KATQLJBK CEKKVEN LIST.
«Danic»" izhaja vsak petek iia celi poli. in velja po poni za celo leto 4 gl. *20 kr., za pol leu 2 gl. kr. za i-Hrit Ma 1 el. 2<» kr V tiskarniei sprejemana za celo leto 3 gl. 60 kr..za pol leta 1 gl. 8<» kr.. za 1 4 leta 90 kr.. ako zadene ua ta dan praznik izi<1.» ..Danit a" dan poprej
Tečaj XLIV.	V Ljubljani, i», vinotoka 1891.	Ust 40.
Zveličani Peter Marija Alojzij Šanel (Chanel),
duhoven Marijinega «lrustva misijonar in pervi ni učenec v Oceaniji. Avstraliji.
(halje.)
Smert zveličanega Petra.
Bil je lep svetel solnčni dan, in neoblačno sinje nebo razprostiralo se je nad obširnim morjem. Toda v trenutku, ko so zveršili umor, slišal se je nad mestom naenkrat gromu podoben pok, ki je stresel daleč okrog zrak ter silno prestrašil otočane. To nerazumljivo znamenje se je poterdilo pri poznejši pravdi s prisego od obilice spreober-njenib.
Morivci so bežali na vse strani. Musumusu bil je odvzel merliču po krivici zgornjo obleko (soutano); pokradli so tudi druga oblačila, tako da bi bil merlič ostal čisto razgaljen, ko bi ne bil vergel neki otočan iz usmiljenja rjuhe čez njega
Proti poldnevu prišel je Musumusu s kraljem in njegovimi hčermi na ta kraj. Jamo so izkopali, ter truplo, ktero je bila še ajdovska mati Pipisege že poprej umila, namazali s kokosovim oljem, skerbno ga zavili v rjuhe ter nato položili k večnemu pokoju.
Morebiti je spodbudil kralja spomin na nekdanje prijateljstvo k tej osebni pazljivosti. Glavni vzrok pa je bil brez dvoma ta. da ne pride truplo katehumenom v roke in da se zatre vsaka sled kerščanske vere. Zatorej razdjali so precej po pogrebu kočo pokojnega misijonarja in Niuliki razbil je majhne orgije, kterih glas ga je drugač tako silno razveseljeval, z lastnimi rokami na drobne kosce; nato zaklali so edinega prešiča, kterega so imeli misijonarji, ga spekli ter napra-
vili na podertinah koče pojedino: zraven pa je tudi veselo krožila steklenica okoli mize.
Drugi dan zginili so še ostali tramovi iz omenjenega kraja. Ajdovstvo je bilo skoro popolnoma zmagalo.
Med tem bila sta o pravem času br. Nizier in č. g. Boog posvarjena ter sta dobila v glavarju Matali svojo brambo. Kmalu na to sprejela ju je amerikanska ladija ter jih srečno prepeljala v Wallis, z njima vred pa je prinesla tudi pervo žalostno poročilo o umoru o. Sanela.
Na Futuni bilo je vse zelo žalostno. Večina ajdov je o tem strašnem činu molčala, kristijani skrivali so se pa iz strahii: le Miisumiisovi pri-verženci so se šopirili kakor zmagovalci in zasmehovali kerščanstvo s tem. da so oblečeni v pokradene mašne oblačila plesali po svoji ajdovski navadi. Zdaj pa je pričel Bog s svojim vse-gamogočnini glasom govoriti. Fonoti. kraljev brat, ki ga je prigovarjal za Sanelovo smert. je nagloma umeri. Kmalu potem zgrabila je Niuli-ki-ja samega strašna bolezen. Bil je zelo debel, upadel pa je v kratkem tako zelo. da so ga bile same kosti: njegovo meso namreč začelo je gnjiti pri živem telesu. Nosili so bolnika od enega Futunskega malika do druzega. Toda nobeden ni mogel pomagati. Prej, ko je minulo leto, umeri je preganjavc kerščanstva reven in neobžalovan, in glavni moritelj o. Sanela, Musumusu, polastil se je kraljevega stola. Vendar ni bil obče zpoznan za kralja, in vojska med Poi-jem in Sigawo je pretila z nova.
18. prosinca 1842 prikazalo se je francosko brodovje „Allieru na Sigawski višini. Prišlo je iz Wallisa, kamor pripeljalo je visokoč. apost. vikarja msgr. Pompallier-ja; zaukazano mu je
bilo, odnesti ostanke mučenceve iz Futune, Vendar pa je moral kapitan Bouset škofu slovesno obljubiti, da ne bo otočanom nič žalega storil. Ko se je prikazala ta strašna bojna ladija, kakor kaka morska pošast, prestrašili so se Futunci, in le z velikim naporom posrečilo se je, zagotoviti jim mir in ubraniti jim splošni beg v prepade in gozde. Začetkoma ni si noben upal nesti misijonarjevo truplo na barko, iz strahu, da bi ga ne pozvali na pogovor; naposled prenesel je tmplo Mapigi tMaligij, Niuliki-jev prijatelj, ki je pa vedno odsvetoval umoriti o. Sanela. 10. prosinca prinesel je, spremljevan od 30 katehumenov, dragocene, skerbno v rjuho zavite ostanke na ladijo „Allier". Ub enem ponudil je povelniku velikansko kaua-korenino, s ktero je hotel spro-siti mir 111 milost za svoje ljudstvo. Kapitan Bouset prejel jo je dobrohotno, zahvalil se za skazano zaupanje, vendar pa je zahteval, da se izroče tudi vse ostale uiisijonarjcve dragocenosti, posebno reci. ki se rabijo pri sv. maši, ter je nato pozval na prihodnji dan vse glavarje na barko. Ti so sc »ošh ub dolo-encm času ter prinesli kelih, kervavo zgornjo obleko, križ in verske podobe, ktere so po vsili krajih otoka poiskali, ter so obžalovali, da se je zgodilo to zločinstvo. Le Musuumso niso moglo pregovoriti, (la bi prišel na ladijo. Vedno je ponavljal: „Ni moja krivda, ni moja krivda. Kralj mije zapovedal očeta umoriti, ker je spreobernil Meitalo, njegovega sinau. Stari Mapigi pa je rekel z največjo žalostjo; „Oh! bil sem. žali da, nepričujoč, ko se je veršilo to hudo dejanje. Ko bi bil takrat v koči o. Sanela, bi bili mogli dospeti le čez moje telo k njemu. Zdaj več ne bom mogel očeta videti! Bil je tako dober, in jaz sem ga tako zelo ljubih. Na ladiji bil je tudi mladi poglavar Sam-Keletoni. ki je bežal po nesrečni bitki pri Vai ju s svojimi v Wallis, kakor mu je svetoval o. Sanel. Kapitan Bouset je zahteval, da se naj zopet sprejmejo izgnanci ter stopi Sam-Keletoni na prestol kot najvišji Sigawski poglavar. Vsi so se zopet sprijaznili: nato vernila se je barka z ostanki mu čenča, ktere je namazal zdravnik skerbno z dišečim oljem, v Novo Selandijo. Mladi, izverstni »Sam-Keletoni porabil je takoj vgodni položaj in njegov vpljiv, da bi odpravil mali kovanje. Raz-djali so znamnja malikovavska (tapu) ter sožgali še ostale kipe raalikov. Kraj, koder je tekla kri mučeneeva, imeli so za sveti kraj: vse ljudstvo zahtevalo in hrepenelo je po kerščanskem poduku in želelo je duhovna imeti. Ko je tedaj prišel msgr. Pompallier, spremljevan od mnogo očetov in bratov, nekaj mescev pozneje iz Wallis-a, bil je takorekoč dobljen celi otok. Vsa oblast
izročila se je njemu. Msgr. Pompallier, ki je hotel zatreti nesrečno deržavljansko vojsko za zmeraj, razložil je zbranim glavarjem, da je otok, premajhen za dva kralja; oni naj toraj ker je njih pravi kralj umeri, izvolijo izmed sebe enega ter naj vsi za njega glasujejo. To se je zgodilo, in Sam-Keletoni izvoljen bil je enoglasno. Novega kralja je kmalu potem z njegovo ženo in hčerko slovesno kerstil škof. Deset dni pozneje doseglo je 114 druži h, že dovolj podučenili otočanov isto milost, in škof podelil je vsim novincem vkup sveto birmo. Seme začelo je v zemlji, s mučencevo kervjo pokropljeni, veselo poganjati ter je rodilo hitro vedno obilniše cvetje in sadove.	«Konec nasl.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Ljubljaua. Knezoškofijska duhovna svetnika so prevzvišeni knez in škof imenovali vv. čč. gg.: Mateja Preže lj na, župnika v Mavčičah, in Friderika H ud o vernik a, župnika v Lescah Čestatitamo!
Bogoslovske šole se bodo pričele z mescem vinotokom.
Č. g. dr. Jožef Dolenec, kapi. v Stari Loki, izversten orientalist, je nastavljen za namernega profesorja svetopisemskih ved st. zak. in orientalskih jezikov na bogoslovnem ljublj učilišču, in preselil se je v Ljubljano.
Slavnost katol. rokodelskega društva v spomin 25letnega blagonosnega delovanja preč. gospoda Janeza G nj e z d a, ktero smo unkrat omenili, se je zveršila prav lepo in spodbudno preteklo nedeljo. Vdeležile so se tudi kntol. rokodelske družbe šentviška, novomeška in verhniška. Ob Dih jim je slav-ljenec v cerkvi presv. Jezusovega Serca maševal, g. Andrej Kalan pa v pridigi pojasnoval delovanje g. predsednika družbinega in rokodelske družbe. Peli so verli društveniki. — Obeda skupnega se je vde-ležilo nad loo oseb. Napivalo se je sv. Očetu Leonu XIII, Nj. Veličanstvu cesarju, prevzviš. gospodu knezu škofu, gosp. slavljencu, deželnemu predsedniku, deželnemu glavarju, gosp. županu. Med tem je kn. šk. tajnik dr. Elbert, čestitajoč, slavljencu izročil prelepo pismo prevzv. kn. škofa, s kterim je bil g. Gnezda imenovan konzistorijalni svetnik, kar je zbudilo novo, silno veselje med vsimi pričujočimi. Slavnost se je zveršila z večerno veselico in sicer s petjem in igro g. kat. Keržiča: »Novi zvon ali srečna sprava", ktero so prav dobro predstavljali gg. rokodelci.
Ta znamenita slavnost je v novo pokazala, kako tehtne, pa tudi koristne, celo potrebna so katol. rokodelska društva, za ktera se pečajo naj višji in vpljivniši gospodje. Naj pač res pristopijo k tem družbam povsod, koder se nahajajo, vsi rokodelski pomočniki; videli bodo, da v življenji in v smerti jim bo to neizrečeno veliko koristilo. —
„Rimski Katolik," III tečaj, 8. in 9. zvezek, vredvan in izdajan od dr. Ant. Mahniča, je ravnokar prišel na svitlo. Obseg po večem je: „Aut-Aut. škofje
pred sodiščem javnega mnenja. — O Petrarkovih rimah. — Pisma brezvercu. — Glasba v cerkvi. — Dijakom na pot. — Politični oddelek. (Najnovejša neutralna stranka na Slovenskem. — „Nova Soča in dr. Mahnič. Ali res ni liberalizma na Slovenskem? Neutralnost v politiki. Ktero vprašanje je važniše dandanes — versko ali narodnostno?)
Listek (Z letotošnjih počitnic: Dve besedi... Pervi izlet, Šebrelje. Drugi izlet... Reka in Tersat. Po Hervaškem, Zagreb Dijakovo. Strosmajer.)
Raznoterosti (Še kaj več za dr Romiha. — Rodoljub. - Za mlade pisatelje.)
Iz „političnega oddelka" naj postavimo tukaj le nektere verstice zoper tiste, ki terdijo, da ni liberalizma na Slovenskem. Ko bi ga ne bilo, ne bi bilo tudi liberalnih listov ter pisavcev. „Rimski katolik" pravi:
rSe spominjate še na dobo pred 20 leti?... Na Štajerskem je zagledal dan rSlov. Narod," ki ga je vrejeval znani mladi liberalec; ta list je napovedal vojsko duhovščini, napadati jel ne le njo. ampak tudi vero; njegovi pristaši se niso sramovali očitno ponašati se za liberalce in radikalce. Nagla smert per vega vrednika „Narodovega" smatrala se je za očitno kazen Božjo!" — Posebno tehten je tudi spis „škofje pred sodiščem javnega mnenja," kteri pojasnuje, kako globoko spoštovanje so verniki dolžni škofom, ktere je sv. Duh postavil vladati cerkev Božjo (Dj. ap. 20, 28), da ne verniki škofov, ampak škofje so sodniki vernikov.
Dr. Mahnič je mož. ki se ne ustraši očitno pred svetom terditi resnice, bodi liberalcem drago ali nedrago!
Petindvajset letnica v Vodicah. (Dalje ) Predno obhajanje slavnosti nadalje opisujem, naj povem sreberno mašnike. ki so se k praznovanju bratovsko sošli. So pa ti-le gospodje:
1.	Abscc Matija, duhovnijski oskerbnik v Ilotiču;
2.	Bernard Valentin. „	„ na Studenem;
3.	Gerjol Lorenc, župnik v Lašičah;
4.	Herbich Viljem, kurat v Šmartnu na \Volens-bergu, na Gornjem Štajerskem;
5.	Jakelj Gregor, župnik v Gorjah;
tj. Jaklič Jožef, župnik v Dolenji vasi;
7.	Kepec Frančišek, duhovnijski oskerbnik na Cešnjicah.
8.	Koželj Mihael, kurat v Podkraju;
i); Kutnar Ignacij, župnik v Bučki;
10.	Lenasi Anton, kurat v Colu;
11.	Mohar Peter, župnik v Dragatušu;
12.	Pavlic Kozma, župnik pri sv. Križu pri Kostanjevici;
13.	Pečnik Valentin, duh. oskerbnik na Vranji
Peči;
14.	P. Poljanšek Metod, frančiškan v Nazaretu;
15.	Rogač Anton, dekan v Hrušici pri Podgradu ; (111. Castelnuovo) v terž. škofiji.
16.	Zamik Matija, župnik v Srednji vasi v Bohinj11 ;
17.	Žužek Šimen, župnik v Vodicah.
Toraj izmed zdaj še živih sošolcev sošli smo se vsi, kakor smo se ob času svojega posvečenja pred svojim razhodom dogovorili, razun gosp. Jerneja Ramovša, župnika v Poljanah.
V dan slavnosti, t. j. 19. avgusta, so se pričele zjutraj ob Dih ss. maše za duše pok. sošolcev. Maševalo
se je ob jednem pri 5 altarjih. Ob 6ih je bilo mertvaško opravilo — Officium defunctorum — za i sošolce, ki so naslednji osmeri gg.: Ernest Čuber. Juvan Jakob. Klofutar Janez, Kurent Karol. Po-gorelec Andrej oče S e v e r i n T h e 11 i a n. V r a 11-čič Frančišek, in Z a gor Frančišek, katerim Bog daj sveti raj! Po mertvaških moitvah ¡e sledila slovesna černa maša, katero je pol g Ureg r Jakelj, naposled pa smo vsi v mašni opravi s prižganimi svečami pri mertvaškem odru odp»di liber».» za sošolce.
Ob loih podamo se vsi v mašni opr.ivi v slovesnem sprevodu z duhovnišnice v farno cerkev, kjer je bil najpred slavnosti primeren cerkveni govor. <iu-voril je g. oče Metod Poljanšek o vzvišenih opravilih duhovnika — po izgledu Jezusovem — na prižnici, v spovednici in pred altarjem. — Povedal je obilno številnim poslušavcem.-) da smo vsi sošolci maš-niki pred 25 leti besedo dali. da vsi po preteku 25-letnega mašništva še živeči sošolci snidemo se pri enem svojih součencev, ako le ne bode katerega kaka posebna reč ovirala, ter ondi opravimo svoje molitve in daritve — najpopred za rajne svoje sošolce, potem pa tudi skupno zase izrečemo serčno zahvalo t r.-jedrnemu Bogu za dosedanje dobrote, za prihodnje pa se priporočimo. Iz tega namena se je danes zbralo 17 součencev. mašnikov. le eden mašnikov je bil od tega zaderžan; osmem svojih sošolcev imamo pa med umerlimi, za katere smo sinoči in davi molitve in sv. daritve opravili G. govornik izreče preserčno zahvalo v imenu vsih navzočih součencev gospodu Vodiškemu župniku in faranom za res častitljivi in prijazni sprejem. — Sklene s priserčno prošnjo, ako bode kateri izmed tu zbranih gosp. součencev tako srečen, da dočaka zlato mašo, da pri večerni svoji daritvi se spominja svojih umerlih součencev. pa tudi dobrih Vodiča nov. ki z nami tu zbrani — v tako obilnem številu — molijo. In ker se nam tu zbranim sošolcem skoraj ni nadjati. da se še kdaj vsi skupno tu na zemlji snidemo, naj bi vsaj tedaj, ko bode trobente glas k sodbi klicaje močno donel
—	in bodo apostoli in misijonarji toliko za nebesa pridobljenih duš na desnico Božjo postavili, se znajdli tudi mi vsi sošolci mašniki z mnogoštevilnimi — po nas osrečenimi dušami na desnici Božji.
S priserčno prošnjo do nebeške Kraljice Marije, ljube Matere naše, naj nas v sedanjih hudih časih ne zapusti, marveč nas še prav posebno v sv».je Materno varstvo sprejme, sklene gosp. govornik gin-ljivi svoj govor
Jako veličasten in ginljiv prizor nastane zdaj precej po skončanem cerkvenem govoru. — Vsi gospodje sreberno-mašniki pokleknemo v mašni opravi pred velikim oltarjem.
Vodiški gospod župnik stopi sredi altarja na verhno stopnico, ter obernjen proti sošolcem, ki glasno
—	konfiteor — odmolijo, v papeževem imenu podeli papežev blagoslov, katerega je popreč. knezo-škofijstvu za to slavnost izprosil v Rimu.
Sledila je nato velika, slovesna sv. maša, katero je med asistenco vsih 16terih sošolcev pel g. dekan Anton Rogač.
Lepo je bilo viditi pri ti priliki prav mnogo gg. sreberno-mašnikov z rožnimi venci v rokah, na
•) Kajti prostorna Vodiška farna cerkev je bila pri ti priliki vernikov vsa napolnjena.	^
katere so med sv. mašo molili; med temi je bil tudi naš gornje-štajerski-neinški sobrat, ki je v levitarski opravi kot staoinist pobožno prebiral sv. rožni venec.
Po skončanih cerkvenih opravilih dali smo se vsi navzoči skupuo fotografirati.
Med obedom je vladalo najpriserčnejše veselje. Kako bi pa tudi ne. saj dragi sošolci bili smo po 25 letih zopet enkrat tako bratovsko zbrani. Med zdravicami so bile s posebno navdušenostjo sprejete, perva na sv. Očeta Leona XIII, ki je res luč z neba.
—	sedanjemu, p • brezbožnosti in nejeverstvu tako zmedenemu in zatemnjenemu svetu! Dalje ona do milostljivega knezoškufa Ljubljanskega, katerega zavoljo res apostoljske gorečnosti in očetovske skerb-nosti za resnični blagor njim izročenih ovčic v lepi Kranjski iskreno ljubi vse, kar je resnično katoliškega
—	bodi si izmed dnhovstva. bodi si izmed svetnih pravih katolikov, in kateri je po svojem odločnem, neustrašenem in neumornem delovanji, polnem prave kerščanske ljubezni, za sedanji čas res poseben dar 1 '.ožji naši lepi Kranjski. Žali. da tudi v tej naši dozdaj sk'»/i in skozi ka oliški deželi nekateri, ne le tuji ali potujčeni. ampak — žali nam — tudi slovensko-liberaluški talini, katoliki strup in gnjilobo brezbožnosti in nejeverstva tako zvijačno, pa tu li tako prešerno širijo, da bi s tem brez verskim početjem ubogemu terpinu. našemu ljudstvu, upihnili poslednjo zvezdico-upnico. namreč tolažbo sv. vere v sedanjih bridkostih in upanje lepšega, boljšega življenja unkraj groba, pa veselega snidenja s svojimi predragimi v svetlih nebesih; tako bi ubogo ljudstvo v popolno nesrečo pogreznili oni, ki vender pravijo,da ga ljubijo? Zenako priserčnostjo je bila sprejeta tudi zdravila na Terža-škega škofa, ker je g. dekan Anton Rogač, ki je napijal. iz teržaške školije. — S posebno navdušenostjo se je sprejela tudi napitnica na svetlega vladarja Frančiška Jožefa I. katerega rojstni dan smo ravno tisti čas obhajali Med seboj smo imeli duhovskega sobrata. g. Viljema Herbicha. ki je bil naš součenec do skončanega tretjega leta. v Ljublj. semenišču, potem pa je odšel v tiradeo v četerto leto bogoslovja. Rojen od nemških staršev, zdaj že nad 25 let pastir juje na Gornjem štajerskem med terdimi Nemci; pa vendar slovenske besede ni popolnoma pozabil. Razumem vse, kar govorite, le govoriti slovenski — mi ne gre. je djal. in marsiktero slovensko spregovoril. V svoji zdraviei pravi, mislil sem. da ste Kranjci name že kar pozabili, kar dobim povabilo k skupnemu obhajanju 25letnice našega mašništva. Ves vesel vskhknein: Dragi sošolci, vi Kranjci imate še zmirom glavo in serce na pravem mestu... Po premaganih nekaterih ovirah — pa ne zarad oddaljenosti, toda, si je res daleč, mi ni delalo toliko skerbi — podam se vesel na pot k svojim dragim součencem. da se še enkrat in pred ko ne zadnjikrat v tem življenji z vami snidem in poveselim.
V odzdravu na to napitnieo se je povdarjalo, kakor že tudi cerkveni govornik v cerkvi — da priporočamo zbranim součencem mašnikom duhovne m svetovne sošolce v molitev — pripomnil je to-le: Akoravno nas loči stan in služba, ljubezen med nami ugasnila ne bo, — tako se tudi dragemu sošolcu g Herbichu zaterdi. akoravno nas loči škofija, dežela in narodnost, da ljubezen kerščanska nas naj toliko terdneje veže. ker ta nobene meje ne pozna, marveč
segaje čez vse ljudstva vse narodnosti z enako preserčnostjo objema * i
Naj omenim še nekaterih zunajnih pozdravov.
Pervi berzojavno prileti iz Kostanjevce od gospoda župnika Dam. Pavlič-a, ki se glasi: „Jubilan-tibus in Vodice congregatis ex „corde intimo — ad multos annos."
Drugi:
„Na mnoga leta!*) župan Jenko iz Podragedll. Uastelnuovo), ki je tudi deželni poslanec.
Tretji:
rDekanu Rogaču in vsem njegovim zbranim sošolcem slavečitn 25letnico v vzvišeni službi Božji in apostoljskem delovanji — na mnoga leta; tehtnica večne ljubezni odvagala Vam je sreberne vence, a Vaše delovanje na polji resnice in ljubezni čini Vas vredne tudi zlatih kron, še drugih 25 let, to želi
Stemberger.
kapelan v Hrušici pri Podragi.
Pismeno prelepo častita gosp. častni korar in
profesor Marn, kakor sledi:
Predragi v Kristusu!
Ker boste P», t. m. součenei obhajali 25letnieo svojega mašništva, čestitam Vam vsem skupaj k tej svečanosti. Sprejmite moj serčni pozdrav! Pogostoma, se spominjam sedanjih, pa tudi nekdanjih učencev svojih. Bog vas vodi in krepčaj. kakor dozdaj, tako tudi zanaprej — od sreberne do zlate maše, ako je Njegova sv. volja. Vam i namreč, gosp. župniku Vo-diškemu. na katerega je bilo pismo naslovljeno) in vsim vošim časni in večni blagor. Spominjajte se svojih učiteljev omenjeni dan, kakor hočem i jaz v duhu biti z Vami. —
Z Bogom
Vaš nekdanji učitelj Josip Marn.
Na Bohinjski Bistrici 17. avg. 181H.
Op Z menoj vred pozdravlja znance součenec moj Janez Mesar (župnik Bohinj-ko-Bistriški in zdaj tudi izvoljeni deželni poslanec); — pristavil pisalec.
Jako priserčen pozdrav in vošilo je poslal tudi Kamniški dekan g. Jan. Nep. Oblak.
Tudi precej bolehni gosp. Janez Bile iz II. Bistrice piše: — Serčno Ti (namreč,g. Kepeeu) gratuliram k Tvoji 25letnici. Ad multos annos! zakličem Tebi in Tvojim predragim sošolcem! Ako ni upanja, da bi se na svetu še kedaj videla, Bog daj, da bi se v svetem raju na veke združila. Zares, čudna so pota Božje previdnosti, junaki so padli v grob. midva slabotna siromaka sva pa še med živimi. — •
Med veselim, res prijateljskim razgovorom, čitanjem priserčnih pozdravov in vošil, navdušenimi napitni-cami itd. nam je čas urno pretekel. Odmolili smo še skupno, potem pa so pričeli nekateri drazih gosp. sošolcev poslavljati se in napravljati domu.
*) Da bi to par že spoznali oni gospodje, ki so poklicani in postavljeni voditi ljudstva in narode k miru in pravi sreči in zater-jujejo vsi. da hočejo narode pomiriti in osrečiti; ali to se da stalno, gotovo doseči edino le na podlagi kerš. ljubezni. Kdor hoče doseči namen, mora hoteti — odločno hoteti tudi potrebna sredstva, k dosegi tega namena. Toraj pri nas katoliška načela.
*) Ta telegram je bil poslan g. dekanu Ant. Rogaču.
Amerika Št. Pavel, Minn. Preč. Msr.! Pošljem Vam 2 številki „Columbije," katoliškega glasila za nadškofijo Milwaukee; gotovo Vas bode zanimalo, kako mislijo o slovenskih rojakih, blaženem Baragu in nasledniku Vertinu.
Omenim naj še, da se ima prevzv. nadškof Friderik Ksav. Katzer tudi Slovencu Frančišku Pircu zahvaliti, da je v Ameriki; kajti tudi njega je oče Pire z drugimi znanimi slovenskimi misijonarji sem pripeljal...
J. M Solnce, misijonar *)
Oo. Trapisti v južni Afriki (Dalje, t V zidanji s tremi nadstropji dela Arrow-root fabrikacija. žaga najnovejše verste. samodelujoči strugarski stol za železo, nidravlična (vodovodna) tlačilnica za olje. t. j. oljarnica, mlin za žito, popoln t tiskarnica, knjigoveznica. stereotipija; tudi hočejo oo. Trapisti napraviti delavnico za galvanoplastične izdelke in za vlivanje čerk. Knjigoveznica sama šteje 10 različnih strojev, s katerimi zamorejo knjige vezati po najnovejšem načinu. Nadalje imajo Trapisti še različne stroje za mlenje (trenje» barv, za brušenje, rezanje in tlačenje. V tiskarnicah delajo bratje, tudi mnogi beli, še več pa černih dečkov. V idili smo stati več kaferskih dečkov na podnožnieah, da so ložje segali v predel-nike za tiskarske čerke. Imeli so kaferske in angleške rokopise pred seboj. Tiskarnico in knjigoveznico vodijo le Trapisti; tudi stroje sami popravljajo.
V	tej tiskarnici izdajal se je do zdaj angleški, nemški (Vergissmeinnicht), poljski in kaferski časnik. Mariannhillski koledar izhaja od 1. 1SS1J vsako leto v 100,000 iztisih. Povedali so nam. da je treba za izvažanje tega koledarja (za vsak letnik i treh holandskih (nizozemskih) vozov; v vsacega teh vpreženo je Is volov.
V	tej tiskarnici izdajale so se do sedaj vse ka toliške šolske knjige v kaferskem jeziku, t. j. vredile, tiskale in vezale, poleg teh pa še nemško-kaferska slovnica in kaftsrsko-nemški besednjak. Tiskali so pa tudi druge katoliške šolske in misijonske knjige za misijonarje, n. pr. za oo. jezuite, za oo. oblate, in sicer ne le v Zulu-jeziku. temveč tudi v sečnanskem, basuškem. snaheliškem in portugalskem jeziku. Ker je namenjena večina teh tiskarij za šolsko ali mi sijonsko rabo, morali so jih zastonj in brez vsake odškodnine zveršiti.
Ta velikanska tiskarnica je najboljši dokaz, da gre Trapistom, kakor nekdaj v Evropi Nemcem, zasluga. da so prinesli to umetnost na skrajno mejo malo znanega dela naše zemlje. Dosedanje mnoge angleške tisKarnice v južni Afriki si še dolgo ne bodo pridobile imena umetnosti.
Streljaj daleč od tega poslopja vidijo se opekarske peči; neki stroj metal je opeke na zidališče. metali so s strelivom zidne kamne na stavišče. derva padale so skoro na prostor opekarskih peči. Čudna sostava! Rekli so nam, da porabi opat to stanje v sledeče smešno razlaganje. On opozarja angleške prebivalce na to ter jih povpraša, zakaj da je Bog vso to pripravo za zidanje tako priročno postavil na en kraj. Ker mu na to ne morejo odgovora dati ali pa nečejo,jim reče: Bog je dobro vedel, da bodo enkrat mnihi semkaj prišli, in ker je tudi
■) Prav serčna hvala in bratovski pozdrav! J. Listov še ni.
vedel, da so to „leni ljudje," ki radi ne delajo, jim je pripravil vse tako priročno, kamne, pesek, les, vodo, ilovico itd Se ve, da v to ne privolijo ti izobraženi prebivalci (naselniki), toda opat jim nadalje reče: To so vendar v romanih brali, da so mnihi lenuhi. Gospodje so tako oplašeni, da ne vejo nič več ugovarjati. Ko je v mlini in tiskarni vse stroje opat pokazal, ponavlja s šaljivimi besedami: Vidite, tudi ta stroj je le za lenuhe (for leazej people»; saj vidite, da bratje le zraven stoje in puste stroj delati.
Ko je opat z obiskovalci ogledal vse delavnice in stroje, so ti svoje prenagle sodbe zoi»er mnihe popustili, bolj. kakor, ko bi bil učeni jezuit pridigo-val takim ljudem.	< Dalje »asi.»
Za kersčanske matere.
rLjudje se včasih sinejajo." pravi veliki škof Dupanloup." rako se govori o spridenih. slabo vzgojenih otrocih. Jaz se nisem nikedar smejal; ako sem videl slabovzgojenega otroka, ni mi prišlo na um smejati se. Nobena stvar ni manj smešna, kakor to. Pač pa je strašno; strašno za sedanjost in strašno za prihodnjost. 0 slabo vzgojenem otroku mor«» se reči z besedami sv. pisma: Mladi levic je postal lev in navadil se je pleniti in požirati ljudi!"
To naj bi si vzl isti matere dobro vtisnile v serce. Kajti ravno pri materah so le prepogosto vsled napačne ljubezni nahaja napaka, da otroke raz vadijo, omehkužijo in slabo vzgoje, ker jim vedno pripuščajo njihovo voljo, menda zato, da jih ne razždost«*' Na ta način pa puste, da se v otrocih razvije samoglav-nost in tetina početek in korenina vsega zla Človek bi ne verjel, kako se že v otrocih giblje in kaže svojeglavnost. Zlasti materam nasproti skušajo otroci vselej obderžati svojo voljo z jokanjem, kričanjem, ropotanjem in sploh z nedostojnim obnašanjem, kakor da bi poznali materino slabo stran. Vse hočejo imeti, kar se jim poljubi, sedaj to, sedaj ono. Ako taka ljubeznjiva mati meni. da mora detetu vselej odj.mjati, se to ne pravi nič druzega, kakor v otroku vzgajati termo in svojeglavnost, otroka pa polagoma razva-diti In kakoršna vzgoja, tak je tudi sad. „Kdor v resnici ljubi svojega sina, vedno rabi šibo, da doživi veselje na njem in da mu ni naposled potreba terkati na sosednje duri4.
(.Amerik. Wandra.»
Razgled po svetu.
Gradec. Serca Jezusovega župnija, ki bo imela ime „Predmestna župnija k presveteinu Sercu Jezusovemu v Gradcu," se bo slovesno pričela 1. novembra. Preč. gosp. knezoškof dr. Z\verger bo iz tega vzroka obhajal v Serca Jezusovega cerkvi vseh svetnikov dan ob ttih pontittkalno mašo ter nato pridigo val. Tudi bo ta dan navadni papežev blagoslov podelil bode v omenjeni cerkvi. Z vstanovljenjem župnije vred pričeli bodo tudi že vstanovljeno bratovščino Serca Jezusovega. Preč. o. Jaroslav Saurma. S. J. bo 31. okt. okt, 1. in 2. nov. zvečer po sv. blagoslovu pridigoval glede bistva in namena te
bratovščine. Nova župnija obsega 513 hiš, v kterih stanuje 11.275 ljudi, med njimi lCHill katoličanov. 41)7 protestantov. 81 izraelitov, 80 drugovercev in u brezvčrcev: Red božje službe ostane tudi po zimi isti.
Ob f»ih zjutraj sv. maša z blagoslovom, ob Oih zvečer sv. blagoslov. Od vseh svetnikov do velike noči so ob nedeljah po večernem blagoslovu še večerne pridige.
Praga. Presvitli cesar, ki so bili te dni v Pragi, so obiskali tudi ljudsko šolo. Priporočili so šolskemu vodju, da naj se mladina podučuje v duhu nravnosti in domoljubja. — Velikop»-meniji ve besede, ki naj bi jih dobro zapomnili tudi učeniki višjih šol.
Rim. (Kolegij m aro ni to v v Rimu.) Vest, da se je zopet oživil maroniški kolegij v Rimu, zbuja premnog«, spominov, kateri morajo zanimati n»- samo orijent. ampak tudi zapad Že v srednjem veku imeli so. kakor skoro vsi drugi narodi, tako tudi Maroniti v Rimu svojo bolnišnico in hospic, kjer niso samo sprejemali maroniških romarjev, temuč tudi zato skerbeli. da so jim razkazovali rimska svetišča Sčasoma pa so je pervotni namen tega zavoda pre-nif-nil tako da ga jo papež Gregor XIII leta 1 "»84. čisto predrugačil in napravil iz bolnišnice, hospitala in vseh pripadajočih posestev semenišče za vzgojo maroniških duhovnikov. Spremenjenje zavoda se je zgodilo z dovoljenjem maronišk«>ga patrijarha in nj«>mu podložnih škofov Iv-ti duhovni so se poslej povračali v svojo domovino in razširjali med tamošnjo duhovščino pravi duh sv Petra. Lahko je sprevideti, kolikega pomena je bilo to pri narodu, ki je tako zel«'» oddaljen od apostoljskega sedeža.
Mnogo odličnih mož je vzgojil ta kolegij, ki ne slu je j o samo v iiterarni zgodovini orijenta. temuč tudi v literaturi zapadnih narodov, in to kaže. kako vseobčno so se gojenci izobraževali v tem kolegiju. Naj imenujemo le nekatere! Med njimi je slavni Abraham Šellense. Janez Kaumite, Gabriel Sicuta. štirje Assemani. J« žef Simone, pervi kustos vatikanske knjižnice za Klemena XII Štefan Evadius, Jožef ige in drugi, ki so se vsi odlik« vali. bodi si nn polju zgodovine, arheologije ali liturgike. I rban VI I. v. liki papež iz r- dovine Barberinov. je določil, naj velika zapuščina maroniškega duhovna Viktorija šaddah a. ki je bila sperva določena za vstanovljenje druzega maroniškega kolegija vRaveni. izroči rimskemu semenišču. Radi tega se je rimski koleg zelo razširil in sprejemalo se je mnogo večje število gojencev iz orijenta. Od kolegija ima še zdaj dotična cesta ime „mar« niška < esta~ (via de Maroniti).
Ko pa so v začetku tekočega stoletja priderli franeoski vojaki v Rim in plenili, kjer koli se je dalo. razpustili so koleg, premoženje zaplenili, hišo in «trkev pa porabili v posvetne namene. Gojence se meniške pa so odslej vzgojevali Vincentinci. kasneje pa Propaganda. Zadnja leta stanovali so v neki hiši blizu cerkve „San-Pietro in Vincoli," one bazilike, kj^r se hranijo verige sv. aposteljna Petra.
Pij IX je skerbel leta 1804 za to, da je hiša in cerkev zopet prišla v cerkvene roke in napravil je ondi poljsko-slovanski seminar. K sreči ostali so v cerkvi še nerazrušeni najvažnejši spomeniki, tako, da se še lahko obišče rakev slavnih bratov Assemanov. V cerkvi se nahaja tudi -Madonna," spomenik na
stare maronite. z napisom: „Veni de Libano sponsa et coronaberis".
Misel ob obnovitvi starega zavoda sprožil je Msgr. Dadah, nadškof v Damasku, ko je prišel povodom zlate maše sv. očeta v Rim Ko je lansko leto prišel zopet tjekaj Msgr. Hagek, da bi sprosil za novoizvoljenega maroniškega patrijarha pallium, govorilo se je zopet o tej stvari. In na obsežno pismeno razpravo imenovanega prelata. sklenil je papež Leon XIII uslišati prošnjo Ob jednein pa sta papež in Propaganda nakazala svoto, da se kupi pripravna hiša. II temu so prišli še doneski in vstanove poje-dinih maroniških škotij. tako da se je mogel načert izveršiti. Tudi Francija bode podpirala zavod.
In tako se bodejo odnošaji maronitov k rimski stoli' i. kateri segajo nazaj tje do Martina I, po vsta-novljenji tega narodnega zavoda v Rimu le vterdili in močneje postali.
Prava kerščanska ljubezen. Uboge podpirati kaže velikodušje. Podpirati pa uboge v njihovi revi. ne da bi se dal dobrotnik spoznati, to kaže zlato ker-ščansko ljubezen. V Diisseldorfu živela je z otroci bogato obdarovana, bolehna žena. Moža ni bilo doma. ker je bil v j»*či in družina y bila v tako silni revi. da ji je vsega manjkalo. Biti ubog in bolan in imeti kopico lačnih otrok krog s«>be. to ni majhen križ za inaterno serce! V tej zapuščenosti stopil je v torek, t. j. pervega septembra 1890 „angelj ljubezni" t. j., usmiljena sestra v stanovanje uboge žene in ji je izročila 30 mark od neznane gospe in ob enem ji naročila, da lahko pri peku dobiva kruha na poštev neznan«* dobrotnice. Tako velikodušnost nasituje lačne, to jo močna kerščanska ljubezen 0. da bi spoznal svet. kaj je njemu v blagor in korist!
(Amerik. „Wand".)
Papeževa enciklika o delavskem vprašanji bila je nedavno nekemu krivoverskemu pridigarju v Xovem Jorku predmet govora pred mnogobrojnim občinstvom. Med drugim je dejal tudi: „To je jako čudovita izjava Vatikana, v vsakem obziru vredna je največjega papeža, ki je kedaj sedel na stolu sv. Petra. Papež se ie v okrožnici pokazal velicega učenjaka in globokega misleca, ki se dobro razumeva na vsa dandanašnja vprašanja.4 — Nadalje misli, da namerava papež postaviti katoliško Cerkev na čelo tega gibanja, kajti poslednjič tako modruje: „Gotovo se papež za delavsko vprašanje zato tako zel«'> zanima, ker se tiče velike večine človeštva in ker je previdel, da je socijalno vprašanje veliko versko vprašanje On spozna, da ima Cerkev nalogo rešiti vsa taka važna vprašanja in zmoteno ljudstvo spraviti zopet na pravo potu. Pri vsem tem modrovanji pa vender ne pride do tega. da bi rekel: Bratje protestantje, vernimo se nazaj k Rimu! temuč spominja vse protestante, da naj dobro premislijo encikliko; kajti, če ne zadobe oni (protestantje) pri reševanji tega vprašanja pervega mesta, morali bodejo počasi zadej krevsati in se bati, da jih ne potlačijo.
Starokatoličani zginjajo. Kak«j zginjajo odpadniki starokatoliki. kaže najbolje sledeča statistika, posneta po knjigi _Altkatholischer Volkskalender für 1891°.
Vseh nemških starokatolikov je sedaj 24,893. Leta 1*87 pa jih je bilo še 53,540. V treh letih se je zmanjšalo njihovo število za več kot polovico, namreč za 28,847. Ako bode tako nevspevalo. ne
bode leta 1894 sploh nobenega teh zmotencev več. Še bolje kaže njihov propad statistika rstarokatoliške" občine v Monakovem. Tamkaj je bilo namreč 1. 18S7. rojenih 31, a umerlo jih je 40. Leta 1888 je bilo rojenih 22. a umerlo jih je 51; 1. 1889 je bilo rojenih 21. a umerlo jih je 25, in 1. 1S «J O je rojenih 18, utnerlih pa 3(>. V štirih letih so zgubili tedaj samo v Monakovem «¡0 taeih odpadnikov. A katoliška Cerkev se vedno širi in množi vse dni do konca sveta. O njej je rečeno: „Peter, ti si skala, in na to skalo bom zidal svojo uerkev in peklenske vrata je ne bojo premagale".
Potres v San-Salvador-u. P Herald" piše sledeče
0	potresu, ki seje veršil i», t. in. na na San Salvador-u: Ognjeniki San-Salvadorski razodevali so že nekaj dni večje podzemeljsko bobnenje. V jutro o. sept. ob
1	uri 55 min. stresla se je zemlja z navpičnim gi-banjemv Prebivalci hiteli so v nočnih oblekah na cesto. Čeravno je ter pelo gibanje le 20 sekund, je vendar hitela osupnena in preplašena množica na prosto. Možje, žene in otroei so obupno kričali za poinoč. Hiše so se majale in razpadale. Med tem slišalo se je še vedno gromu podobno bobnenje. Nebo je zatemnelo. Zrak se jo napoinoval z drobnim prahom med potresom. Tla so se vzdigovale in poniževale v dolgih prenehljejih. Celo močni možje se niso mogli kviško deržati. še zjutraj se je enekrati streslo. Kraji })o deželi so še bolj poškodovani, ko glavno mesto. Lva sta se pogreznila. drugi So razvalinam je lnaki. Mnogo ljudi je pokončanih. škodi znaša do milijona dolarjev. Vsi kraji, razun onih na obrežji, so poško-vani. Gibanje (potresi čutil se je (»o milj v okolici
I. Bratovske zadeve
molitvenega a po s to 1 j s t v a.
N a in eni z a m e s e c vinotok ( oktober i. a) Glavni n a m e n • Mini ¡on na otoku Madu<jt> car- u.
Spis poterjenin blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII >
Leta 1.S75 imel je preč. gosp. Delannoy, št. De-niš-ki škof v Burbonu. na prošnjo misijonarjev :-jmesečno preiskovanje na velikem otoku Madagaskar-u. Ob koncu tega opravila, s. kimovea. v praznik Marijinega Rojstva, dejal je vernikom glavnega mesta Tananarive sledeče besede: „Morebiti ste pri pogledu na to veliko mesto, ki je skoro popolnoma v krivo-verstvu in brezverstvu. marsikterikrat skušani, zgu biti serčnost, ako mislite nt vaše primeroma tako majhno število. Toda moji bratje, ko je bil svoj dan sv Peter prišel v Rim. v ono velikansko mesto vesoljne zemlje, bil je tudi on edini kristjan ondi. obdajan od vseh strani od mali ko v in poganov. In vendar je nekaj let pozneje že kerščanski pisatelj mogel reči rimskim cesarjem z vso ponosnostjo: „Mi smo od včeraj in že napolnujemo, kar je vašega, vaše očitne terge, vaše sodnije. vaše vojne; le vaše tempeljne vam prepuščamo". Molim k Bogu. da tudi vas pomnoži, kakor perve kristjane, in storil bo to, ker vi ste „aposteljni molitve".
V resnici, misijon na Madagaskaru, na tem velikanskem otoku, kterega poveršina presega ono cele nemške deržave za 50.00O kilometrov, in šteje 4
do 5 milijonov ljudi, šteje se k najboljšim misijononi tega stoletja in kaže najhitrejše vspehe. Akoravno se je posrečilo misijonarjem pu mnogih bresvspe.šnih poskusih še le Hi. avg. I si» l p0 smerti samosilnika Ranavalona I pričeti svoje delovanje, šteje otok sedaj vendar 1)38 kerščanskih občin, 112.000 verni-nikov in 54o šol s 13.033 učenci. V zadnjem letnem poročilu naznanja se 2o«>7 kerstov odraslih ljudi, 3327 otroških kerstov. 30s zakonov. 105 poslednjih olj, 134S birmancev, 85,200 spovedi, ."»s,;,;.; obhajil. Posebej je treba omeniti, da apostoijski delavci na Madagaskaru svoje vspehe zlasti pripisujejo radi duhovni pomoči, ki se jim podeluje z molitvenim apostoljstvom.	iKon*- iu>1.>
bi Posebni nameni:
<. S. Julija K biiost limuzini sonjim. družinam, zakouom. Uazširjaiije kaM družb /i liuLtvo. Teživa* |.-d-šia-ke zadeve. Na Mesu t.-rp-'-i.
8. S. liiri» i t a. Svetost sv. zakona, kteri prot.- z«-I o liude nevarnosti. Vdove in sirot.-. Spra/ajen»- diiiiouuje.
s. Lh «lili z i j. IVaa.ij». «»1 Kristusa o Ip.Ula n».a •Irn/oa. S težkimi za l -vami b-uvei «iuuovut
10. S. Fraueišek l»«» ei j a. X iui.'-evauje «v.-ia m njegove n<-eimum«»sti Spreob«-riij.-.ij.- {»i"e/.v«?rskili v-likaš»*v i:» uVuiakov. Velik«» zaslt-pi|.-uili m Vrdovratmli
12. I' r a l u i k M .t r i i i u »• z a m a t e r i ii -1 v a /. t-npanje v Matei liožjo. k-iš-a:isk.- m tt-re. «> Iv*m ii|«mi|<- n— viv luih vst«»pa v duii ivski stan.
12.	S. M ak si m i I j a n. Spolni.- bavarsko m ««.•ni}** Avstrijsko. Hudo z.itiraui misijoui na Kitajskem ju v Tongkiugu Xesre.'na ob.-jua.
13.	S. Kivard. Spreoberujenje Augl.-ške. Spoštovanj.-od Iloga postavljene gosposke. Z.-l«-zuiški vradniki. K-lovni višji in nieuova obeiua.
14.	S. Kal i s t. Sv. <».-,. j„ ujiliovj svetniki. Mir m.-d družino in njena po v.tu i te v k veri in s [»okornosti. Hušna in telesna zmožnost za vplivne .»s.
L>. S. I e r e s i j a. Karoi»-li>Ki r«-d. l'ospeševav«-i ni.,|itv.-
nega ap«»st<distva. Molitvena družoa sv. T»-r.-/i|.-.
II. Bratovske zadeve N. lj. Ctospš presv. Jezusov. Seroa.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošuj.- N. lj. «i. presv Jezusovega Sena, sv. Jožeta, sv. Nikolaja, ss. Il-imagora m Fortunata, naših aug.-ljev varliov i ti vsili naš li palronov,	dobrotno
od verni od uaše dežele poboj.-, umore iu samomore, odpad in brezverstvu. prešestvanje iu vse nečistosti, sovraštva, preklinjevauja iu vse pošastu- greli.- iu velike n^re-e. — L boga dobra oseba za dušno iu t-l.-sno poino-. — Itolaa oseba, zlasti v glavi za poui»»e. — IVavo spoznanje nekomu. — Za primerno službo na priprošnjo N. lj. (i., sv. Jožefe iu sv. Antona !'ad. — Neka liišua zadeva, da bi s.- zversila prav po I »ožji volji.
Zahvale.
1'iesereno se zahvaljuje presvetemu Sereu Jezusovemu, Mariji dobri iu usmiljeni Materi, sv. Jožefu iu sv. Antonu 1'adovanskemu oseba, katera ima svojo iu sebi izročeno šolsko
mladino, za srečno preteklo šolsko leto in za neko vgodno skušnjo, ter se zopet priporoča omenjenim za srečno leto, ki se je ravno začelo, in za vse potrebe, dušne in telesne.
B. L.
V prav velikih telesnih in še večjih dušnih boleznih in potrebah nekoga sem pomoči iskala pri Litrski Materi Božji in bila sem uslišana: bodi torej tavžent- in tavžentkrat hvaljena Marija, zdravje bolnikov in pribežališč»* grešnikov !
halje: nezmerna hvala bodi Mariji prečisti Devici in zveličanemu Janezu tiabrielu, na kterih priprošnje se mi je popolnoma ozdiuvila sestra, kteri je bilo življenje od zdravniške strani že čisto odpovedano.
Ana Cundrič.
Na priprošnje Naše lj tiospe presv. Sena in sv. Ant. Pad. se je našlo zgubljeno pismo, na kterem je bilo veliko ležeče. Hvaljen bodi Bog v svojih Svetnikih!
D. K.
Za ozdravljenje neke osebe s»*rčna zahvala Naši ljubi <109p»-j pre^vetega Serca!	A. k*.
Listek za raznoterosti.
C. P. Simon Lampe nam je poslal dve prelepi podobici najsv. Serca Jezusovega z molitvicami v očipve- indijanskem jeziku na drugi strani; to je veselo znamnje. da amerikanski Indijani ^v veri in omiki napredujejo, ker tacih reči potrebujejo. Čestitamo!
Deriavni zbor se prične s. vinotoka (okt.)
Na Moravskem so katoličani z veliko gorečnostjo pričeli snovati katoliška društva, in to po vsih okrožnih glavarstvih.
Na Badenskem so tako imenovani narodno liberalci pri volitvah v deželni zbor hudo propadli, zgubili so kacih Hi sedežev.
Trinogi so socialdemokrati, to je pokazal socialdemokrat Liebknecht. kije v Monakovem pred 4">00 po-slušavi skoro dve uri čenčal, kako da naj po socijalni osnovi v občini ne bode verskega značaja, v šoli nič verskeganauka; vkljub temu pa da naj gospoduje naj ojstrejše šolsko nasilstvo, vsi otroci bi morali v take vražje šole hoditi, nobeden bi jih ne smel dajati v kake posebne, privatne šole. To tedaj je „svoboda" liberalcev!
Sonthampton, 24. sept. piše g. Fr: Ks. Bajec: Popotvali srečno; danes odrinemo z ladijo.
Pranko-rusko pobratovanje. Rusiji znatno koristi. Rusija si kot plačo za svoje poklone napravlja novo posojilo na francoskem tergu Pri Turčiji si je pridobila prosto brodarjenje po Dardanelah. kar gotovo ni brez cene. V Aziji pa je z obsajenjem Malopumirske okrajine storila znatno napredno stopinjo proti Indiji, kar se Angliji hudo kadi.
Solngr. (Kirchenztg.)
Leon Xm. in Dante. Nj. Svetost papež podarili so učenima frančiškanoma, o. Marcelinu di Civezza in o. Teofilu Domenichelli, ktera sta napravila Dantejevo izdajo s komentarjem (razlago), 20.000 lir za prii>omoček. Od tega dela založilo se je dvatisuč številk, ktere so določene kot darovi sv. Stola za kronane glave (vladarje), za višji duhovščino, za
cerkev zaslužene plemenitaše in nektere sloveče biblijoteke. Oba očeta znana sta po vsi Italiji kot iz-verstna razlagarja Danteja.
Dnhovniške premembe v ljubljanski škofiji. Čast. gosp. dr. Josip Dolenec, kapelan v Stari Loki, je nastavljen za namestnega profesorja bibličnih ver-starega zakona in orijentalskih narečij na bogoslovnem učilisču v Ljubljani. — Premeščeni so čči gg.: Diminik Janež iz Blok kot ekspozit na Goro pri Sodražici; Anton Jemec iz Senožeč kot ekspozit v Suhorijo; Ivan Mikš iz Hrenovic kot ekspozit na Razderto; Martin Nemanič iz Kostanjevice v Poljane nad Škofjo Loko; Franc Okoren iz ^marija v Staro Loko; Ivan Šiška iz Šentruperta v Šmarije. — Na novo so nameščeni čč. gg. novomašniki: Alojzij Če-šarek gre v Cerknico za druzega kapelana; Franc Češarek v Podzemelj; Venceslav Filler v Šentrupert; Anton Hribar na Vinico; Valentin Jakelj v Senožeče, Martin Končar za kap. vikarja v Novo Mesto; Josip Seigerschmied v Kostanjevico.
V bogoslovsko semenišče so še naslednji gg. sprejeti:
Avgust Boštic iz Ljubljane; Jož. Dostal iz Ljubljane; Jan. Gnjezda z Gore pri Idriji; Viljem Mlejnik iz Novega Mesta; Jož. Šolar iz Krope; Jak. Zupančič iz Šinarija. — G. Mihael Opeka, bogoslovec ljubljanske škofije, je sprejet v „Collegium Germanicuinu v Rimu.
V jasni noči.
Tisoč zvezdic mir pošilja
V	tihi noči nad zemljo, Serce moje pa utriplje,
V	persih bije mi gorko.
V	dom se hoče poverniti.
V	kraje sinjega neba, Kjer bi sreče se napilo
V	rokah večnega Boga.
Sil can.
Dobrotni darovi.
Za dijaško mizo: P g župnik Ant. Lušiu 5 gld. — Č. g župnik Jan. Kapuz 2 gld. — t*, g. župnik Jan. Brenee 1 gld. 50 kr. — Č. g. Blaž Petrič 3 gld. — Neimen. gospa 1 gld. — „Za pridne dijake" prijatelj 5 gld. — Prež. g. dekan Mat Kožuh T> gld. — D. K. 1 gld.
Za Marijan išče: V. č. župn. Jernej Jare 5 gld. Za sv. Deti ns t v o: Iz Radoliee 2 gld. 40 kr. — Po čast. P. Ireneju 40 gld.
Za m i si j o n v N a p 1 u s i: „A. M. D. (i.- 40 gld. Za ho spi „Sv. Družine" v Betlehemu. ..A. M. D. G." 40 gld.
Za bratovščino Naše ljube G os p é presv. Serca: V. č. župnik Jož. Sanein s Prodloke 5 gld. 30 kr. prostovoljen dar od udov.
Za Bosno ali drugi misijon: Preč. g. dekan dr. J. Sterbenc poslal je veliko mašnih, v sili še rabnih paramento v.
Za razne mi si j one: M. O. 30 gld.