov in rešitev ali alternativnih pobud na vsa tista številna pereča vprašanja, ki danes vzbujajo negotovost, nemir pa tudi upravi-čen strah pri vse večjem številu prebivalcev Republike Slovenije. — Na prvem mestu so vprašanja pove-zana z delom, materialno in socialno var-nostjo. Do konca leta bo nezaposlenost v marsikateri občini presegla kritično mejo 10%, pri tem pa je najhujše to, da niti s strani ZIS niti s strani republiškega izvrš-nega sveta ni nobenih trdnih zagotovil, da se bo to razsulo v kratkem zaustavilo. — Grabljenje družbene lastnine je tre-ba preprečiti. Od izvršnega sveta pričaku-jemo, da bo pripravil rešitve, ki bodo te-meljile na strokovnih ekonomskih izhodiš-čih, ki bodo omogočale učinkovitejše go-spodarjenje, preprečile v bistvu roparsko prisvajanje in zagotovile socialno varnost brezposelnim in ustvarjale realno perspek-tivo za njihovo ponovno produktivno za-poslitev, ki jim edina lahko zagotovi var-nost, družbi pa socialno, ekonomsko in politično stabilnost. — Podpiramo odpravljanje krivic, ni-smo za nove krivice. Iz dela vladnih strank se potiskajo v ospredje ideološka vpraša-nja in vsiljujejo ideološki kriteriji pri reše-vanju sicer realnih razvojnih vprašanj. Ti-pičen primer takega pristopa je vprašanje vračanja nacionaliziranih nepremičnin, ki bo brez premišljene zgodovinske in pravne analize povzročilo vsaj toliko novih krivic kolikor bo odpravilo starih. S tem se soci- alni izvori socialnih napetosti ne bodo blo-kirali ampak bo prihajalo do generiranja novih napetosti in konfliktov. — Skrajnežem ni do pomiritive. Še bolj kot prej našteta vprašanja burkajo duhove na Slovenskem vprašanja povezana s spra-vo in pomiritvijo. Dejstvo je, da najbolj konzervativne politične sile na Sloven-skem (očitka ne bi bilo upravičeno naslav-ljati vsem Demosovim strankam in celot-nemu njihovemu članstvu) politično zrelo in z dejanji številnih najuglednejših pred-stavnikov slovenske države in parlamen-tarne opozicije dokazano pripravljenost za spravna dejanja izkoriščajo kot poligon za rehabilitacijo domačega kvizlinštva in fa-šizma. Opravka imamo z nevarnim para-doksom, ki ga ne razume in ne sprejema niti domača niti evropska demokratična javnost, vsi tisti posamezniki, civilnodruž-bena gibanja in politične stranke, ki so v temelje svojih demokratičnih prepričanj, ureditev in programov vgradili antifašizem in obsodbo kvizlinštva kot temelj demo-kratičnega reda in povojne prosperitete v demokratičnih deželah Evrope. S tem med Ijudmi le poglabljamo prepade in od-piramo rane, ki jih tudi v demokratični ureditvi lahko zaceli le čas. — Podpiramo zahteve za svoboden raz-voj italijanske in madžarske narodne skup-nosti, kar naj jim zagotovi tudi ustava RS. — Brez avtonomije civilne družbe in stroke ni demokracije. Svoboda, enako-pravnost in solidarnost, socialna pravič-nost in demokracija, visok standard člove-kovih pravic in na njem zgrajena pravna država so izhodišče in merilo po katerem bomo oblikovali svojo p>olitiko in svoje predloge in presojali politiko vlade v pri-hodnjem obdobju. Na podlagi teh izhodišč bomo tudi sodelovali in podpirali delova-nje sindikatov. Vse, ki se želijo podrobneje seznaniti z naštetimi usmeritvami vabim da se zglasi-jo na sedežu stranke: ZKS-SDP LJDbljana Vič-Rudnik, Trg MDB 14, 61111 Ljubljana, telefon 213-966.