Makedonski
gasilci
navdušeni
Z obiska v Sevnici
SEVNICA — Minuli teden so bili Štiri dni gostje slovenske gasilske zveze predstavniki gasilcev iz Makedonije na čelu s predsednikom zveze dr. Miletom Kamilovskim, načelnikom Brankom Stojanovičem in poveljnikom inž. Stojanom Andrejevskim. Obiskali so tudi Sevnico.
Predsednik sevniških gasilcev in podpredsednik republiške gasilske zveze Anton Koren je s sodelavci odgovarjal predvsem na vprašanja o razvejenem delu društva v kulturi, predsednik gospodarske komisije Alojz Motore o gospodarjenju, tajnik skupnosti za varstvo pred požari Tone Šeško pa o delu občinske gasilske zveze. Gostje so bili prijetno presenečeni, ker se je sprejema udeležila tudi predsednica občinske skupščine Breda Mijovič.
Makedonski gostje so odkrito govorili o razlikah. Dr. Kamilovski je naš sistem sisov ocenil kot dobro rešitev tudi za to področje, saj zagotavlja gasilcem bolj urejeno financiranje. »Ni dovolj, če se o gasilcih govori le po večjih katastrofah,« je menil.
A. Ž.
PROSLAVA IN ZAPRISEGA
NOVO MESTO — V Domu JLA so minuli četrtek zvečer v počastitev dneva mladosti pripravili 1. prikaz kulturnozabavnih aktivnosti Doma JLA. V uro in pol trajajočem programu, ki so mu prisluhnili mladi vojaki, starešine in Novomeščani, so se predstavili pevci moškega pevskega zbora »Dušan Jereb«, učenci osnovnih šol »Katja Rupe-na«, Grm in Bršljin, mladi plesalci KUD Kres, karate sekcija UNZ, plesalci plesne šole iz Novega mesta in sekcija Doma JLA. Slovesno je bilo tudi naslednji dan v vojašnici Milana Majcna, ko je ob prisotnosti vojakov, starešin, borcev, mladine, krajanov ter sorodnikov in prijateljev vojakov zaprisegla nova mlada generacija vojakov.
BERITE DANES!
na 3. strani:
• Vsa opozorila bila zaman
so
na 4. strani:
• Krojač pomoč
potrebuje
na 5. strani:
• Kako se vračajo domov izvozniki
na 6. strani:
• Koliko je marca kdo zaslužil
na 17. strani:
• Tekoči kristali — čudežna snov
na 19. strani:
• Odločitev pada v Šentjerneju
na 24. strani:
• Nagrade naročnikom razdeljene
Bo treba znižati osebne dohodke?
Nepoboljšljive kršitelje resolucije lahko doleti tudi ta ukrep — V treh dolenjskih občinah so osebni dohodki rasli hitreje od dohodka
NOVO MESTO — Razpravam, ki sojih o kršenju resolucijskega določila o izplačevanju osebnih dohodkov v odvisnosti od rasti dohodka opravili v najvišjibslovenskih političnih telesih, so se pridružili še regijski posveti o tem perečem stanju v gospodarstvu. Medobčinski svet Socialistične zveze za Dolenjsko je posvet pripravil 27. maja.
V kolikšni meri je prehitro večanje osebnih dohodkov načelo akumulacijsko moč gospodarstva, kam nebrzdano početje lahko še pripelje pa o vzrokih za tako ravnanje, je govoril Franc Škufca, namestnik predsednika republiškega komiteja za delo, podatki za dolenjske občine pa kažejo takole podobo: Lani so bili Dolenjci med najbolj usklajenimi z resolucijskimi usmeritvami, za letos pa so v metliški in novomeški občini predvideli celo počasnejšo rast osebnih dohodkov od resolucijske, v trebanjski pa nekoliko hitrejšo. V prvem trimesečju so se Novomeščani v poprečju držali načrtovanega, v preostalih treh občinah pa so osebni dohodki in skupna poraba rasli hitreje od dohodka. Za negospodarstvo še ni dokončnih podatkov, kaže pa, da so osebni dohodki ponekod stvarno celo nižji kot leta 1984, zelene veje sta se oprijela le zdravstvo in raziskovanje.
Razpravljalci so izpostavili vrsto razlogov za tako stanje, od splošnih gospodarskih razmer, ki pogojujejo večanje števila izgubarjev, in neza-
BREZICE: VESTNIKOV VLAK BODO PRIČAKALI Z GODBO
BREŽICE — V soboto, 7. junija ob 10. dopoldne, bo vlak Pomurskega Vestnika pripeljal na tukajšnjo železniško postajo tisoč izletnikov. Pomurcem bo dobrodošlico zaigrala gasilska godba iz Loč, nakar jih bo pozdravil predsednik občinske konference SZDL Miha Haler. Izletniki se bodo razdelili na 20 skupin, ki jih bodo sprejele delovne organizacije v Brežicah in Dobovi. Gostitelji jih bodo seznanili s proizvodnjo, z življenjem in načrti kolektivov ter jim razkazali kulturno zgodovinske in turistične zanimivosti občine.
Praznik občine Krško
12 občinskih priznanj — Kulturni spored in dirka
KRŠKO — Letošnji občinski praz- Priznanja občine Krško bodo ob nik bodo Krčani obeležili 7. junija v	letošnjem občinskem prazniku izročili
spomin na vrnitev prvih izgnancev.	Lojzetuv Babiču iz Leskovca, Alek-
Pred Delavskim kulturnim domom	sandru Šobi z Zdol, Martinu Boltezu
Edvarda Kardelja v Krškem bodo na-	iz Kostanjevice, Milki Zorko z Rake in
stopili moški pevski zbor DKD	Jožetu Kuharju z Mladja pri Podboč-
Svoboda Brestanica, mešani pevski	ju.
zbor »Viktor Parma« Krško in pihalni	P-	P-
orkester tovarne »Djuro Salaj«.
Na slavnostni seji občinske skupščine bodo v DKD Edvarda Kardelja podelili priznanja občine Krško za leto 1986. Najvišje priznanje, veliki znak občine, bodo tokrat prejeli:
Osnovna šola Jožeta Gorjupa iz Kostanjevice na Krki, Roman Sotler s Senovega in Zdravko Petan iz Krškega.
• V počastitev občinskega praznika prireja AMD Krško v nedeljo, 8. junija, ob 15.30 že 5. mednarodno spee-dvvavsko dirko; za zlati znak občine Krško se bodo tokrat potegovali tekmovalci Avstrije, Čehoslovaške,
Italije, Zvezne republike Nemčije in Jugoslavije. Več na športni strani!
Znak občine Krško bodo dobili:
Temeljna organizacija združenega dela Proizvodnja papirja TCP »Djuro Salaj« Krško, Zdenko Picelj iz Krškega, Herman Pregl iz Krškega in Meta Habicht s Senovega.
BREŽICE DRUGE,
TREBNJE TRETJE
LJUBLJ AN A — Železniško gospodarstvo Ljubljana je te dni zaključilo drugi nagradni natečaj za najbolje urejeno železniško postajo. Na nagradnem natečaju, ki so se ga udeležile vse potniške in tovorne postaje na območju ZG Ljubljana, so bile postaje razdeljene v tri skupine glede na število prodanih vozovnic, dejanski pretok potnikov itd. V prvi skupini je zmagala postaja v Novi Gorici,
Trebnje pa je zasedlo tretje mesto. V drugi skupini seje dobro odrezala tudi postaja Brežice, ki je osvojila drugo mesto za Bledom, v tretji skupini pa je bila Kandija šesta.
vidljivega, že kar obupnega položaja izvoznikov na konvertibilna tržišča ter zaostajanja dolenjskih osebnih dohodkov za republiškim poprečjem do dejstva, da je poslovanje mnogih zdajšnjih kršiteljev izrazito sezonskega značaja in da bodo rezultati že o polletju marsikje bistveno drugačni.
Kršiteljev zato ne kaže trpati v isti koš, pri vsakem posebej je treba razčleniti vzroke; z nepremišljenimi ukrepi družbenega varstva najbrž ne bi dosegli pravega učinka, več bo zaleglo ustrezno preventivno delovanje. Ako pa se stanje le ne bi izboljšalo, se ne bi smeli ustrašiti začasne omejitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, v skrajni sili pa celo znižanja osebnih dohodkov.
D. RUSTJA
SLOVENSKI GRADBINCI V NOVEM MESTU
NOVO MESTO — 6. in 7. junija bo SGP Pionir v Novem mestu organiziral letošnjo slovensko počastitev dneva gradbincev in tradicionalne športne igre. V petek, 6. junija, bo ob 19.30 svečana akademija v Domu JLA ob 50-letnici stavk gradbenih delavcev Slovenije, kjer bodo podelili tudi priznanja in Kavčičeve nagrade. V soboto, 7. junija, bo dan športnikov. Ob 8. uri bo v dvorani Marof otvoritev finalnega dela 35. športnih iger slovenskih gradbincev, popoldne ob 16. uri pa bo na Loki razglasitev rezultatov.
Došel bo, došel, zeleni Jurij
Jurjevanje v Črnomlju letos že 24. zapored
ČRNOMELJ — Belokranjska kulturna zakladnica hrani veliko ljudskih pesmi, plesov, običajev in obredov, nekaj pa jih prikažejo folklorne skupine tudi na turistič-no-folklorni prireditvi jurjevanju, ki bo letos že 24. zapored. Tokrat so prireditev razširili od dveh kar na štiri dni, saj bo že v četrtek, 5. junija, ob 19,30 v črnomaljskem Kulturnem domu otvoritev likovne razstave samouka, domačina Janka Butale, z naslovom »Podobe iz Bele krajine«. Pol ure pozneje pa se bo v kleti restavracije Grad pričel belokranjski večer, ki ga bo pripravilo Kultumo-umetniško društvo Niko Zupanič iz Gribelj.
V petek, 6. junija, bo ob 20. uri pred penzionom Lahinja večer »Skoči, kolo, da skočimo, da se malo zveselimo« s folklorno skupino delovne organizacije Gok in črnomaljskimi tamburaši. Naslednji dan bo v jurjevski dragi ob 19,30 revija tamburaških skupin Bele krajine »Godci nam godejo ravno ta čas«, uro pozneje pa »Na gorici ogenj gori«, torej kresovanje s kresnimi pesmimi in običaji.
V nedeljo, 8. junija, bo ob 6. uta zjutraj Črnomaljce prebudila budnica piskačev, ob 9. uri pa bo folklorna skupina Zeleni Jurij pred Gradom prikazala črnomaljski jurjevski obred po stari šegi. Ob 15. uri bo v jurjevski dragi tradicionalno jurjevanje, na katerem bodo folklorne skupine iz Adl-ešičev, Bojancev, Metlike, Starega trga in Črnomlja prikazale pomladna obredja, pesmi, kola in plese, kot gosta pa se bosta predstavili folklorni skupini iz Mengša in »Stu ledi« iz Trsta.
*
I
GOZDARJI SO IZBIRALI NAJBOLJŠE — V soboto je bilo v Straži proizvodno in športno tekmovanje delavcev gozdnega gospodarstva. Že v petek so se gozdarji vseh tozdov pomerili v šahu, streljanju in kegljanju, v soboto pa v metu krogle, krosu in vlečenju vrvi (na sliki). Vrhunec vseh tekmovanj je bilo tradicionalno izbirno tekmovanje gozdarjev v proizvodnih poklicih. Med sekači, ki nas bodo zastopali na republiškem tekmovanju 13. junija na Bledu, so bili najboljši: Alojz Primc (tozd GG NM), Izidor Fink (tozd GG Straža), Alojz Bobnar in Domine Krese (oba tozd Podturn). Med vozniki gozdarji sta največ pokazala Ivan Fink in Jože Turk (oba tozd Transport in gradnje). (Foto: J. Pavlin)
Šolska praksa izriva revnejše
V Krškem posvet Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije ob 100-letnici prvega slovenskega pedagoškega društva — Visoko odlikovanje
KRŠKO — Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije, ki ima v regionalnih društvih in sekcijah nad 5400 članov, je 29. in 30. maja v Delavskem in kulturnem domu Edvarda Kardelja s posvetom na temo Razvojna gibanja v vzgoji in izobraževanju pri nas delovno počastila visok jubilej — 100 let prvega pedagoškega društva, ustanovljenega prav v Krškem.
ČRNI PETEK PRI TREBNJEM — Dve hujši prometni nesreči sta se minuli petek zgodili pri Trebnjem. Prva je že ob 4.15 terjala življenje Labodovega šoferja, 43-letnega Franca Hribarja iz Družinske vasi pri Novem mestu. Zaradi prehitre vožnje Novogoričana Vida Nemca, kije proti Zagrebu vozil tovornjak s prikolico, naložen s 5 m dolgimi salonitnimi cevmi, se je prikolica prevrnila v trenutku, ko je nasproti pripeljal Hribarjev tovornjak (na sliki). Druga nesreča se je zgodila osem ur kasneje pri Jezeru in je zahtevala življenje 19-letne Branke Knez iz Krmelja pri Sevnici. (Foto: J. Pavlin)
Podpredsednik republiškega izvršnega sveta dr. Boris Frlec je izročil predsednici ZDPDS dr. Ani Tomič visoko državno odlikovanje red zaslug za narod s srebrnimi žarki. Izrazil je željo, da bi to učiteljsko združenje gojilo svojo tradicijo, saj bo to slovenskemu šolstvu še naprej zagotavljalo visoko mesto med vzgojno-izobraževalnimi sistemi v svetu.
V štirih komisijah je okoli 200 pedagoških delavcev kritično razčlenilo pedagoški in družbeni položaj predšolske vzgoje, osnovnošolske vzgoje in izobraževanja ter srednjega usmerjenega izobraževanja. Uvodni referat dr. Franceta Strmčnika je brž razvnel polemiko, saj je menil, da šolska praksa pri nas vse bolj izriva otroke nižjih in revnejših slojev oziroma okolij, in to od predšolske vzgoje do univerze.
V drugi polovici tedna bo prevladovalo spremenljivo in sveže vreme s popoldanskimi plohami.
Za šolsko enakopravnost ne zadostujejo formalno odprta šolska vrata, tudi tedaj ne, kadar so hkrati zagotovljeni ekonomski pogoji, na primer štipendiranje, internati. Tem pogojem je nujno dodati dolžnost šole, da vsakemu, zlasti še revnejšemu učencu, kar se da pomaga, da z aktivno vključitvijo v njegov razvoj čimbolj paralizira moteče posledice ožjega socialnega okolja.
• O vzgoji in izobraževanju v dolgoročnem razvoju Slovenije je imel referat dr. Ilija Mrmak, o nekaterih značilnostih in premikih današnje institucionalne predšolske vzgoje ter skrbi za njeno nadaljnjo rast dr. Nuša Kolar, o značilnih procesih in problemih v osnovni šoli je bil referent mag. Veljko Troha, o reformi srednjega usmerjenega izobraževanja in njenem nadaljnjem usmerjanju pa je Janez Sagadin.
Zveza bo morala več storiti za izobraževanje učiteljstva ter za večjo vsestransko pomoč učitelju in šoli. V tem pogledu je še velikp neizrabljenih možnosti zlasti v prosvetno-pedagoški
službi in v pedagoški znanstvenoraziskovalni dejavnosti.
Pedagoškim delavcem je zveza pripravila koncert UPZ Emil Adamič, vrli krški organizatorji, ki se jim je predsednica ZDPDS dr. Ana Tomič v posebnem pogovoru za Dolenjski list posebej zahvalila za gostoljubje, pa so jim omogočili ogled krških znamenitosti.
P. PERC
POUČNO SREČANJE — Mladi zgodovinarji so na srečanju v Metliki pretekli teden slišali marsikaj poučnega. Med drugim so z zanimanjem prisluhnili kustosu Muzeja ljudske revolucije Matiji Žganjarju, ki jim je predstavil najboljše in najbolj izvirne naloge. (Foto: M. Bezek)
Šolarji o življenju prednikov
S 17. srečanja mladih zgodovinarjev v Metliki
METLIKA — Pretekli petek in soboto je bilo v Metliki 17. srečanje mladih zgodovinarjev iz vse Slovenije, ki se ga je udeležilo rekordno število osnovnošolcev — okrog 130 s 70 mentorji. Izredno dobro pripravljeno srečanje so organizirale metliška in republiška Zveza prijateljev mladine ter slovenska Zveza pionirjev, pomagala pa je skupščina občine Metlika, Ljubljanska banka-Temeljna dolenjska banka, KZ-tozd Vinska klet Metlika in tukajšnja osnovna šola.
Tema tokratnega srečanja je bila Kako smo živeli. Na to temo je 79 zgodovinskih krožkov iz slovenskih osnovnih šol pripravilo 80 nalog. Kot sta povedala predsednik komisije za zgodovinske krožke pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije Jože Dežman in njen član Božo Repe, so naloge izredno kvalitetne, raven nekaterih pa je celo višja od nalog gibanja Znanost mladini. Uspeh je toliko večji tudi zato, ker je tema segla na področje vsakdanjega življenja. Glavni namen srečanja — popularizacija raziskovalnega dela — je s to obliko prav gotovo dosežen, saj je prav srečanje mladih zgodovinarjev med humanističnimi znanostmi najmnožičnejše, in z najdaljšo tradicijo. Za Belo krajino pa so se tokrat odločili zato, da bi tudi v tem koncu Slovenije spodbudili delo zgodovinskih krožkov. Nekaj uspehov so pri tem že dosegli, saj sta bili med najboljšimi nalogami tudi tisti, ki sta ju pripravila krožka osnovne šole Miran Jarc iz Črnomlja in Milke Šobar-Nataše iz Novega mesta.
Zgodovinarji so v Metliki pripravili zgodovinsko delavnico, v okviru katere jim je kustos Muzeja ljudske revolucije Matija Žganjar predstavil najboljše naloge, kustos Belokranjskega muzeja Andrej Dular delo v muzeju, Naško Križnar iz SAZU pa video produkcijo v raziskovalnem procesu.
B. M.
SIMPOZIJ OB 100-LETNICI GRMSKE ŠOLE
NOVO MESTO — V okviru praznovanja 100-letnice kmetijske šole Grm se bo danes v Sevnem na Trški gori začel dvodnevni simpozij predavateljev kmetijskih, živilskih in veterinarskih šol Jugoslavije. Simpozij je pripravila Skupnost kmetijskih in živilskih šol Slovenije iz Maribora. Udeleženci si bodo med drugim ogledali znamenitosti v Novem mestu in Kostanjevici.
Vsak mete
Kruto je plačan krvavi sloves dolenjske magistralke, še posebej njenega dela med Bičem in Bregano. Enajst življenj je letos že ugasnilo na njem. triinpetdesetkrat je bilo slišati zlovešči zven pločevine. Zdi se. da magistralka letos biti k novemu rekordu. Lani je bila bolj usmiljena. V petih mesecih je vzela osem življenj, pokov je bilo domala polovica manj. Vzroki? Iščemo jih lahko v podatku, da se po tej cesti dnevno pelje prek 10 tisoč vozil, da je med njimi vsaj četrtina tovornjakov. a domala vselej se bo prst uperil v nas same. Tudi minuli petek je to vnovič potrdil. Neprevidna, nesrečo izzivajoča vožnja je vzela dvoje nedolžnih življenj. Upravičena je bojazen, da se bo morija r teh poletnih mesecih nadaljevala. Koliko jih je. katerih pot na morje se bo končala pri jezeru. Biču. Karteljevem, Kronovem. Družinski vasi? Črnih točk na dolenjski magistrali je že toliko, kolikor meri metrov. In vsak je že prepojen s krvjo.
B. BUDJA
il.er«.' i i c .i.aiu.ji*.'-hVOjC 1110
Delavke Tonose so prekinile delo
Vzrok preslabo plačilo
ADLHŠ1ČI — V obratu ljubljanske Tonose, kije začel v Adlešičih z delom pred dobrimi tremi leti, je danes 96 zaposlenih, kar pomeni, da sta dve izmeni skoraj polni. Lahko bi sicer zaposlili še okrog 10 do 15 delavk, vendar povpraševanja po delu skoraj ni, zlasti še, ko izvedo, kakšni so osebni dohodki. Ti pa so nizki, in sicer pri doseženi normi 35 do 45 tisoč dinarjev.
Takšni prejemki so pod povprečjem v tozdu Tonosa, kjer so bili v prvi četrtini leta 51 tisočakov, še bolj pa pod povprečjem delovne organizacije Tekstil, v katero spadajo, kjer je bil povprečni osebni dohodek okrog 90 tisočakov. V vodstvu Tonose so imeli tudi kadrovske težave in probleme s prodajo. Vse to se je odražalo tudi v obratu v Adlešičih. Spomladi pa so dobili v Tonosi nenavadno veliko naročil, tako da ne bi mogli zadovoljiti povpraševanja, zato so morale adl-ešiške šivilje delati po 12 ur. Ker so prešli s šivanja enostavne na bolj zahtevno konfekcijo, temu pa niso prilagodili časa izdelave, in ker so bile delavke preutrujene, niso mogle dosegati norm. Da bi vsaj delno zapolnile normo, so pisale režijske ure, ki jih je bilo na koncu meseca namesto predvidenih 17 do 20 odst. kar 42,3 odst. Ko pa so v Ljubljani izračunavali plače, so priznali le 20 odst. režijskega dela, zato so bili osebni dohodki znatno manjši od pričakovanih. Delavke so prekinile delo, zahtevale so pojasnilo, ki so jim ga dali predstavniki delovne organizacije, tozda in črnomaljske občine. Izjemoma so jim tokrat odobrili, da jim za april plačajo vse režijske ure, s tem da bodo morali biti v prihodnje bolj previdni, da ne prekoračijo meje 20 odst.
Sicer pa v obratu pohvalijo, da je delo že kar dobro utečeno, da tudi fluktuacije ni več, od lanskega septembra imajo končno tudi toplo malico. Dela — izdelujejo lahko športno konfekcijo za otroke in odrasle — je dovolj. Le strojni park, ki je bil ob otvoritvi sicer nov, postaja počasi zastarel. Ker pa ga ne morejo v celoti obnoviti, ga bodo le dopolnili. Ravnokar tečejo razgovori o nakupu 10 specialnih strojev za adlešiški obrat.
M. BEZEK
Ne cenimo se po (ne)vernosti
Tvoren dialog na tradicionalnem srečanju predstavnikov verskih skupnosti ter družbenega in političnega življenja občine Novo mesto_
NOVO MESTO — »Ljudi cenimo po njihrvem prispevku k razvoju družbe, ne pa po njihovi vernosti ali nevernosti. Vse bolj postaj' asno, da v življenju niso pomembne besede in prisege, te:nveč delo,« i I drugim dejal Boris Dular, predsednik koordinacijskega odbora urejanje odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi pri predsedstvu novomeške SZDL. Priložnost za te besede je bilo tradicionalno srečanje predstavnikov verskih skupnosti in predstavnikov družbenopolitične skupnosti občine Novo mesto, ki je bilo 27. maja v galeriji Dolenjskega muzeja.
Dular je poudaril, da pozitivne ocene, ki jih izražamo ob takšnih srečanjih, dokazujejo, da se v življenju vse bolj utrjuje ter spoznava nujnost sožitja in skupnega reševanja problemov, ki so del naše objektivne, stvarnosti. To terja strpno razumevanje in spoštovanje tistih različnosti, ki izhajajo iz naših različnih pogledov na svet in življenje. Tekoči problemi,
V maratonu od filmov do poezije
V Novem mestu drugi filmsko-glasbeni maraton
NOVO MESTO — Zadnji dan meseca mladosti, 31. maja, se je v novomeškem Domu kulture ob 8. uri zvečer začel filmsko-glasbeni maraton, ki ga je pripravila občinska konferenca ZSMS. Po kulturnem maratonu izpred let in lanskem filmsko-glasbenem je bi! to že drugi zaporedni poskus mladini namenjene pestre in zanimive prireditve, ki izstopa iz običajnih okvirov kulturnih prireditev.
Od 8. zvečer do 3. ure zjutraj so na maratonu nastopili: skupina Črn trn iz Dolenjskih Toplic, kantavtorja Milojka Uned in Dušan Uršič iz Ljubljane, literati novomeških srednjih šol, ljubljanska plesna skupina za jazzovski balet, Andrej Klemenc pa je predaval o jedrskih elektrarnah. V glavni dvorani so zvrteli dva celovečerna filma. Obiskovalci so imeli tudi priložnost, da so pri stojnici mirovnikov lahko podpisali ta čas aktualne peticije, medtem ko so v kletnih prostorih lahko uživali ob disko glasbi.
oziroma bolje rečeno nejasnosti, ki se pojavljajo in razrešujejo, dokazujejo, da sistem socialistične samoupravne demokracije podpira odprt dialog ljudi ter pluralizem in zasebno naravo človekove vesti in verskega prepričanja. Prav to omogoča neovirano versko življenje ter obenem aktivno vključevanje v družbeno delovanje.
Dekan Adolf Mežan, ki je navzoče nagovoril v imenu predstavnikov verskih skupnosti, je poudaril, da seje v novomeški občini na cerkvenem področju v zadnjem letu kar precej gradilo. Dograjen je bil samostan sester notre-damk pod Kapitljem, v načrtu je gradnja nove cerkve v Ajdovcu, gradita se novi župnišči v Mirni peči in v Ajdovcu. Popravlja in obnavlja pa se še marsikje drugje, v načrtuje razširitev in prenova pokopališč v Šmihelu in Prečni. Precejšnja olajšava je, da se lahko preko Slovenskega duhovniškega društva nabavi gradbeni material brez prometnega davka. Skupščina občine Novo mesto in skupščina kulturne skupnosti sta letos sprejeli odlok o
O SOLIDARNOSTI TOKRAT V BREŽICAH
BREŽICE — V ponedeljek, 9. junija, se bo tukaj sestal koordinacijski odbor za razvijanje in uveljavljanje socialistične solidarnosti pri predsedstvu republiške konference SZDL Slovenije. Med drugim bo razpravljal tudi o uresničevanju solidarnosti v Posavju. Udeleženci si bodo po seji ogledali po neurjih, plazovih in zimski pozebi prizadeta območja v Sromljah, na Pišečkem in Bizeljskem ter se na kraju samem seznanili s potekom in uspehom sanacije.
Iz Žužemberka za Belorusijo
V Iskrinem Keku začeli izvažati zahtevne stroje s tehnologijo vred
ŽUŽEMBERK — Prvi del naročene opreme s tehnologijo vred opremljajo te dni v Iskrini tovarni Keko za naročnika v Sovjetski zvezi. 1 a izvozni posel v vrednosti 1,4 milijone ameriških dolarjev je začetek v dolgoročni pogodbi.
Štirje strokovnjaki iz Žužemberka bodo tudi pomagali in nadzorovali montažo.
Tudi za leto 1987 imajo s Sovjetsko zvezo že sklenjen posel za dobavo opreme in tehnologije v vrednosti 1.6 milijona dolarjev, podobne količine pa bodo kupcem v tej državi dobavljali še vsa naslednja leta do 1990. Kot pravi direktor tovarne magister Dušan Lavrič, do-
Žužemberčani bodo blizu Viteb-ska montirali doma izdelane stroje in domačo tehnologijo za proizvodnjo večplastnih kondenzatorjev v tovarno, ki bo proizvajala 5 milijonov teh proizvodov na leto. Prvi del tovrstne opreme je v tovarni Keko v preizkušnji pred embali-ranjem za izvoz, drugi del za letos dogovorjene opreme bodo odposlali v Sovjetsko zvezo novembra.
Mariborsko pismo
Vhod v »raj«
Porog geslu »Slovenija — moja dežela«
MARIBOR — Priznam, silno všeč mi je, kaj všeč, malce me celo razganja od ponosa, daje Slovenija moja dežela (bog ne daj, da si bo kak kolega iz druge republike ta čustveni izliv spet razlagal kot nedvoumno obliko slovenskega nacionalističnega patosa), ko gledam televizijsko reklamo o lepotah »sončne strani Alp«: v njej smo Slovenci zares predstavljeni kot neoporečni gostitelji, naša deželica pa kot mali raj na Zemlji, prijazna, čista, urejena. Na srečo v reklamo niso vključili najpomembnejših vhodnih vrat v ta raj: šentiljskega mejnega prehoda in kratkega, komaj šestnajst kilometrov dolgega cestnega odseka od Šentilja do Maribora. Tukaj bi bilo mogoče posneti zgolj parodijo na to tako odmevno slovensko turistično geslo.
Ne, ne mislim na dolge kolone na mejnem prehodu, tudi na bolj ali manj razpoložene carinike ne. čeprav bodo tuji gostje zagotovo tudi v prihajajoči sezoni enega in drugega dovolj skusili. Prava sramota se začenja šele tedaj, ko je carinski pregled mimo in ko si lahko na prvih kilometrih vožnje
tujec ustvari čudovito mnenje o prijazni in urejeni deželi z lipovim listom. Začne se lahko že v motelu Putnik takoj za mejnim prehodom, ki si je s svojim osebjem ustvaril že svojevrsten sloves, če bodo ob koncu turistične sezone izbirali najnevljudnejše natakarje v državi, jih nekaj izpolnjuje vse pogoje za kandidaturo. Velja pripomniti, da smo celo mi novinarji ne tako daleč nazaj silno hvaliti to novo gostinsko pridobitev na meji, zdaj pa lahko človek samo še zardeva, ko poleg kislih natakarskih obrazov gleda še umazane prte, nesnago na stranišču, smeti in nepokošeno travo okoli motela...
A gremo dalje. Ko si je pred dnevi posebna turistična patrola ogledala cesto in tisto, kar je ob cesti od Šentilja do Maribora, ji je skoraj že zmanjkalo papirja v beležki, ko si je vanjo zapisovala črne točke: visoka trava je na obeh cestnih robovih, ki zakrivajo prometne znake, s papirjem prelepljena okna obmejne menjalnice, zanikrn videz obcestnih trgovin in bifejev, gramoz na cestišču in slabo vidna talna signalizacija, neizogibne luknje v asfaltu, zapuščen kiosk, stranišče na meji, iz katerega zaudarja, kup ropotije in nesnage v eni od baz mariborskega cestnega podjetja, kije tik ob magistralni cesti. In ko je tujec končno na pragu Maribora, najbrž pričakuje, da bo vsaj tako veliko in pomembno mesto poskrbelo za lipovemu listu dostojno vpadnico — pa se moti. Kajti prav na kratkem odseku od rumene krajevne table do središča mesta je omenjena patrola raje kar mižala, toliko črnih točk je naštela.
Drži, turizem smo ljudje in ti ljudje bi lahko veliko teh črnih točk odpravili tudi brez veliko denarja. Toda sama cesta Šentilj-—Maribor je druga zgodba: Mariborčanom nam je povsem jasno, zakaj je v tisti prelepi televizijski reklami videti zgolj ceste iz nekega drugega konca moje dežele.
MILAN PREDAN
govori za tovrsten izvoz potekajo še z več državami v razvoju. Razmišljamo celo o investiciji v strojno delavnico, da bi zmogli dajati kupcem večje količine opreme. Imamo kvalitetno konstruktorsko skupino, ki je tudi 80 odst. opreme za lastno proizvodnjo naredila doma. Začeli smo izdelovati opremo za lastne potrebe, zdaj jo že uspešno izvažamo.«
V srednjeročnem razvoju te tovarne ima izdelava opreme vse vidnejše mesto pri oblikovanju dohodka, zlasti v izvozu. Medtem ko so v preteklih letih Žužemberča-ni okrog 70 odst. celotnih proizvodnih zmogljivosti izvažali, se jim je zadnji dve leti na tujih trgih zaradi močne konkurence izvoz močno poslabšal, zato so začasno proste kapacitete v proizvodnji zapolnili z dodatnimi programi za domači trg. V letošnjem prvem trimesečju se s poslovnimi rezultati tudi še ne morejo pohvaliti, četudi je fizični obseg proizvodnje za 10 odstotkov večji, kot je bil lani ta čas. Imeli so 600 milijonov dinarjev celotnega prihodka, od tega so lahko le 25 milijonov dinarjev namenili za akumulacijo, toda ob polletju si obetajo mnogo boljše rezultate.
R. BAČER
razglasitvi znamenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v novomeški občini. Med temi znamenitostmi in spomeniki so tudi sakralni objekti. Dekan Mežan je rekel, da bodo duhovniki kot oskrbniki te objekte skušali ohranjati v kar najlepšem stanju in jih take posredovati tudi prihodnjim rodovom. Nagovor je Mežan sklenil z ugotovitvijo, da na novomeškem območju v zadnjem letu med Cerkvijo in oblastjo ni prišlo do zapletov in težav.
Po sprejemu, ki je potekal v prijetnem, sproščenem in prijateljskem vzdušju, so udeleženci obiskali tovarno zdravil Krko in se seznanili z njenimi dosežki ter delom proizvodnje.
M.BAUER
PO POTEH 2. GRUPE ODREDOV
IVANČNA GORICA — Krajevna konferenca SZDL Ivančna gorica in odbor pohoda po poteh 2. grupe odredov vabita mladino, borce NOV in vse občane, da se v soboto, 7. junija, udeležijo osmega množičnega pohoda po poteh 2. grupe odredov. Na pot bodo šli ob 9.30 s ploščadi OF Ivančni gorici. Z letošnjim pohodom se bodo spomnili znamenite muljavske bitke od 6. do 12. junija 1942, ko je 2. grupa odredov pod vodstvom Franca Rozmana-Staneta dosegla veliko zmago nad takratnimi okupatorji in domačimi izdajalci. Po pohodu, objavi rezultatov in podelitvi priznanj bo še tovariško srečanje vseh udeležencev pohoda.
Brigadirska pesem bo spet oživela
V nedeljo pričetek ZMDA Suha krajina 86
ŽUŽEMBERK — V brigadirskem naselju se bo v nedeljo. 8. junija, ob 17. uri slovesno pričela ZMDA Suha krajina 86. V svečanem zboru se bo postr-ojilo 250 brigadirjev prve izmene iz Mrkonjič Grada (BiH), Bitole (Makedonija), Valjeva (Srbija). Prizrena (Kosovo) in Pirana. V treh izmenah po mesec dni se bo na deloviščih štirih občin, podpisnic sporazuma, zvrstilo več kot 700 brigadirjev, pomagale bodo tudi pionirske brigade, brigada RKS »Dr. Pavel Lunaček-Igor«, na udarniških akcijah pa bo kot vedno sodelovala brigada »Matija Gubec«, sestavljena iz pripadnikov JLA VP 1394 iz Novega mesta.
Letos bodo brigadirji opravljali dela na vodovodnem omrežju, novogradnjah in rekonstrukciji cest, pri agromelioracijah, urejanju ptl omrežja. Prva izmena bo kopala in polagala cevi za nov vodovod Vel. Kompo-lje-Bojanji vrh in na rekonstrukciji vodovodnega omrežja Ambrus—Pri-mča vas v grosupeljski občini. V občini Kočevje bo ena brigada odpravljala posledice žleda v gozdovih, v novomeški občini pa bodo brigadirji nadaljevali z vodovodom Gradenc-Malo Lipje in izvajali agromelioracije na Lopati.
Skupna vrednost vseh investicijskih del ZMDA Suha krajina 86 je 217.383.350 din. Brigadirji bodo opravili 65.000 efektivnih ur (90 100norma ur). Vrednost dela brigadirskih rok bo 57.915.000 din za efektivne ure, kar predstavlja 37% vrednosti celotne investicije. Stroški delovanja brigad, v katerih je všteto bogato delo tudi v interesnih dejavnostih, znesejo 41.590.000 in ali le 19% vrednosti celotne investicije. Na koncu velja zapisati, da brigade le niso zaradi brigad, kot je bilo nekajkrat že slišati, saj bodo letos po izračunih prispevale 49% celotnega dela.
J. P.
Razpisna komisija delovne skupnosti Zveze telesnokulturnih organizacij Novo mesto
ponovno razpisuje dela in naloge
vodje delovne skupnosti — tajnika Zveze telesnokulturnih organizacij Novo mesto
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske, organizacijske, tehnične, telesnokulturne ali pedagoške smeri;
— najmanj 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah.
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidat bo imenovan za dobo štirih let z možnostjo ponovnega imenovanja.
Pisne prijave z dokazili o izobrazbi ir) delovnih izkušnjah sprejema: Delovna skupnost ZTKO Novo mesto, Zupančičevo sprehajališče 1, p. p. 30, v roku 8 dni po objavi razpisa, z oznako »za razpisno komisijo«.
Kandidati bodo o imenovanju pisno obveščeni najkasneje 15 dni po opravljenem imenovanju.
474/23-86
Naša anketa
Jugoslovani v prikolicah
Vreme je v zadnjem tednu res tako kislo, da ne zbuja nobenih posebnih želja po počitku kje ob morju. Dejansko pa je še manj kot mesec dni do poletnih počitnic, do začetka glavne turistične sezone, do sezone dopustov, ko se bodo proti našemu morju spet valile reke avtomobilov z dopustovalci. Koliko bo med njimi domačih, je težko reči. Gotovo jih bo kar precej. Zahvaljujoč dokaj razvitemu sindikalnemu turizmu je nekaj dni ob morju v prikolici ali morda celo hišici svoje delovne organizacije vendar doscgljvo tudi tistim z ne posebno globokimi žepi. Čepa tega ne bi bilo, tako pravi tudi večina v naši današnji anketi, bi morje zaradi astronomsko visokih cen videlo od blizu le malo Jugoslovanov, kijih bo letos v hotelih skoraj gotovo le za vzorec.
STANKA KUZMA, šivilja v adlešički Tonosi: »Za nas že pretekla leta ni bilo mogoče, da bi šli letovat kam drugam kot v prikolico, kjer si kuhamo sami, hrano pa v glavnem prinesemo od doma. Sedaj, ko so cene na morju tako astronomsko zrasle, pa smo veseli, da sploh še lahko gremo na počitnice na Jadran. Če bodo cene še naprej tako divjale, bodo o morju Jugoslovani kmalu le še sanjali, Mi imamo vsaj to srečo, da je v bližini Kolpa. Sicer bomo letos letovali v prikolici novomeškega društva za cerebralno paraliza, ki nudi velike ugodnosti.«
SONJA JEVNIKAR, vratarica v obratu Polikema v Velikem Gabru: »Zaradi dopusta si še nikoli nisem delala skrbi, pa sijih tudi letos ne. V Polikemu imamo za to poskrbljeno. V Poreču imamo kontejner, v katerem so 4 ležišča, kopalnica, kuhinja in še kaj za borih 700 din na dan. Ker za hrano porabim bolj malo, bom lahko 10 dni ob morju res poceni preživela in bo za to zadostoval kar del plače. Seveda si to lahko privoščim, ker sem sama. V družinah z več člani pa je letovanje velik strošek, ki si ga bo lahko privoščilo le malo ljudi.«
SILVA MIARZEL, referentka v Mladinski turistični poslovalnici Novo mesto:
»Vsako leto se vse več mladih družin, študentov in dijakov odloča za počitnikovanje preko naše poslovalnice. Celotni penzion za 10 dni ob morju je le dobrih 20.000 din. Tudi zasebne sobe so pri nas cenejše. V Makarski jih dajemo po 30.000 din. Letošnja sezona je skoraj že razprodana. Za takšno obliko letovanja se jeodl-očilo preko 600 Novomeščanov. Večina je takšnih, ki si drugačnega morja ne morejo privoščiti. Sicer pa je takšna oblika gotovo bolj svobodna od sindikalnega turizma.«
SLAVA BEVK, upokojenka iz Krškega: »Z možem nameravava preživeti letni oddih v Nerezinah na Lošinju. Če ne bi bilo te možnosti letovanja v okviru počitniške skupnosti Krško, si težko predstavljam, da bi si lahko privoščila dopust na morju. Predvidevam, da bomo v 10 dneh zapravili največ okrog 15 starih milijonov, pa še to gre za povečane stroške zaradi obiska dveh prijateljev iz NDR. Večino hrane bomo vzeli s seboj, predvsem meso, tako kot večina letovalcev.«
JOŽE NEMANIČ iz Bušinje vasi, vratar v Novoteksovem tozdu v Metliki: »V službi sem kakih 20 let, na morju pa sem bil le enkrat, in to pri sorodnikih. Z družino nismo šli nikoli na dopust, žena morja še ni videla. Takrat, ko je čas dopustov. je na kmetih največ dela. pa tudi denarja za take stvari pri nas ni. Vse vtaknemo v kmetijo. Jaz vsak dopust izkoristim za delo.'
JANEZ RUS, vodja kmetijske pospeševalne službe v KZ Ribnica: »Za dopust se še nisem dokončno odločil, že zdaj pa vem. da na morje ne bom mogel za dlje kot 5 dni. Doma imamo namreč kmetijo in je treba delati. Sicer pa kmetje pravimo, da preživljamo dbpust v Švici, saj poleti ob delu pošteno .švicamo1.«
MIRO KUZMA, skladiščnik pri Mer-catorju-Trgoprometu Kočevje: »Tudi letos bo naša tričlanska družinica preživela le dva. tri dni dopusta ob morju, in sicer pri sorodnikih v Kopru. Morje je zame in še za mnoge druge nerešljiva uganka. Najprej je treba poskrbeti za stanovanje, hrano, obleko, nato pa za drugo, če sploh ostane še kaj denarja. Res pa je. da gre nekaterim bolje kot nam trgovcem in si lahko več privoščijo.«
ALOJZ IX)LINŠEK. vratar v sevniški Lisci: »Vso svojo precejšnjo delovno dobo nisem bil še niti enkrat kje na dopustu niti ne na rednih kolektivnih izletih. Dopust prebijem na travniku, pri živini, v vinogradu. Res ima naša tovarna precej počitniških zmogljivosti, vendar za to ni časa. Pri izletih pa je tako. da sem kot moški vratar običajno v nočni, naravnost iz službe na izlet se pa tudi ne gre.«
S
FRANC SODEC, avtobusni sprevodnik iz Integralovega tozda Brebus v Brežicah: »Do zdaj sem bil z družino dvakrat v Poreču, kjer nam omogoča oddih naš sindikat. Če ne bi bilo otrok, bi si verjetno premislil, tako pa bomo tudi letos preživeli nekaj dni ob morju. Šli bomo v Ne-rezine. kjer ima počitniške prostore Agra-ria. kjer je zaposlena žena. Morje je vedno dražje, in če ne bi bilo sindikalnih letovanj. bi nas večina ostala doma.«
m\
Vodarji v službi kmetijstva
Dolenjska območna vodna skupnost bo v tej petletki namenila za urejanje vodnih sistemov za melioracije precej več od običajne tretjine vseh sredstev
čebele priletele s projektom FflO
V trebanjski občini bodo obudili čebelarstvo
TREBNJE — »Projekt Trebnje«, ki je sestavni del programa FAO, počasi prehaja v drugo fazo. Trebanjski kmetijski strokovnjaki bodo skupaj z biotehniško fakulteto iz Ljubljane in sodelavci FAO pripravili konkretne programe. Eden izmed teh programov je tudi ponovno oživljanje nekdaj močnega čebelarstva.
Podatek, da je v občini namesto nekdanjih 1500 le še 500 panjev, ni padel z neba, ampak so kmetijski strokovnjaki prišli do njega s pomočjo ankete, ki so jo opravili med trebanjskimi kmeti. S pomočjo te ankete seje pokazalo,'da čebelarstvo v trebanjski občini ne bi bilo samo dopolnilna dejavnost, ampak tudi kot glavna.
Seveda pa bo treba zbrati še natančnejše podatke o stanju čebelarstva v trebanjski občini. O tem bodo razposlali poseben vprašalnik. Za pomoč pri razvijanju čebelarstva, ki ga bodo v trebanjski občini zagotovo postavili na višjo raven, pa bodo prosili tudi biotehniško fakulteto v Ljubljani. Pomagati bo mora! tudi ljubljanski Medex. Da bi čebelarstvo spet pridobilo domovinsko pravico, bodo organizirali nove čebelarske krožke po šolah. Osnovne šole na Mirni, v Trebnjem in Šentrupertu že imajo take krožke. Kjer krožek deluje, je tudi čebelarstvo bolj živo.
J. S.
Sejmišča
NOVO MESTO — Po enomesečni prekinitvi je bil zadnji ponedeljek spet sejem v Novem mestu. Rejci so pripeljali 516 prašičev, od tega 230, starih 7 do 10 tednov ter 286 pujskov, starih 10 do 12 tednov. Prodali pa sojih le 191. Za mlajše je bilo treba odšteti od 25.000 do
30.000	din, za starejše pa od 30.000 do 35.000 din. Kmetje so prignali tudi 7 glav živine. Prodali so 4. Kilogram žive teže volov je veljal 350 do 400 din, krav pa 250 do 300 din.
BREŽICE — Na sobotnem sejmu je bilo naprodaj 350 prašičev, starih do 3 mesece, in 12 prašičev, starih nad 3 mesece. Lastnika je menjalo 175 prvih in 7 drugih živali. Kilogram žive teže mlajših je stal 900 do 1.000 din, starejših pa 800 do 900 din.
NOVO MESTO — Dolenjska območna vodna skupnost ni najbolje začela letošnjega leta in sedanjega srednjeročnega obdobja. Podpisovanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana namreč v večini občin, ki jih skupnost pokriva, ne gre najbolje. Dokler pa ga ne sprejme vsaj polovica podpisnikov, sporazum ne more začeti veljati. To pomeni, da večina plačuje prispevek na osnovi občinskih odlokov po lanski tarifi, ki pa spričo naše inflacije seveda ni sprejemljiva. Upati je, da bo sporazum v juniju vendarle začel veljati ter da bodo nekako pokrili manko iz prvih mesecev 1986.
Sicer naj bi območna vodna skupnost Dolenjske v petih letih do 1990 razpolagala z dobrimi 4 milijardami dinarjev, samo letos pa z 1,7 milijarde. Tako srednjeročni kot letošnji plan pa pomenita odmik od dogovorjenega in dolgo tudi zares veljavnega ključa delitve sredstev skupnosti. Vrsto let doslej je skupnost, katere osnovna naloga in dolžnost je varstvo in zaščita voda, tretjino sredstev namenjala rednemu vzdrževanju vodnega režima, tretjino za varstvo voda s sovlaga-
• Razmeroma veliko denarja, 50 milijonov, je skupnost letos predvidela za sanacijo ob izlitju nevarnih snovi ter za spremljanje stanja vodnega režima zaradi JE Krško, 25 milijonov pa za čistilni napravi v Semiču in Novem mestu. Pri tem velja opozoriti, da vodovarstvene sisteme in čistilne naprave še nekako zgradijo, povsod pa je problem z vzdrževanjem. Velik problem je povsod, kjer imajo čistilne naprave, tudi odlaganje odpadkov iz njih. Najhuje je v Novem mestu, kjer jih vozijo v Žabjek, od koder pa se stekajo v Krko in jo zastrupljajo že bistveno više od čistilne naprave.
nji v vodno oskrbo, za kanalizacije, čistilne naprave, tretjino pa za.ure-janje hidrosistemov za melioracije v
V ŠKOCJANU JE ZE KLESTILA TOČA
ŠKOCJAN — Neurje s točo, ki se je malo pred 20. majem razdivjalo nad škocjanskim predelom, je v kmetijstvu povzročilo veliko škodo. Prve ocene in pregledi najbolj prizadetih območij: Goriške vasi, Zag-radske gore, Gabrnika, Klenovika in Stare Bučke, kažejo, da so najbolj prizadeti vinogradi, pšenica in ponekod tudi travniki. Ponekod v vinogradih ugotavljajo tudi 70-odstotno uničen pridelek. Podrobno poročilo o škodi pripravljajo strokovne službe.
TELICA ZA POL MILIJONA
NOVI SAD — V okviru 53. kmetijskega sejma v Novem Sadu je bila tudi javna dražba plemenskegovedi in športnih konj. Na dražbi je bilo 86 plemenskih telic in 9 konj. Plemenske telice so prodajali ABC Pomurka iz Murske Sobote, Banat iz Kikinde, Kombinat iz Kule, IPK Osijek, IPK Vinkovci, ZIK Skopsko pole in Kosovoeksport iz Prištine. Največ plemenskih mlekaric je pokupila Novosadska mlekara, in sicer 15 telic. Najvišjo ceno med telicami pa je dosegla telica ABC Pomurke, za katero je kmet Branko Cvetinovič plačal 512 tisoč dinarjev. Čeprav je bila ponudba konj na dražbi majhna, pa so bile dosežene za jugoslovanske razmere visoke cene. Žrebec Silver angleške pasme je dosegel ceno prek dva milijona dinarjev, kupil pa gaje Beograjčan Živojih Ilič.
Kmetijski
Zorin, nova sorta fižola
Fižol je posebne vrste postržek med poljedelskimi kulturami. Nele da se mu je v svobodi odpovedala statistika, zaradi česar smo brez podatkov o povojnem pridelovanju, kaže tudi, da se ga po malem sramuje celo stroka. Vsaj za Slovenijo je moč trditi, daje malo naredila za njegov procvit. Če hoče človek kaj izčrpnejšega zvedeti o njem, mora seči po 34 let stari knjigi inž. Janeza Zaplotnika, kjer med drugim piše, da glede te poljščine le nismo bili od vekomaj tako mačehovski. Slovenija je pred vojno pridelala dovolj fižola zase, povrhu pa ga je vsako leto še izvozila do 300 vagonov, to jedo 3.000 ton. Pomnožite to z današnjo ceno na tržnici...
Zato smo lahko toliko bolj veseli, da se fižolu bolj posvečajo vsaj v Srbiji, kjer so inštituti oz. poskusne postaje vzgojili tudi nekaj perspektivnih sort, ki bi jih lahko uporabili tudi za intenzivnejše in strojno pridelovanje. Vzgoja fižola na kolih in v obliki vmesnih posevkov v koruzi in krompirju močno diši po preživelih časih; pa kaj samo to, je nedonosno in ob uporabi herbicidov tudi neizvedljivo, če izvzamemo vrtičkarstvo in biološko kmetijstvo, kjer ne vladata čas in denar.
• Kot zadnja novost prihaja iz Srbije zorin, na novo vzgojena sorta nizkega fižola, ki nadkriljuje standardne sorte po velikosti pridelka, debelini zrn, odpornosti proti bolezni colletotrichum lindemutianum (udrta pegavost) in enakomernosti rasti. Slednje je lahko odločilno pri velikopoteznejšem, strojnem pridelovanju, ki bo prej ali slej moralo zapolniti vrzel, ki nastaja zaradi opuščanja dosedanjega načina pridelovanja. Kmetijsko strojništvo že ponuja popolne strojne linije, ki odpravljajo zamudno ročno delo.
Ze inž. Zaplotnik, ki je preizkusil in opisal na desetine najrazličnejših fižolovih sort, je svaril pred prevelikim tovrstnim obiljem. Toliko bolj bi kazalo zdaj omejiti število sort na res najboljše in tem prilagoditi agrotehniko. Seveda bi se fižol moral najprej otresti zapostavljenosti, o kateri govori začetek tega današnjega pisanja.
1NZ. M. L.
kmetijstvu. V prvi tretjini je bilo vseskozi seveda v pretežni meri udeleženo zelo vodnato Posavje, v drugi pa z vodo revne dolenjske občine. V preteklih dveh petletkah je območna vodna skupnost toliko sodelovala, da so v večini večjih naselij uredili oskrbo z vodo, kanalizacijo in čistilne naprave. Na manj razvitih območjih je skupnost prispevala polovico, na bolj razvitih pa četrtino potrebnih sredstev.
Ker ima v republiki sedaj prednost kmetijstvo, seje tudi dolenjska območna vodna skupnost hočeš nočeš podredila takšni politiki, čeprav so na primer v novomeški občini vsi posegi izredno dragi, saj gre v glavnem za ozke doline. Tako je večina regulacij vodotokov trikrat dražja od same melioracije in vodarji tako plačujejo davek kmetijstvu, pravi Janko Šeruga iz območne skupnosti. Letos bo skupnost namenila za vzdrževanje vodnega režima okrog 550 milijonov, 525 milijonov za urejanje vodnega režima za melioracije, 145 milijonov pa za vodno oskrbo. Večji del tega zneska bo šel v črnomaljsko občino za ureditev preskrbe s pitno vodo tam, kjer je zaradi . zastrupitve Krupe nimajo.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
Kaj sploh hočejo Vmičani?
Nejasnost in zaplet pri obnovi sejma _
VINICA, ČRNOMELJ — V Vinici se radi pohvalijo, da je imel pri njih sejem 400-Ietno tradicijo, dokler ga niso pred leti z dvigom rok delegatov zborov črnomaljske občinske skupšine ukinili. Da pa so pogajanje, mešetarjenje, ki ga poznamo s sejmov, Viničani ohranili do današnjih dni, se je pokazalo na nedavni seji zbora krajevnih skupnosti, ko je bil na dnevnem redu sprejem predloga odloka o živinskem sejmu v Vinici.
Viničani so imeli pripombe že na osnutek odloka; nekatere med njimi sopripravljavcipredloga upoštevali, druge zavrnili. Delegat iz Vi-
Sipovi stroji predstavljeni pod Trško goro
Prikaz kosilnikov in strojev za pripravo krmil
TRŠKA GORA PRI NOVEM MESTU — Srednja kmetijska šola Grm in strojna industrija SIP iz Šempetra v Savinjski dolini sta v soboto pod Trško goro pripravila demonstracijo delovanja kmetijskih strojev in naprav SIP. Okoli dvesto obiskovalcev iz raznih krajev Dolenjske si je z največjim zanimanjem ogledalo 15 najsodobnejših strojev za spravilo krme v ravninskih in hribovitih predelih in stroje za pripravo močnatih krmil. Demonstratorji so praktično prikazali delovanje vseh strojev.
Najprej so predstavili diskasti kosil-nik DK 165, ki lahko dela tudi v največjih strminah in se lahko priključi prav na vsak traktor. Rotacijski kosilnik z gnetilnikom RKG 1650 hkrati kosi in gnete krmo. Z njim se doseže boljša kvaliteta krme, čas sušenja pa se skrajša za polovico. V široki paleti SIP-ovih obračalnikov so na demonstraciji prikazali delovanje treh: SRO 2220, SRO 3300 in SRO 4550, ki zaradi širine naprave zmorejo obdelati površino od 2 do 4,5 ha na uro. Več zanimanja sta vzbudila vrtavkasti zgra-bljalnik VZ 280 E, ki lahko oblikuje enojne, dvojne, večkratne in polivične zgrabke ter nakladalna prikolica, ki zmore prevoz, rezanje in razkladanje krme za silažo v enem samem postopku. Kombinator M 200 zmore košnjo trave na izredno strmih pobočjih. Njegova posebnost je košnja izredno visoke, zvrtinčene ali polegle trave. M 200 tvori s priključkom MHK 140 samohodni tračni obračalnik z delovno širino 140 cm. Kosilnik KD-18 je na mednarodnem sejmu kmetijskih strojev v Novem Sadu 1983 prejel zlato medaljo. Namenjen je za košnjo, obračanje in zgrabljanje krme ter trošenje mineralnih gnojil. Na koncu so predstavili še SIP-ov mešalnik močnih krmil ME 345.
Vse predstavljene stroje je po zagotovilu izdelovalca mogoče kupiti v vseh grosističnih trgovinah KZ in specializiranih trgovinah s kmetijsko mehanizacijo.
J. PAVLIN
nice je sicer predlagal, naj ugodijo vsem pripombam, vendar je bila to bolj njegova prošnja kot zahteva. Motilo pa ga je nekaj drugega, ko je govorit v imenu krajevne skupnosti Vinica, vendar po skoraj enournem pojasnjevanju odgovornih še vedno ni bilo jasno, kaj ga pravzaprav tišči. Čeprav se jim je v zadnjih letih tako zelo mudilo obnoviti sejem, je sedaj zahteval, naj sprejem predloga o odloku odložijo, pri tem pa je tako vztrajno zagovarjal nekaj (kaj, ni bilo moč razbrati), da ostali delegati skoraj niso prišli do besede, kaj šele, da bi glasovali za odložitev ali proti njej.
Slutiti je moč le, da si v Vinici želijo sejem po zgledu tistih prvobitnih izpred nekaj stoletij, ko še niso poznali kmetijskih zadrug, kajti to, da je v odloku o »njihovem« sejmu omenjena tudi kmetijska zadruga, jih je motilo že v osnutku odloka. Gotovo pa niso daleč od resnice besede, kijih je izrekel predsednik komiteja za družbeni razvoj, da obrazložitev odloka na prihodnji seji ne bo drugačna od tokratne. Zagotovo mora tudi za sejme veljati določen red,	M BEZEK
POGOZDOVANJE
Sredi maja smo se učenci sedmega in osmega razreda odpeljali proti Bregu, kjer smo pogozdovali. Posadili smo okrog 4.000 smrečic. Za to smo dobili precej denarja, ki ga bomo porabili za šolski izlet.
NOVINARSKI KROŽEK COŠ Milan Majcen Šentjanž
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL..
Ureja: Tit Doberšek
Škropilni koledar ni zveličaven
Pred nekaj leti je vladala moda škropilnih koledarjev, zdaj pa jim vinogradniki ne pripisujejo več tistega pomena kot nekdaj. Zato je prav, če tudi mi povemo nekaj o tem.
Čas, oziroma doba škropljenja trt se menja in ni v skladu z napovedmi koledarja. Vreme ni le vsako leto drugačno, drugačno je tudi med letom, med posameznimi vinogradi, saj vsi vemo, da dostikrat na enem bribčku dežuje, na drugem pa sije sonce. Posamezne sorte trt imajo različno vegetacijo, ene odganjajo prej, druge pozneje, ene so bujne rasti, druge pa slabše. Vsega tega noben škropilni koledar ne more predvideti in ne zajeti.
Trgovina pogostokrat vinogradnikom ne more nuditi sredstev, ki jih škropilni koledar navaja. Inštituti in zavodi dobivajo v škropilni preizkus učinkovita sredstva za varstvo trt in ta sredstva vinogradnikom tudi priporočajo. Ko pa jih hočeš v trgovini kupiti, jih nimajo. Pogosti so primeri, da sredstev, ki jih v škropilnem koledarju navaja Pinusov ključ (izdaja ga tovarna kemičnih izdelkov Pinus, Rače pri Mariboru), ni mogoče kupiti, čeprav jih tovarna izdeluje in propagira. Oskrba z zaščitnimi sredstvi je dostikrat odvisna predvsem od iznajdljivosti in skrbnosti poslovodje trgovine.
Zaradi navedenih dejstev škropilni koledar ni in ne more biti docela zanesljiv, ostal pa bo zmeraj dragocen pripomoček vinogradniku.
Svoj program škropljenja trt
naj si omisli vsak vinogradnik. Pri tem je upoštevati dejstvo, da
škropimo le toliko, kolikor je potrebno, da trtcrzaščitimo. Pri sestavi lastnega programa škropljenja je treba upoštevati naslednje:
1. Napovedi protiperonospo-rne službe kmetijskega inštituta naj nam bodo dragocen kažipot za škropljenje. Dostikrat upoštevajmo napovedi za Primorsko in Štajersko tudi na Dolenjskem in v Beli krajini, čeprav v napovedi Dolenjska ni posebej omenjena. Naj velja pravilo: napovedi poslušajmo in na tej podlagi odločajmo po svoje!
2. Upoštevajmo televizijske vremenske napovedi! Meteorologi nam vsak ponedeljek in četrtek v poročilih na televiziji dajo obširno in precej natančno vremensko sliko. Tudi napovedi vremena izven teh dni je treba upoštevati. Vendar jih ne gre jemati dobesedno, naj nam bodo le kažipot pri lastni presoji. Iz izkušenj vemo, kako je vreme muhasto in se močno razlikuje med posameznimi kraji in vinskimi goricami.
3; Od zaščitnih sredstev izberimo tista, ki so na voljo. Ne iščimo novih sredstev o katerih še nič ne vemo! Ta sredstva naj preizkušajo drugi. Najboljše sredstvo je tisto, ki učinkuje in je poceni. Bakrena sredstva uporabljamo po cvetenju trte. Ta sredstva so delno učinkovita tudi pri zatiranju grozdne gnilobe. Sredstvom za zatiranje peronos-pore vedno dodamo še sredstva ža zatiranje oidija. Strupe (insekticide) dodajamo le izjemoma, če je to resnično potrebno, drugače pa teh sredstev na splošno ne bomo uporabljali. Inž. Kače-va je na predavanju v Novem mestu svetovala, da lahko zanemarimo škropljenje s strupi tudi proti prvemu zarodu grozdnih sukačev, če se pojavijo le v manjši meri. Važno pa je zatirati drugi zarod grozdnih sukačev, kajti prav ta poškoduje jagode in s tem povzroča nastop grozdne gnilobe.
T. D.
J
Vsa opozorila so bila zaman
IS SO Krško terja od M-Agrokombinata, naj uredi »problem gnojevke« s prašičje farme Pristava — Dosedanja opozorila in zahteve bob ob steno
KRŠKO — Da bi preprečili škodo na vodnem režimu, je vodnogospodarski inšpektor medobčinskega inšpektorata Krško že z odločbo junija
iani investitorju Mercator-Agrokom-binatu Krško-tozdu Poljedelstvo — meso Kostanjevica odredil, da mora na prašičji farmi Pristava zagotoviti
VELIKO ZANIMANJA ZA TRAKTORSKE PRIKLJUČKE — Strokovnjaki SIP iz Šempetra vedno znova dokazujejo, da sodijo v sam vrh proizvajalca priključne mehanizacije. V svojih dveh temeljnih organizacijah proizvedejo na leto prek 30.000 strojev (65 vrst) v vrednosti 12 milijard dinarjev. Na sliki: za demonstracijo na Trški gori je bilo veliko zanimanja. (Foto: J. Pavlin)
Bo zakon le lepotna operacija?
Dolenjci so za nov zakon o pospeševanju pridelovanja hrane, a s pomisleki
NOVO MESTO — Dolenjski kmetijci so za spremembo zakonodaje, ki ureja področje pospeševanja pridelovanja hrane, melioracij, blagovnih rezerv ipd., hkrati pa se boje, da se vsebina bistveno ne bo spremenila. Kot so dejali na regijskem posvetu, ki gaje organiziral minuli petek medobčinski svet SZDL za Dolenjsko, bodo anomalije iz preteklosti ostale še naprej.
Gre za to, da se največ denarja za pospeševanje kmetijske pridelave zbere v okoljih, kjer pridelajo najmanj tržnih presežkov. Vprašanje pa je tudi, koliko bodo stale samoupravne interesne skupnosti, ki naj bi poslej — da bi bilo zadoščeno samoupravnim načelom — upravljale z denarjem za pospeševanje kmetijstva.
To sta samo dva izmed pomislekov, ki so jih rekli Dolenjci, ko so razpravljali o predlogu zakona o ukrepih za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe ter o
samoupravni interesni organiziranosti na teh področjih. Kaj se skriva za to domala neprevedljivo birokratsko la-tivščino? V Sloveniji imamo več »kmetijskih« zakonov, ki vsak po svoje in za sebe ureja določeno področje. Ker pa taka zakonska ureditev preprečuje enotnejše in načrtnejše urejanje teh zadev, naj bi ta področja poslej urejal en sam zakon. Tako bi namesto zakona o kmetijskih zemljiščih, zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane, zakona o ukrepih v živinoreji, zakona o blagovnem prometu, zakona o republiških blagovnih rezervah.
zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane itd. ter družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in odlokov na ravni republike in občin veljal en sam zakon. Zadeve 'posebnega družbenega pomena na področju pridelovanja hrane naj bi postale stvar samoupravnih interesnih skupnosti na področju občin in republike. Kot piše v predlogu zakona, pa izvajanje njegovih določil ne bo terjalo dodatnih finančnih sredstev. Sicer pa bo predlog zakona obravnavala tudi republiška skupščina na seji 16. junija. Povzetek razprave bo pokazal, ah bodo z zakonom v resnici zagotovljene boljše možnosti za razvoj kmetijstva ah pa gre samo za lepotno operacijo in ukinitev dosedanjih skladov.
.1. SIMČIČ
popolno varstvo pred onesnaževanjem z gnojevko in z naftnimi derivati. In vendar je gnojevka s prašičje farme
22.	maja letos onesnažila potok Se-nušo in povzročila pogin rib zaradi zadušitve in zastrupitve z amoniakom!
Ogorčenje kostanjeviških ribičev in krajanov v bližini farme, ki protestirajo zavoljo pogina rib in neznosnega smradu, je, razumljivo, naletelo na odmev tudi na seji krškega občinskega izvršnega sveta 28. maja. To ni bjla zgolj suhoparna dodatna točka dnevnega reda, ampak »vroča tema«, kije odkrila, da Agrokombinat pravzaprav ni uresničil nobene izmed zahtev izvršnega sveta s seje februarja letbs glede izgube tozda Poljedelstvo-meso.
• Kot smo že poročali, je do onesnaženja potoka Senuše prišlo zaradi pretiranega namakanja zemljišč z gnojevko; po izjavi vodje prašičje farme Pristava so zemljo namakali na »dovoljen« način že v prvih dneh tedna do 16. maja in tudi v petek, 16. maja. Tega dne popoldan pa naj bi močna ploha z neurjem sprala gnojevko s preorane in z gnojevko namakane zemlje v melioracijski kanal, po katerem je stekla naprej v glavni odvodnik, ki se približno po enem kilometru izliva v Senušo. in jo tako onesnažili^.____________________
Tedaj je bil tudi govor, kaj mora Agrokombinat storiti, da bi prašičja farma pridobila uporabno dovoljenje, ki ga še vedno nima ravno zaradi problema, kam z gnojevko. Izvršni svet je imenoval posebno strokovno komisijo, ki jo vodi podpredsednik Pavel Krošelj. ta pa naj bi pomagala v enem mesecu priti do elaborata »Problem gnojevke na prašičji farmi Pristava«. Dokler elaborat ne bo izdelan. občinski izvršni svet ne bo dal Agrokombinatu soglasja za nobeno novo naložbo.
V ostri razpravi je bilo rečeno, da po dosedanjih izkušnjah nekaterim delavcem Agrokombinata pač ni moč verjeti, zato je IS SO zahteval, naj se ugotovi odgovornost vodilnih in strokovnih delavcev Agrokombinata.
(P. PERC)
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NtkŠIH OBČIN
o..
Predsednik okaral krajane
V KS Uršna sela nekateri kritizirajo, drugi delajo
URŠNA SELA — V spomin na 21. maj 1944, ko so v tem kraju potekale prve volitve v takratnem okrožju, so si prebivalci krajevne skupnosti Uršna sela izbrali za s.voj krajevni praznik. Letos so ga praznovali v soboto v svoji dvorani.
Uvodoma je nekaj kritičnih besed na račun nekaterih pasivnih krajanov, ki radi negodujejo in opravljajo, sami pa za napredek kraja kaj malo storijo, povedal predsednik skupščine krajevne skupnosti Franc Šobar. »Le s skupnimi močmi in akcijo bomo kraj spravili iz nerazvitosti. Čakati na pomoč od zunaj in na čudeže bi bilo nespametno, saj je možnosti za takšno vrsto podpore vse manj. Pridobivanje sredstev za naše skupne akcije, kot so telefon, vodovod in cesta, zahtevajo vztrajnega in močnega človeka. Uspeh posameznikov bi bil toliko večji, če bi našim delegatom stali ob strani krajani. Nemalokrat prav ti z nepošteno kritiko in norčevanjem jemljejo voljo do takšnega dela,« je na začetku povedal nekaj krajevnih resnic predsednik Šobar, žal pa jih niso slišali tisti, ki bi jih morali, saj se ne udeležujejo nobenih prireditev in proslav. Kljub takšnim razmeram je na vsakem koraku le čutiti napredek celotne krajevne skupnosti v zadnjih letih. Od Novega mesta do Uršnih sel pelje asfaltirana cesta, asfaltiran je tudi del lokalne ceste in odsek do gasilskega doma in pokopališča. Vas je dobila vodovod in prav sedaj načrtujejo še zadnjo fazo do Laz. Krajani čakajo tudi na telefon, ki se bo oglasil že letos.
'f§ V
V
NAJAKTIVNEJŠIM PRIZNANJA OF — Med dobitniki priznanj ob krajevnem prazniku Uršna sela je bila tudi Marija Fon (na sliki). Po podelitvi so enourni koncert pripravili Bo-štanjski fantje.
Po prisrčnem nastopu mladih tega kraja je predsednik KK SZDL Jože Fon najprizadevnejšim krajanom podelil krajevna priznanja OF. Letos so jih prejeli: Gozdno Gospodarstvo Črmošnjice, Lado Rauh, Brane Bohte, Viktor Kulovec in Marija Fon. Ob tej priložnosti so podelili priznanje OK ZRVS Jožetu Grilu in prehodni pokal krajevne skupnosti na tekmovanju v streljanju s polavtomatsko puško. Prejela sta ga Lovska družina Dolenjske Toplice — sektor Uršna sela in najboljši strelec Rudi Klobučar.
SPREJET PLAN IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI
NOVO MESTO — Tudi občinska izobraževalna skupnost že ima novo vodstvo, ki bo vodilo delo skupnosti v tem mandatu. Na zadnji seji skupščine so za predsednico skupščine izobraževalne skupnosti izvolili Vanjo Vizjak izNovolesa, za j predsednika zbora uporabnikov Jureta Grosa iz Krke in za predsednico zbora izvajalcev Olgo Golob iz Osnovne šole Grm. Sprejet je bil tudi letošnji finančni načrt skupnosti, po katerem bo le-ta razpolagala z 1,996 milijarde din.
DELAVCI BREZ POSOJIL?
NOVO MESTO — Pretekli četrtek so delegati v skupščini novomeške stanovanjske skupnosti dokončno sprejeli srednjeročni plan skupnosti do leta 1990, po katerem bo občina konec petletke imela 1.170 novih stanovanj, od tega 506 družbenih. Sprejeli so tudi ugotovitveni sklep o sklenitivi samoupravnega sporazuma o temeljih plana, ki pa ga ni podpisalo kar precej tozdov. Vsi ti in pa njihovi delavci zaradi tega ne bodo mogli dobiti posojila za gradnjo ali prenovo hiš ali nakup stanovanj iz sklada vzajemnosti, če sporazuma zares ne mislijo podpisati. Sklepanje o višjih stanarinah in najemninah, predvideno je bilo 75-odstotno povečanje, so odložili zaradi priporočila iz Ljubljane, naj bi se stanarine spet zvišale enako, za 45 odstotkov, v vsej Sloveniji. Izvolili so tudi novo vodstvo skupnosti. Predsednik skupščine je sedaj Marjan Grabnar iz Novolesa, zbora uporabnikov Jože Ficko, zbora izvajalcev pa Alojzija Svetina.
Krojač potrebuje pomoč
Izvršni svet o njegovem nezavidljivem položaju
NOVO MESTO — Izkazana izguba ob trimesečju, ki še narašča, zastarela oprema, neustrezni prostori, izredno slaba kvalifikacijska struktura zaposlenih in skaljeni medsebojni odnosi so ob neuspelem referendumu za pripojitev k Novoteksu razlogi, ki kličejo po zunanji pomoči kolektivu, da bi se izkopal iz težav. To predlaga pravobranilec samoupravljanja.
Kritične razmere v kolektivu s področja maloštevilne družbene obrti v občini je 27. maja analiziral novomeški izvršni svet. Ugotovili so, daje Krojač v prvih treh mesecih izkazal 2,6-milijonsko izgubo, ki pa je v aprilu in maju še narasla. Število zaposlenih upada več let, odhajali pa so zlasti sposobni kadri. Ostalo je 24 ljudi.
V razpravi so opozorili še na lokacijo Krojača, ki za obrtno-industrijsko
BLEJSKI PIONIRJI NA OBISKU
ŠMARJEŠKE TOPLICE — V okviru izmenjav izkušenj in dela pionirskih turističnih krožkov in šol bodo 7. junija gostje turističnega krožka iz Šmarjeških Toplic njihovi sovrstniki z Bleda. V pogovoru si bodo izmenjali izkušnje na tem področju in si ogledali znamenitosti Novega mesta, Otočca in Šmarjete.
dejavnost nima ustreznih prostorov, lahko pa bi jih spremenili v blagovnico ali trgovinsko dejavnost, kateri je namenjen Glavni trg. Izvršni svet je imenoval tričlansko svetovalno komisijo, ki jo vodi podpredsednik Sergej Thorževskij ml. in bo poslovodnemu organu v pomoč pri iskanju najboljše možne rešitve.
• Letos so pripravljali združitev z Novoteksovim tozdom Tkanina, referendum pa ni uspel, ker je bila za tako rešitev le slaba polovica delavk. V izvršnem svetu so menili, da Krojač, kakršen je, nima pogojev za donosno samostojno poslovanje, zato je povzel pobudo pravobranilca samoupravljanja, da je potrebna zunanja strokovna pomoč pri iskanju partnerja in nove organiziranosti.
Zaradi neustreznih prostorov in slabih pogojev dela so inšpekcijskim službam naložili preverbo delovnih po-, gojev, Službi družbenega knjigovodstva pa pregled poslovanja. Anonimno pismo, v glavnem z nepreverjenimi obtožbami zoper direktorja, so v politično presojo in obravnavo odstopili občinskemu sindikalnemu svetu.
R. BAČER
Bo volk sit in koza cela?
 Cikava dobi nov del zazidalnega načrta
CIKAVA — Predlog zazidalnega načrta za nastajajočo obrtno cono na Cikavi je v javni razpravi doživel toliko spreminjevalnih predlogov kot še nobeden. Zelo so se pritoževali krajani, češ da jih že sedanje obrtne delavnice motijo s hrupom. Ta nevšečnost bo močno omiljena.
Na Cikavi so že zdaj delavnice PTT, Pionirja, Komunale, Novotehne, kjer je zadružna hladilnica in nekaj zasebnih večjih obratovalnic, z novim zazidalnim načrtom pa se bo še razmahnila. Predviden je nov obrat za predelavo mesa, objekt za Vodnogospodarsko podjetje in 20 obrtnih^ lokacij, večinoma le delavnic brez stanovanjskih hiš. Razen tega bo prostor za večje parkirišče tovornjakov, predvidena pa je tudi lokalna avtobusna postaja za dovoz vse več zaposlenih.
Zaradi nove zakonodaje v zvezi z varovanjem kmetijskih zemljišč ostaja del prvotne zamisli novega zazidalnega načrta v mirovanju, dokler ne bo v ustreznih republiških organih soglasja za pozidavo. Če bo. Dotlej pa načrti za nadaljnjo širitev Komunale in obrtnika Lisca čakaio boliših časov.
Malo denarja, malo vode
Potrebno bo veliko denarja za dobro preskrbo gorjanskega predela metliške občine
METLIKA — Čeprav so končno odpravili napako na cevovodu, zaradi katere lansko jesen Gornji Suhor in Hrast dalj časa nista imela vode, težav z zdravo pitno vodo v metliški občini še ni konec, in jih, kot kaže tudi še nekaj časa ne bo. Delavci metliškega Komunalnega gospodarstva so morali izkopati del cevovoda v suhorskem koncu, da so našli napako: voda je odtekala v kraško jamo.
»Sedaj ti kraji sicer imajo vodo, ki jo dobivajo iz zajetja v Rajako-vičih, vendar je vodostaj zaradi dolgotrajne suše precej nizek, in če se bo to nadaljevalo, se bojimo, da bo spet prišlo do pomanjkanja vode,« pravijo pri Komunalnem gospodarstvu. No, medtem je bilo nekaj deževnih dni in se je stanje gotovo izboljšalo. Medtem ko je voda iz zajetja v Rajakovičih dobre kakovosti, pa je tista, ki jo dobivajo iz Jamnikov, precej slabša, tako rekoč na meji uporabnosti, kajti ob deževju se močno kali in potrebne bi bile čistilne naprave. Prvo nameravajo zgraditi v Bojanji vasi. Ravninski del metliške občine je z vodo bolje preskrbljen.
Gotovo je, da višinski predel občine še lep čas ne bo preskrbljen z zdravo pitno vodo. Že dela za dve poskusni vrtini v Doljanih, ki jih bo opravil ljubljanski Geološki zavod, zamujajo. Letos pa bodo začeli rekonstruirati cevovod od Rajakovičev do Kuljajev v dolžini
3,5	km; v Kuljajih bodo zgradili rezervoar s prostornino 500 ku-bikov. V drugi fazi pa je v načrtu gradnja vodovoda od Kuljajev do Drag in Jugorja. Morda bo vsa stvar končana do leta 1990. Seveda bodo težave z denarjem, kajti po sedanjih cenah bi ta investicija veljala 150 do 200 milijonov dinarjev. Vso stvar bo podražilo še okoli 800 m posebnih cevi, ki morajo vzdržati 15atm pritiska, in tudi trasa je zelo težka in bo večino dela treba ročno opraviti.
A. B.
Krajanom pa so v novem zazidalnem načrtu, ki čaka na sprejem v občinski skupščini, skušali ustreči s posebnim določilom glede hrupa. Tako bodo morali povzročitelji prekomernega hrupa (če bodo meritve to pokazale) poskrbeti za protihrupne zelene pregrade, novonastajajoče obrti pa čezmernega hrupa sploh ne bodo smele povzročati.
Zanimiv je najnovejši predlog v zvezi z izvedbo tega načrta: naj ne bi gradili posameznih zasebnih obrtnih delavnic, temveč po vzoru obalnih občin industrijsko halo, predeljeno za posamezne namene. Do take načrtne gradnje bi lahko prišli s krediti iz več virov, prostore pa bi oddajali zasebnikom, zlasti obrtnikom začetnikom, ki jih najbolj potrebujemo. V skupni stavbi bi bilo tudi možno bolje poskrbeti za zaščito okolja in protihrupne ukrepe. O tem predlogu predstavnika Obrtne zadruge Hrast se morajo najprej izreči organi sklada stavbnih zemljišč.
R. B.
Ne manjka kupcev
Da je bila ustanovitev lekarne v Žužemberku potrebna, kaže promet
ŽUŽEMBERK —v Kmalu po novem letu 1986 so v Žužemberku odprli lani zgrajeno lekarno, v njej pa je zaposlen dipl. inženir farmacije Gregor Ban. Ljubljančan, ki se vsak dan vozi v Žužemberk v službo.
»Dela imam dosto in prometa toliko, da je ekonomska upravičenost lekarne v Žužemberku dokazana. Celotna Suha krajina je bila brez lekarne, ljudje pa so z receptom, ki so ga dobili pri žužemberškem zdravniku, morali po zdravila v Novo mesto. Prodamo tudi veliko zdravil oziroma
Gregor Ban
stvari, ki so v prosti prodaji, tako da ta v lekarniškem finančnem prometu predstavlja celo 60 odst.«
Lekarna je vse dneve razen ponedeljka odprta od 8. ure do 14.30, tako ta lahko pridejo po zdravila tudi zaposleni v Iskri, gredoč iz službe. Ob ponedeljkih pa lekarna dela popoldan do 19. ure, s čimer je ustreženo tudi krajanom, ki se za nakup raje odločajo v popoldanskem času.
Zelo pa je ljudem ustreženo tudi z dogovorom med veterinarjem in lekarno, ki ima na zalogi tudi veterinarska zdravila. »Sicer pa smo založeni z vsemi zdravili in preparati, ki jih predpisujejo zdravniki, tudi takimi, ki jih predpisujejo specialisti,« pravi farmacevt Ban. »Zgodi se le, da ni na zalogi proizvoda določenega imena, je pa drug z enakimi sestavinami, samo iz druge tovarne «
R. B.
Praznik Škocjana
Na slavnostni seji so podelili letošnja krajevna priznanja OF
ŠKOCJAN — Praznik krajevne skupnosti so letos počastili 1. junija s slavnostnim zasedanjem skupščine krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Slavnostni govornik Janez Povšič je obudil spomin na tisti
23.	maj med vojno, ko so partizani z uspelim napadom pregnali italijanske karabinjerje iz postojanke.
Govornik seje dotaknil tudi današnjih uspehov in težav v Škocjanu in posebej poudaril, da je letos gradnja avtobusnega postajališča in prostorov za pošto trdno zapisana v načrtih. Na seji sta Katica Zupet, predsednica vaške organizacije SŽDL, in Jože Tomažič v imenu žirije izročila letošnja krajevna priznanja OF; dobili so jih: Pavle Bobič, Jože Krnc in Anton Mojstrovič.
Skupščina je nadaljevala delovno sejo, na kateri so sprejeli letošnji delovni program in izvolili nove organe krajevne skupnosti. Zaradi dosedanjega uspešnega dela so novi štiriletni mandat ponovno zaupali Janezu Povšiču kot predsedniku sveta in Stanetu Čelesniku kot predsedniku skupščine krajevne skupnosti.
ZMAGALA EKIPA KS BRŠLJIN
NOVO.MESTO — V SŠTZU Boris Kidrič v Šmihelu je bilo v soboto, 31. maja, občinsko tekmovanje ekip prve medicinske pomoči, ki se ga je udeležilo 26 ekip iz krajevnih skupnosti in združenega dela novomeške občine. Največ znanja je pokazala ekipa KS Bršljin, ki se bo udeležila republiškega tekmovanja 14. junija v Zagorju. Na prvih deset mest so se uvrstile še_na-slednje ekipe: OŠ Grm, KS Majde Šilc, KS Drska, KS Ločna-Mačkovec, DO IMV, KS Regerča vas, KS Šentjernej, KS Gotna vas in Cestno podjetje Novo mesto.
Top kot spomenik
V Žabji vasi odkrili obeležje prvi partizanski topniški enoti
TOP JE POSTAL SPOMENIK — Spominsko obeležje prvi topniški enoti v NOB, ustanovljeni v Žabji vasi 12. septembra 1943, ima za osnovo betonsko ploščo, na kateri stoji sovražniku zaplenjeni top. Z urejeno okolico je spominsko obeležje svojevrstna zanimivost, ki si jo bodo verjetno radi ogledovali predvsem mladi. Ob odkritju za krajevni praznik 31. maj so izdali tudi Poročevalca, v katerem je opisan velik del partizanske žabenske kronike. (Foto: R. Bačer)
ŽABJA VAS — Z odkritjem spomenika, zaplenjenega topa iz zadnje vojne, in proslavo so v krajevni skupnosti Žabja vas 31. maja počastili krajevni praznik.
Letos so Žabarji že šestič praznovali. Tudi tokrat pri domu družbenih organizacij, kjer je številne domačine in goste najprej pozdravil Jože Miklič, predsednik krajevne konference SZDL, nato pa je imel pred odkritjem spominskega obeležja slavnostni govor Miha Mišič, prvi komandir prve topniške brigade 15. divizije, ustanovljene prav v Žabji vasi.
Govornik seje spominjal prvih dni po kapitulaciji Italije, ko so začeli iz zaplenjenih topov in streliva načrtno organizirati partizansko artilerijo v posebni enoti. Šlo je za zahtevno organizacijo nove enote, ki je poleg protia-vionskih, protitankovskih in poljskih topov potrebovala še strelivo, konje, vozove in ostalo opremo za prevoz. Borci so tu dobili tudi prvi pouk o ravnanju s takim orožjem, zato je prav Žabja vas rojstni kraj slovenske partizanske artilerije.
Ob borcih te legendarne enote so se na proslavi razporedile mladinske pohodne enote iz osnovne šole Prevole, iz Prečne in Žabje vasi, ki nosijo ime po prvi artilerijski partizanski brigadi. Med gosti sta bila poleg borcev in . predstavnikov občinskih forumov tudi narodna herojinja Albinca Mali in generalpodpolkovnik Mirtič. V kulturnem programu so nastopali domačini in Dolenjski oktet, po podelitvi priznanj krajevne skupnosti pa so srečanje končali na vaški veselici.
R. B.
Negotovost iz tedna v teden
Kljub dobremu poslovanju v lanskem in prvem četrtletju letošnjega leta se v metliškem gospodarstvu boje že bližnje prihodnosti_
METLIKA — Čeprav je bila zadnja seja OK ZKS Metlika v večji meri posvečena analizi poslovanja metliškega gospodarstva v lanskem letu, je ; beseda v glavnem tekla o letošnjih gibanjih v gospodarstvu. Čeprav so v Metliki z lanskim poslovanjem in tudi z letošnjim prvim četrtletjem zadovoljni, saj vsi podatki kažejo, da so v teh težkih razmerah dobro gospodarili, pa s strahom in negotovostjo pričakujejo že bližnjo prihodnost. Posebno se boje, da se izredno reča vprašanja. »V začetku junija v
ugodni izvozni rezultati ne bodo nadaljevali. V lanskem letuje bil metliški izvoz realno za 13 odst. večji kot leto poprej, gospodarstvo pa je izvozilo za več kot 1,8 milijarde dinarjev blaga in storitev. V letošnjih prvih dveh mesecih pa je izvoz kar za 63. odst. večji od povprečja v lanskem letu, kar je res tudi posledica dejstva, da so prvi meseci leta vedno izvozno »močnejši«, uvoz pa se je zaskrbljujoče zmanjšal, in to kar za 45 odst. Tako drastično zmanjšanje uvoza pa je resna grožnja metliškemu gospodarstvu, še posebej tekstilni industriji.
V razpravi so člani komiteja opozorili na številne težave in nerešena pe-
gospodarstvu še ne vemo, kako bomo v tem mesecu poslovali, kaj šele, da bi bilo jasno, kakšne bodo stvari z uvozom in z devizami prihodnje leto. Delamo tako rekoč iz tedna v teden. Če se te zadeve ne bodo v najkrajšem času uredile, ne vemo, kako bomo delali, če bomo sploh še lahko,« je opozarjal eden od razpravljavcev. S precejšnjimi težavami se otepajo tudi v kmetijstvu. »Naša družba bi morala za kmetijstvo zagotoviti taka sredstva, ki bi bila za to pomembno panogo glede na njen dolgoročni pomen sprejemljiva,« je dejal eden od kmetijskih strokovnjakov. Beseda je tekla tudi o drobnem gospodarstvu, intere-
snih skupnostih, pri čemer so predlagali, naj bi se občinska cestna in komunalna skupnost združili, da bi lažje opravljali delo. Opozorili so, da na delo nekaterih interesnih skupnosti materialne proizvodnje nimajo ni-karšnega vpliva, kar se v metliški občini tudi precej pozna. Spet so marsikatero pikro upravičeno rekli o (ne)-razvitosti gostinstva in turistične, dejavnosti v metliški občini oziroma o nosilcu te dejavnosti. Integralu.
»Za naše gospodarstvo je treba dobiti take programe, ki ne bodo delavcem zagotavljali samo najnujnejšo socialno varnost, ampak take. ki bodo prinašali dohodek in s tem tudi dobre osebne dohodke. To pa pomeni, da bi morali na novo pretehtati kako tretjino vseh naših programov,« je bilo rečeno, ko so poudarili, da je na komunistih pri vseh teh težkih nalogah še posebna odgovornost. Za to jih obvezujejo tudi na koncu sprejeti sklepi.
A. B.
Novomeška kronika
JAGODE — Na mestni tržnici stane kilogram jagod natanko 700 din, kar je dvainpolkrat več, kot je treba za ta sadež odšteti v Ljubljani. Vsi vemo, da so jagode, ki jih najprej jemo, s sončnega juga. Na poti v alpsko Ljubljano so se morale peljati mimo Novega mesta. Kaže pa, da transportni stroški niso vzrok popopranih cen. Gospa Mica s tržnice je namreč izjavila, da zasebniki pač lahko delajo zmedo in »šenkujejo« jagode po 200 din. Ne glede na to mnenje si Novo-meščani srčno želimo vsak kakšno minuto ali uro tovrstnih zmed.
TELEFON — Na rokopisnem listu z odtisnjeno uradno glavo Ljubljanske banke-Temeljne dolenjske banke je od dveh telefonskih številk na prvem mestu navedena 068/21-635. To številko lahko vrtite noč in dan, pa ne boste priklicali bančnega delavca. Oglasil pa se bo ženski glas in vam prijazno pojasnil, da gre za številko zasebnega telefona, da jih tako motijo kar precejkrat. Je pač tako, daje nekomu več do varčevanja z obrazci kotdo poslovnega ugleda.
TURIZEM — Zlobni jeziki trdijo, da uradništvo Dolenjske turistične zveze posluje v gostilni Slon. Kronist je zadevo raziskal in ugotovil, da so turistično zvezo iz dosedanjih prostorov vrgli na cesto (nekdo je ponudil večjo najemnino), nakar ji je pristojna oblast odredila pisarno, ki si jo dele z novomeškimi karateisti. Nevarno sožitje bi turizmu prej škodilo, kot koristilo, zato občasnemu preverjanju novomeške gostinske ponudbe res ni kaj očitati.
Ena gospa je rekla, da seje v tovarni zdravil Krka pred dnevi mudila delegacija, ki jo je delovna baza nenavadno toplo pozdravila. V delegaciji so bili tudi duhovniki novomeške občine.
V času od 22. do 28. maja so v novomeški porodnišnici rodile: Nada Lahajner iz Cegelnice — Sonjo. Marija Žabčič iz Metlike — Tomaža, Cirila Gorše iz Drganjih sel — Aleša, Cvetka Blažič iz Šmarjeških Toplic — Rajka, Nada Bizjak iz Skovca — Roka, Vesna Slapničar iz Gorenje Straže — Anjo. Janja Dražumerič z Belčjega vrha — Ivana, Marjeta Starič iz Gorenje vasi
— Boruta, Ankica Grubač iz Rosalnic
— Slavico, Renata Stezinar iz Metlike
— Tamaro, Vera Pogačic iz Otočca — Renata, Jožica Strmole iz Železnega
— Tadeja, Simona Stopar iz Orehovca
— Jernejo, Tatjana Potočar iz Gorenje Straže — Tadeja. Mojca Retelj iz Trebnjega — Dušana, Ljuba Zore z Mirne — Špelo, Anica Zarabec s Podturna — Bogdana, Anica Lužar iz Dolenjega Mokrega polja — Majo, Marija Knez iz Krmelja — Judito, Biserka Gornik z Malega Slatnika — Aleksandro, Zora Malič iz Radato-vičev — Alena, Vesna Jurkovič iz Sa-bunikov — Sebastjana, Brigita Turk iz Velikih Brusnic — Barbaro, Mira Golovški iz Ozlja — Tino, Ana Ivanušič s Preloke — dečka, Anica Knafeljc z Jame — deklico, Željka Ivec iz Malin — dečka, Ivanka Skube iz Železnega — dečka in Branka Jaklič iz Metlike — Stanka.
IZ NOVEGA MESTA; Damjana Kosec, Pod Trško goro 74 — Klavdijo, Stanka Sintič s Ceste herojev 24
— Andrejo, Rovena Božič z Mestnih njiv 5 — Nino in Milena Sever z Drejčetove poti 7 — deklico.
Čestitamo!
( Sprehod po Metliki
JANI BEVK, najboljši pesnik severno od reke Kolpe in južno od Gorjancev, je kar naprej dejaven, medtem ko je nekaj deset drugih metliških ustvarjalcev vrglo puško v koruzo. Osredotočili so se na posedanje po gostilnah in na dolge ter brezplodne razprave. Od sebe ne dajo ničesar; niti Razmerij več ne. Bevk pa piše, objavlja, uspeva, ureja med drugim tudi vitrino blizu avtobusne postaje. Marsikdo ustavi korak, da prebere, kar je stuhtal Bevk.
KRASINČANI SO SE PRED ČASOM zelo razveselili prodaje plina, ki gaje prevzel Jože Kapušin. Ni jim bilo treba hoditi ponj v Metliko, prihranili so veliko časa in bencina. Vse pa kaže, da bo Kapušin prenehal delati te vrste usluge. Za leto 1985 gaje namreč metliška občina obdavčila s 35.047 dinarji, medtem ko je v Celem preteklem letu zaslužil 34 tisočakov.
POKROVITELJSTVO NAD METLIŠKIMI poletnimi kulturnimi prireditvami je prevzela oočinska konferenca ZSMS. Monodrame, glasbeni večeri, likovne razstave, javne tribune, kino predstave in podobno bodo julija in avgusta na grajskem dvorišču, Zvrstilo se bo dvanajst prireditev, na katerih bo odprta tudi grajska klet, gledalstvo pa bo postreženo z izbranimi vini ob mizah. Pričakovati je dober obisk.
j IZ NtkSlH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Črnomaljski drobir ]|
REJCI — Inšpektorji se prit- ] ožujejo, da imajo v zadnjem času zelo veliko opraviti z rejci malih domačih živali v Črnomlju, zlasti s tistimi, ki se I zajcem, kuram in ostalim podobno koristnim živalim ne morejo odpove- j dati niti v stanovanjskih blokih. Če jih prijavijo, se rejci pritožijo in zadeve ne navadno vlečejo tako dolgo, da »cor-pus delicti« zrase in ga lastnik — poje.
STROP — Gotovo pa bi imeli inšpektorji kaj opraviti tudi v draga-tuškem klubu v zadružnem domu, kjer domačini ne morejo pripraviti tako zabavne in sploh »naj« prireditve, da ne bi gledalcev ves čas preveval strah pred razpadajočim sttppom, ki že krepko kaže rebra. Obiskovalec dobi vtis, da Črnomaljci ne privoščijo Metličanom, da bi bila le Metlika znana po padajočem stropu v hotelu Bela krajina.
Ribniški zobotrebci
REŠITEV JE BLIZU — Telefonski kabel do vasi Otavice je napeljan že okoli štiri leta, vaščani pa še niso dobili telefonskih priključkov. Ko je delegat tega območja na zadnji seji občinske skupščine vprašal, kdaj bodo vendar dobili telefonske priključke, je bil odgovor: »Rešitev je blizu, morda bo vse urejeno še pred prihodnjo sejo občinske skupščine. Zanesljiv odgovor pa boste dobili pismeno. Lahko pa se zgodi, da boste prej dobili telefone kot pismeni odgovor.« Na to pa je nekdo pripomnil: »Nič pismeno, raje kar telefonirajte!«
KAM SSMETIŠČEM? — Ribniško smetišče, ki je v Mali gori, je premajhno, razen tega je na kraškem svetu, ki za odlagališče odpadkov ni primeren. Zdaj se pojavlja še vprašanje, kam z odpadnim muljem iz čistilnih naprav. Najnovejša odločitev je taka, da bodo začasno odlagali odpadke še na tem smetišču, in hkrati iskali novo. Vprašanje pa je, kje ga bodo dobili, saj je vse območje krajevne skupnosti (in tudi občine) na kraškem
Drobne iz Kočevja
KELTI ŽE V KOČEVJU — Sem so jih preselili iz Ribnice. Gre seveda za razstavo, ki z besedami, v sliki, z zemljevidi in izkopaninami govori o življenju Keltov na našem območju. Razstava je postavljena v Likovnem salonu, za javnost pa bo odprta te dni.
ODKRILI NOV PLAVALNI BAZEN — Ko so delavci urejali okolico mostu na Rinži, so odkrili, da ima ka- | varna »Zvezda« klet, za katero ni nihče vedel, ker je vhod zazidan, in da je v njej kar okoli 2 m visoko vode. Vodo iz tega »tajnega kočevskega bazena« so nato izčrpali kar skozi eno izmed lin, zaradi česar seje možnost za kopalni turizem nekoliko zmanjšala, saj je tudi bazen, zgrajen s samo- | prispevkom krajanov, že dolgo zaprt.
ZA NOV SAMOPRISPEVEK — I Od 6. do 15. junija so v Kočevju predvideni zbori krajanov, na katerih bodo razpravljali o morebitni uvedbi novega samoprispevka.
ŠE AKCIJE NAME — V okviru akcije ob 40-letnici Name bodo prodajali še do sobote (7. junija) mlečne proizvode Ljubljanskih mlekarn in Hmezada, nato pa bodo od ponedeljka (9. junij) do sobote (14. junij) predstavili opremo za kampiranje in kolesarjenje.
Trebanjske iveri
IGRE Z VODO — Vaščanom Vrha pri Šentrupertu zlepa ni dolgčas. Kadar je TV spored res zanič, se kratkočasijo s tem, da ugibajo, kdaj bo spet prišla voda. V tej vasi je namreč tako, da voda v vodovodnih ceveh ni reden pojav. Zgodi se, da je po dva dni ni, potem spet pridere, v nedeljo je ravno pred kosilom zmanjka, v ponedeljek zjutraj pa priteče. Stvar je v resnici kratkočasna, le mamicam z majhnimi otroki je že dovolj tega kratkočasja. Dojenčkov, ki še zlatijo pleničke, namreč ne morejo privaditi muhavostim vodovodne oskrbe, zato si močno želijo, da bi kdo iz vodstva KS poskrbel za »stvar«.
SRAČJE GNEZDO — Vsa čast trgovinam KZ Trebnje, ki prodajajo tehnično'blago, traktorje, škropilnice in podobne kmetijske potrebščine. Žal pa trgovcem iz Kmetijske zadruge Trebnje ne gre ravno najbolje od rok prodaja tekstila, konfekcije ipd. Najbolj kričeče znamenje, da jim ta roba ne leži, je izložba njihove tovrstne trgovine na Mirni, kije taka, kakor bi jo srake skupaj znesle. Tako pravijo kupci, in ne konkurenca KZ.
PRAVO ZRCALO — Prometno ogledalo na Mirni odlično zrcali naše prometnovarnostne razmere in odnos do varnosti na cesti. Ogledalo je že zdavnaj zanič, za nameček pa ga je nekdo še razbil. Mirenčani upajo, da se bo direktor novomeškega Čestnega podjetja peljal kdaj skozi Mirno in morda opazil, da je ogledalo zanič.
KMETIJSTVO V »ARENI« — Dober glas seže v deveto vas, malo boljši pa celo do Arene, hrvaške revije za družinske drame in (očitno) celo za kmetijstvo. Ta zagrebški tednik je namreč pred kratkim objavil reportažo o trebanjskem kmetijstvu in izvajanju projekta FAO. Neobdelanih površin se ni dotaknil, ker imajo menda na Hrvaškem dovolj svojih neobdelanih njiv.
Najprej lasten denar in delo
Pri gradnji komunalne infrastrukture si v adlešiški krajevni skupnosti v veliki meri sami pomagajo — Še gradnja vodovoda in ureditev cest_
ADLEŠIČI — V Adlešiški krajevni skupnosti, eni od šestih manj razvitih krajevnih skupnosti v črnomaljski občini, si iz zaostalosti v veliki meri pomagajo z lastnim delom in denarjem. Tako se radi pohvalijo z napredkom, ki so ga dosegli v zadnjih letih, ki pa bi bil lahko še večji, če bi bilo seveda dovolj denarja. Želja je namreč zelo veliko.
V letošnjem letu bodo končno
začeli, kot vse kaže, širiti pokopališče v Adlešičih, ki je že nekaj let močno utesnjeno, saj je nanj vezanih 13 vasi, v katerih živi okrog 800 ljudi. Projekti za razširitev, ureditev mrliške vežice, elektrike in vodovoda na pokopališču so že v delu, letos pa naj bi odkupili tudi zemljo. Seveda bodo morali za začetek ureditve, ki naj bi trajala nekaj let, najprej zbrati dovolj denarja, ki naj bi ga zbirali s krajevnim samoprispevkom. Se preden se bodo odločili za referendum, so iz krajevne skupnosti poslali ljudem anketo, da bodo lažje ugotovili, če so ljudje sploh pripravljeni prispevati denar.
Letos bo v vseh 17 vasi v krajevni skupnosti napeljan telefon, vendar bo v zadnjih osmih vaseh, kjer sedaj končujejo napeljavo, zaradi pomanjkanja številk dobilo telefon le 30 od 80 naročnikov, ostali pa čez dve leti, ko bo po načrtu PTT podjetja razširjena centrala v Adlešičih. Manj sreče kot s telefonom imajo z vodovodom. Iz zajetja v Vumolu je pitna voda speljana le v Adlešiče in del Gorenjcev, ostalih 15 vasi pa še uporablja kapnico, kar v sušnih letih pripelje do velikih težav, saj zmanjka vode. Letos je območna vodna skupnost odobrila milijon dinarjev, ki jih bodo porabili za material za vodovod proti Purgi, medtem
Plani so že »pod streho«
Ribnica: gospodarstvo peša, pobuda republiki
RIBNICA — Na skupni seji vseh treh zborov občinske skupščine Ribnica, ki je bila minuli teden, so sprejeli dolgoročni plan občine (do leta 2.000), srednjeročni plan in plan za letos. V javni razpravi j e prišlo na dolgoročni plan 29 pripomb in dopolnilnih predlogov, na srednjeročni pa preko 70. Veliko večino so jih upoštevali, zavrnjenih pa je bilo največ tistih, ki bi zahtevali pozidavo ali razne druge posege na najboljših kmetijskih zemljiščih.
Med razpravo o gospodarjenju letos je bilo med drugim ugotovljeno, da je več OZD izplačalo višje osebne dohodke, kot bi jih glede na ustvarjeni dohodek smelo. Sprejeli so že nekatere ukrepe za uskladitev. Delegat Eurotransa je poudaril, naj ne bi zniževali osebne dohodke, ampak zviševali dohodek. Inlesov delegat je opozoril, da že vrsto let obljubljene razbremenitve gospodarstva ni, da v delovnih organizaci-
Pomoč potrebujejo
jah razpolagajo celo z vedno manj ustvarjenega dohodka, vse to pa tudi vpliva na slabšo disciplino pri delitvi dohodka in izplačevanju osebnih dohodkov. Gospodarski položaj je vedno bolj zaostren, posebno še v lesni industriji in gozdarstvu, zaradi česar so v Ribnici dali pobudo republiški skupščini, da to področje podrobneje obdela in nakaže rešitve.
J. P.
ODLIKOVANJE ANDREJU ARKU
. KOČEVJE — Z redom republike s srebrnim vencem je predsedstvo SFRJ odlikovalo znanega športnega in družbenopolitičnega delavca Andreja Arka iz Kočevja (zdaj stanuje na Rudniku). Visoko odlikovanje mu je odnesla na dom 30. maja posebna občinska delegacija, ki jo je vodil bivši predsednik občinske skupščine Jože Novak.
Vaščani Cerovca bodo asfaltirali 600 m ceste
CEROVEC — »Vsako hujše deževje nam tako zdere pot. da po njej niti s traktorjem ne moremo varno voziti. Zato smo se v naši vasi odločili, da asfaltiramo 600 metrov ceste, naj stane, kolikor hoče,« je dejal Drago Gorenc, predsednik gradbenega odbora.
»In reči moram, da smo vsi vaščani krepko pljunili v roke. Opravili smo zemeljska dela, tudi pesek bomo prispevali pa še kakšno delovno uro. Vse to znese štiri milijone dinarjev. Da pa bo cesta v resnici dobila asfaltno prevleko, potrebujemo še dodatne štiri milijone dinarjev. Seveda računamo na pomoč krajevne skupnosti Trebelno. Računamo
»i
Drago Gorenc
tudi na pomoč interesnih skupnosti in izvršnega sveta. Upamo, da nas ne bodo pustili na cedilu, saj je bil prispevek vaščanov v resnici velik. Preračunano v denar, je vsaka hiša prispevala kar po 400 tisoč dinarjev. Če računamo še to, da kanimo napeljati tudi telefon, za katerega je vsak naročnik prispeval po 9 drogov in po 200 tisoč dinarjev, potem od nas ni več kaj dosti pričakovati,« je dejal Gorenc.
Denar v cerovško cesto pa ne bo slabo naložen. Vaščani so namreč že doslej pokazali veliko volje do napredka. Vas seje domala prerodila, o čemer pričajo nove hiše pa veliko traktorjev. Vsak dan oddajo tudi po 250 litrov mleka in precej drugih kmetijskih pridelkov.
J. S.
MLADI V SLO IN DSZ
KOČEVJE — Na tekmovanju »Mladi v SLO in družbeni samozaščiti« za območje ljubljanske regije, ki je bilo 24. maja v Kočevju, je v skupini srednjih šol zmagala ekipa Srednje šole za zdravstvo Ljubljana-Center, 2. ŠC srednjega usmerjenega izobraževanja Grosuplje, 3. Center srednjih šol ŠKUC Domžale, 4. SŠTUD Kočevje itd. (sodelovalo je 26’ekip). V skupini osnovnih šol so se ekipe razvrstile: 1. OŠ Karel Destovnik-Kajuh Ljubljana-Moste... 11. OŠ Zbora odposlancev Kočevje I... 16. OŠ Kočevje II... 24. OŠ Dr. Ivan Prijatelj Sodražica (sodelovalo je 26 ekip). Ob tej priložnosti je bil informativni dan za kadrovanje v vojaške in miličniške poklice. Vojska in milica sta mladim prikazali svojo opremo, vozila. Mladino so tudi vozili s helikopterjem nad Kočevjem.
Velik razkorak
Gospodarstvo ribniške občine je napredovalo, družbene službe pa zaos^ ____________tajale____________
RIBNICA — Nad polovico s samoupravnim sporazumom zbranega denarja v občini Ribnica (zbirali ga bodo pet let) bo porabljenega za obnovo in vzdrževanje osnovnih šol v Ribnici in Sodražici ter za gradnjo kuhinje pri osnovni šoli v Dolenji vasi. Ta dela so nujna, saj jih zahtevajo tudi inšpekcijske službe. Stanje šolskih objektov je zelo slabo, saj že desetletja vanje niso vlagali in jih tudi ne vzdrževali. Za sodobni pouk v šolah pa je potrebno nakupiti tudi sodobno opremo in učila.
Na področju kulture in telesne kulture so potrebni temeljite obnove kulturni dom v Loškem potoku ter telovadnice in kulturne dvorane v TVD Partizan v Sodražici in Ribnici. Tudi področje telesne kulture, predvsem pa kulture, je bilo v ribniški občini v preteklih letih zanemarjeno.
Za otroško varstvo bo porabljenih skoraj 19 odstotkov zbranih sredstev, in sicer za dograditev petih oddelkov pri vrtcu v Ribnicj. Lani je bilo odklonjenih v ribniškem vrtcu 30 otrok, letos pa jih bo okoli 80, saj so prejeli že prošnje za varstvo 130 novih otrok. V novem prizidku bo pet igral-_ nic za 120otrok, pralnica in drugi pri-' padajoči prostori. Po ponudbi Marlesa bi montažni prizidek veljal preko 100 milijonov dinarjev.
ko v krajevni skupnosti potarnajo, da jim občinska komunalna skupnost ne daje podpore, tako da se morajo v glavnem znajti sami. Sprijazniti so se morali s tem, da bodo v ravninske vasi počasi, iz leta v leto,
• Velika pridobitev se prebivalcem adlešiške krajevne skupnosti obeta tudi z asfaltiranjem partizanske magistrale od Marindola proti Žuničem — dela so se pričela pred kratkim — saj bo tako boljša povezava med republikama. Vendar še vedno ostaja neasfaltiran po kilometer poti od Purge do Pobrežja, od Žuničev do Paunovičev in od Fučkovcev proti Gribljam.
gradili vodovod, medtem ko bodo v hribovskih morali še vedno upora-- bij ati kapnico, kajti prečrpavanje vode bi bilo predrago, poleg tega voda iz zajetja v Vumolu ne bi zadostovala.
M. BEZEK
ZENSKE
PREVLADUJEJO
KOČEVJE — Zadnje seje zbora združenega dela se je udeležilo 34 delegatov, od tega 22 žensk in 12 moških. Pred leti so bile ženske na sejah redkost, v zadnjih letih pa se je to stanje vztrajno »popravljalo« v korist žensk. Zanimivo bi bilo raziskati vzroke za tako stanje. Nekateri bodo sicer trdili, da so si ženske pač izborile že (več kot) enakopravnost, verjetno pa je pravi vzrok drugje: moški menijo, da je že vse dogovorjeno vnaprej, da se ne da na nič več vplivati, zato se takega »odločanja« izogibajo.
OSILNICA
PRAZNOVALA
OSILNICA — Narodni heroj domačin Jože Ožbolt je govoril na svečanosti ob krajevnem prazniku Osilnice (21. junij) in dnevu mladostiv Osilnici. V kulturnem programu so nastopili pevci in folklora KŠD Kostel iz Vasi pri Fari. Ob tej priložnosti so' podelili Mercatorjevemu tozdu Trgo-promet spominsko plaketo KS Osilnica, in sicer za prispevek k razvoju KS Osilnica. Čeprav KS Kostel in KS Osilnica mejita, obe sta ob Kolpi, obe tarejo slične težave in imata še marsikaj skupnega (šolstvo, zdravstvo itd.), med njima doslej v vsem povojnem obdobju ni bilo pravih stikov. Razdalja med središčema obeh KS je majhna, a kljub temu mnogi mlajši pa tudi srednjih in starejših let niso bili nikoli v Osilnici. Tokrat so kostelski kulturniki drugič zapored gostovali v Osilnici, prvič so lani.
MLADINA SE NE STRINJA
KOČEVJE — Mladina se ne strinja s takim odnosom do nje in do sklepov njenega kongresa, ki so bili v celoti objavljeni le v Mladini, v ostalih sredstvih javnega obveščanja pa ne. Tako mladi ne morejo prodreti s svojimi zahtevami po večji Odgovornosti za investicije (jedrska elektrarna, jeklarna Jesenice, Kidričevo), do oblikovanja cen, do kmetijstva, umiranja gozdov (Plomin II) itd. Še vedno nekateri odločajo o velikih investicijah in drugih zadevah, ki jih bodo morali odplačevati zanamci. Ta in podobna vprašanja tarejo mlade, zato zahtevamo, da naša delegacija zahteva njihovo rezreševanje od republiškega zbora združenega dela. To je le nekaj misli iz razprave sekretarja OK ZSM Kočevje Marka Glavača na zadnji seji občinskega zbora združenega dela v Kočevju.
Belokranjci se turistično prebujajo
V črnomaljski občini v treh mesecih ustanovili dve turistični društvi
ADLEŠIČI — Medtem ko jel' črnomaljski občini na področju turistične dejavnosti zadnja leta vladalo dokajšnje zatišje — vsi so čakali le, kaj bo storil Integralov tozd Gostinstvo Bela krajina — pa so se končno ljudje začeli tudi turistično prebujati. Tako je ustanovitvi turističnega društva na Vinici v začetku leta sledilo po nekaj mesecih še osnovanje tovrstnega društva v Adlešičih, kamor je sicer tozd Gostinstvo že dlje časa organiziral izlete z ogledom domače obrti in čebelarstva.
Janko Veselič
»Ker naš kraj lahko ponudi turistom še marsikaj, smo želeli strniti vse znamenitosti in jih organizirano predstaviti obiskovalcem. To pa najlaže naredimo v turističnem društvu. Razviti želimo tip belokranjskega kmečkega turizma, kjer bi med drugim goste popeljali tudi v zidanice. Takšne izlete bi lahko v sodelovanju z Integralom pripravljali vse leto,« pove predsednik adlešiškega turističnega društva Janko Veselič.
Poleti pa bi v ponudbo vključili kopanje v Kolpi, zato bi radi pridobili čimveč sob pri zasebnikih. Žal je kopališče v Adlešičih, ki je iz leta v leto bolj vabljivo, še zelo neurejeno. Poleg tega je pogosto divje kampiranje, ki pa se bi jim ga po Veseličevih besedah uspelo znebiti z organiziranjem mini kampov. Če pa bodo ti zares zaživeli, je največ odvisno od pripravljenosti lastnikov zemlje ob Kolpi.
Razveseljivo je, da se tudi v Semiču že nekaj časa pripravljajo na ustanovitev tovrstnega društva, žal pa še vedno spijo v Črnomlju, čeprav bi imeli kaj delati.
B. M.
Manjka denarja
Težave po ukinitvi regijske solidarnosti
RIBNICA — Ribniška občinska zdravstvena skupnost je imela do 20. maja za okoli 46,7 milijonov dinarjev neporavnanih računov. Vzroka za to: prihodki so nižji, kot sojih pričakovali, niso dobili medobčinske solidarnosti (34 milijonov). Razen tega znaša letos v občini prispevna stopnja za zdravstvo le 11 (v regiji je nižja le v Ljubljani), medtem ko znaša v drugih občinah preko 12, najvišja pa V Litiji (15,85).
Zaradi vsega tega, predvsem pa neporavnanih računov se krhajo odnosi med SIS in izvajalci. Seveda zato ne bi smelo priti tako daleč, da bi nekatere bolnišnice začele odklanjati bolnike iz ribniške občine. Občinski izvršni svet, ki je pred kratkim o tem razpravljal, je menil, naj bi v občini zvišali prispevno stopnjo za zdravstvo za en odstotek (od 11 na 12). Ugotovili bodo tudi, če je možno kaj nameniti za zdravstvo iz drugih SIS. Predvsem pa se bodo zavzeli, da bi spet zaživela regijska solidarnost. Menijo namreč, da ni preveč pošteno, če bo Ljubljana na račun ukinitve regijske solidarnosti svojo prispevno stopnjo še znižala (že zdaj ima najnižjo), medtem ko bi jo morale najrevnejše občine najbolj zvišati.
J. P
NEKAJ IMENOVANJ
RIBNICA — Na zadnji seji zborov občinske skupščine Ribnica so razrešili dolžnosti komandiraja postaje milice Ribnice Pavleta Bizjaka, ker je razporejen na novo službeno dolžnost v republiškem sekretariatu na notranje zadeve. Za v.d. komandirja je imenovan Slavko Majerič.
Za načelnico medobčinskih inšpekcijskih služb občin Kočevje in Ribnica so na isti seji ponovno imenovali Tatjano Jerbič, za načelnika Geodetske uprave občin Kočevje in Ribnica pa tudi ponovno Otona Devjaka.
IZ KS POLJANSKA DOLINA
POPISOVALI JEZOVE — Jezove na Kolpi so pred kratkim popisovali. V glavnem so vsi potrebni temeljitega popravila. To zahtevajo domačini in ribiči, saj Kolpazdajpogostejepoplavlja pa tudi ribje zato manj.
SLAB TV SPREJEM — Na območju Dola in drugih vasi na slovenski strani Kolpe dobro sprejemajo le zagrebški TV program, ljubljanskega pa ne. Zato se sprašujejo, zakaj sploh plačujejo naročnino RTV Ljubljana. Sicer pa se počasi le bliža čas. ko bodo na.Kozicah postavili RTV pretvornik.
CESTO POSODABLJAJO — Začela so se dela za posodobitev ceste od Mozlja proti Poljanski dolini.
Temenici listina dela
V Beogradu jo je prevzela Majda Greznik
TREBNJE — Prvomajsko listino dela, ki jo podeljuje Zveza sindikatov Jugoslavije, je letos prejela tudi Labodova temeljna orga-
f.m
* 'ute* :
Majda Greznik
nizacija Temenica iz Trebnjega. V imenu kolektiva jo je v Beogradu sprejela predsednica osnovne organizacije sindikata Majda Greznik.
»V našem kolektivu smo samo ženske,« je najprej povedala Majda, »in vsem seje zdelo lepo, da so se spomnili tudi na nas. Mnoge sodelavke so me spraševale, kako je bilo v Beogradu. Lahko sem povedala, da si je bilo lepo spet ogledati Hišo cvetja, Kalemegdan in druge znamenitosti. Še lepše pa se je bilo pogovarjati z delavci iz vse Jugoslavije.«
Povedati je seveda treba še, da sindikalna organizacija v Temenici zgledno deluje. Sindikat pomaga delavkam, ki so v bolniški, za zdravstveno ogrožene organizira preventivno zdravljenje, denarja za izlet jim je pa žal zmanjkalo. Izlet pa bi si delavke iz Temenice prav gotovo zaslužile, saj v tovarni dosegajo evropske norme in imajo zgledno organizirano proizvodnjo.
J. S.
Kako se vračajo domov izvozniki
V Trimu in še ponekod že razmišljajo o umiku z zunanjih trgov
TREBNJE — »Z direktorji organizacij združenega dela in tozdov se bomo sestajali vsaj enkrat na mesec. To seveda ne velja samo za materialno proizvodnjo, ampak tudi za družbene dejavnosti, sestankov pa se bodo udeleževali tudi predstavniki obrtnikov. S takim načinom dela hočemo dosledneje uveljaviti načelo, da mora sestanku slediti akcija. Ta pa je sedaj v trebanjski občini potrebna,« je dejal inž. Maks Kurent, predsednik občinskega izvršnega sveta, po sestanku z direktorji.
Čeprav so rezultati trebanjskega združenega dela že znani, je bilo na sestanku razkritih nekaj novih težav. Z najhujšimi se prav gotovo otepa Trimo, kjer so v prvem četrtletju poslovali z izgubo, dosti bolje pa ne kaže tudi do konca leta. Najhuje je Trimu zaradi nove devizne zakonodaje. Če ne bo spremenjena, bo Trimo moral spremeniti proizvodni program
in se iz nekdanjega močnega izvoznika preleviti v prodajalca na domačem trgu. V 1GK na Račjem selu računajo, da bodo poslovali pozitivno, še posebej, ko bo delo v tovarni normalno steklo. V trebanjski občini upajo, da bo poslej šlo bolje tudi Kmetijskemu gospodarstvu iz Slovenske vasi, ki se je od Mesne industrije Primorske preusmerilo k Emoni.
Rešitve bodo poiskali tudi za Gradbeno komunalno podjetje, ki že dalj časa posluje z izgubami. Po temeljiti analizi poslovanja bodo predlagali novo organiziranost.
Letne plane so v trebanjski občini sprejele že vse delovne organizacije razen štirih. Malo težje pa je s sprejemanjem srednjeročnih planov. V združenem delu. kjer ne vedo niti. kaj bo jutri, težko zapišejo v plane, kaj bo čez dve ali štiri leta. Zlasti jih skrbi, kako bo z izvozom. V Novolesu. Trimu in še marsikje resno razmišljajo o tem. da bi opustili izvoz. Direktorji so se tudi strinjali. da občina stopi na pot ofe-nzivnejše kadrovske politike.
IZ NtkŠIH OBČIN
IZ NtsŠIH OBČIN
Vrabec v roki jim ni dovolj
Iz samoprispevka občanov je letos na voljo denar za 16 km asfalta
BREŽICE — Kadar ljudje slišijo o A in B programu, najprej pomislijo na šole, na zadnji seji pa so delegati zborov občinske skupščine zvedeli, da so tudi skrbniki nad modernizacijo cest pripravili dve varianti. Program A . za denar, ki ga imajo v žepu, in program B za primer, da bi jim uspelo dobiti še nekaj sredstev iz drugih virov, ne le iz samoprispevka.
Občani bodo zbrali za preplastitev cest 190 milijonov dinarjev. To bo zadostovalo za 16 kilometrov. Komisija za spremljanje petega referendumskega programa je predlagala zborom občinske skupščine zaporni sloj asfalta na odsekih Kapele — Vrhje — Dobova — Sela Bukošek, Krška vas — Velike Malence — Mrzlava vas, Mokrice
DARUJTE KRI — REŠITE ŽIVLJENJE
KRŠKO, LESKOVEC, SENOVO, KOSTANJEVICA — V ponedeljek, torek in sredo so se v Krškem, Kostanjevici in na Senovem zvrstile proslave v počastitev dneva krvodajalcev. Ob teh priložnostnih so podelili znake krvodajalcem, ki so darovali kri od petkrat do petdesetkrat. Proslave so bile hkrati uvod v letošnje krvodajalske akcije v občini. V ponedeljek, 9. junija, bo akcija v Leskovcu v OŠ Milke Kerin, v torek, 10. junija, v Krškem v Celulozi, v sredo, 11. junija, na Senovem v OŠ
14.	divizije in prihodnji četrtek, 12. junija, v Kostanjevici v tamkajšnjem zdravstvenem domu. Občinska konferenca SZDL, občinski odbor Rdečega križa in občinski svet ZSS Krško vabijo delovne ljudi in občane, da se v čimvečjem številu udeleže te največje solidarnostne in humane akcije. Lani je v krški občini kri darovalo 1.651 krvodajalcev, največ iz Celuloze, rudnika Senovo in Kovinarske.
KADRI ZA JUTRIŠNJO RABO
KRŠKO — Strokovna služba za zaposlovanje iz Posavja je v ponedeljek pripravila zanimiv posvet o kadrovski politiki za kadrovike v delovnih organizacijah, vodstva novih skupščin in politične delavce. Uvodoma je o teh vprašanjih govorila podpresednica RK SZDL Božena Ostrovršnik. Podala je pregled skoz gradiva dosedanjih kongresov in odločne zahteve nedavnega mladinskega kongresa v Krškem. Emil Milan Pintar z republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost je brez dlake na jeziku razgrnil ta za nas ključna vprašanja, kot se kažejo v svetu, in kaj nam je storiti. Več prihodnjič.
Levica ne ve, kaj dela desnica
V poročilu delegatom tako, na IS pa drugače
SEVNICA — Za zadnjo sejo občinske skupščine je bilo pripravljeno tudi poročilo o delu občinske uprave v minulem letu. Vsak izmed številnih upravnih organov je pripravil pregled storjenega in na kratko opisal tudi težave, s katerimi so se srečavali. V poročilu premoženjskopravne referentke je dobesedno napisano: »V lanskem letu je ustavno sodišče razveljavilo dva odloka o zazidalnih načrtih za Šmarje, hkrati pa tudi oba odloka, po katerih je prenehala lastninska pravica na delu Šmarja. Trenutno je zadeva urejena na območju, kjer je zemljišče v pozidavi oziroma pozidano, prejšnjim lastnikom pa določena odškodnina.«
Podčrtati bi veljalo posebno zadnji stavek. Izvršnemu svetu v novem sestavu se namreč prav ta zadeva hudo opleta. Poročali smo o njegovi prvi seji, kjer so morali obravnati pismo republiškega izvršnega sveta, ki se je pozanimal, kako je s spoštovanjem sklepa ustavnega sodišča. Na drugi seji taistega IS so bili prisiljeni sprejeti popravek prejšnjega sklepa. Tam je sedaj zapisano: »Zaradi tega (namreč razveljavitve omenjenih odlokov na ustavnem sodišču) ne smejo začeti, oziroma nadaljevati gradnje na območju, ki so ga urejali s citirano odločbo ustavnega sodišča SRS razveljavljeni akti.« V nadaljevanju tega predloga sklepa je navedeno, kaj morajo storiti pripravljavci planskih aktov kot »pogoj za nadaljevanje gradnje«. Torej, žal, zadeva še daleč ni urejena.
A. Ž.
— Obrežje ter na štirih mestnih ulicah.
B program vključuje zraven še odseke Nova vas_— Velika Dolina, Mrzlava vas — Šola ter tri ulice v Brežicah, kar je nekaj nad 20 kilometrov. V tem primeru bi zmanjkalo 46 milijonov dinarjev. To vsoto bo komisija poskušala dobiti od drugih financerjev. Zbori so se izrekli za drugo varianto, saj si vsakdo želi, da bi se vozil po gladkem asfaltu in ne po zdelanem cestišču, ki spominja na krokodiljo kožo. Ceste bodo preplastili ■ s tricentimetrskim asfaltom, ker to zahtevajo strokovnjaki. Če bi nanje nalili le dva centimetra asfalta, bi po njihovem mnenju vrgli denar proč.
Med cestami, ki bi sicer morale dobiti vrhnjo plast, so odseki Brežina — Dečno selo, Dečno selo —
Brežice zadnje
Vnaprej več štipendij sposobnejšim učencem
BREŽICE — Občinska skupščina je na zadnji seji glasovala za nekatere spremembe družbenega dogovora o štipendijski politiki na Slovenskem. To pomeni, da načelno tudi v brežiški občini soglašajo s tem, da bi štipendirali več učencev, ki z nadpovprečnimi rezultati dokazujejo izjemne intelektualne sposobnosti. Kadrovsko štipendiranje se mora bolj uveljaviti in postati temeljna oblika, štipendije iz združenih sredstev pa le kot prehodni način. Višina štipendije bo odvisna tudi od tega, kje učencec ali študent prebiva. Tega namreč doslej niso upoštevali.
V brežiški občini je premalo kadrovskih štipendij in še celo med njimi jih je tri četrtine namenjenih učencem do srednje šole oziroma do 5. izobrazbene stopnje. V letu 1981/82 jih je bilo 146, v tekočem šolskem letu pa jih le 136, se pravi deset manj. Tudi sicer je brežiška občina na repu, saj ima na 100 zaposlenih razpisano komaj poldrugo štipendijo, medtem ko ima Slovenija v povprečju štiri.
J. T.
Globoko in Globoko — lovska koča, vendar jih je komisija izločila iz programa, ker je na njih potrebna popolna rekonstrukcija. Po njih vsak dan vozijo težko naloženi tovornjaki s peskom in jih uničujejo, saj niso bile grajene za tako obremenitev. Dokler preureditev ne bo možna, jih bodo le redno vzdrževali. Za cesto skozi Brežino in Dobravo so do zdaj dali že več kot 5 milijonov dinarjev, pri tem pa so zaman čakali na obljubljeni delež Anhovega. Glede na razvoj Rudnika Globoko pričakujejo v prihodnje več odziva, saj nihče ne more zahtevati, da bodo občani iz samoprispevka posodobljali ceste, ki jim jih uničujejo delovne organizacije.
J. T.
ZAHVALA ZA SREČANJE
Krajevni odbor RK Šenilenart pri Brežicah je pripravil srečanje za svoje ostarele krajane. Udeleženci srečanja so nadvse hvaležni za prijetne, nepozabne trenutke v prostorih Slovina. Hvaležni so tudi direktorju Slovina Ivanu Živiču za prisrčen pozdrav ter Slovinovim pevcem, ki so s svojim lepim petjem poskrbeli za prijetno vzdušje. Dodajajo tudi zahvalo Štefki Godler in Kristini Venišnik. ki sta bili ob tej priložnosti prijazni šoferki.
OB DNEVU CIVILNE ZAŠČITE DVA ZLATA ZNAKA IN 12 PRIZNANJ
BREŽICE — Dan civilne zaščite so letos obeležili s preverjanjem znanja in pripravljenosti ekip prve pomoči in gasilcev. Gasilske vaje so bile bolj raznolike kot prejšnja leta. Vsebovale so uporabo maske in vrvi, vprašanja iz preventive in zaščite pred sevanjem. Rumica Topič in Miha Hotko sta za dolgoletno delo pri razvoju civilne zaščite podelila zlati znak Viliju Zupančiču in Francu Žokalju, priznanja pa Albini To-min, Mariji Kene, Mariji Maraš, Karlu Godlerju, Dimčetu Grnčars-kemu, Hermanu Teppeyu, Ani Regovič, Ani Krepak, Francu Balonu, Slavku Brataniču, Tovarni prikolic IMV in krajevni skupnosti Kapele.
Večji kos kruha
Na Bizeljskem poslej več dela za ženske
BIZELJSKO — Tukajšnji prebivalci si že dolgo želijo več delovnih mest v svoji krajevni skupnosti. Ljudem, ki imajo doma še kos njive ali vinograda, zaposlitev v bližini veliko pomeni. Še bolj kot moški cenijo bližino ženske. Ševe-da jim ni vseeno, če obrat, v katerem delajo, životari ali uspešno napreduje in se razvija.
Do zdaj niso imeli kaj prida sreče ne s Seširom ne s Kovino in enoto iz Garešnice oziroma poznejšo Elo. Rezali so jim tanke kose kruha, zato so tembolj veseli preumeritve in modernizacije v obratu, ki ga je prevzela Iskra-Tozd Elektronika. Obeta jim trajnejšo zaposlitev in razvoj.
»V poldrugem mesecu smo se vsi zaposleni priučili za novo in to nam je prineslo tudi višje plače«, se je pohvalila Biserka Šotler iz Gregovcev. Prej je na primer zaslužila po 60 tisočakov na mesec, zdaj jih dobi 80.
Na vprašanje, če je delo naporno, je odgovorila, da zahteva predvsem natančnost. To za večino ni prevelika zahteva. Biserka pa ni vajena le dela za strojem. Ker je natančna, so ji zaupali kontrolo izdelkov pri pakiranju. Biti morajo brezhibni, saj ta 32-članski vaški kolektiv dela tudi za izvoz.
»Sem prihajajo delat tudi s Hrvaškega,« jo je dopolnila Bariča Putrih, sodelavka z najdaljšo delovno dobo v tem obratu. Kar odleglo ji je, ko so obnovili prostore, pripeljali vanje nove stroje in usposobili zaposlene za bolje plačano delo.
J. T.
Nezamenljiv živ stik z ljudmi
Na seji OK SZDL temeljito ocenili volitve 1986 — Pri evidentiranju preveč administriranja — Novi predsednik OK SZDL B. Pirc, podpredsednik T. Pleterski
KRŠKO — Priprave na letošnje volitve in njihova izvedba so bile najpomembnejša družbenopolitična aktivnost frontne Socialistične zveze lani in v prvih štirih letošnjih mesecih, zato ne preseneča, daje predsedstvo OK SZDL Krško sklenilo oceni volitev 1986 posvetiti osrednjo pozornost na zadnji (tudi volilni) seji OK SZDL.
nosilce, udeležba pa ni bila odraz resnosti naloge, saj je bila le 50- do 60-odstotna. V mnogih temeljnih okoljih so resneje začeli akcijo evidentiranja šele po večkratnih spodbudah — jeseni! Zelo neredko so prejemali na OK SZDL zbirna poročila, torej so bila ta le formalnost, akcija zpa je čakala na poznejši čas. Potrebno bi bilo manj poročil, manj administriranja, zato pa več drugih metod in oblik živega političnega dela.
Evidentiranje še vedno ni enakopraven in temeljni del planiranja kadrov in kadrovske politike sploh.
Predsednica OK SZDL Margareta Marjetič je podala temeljit pregled postopkov od evidentiranja do samih volitev, direktor delavske univerze Slavko Sribar pa je zatem pojasnil še program izobraževanja delegatov v novem, četrtem delegatskem mandatu.
Priprave na volitve so bile sicer začete pravočasno, organizirani so bili seminarji, posveti za posamezne
pn
—d
Pišemo si usodo
Pred javno razpravo
BREŽICE — Ta mesec se bo začela obravnava o dveh ključnih dokumetih za prihodnost občine, o osnutkih srednjeročnega in dolgoročnega plana, ki ju bodo občani v juliju in avgustu obravnavali že kot predloga.
Poletje je za poglobljeno obravnavo zelo neprimeren čas, saj bo v kolektivih veliko delavcev na dopustu. Toda zdaj je zamuda stvarnost in Brežičani si odlaganja ne morejo privoščiti, čeprav na rovaš tistih delovnih organizacij, ki v svoj/ brezbrižnosti ne spoštujejo nobenih rokov. Toda ali nekateri •res lahko živijo samo za danes, na jutrišnji dan jim pa ni treba misliti?
Nikakor ne, saj to pomeni, da jih lahko kdorkoli postavi ob zid, jih prikrajša za razvoj, tudi s tem, da se bo širil na njihov račun. Bolj kot kdaj prej prihaja do izraza racionalno izkoriščanje prostora in medsebojno usklajevanje interesov med kmetijstvom, energetiko, industrijo, turizmom, obrtjo in drugimi panogami.
V tem delu Slovenije se ne križajo te lokalni interesi. Po prostoru v brežiški občini in Posavju posega tudi republika z elektrarnami, železnico, cestami, daljnovodi in drugimi objekti, za katero si zagotavljajo velike površine. Vendar to še ni vse. Taki objekti prinašajo s seboj vrsto neraziskanih vplivov na okolje, ki lahko močno poslabšajo kakovost življenja.
Zdaj je torej čas, da vsakdo premišljeno in odgovorno načrtuje svoj jutri, pri tem čimbolj varčuje z zemljo in ohranja naravo za jutrišnje rodove.
JOŽICA TEPPEY
DVOJE NOVIH IMEN
BREŽICE — S prvim junijem je postal komandir Postaje milice v Brežicah Zlatko Pirš. Končal je višjo šolo za notranje zadeve v Ljubljani, Medtem je dobila novega direktorja tudi uprava za družbene prihodke tukajšnje občine. Na to mesto je občinska skupščina imenovala diplomirnega pravnika z opravljenim pravosodnim izpitom, Draga Lopreta. Za družbenega pravobranilca samoupravljanja v Posavju je skupščina ponovno imenovala Dušana Dornika, diplomiranega pravnika iz Krškega. Podporo so mu dali v vseh treh občinah.
Predvsem so v temeljnih okoljih premalo poskrbeli za koordinacijo evidentiranja v delegacije in za funkcije. V drugem krogu evidentiranja so se ljudje v krški občini bolje odzvali kot v prvem in tako predlagali skoraj 500 ljudi, vrednih zaupanja.
V predkandidacijskih in kandidacijskih postopkih so se v večji meri opredeljevali za odprte liste, te pa so le navidezna večja demokratičnost, ker se volivci ne odločajo pri izbiri po sposobnostih, premalo lahko upoštevajo merila teritorialne in starostne, zastopanosti ter po spolu. Obkrožajo zvečine števila po vrstnem redu, zato so izpadali delegati z začetnicami iz zadnjega dela abecede.
P. PERC
KAJ BOM, KO BOM VELIK? — To je bil le eden od delovnih naslovov za natečaj krške tovarne »Djuro Salaj« za likovne, literarne in fotografske izdelke učencev posavskih osnovnih šol. Najboljšim so prejšnji petek v veliki dvorani DKD Edvarda Kardelja v Krškem podelili nagrade. Med več kot 500 izdelki je prva nagrada v okviru omenjenega cikla pripadla Janiju Abramu iz Kostanjevice. (Foto: P. Perc)
Koliko je v marcu kdo zaslužil
Prejemki vodilnih pred izvršnim svetom, kmalu pa tudi pred skupščino
SEVNICA — Občinski izvršni svet je — spoštovaje načelo javnosti — podobno kot lani tudi letos naročil pripravo seznama osebnih dohodkov vodilnih delavcev. Spisek bi bil predlog, če bi navajali lanske primerjalne podatke, zato objavljamo le izplačila za letošnji marec, ne nazadnje tudi zato, da bi tako pobili nekatere netočne in celo zlonamerne govorice.
Direktor krmeljske Metalne je	podjetje 144.344, Pozd Marija Vidic
prejel 160.296 din. Tovarne konstruk-	172.874, Komunale 130.383 dinarjev.
PRIZNANJE — Za novega predsednika OK SZDL so izvolili Branka Pirca, dolgoletnega družbenopolitičnega delavca in nazadnje predsednika SO Krško, za podpredsednika pa Tonija Pleterskega, inženirja organizacije dela v senovski Metalni (v zadnjem mandatu je bil poklicni sekretar občinskega sindikalnega sveta v Krškem). Dosedanji predsednici Margareti Marjetič so izrekli priznanje za več kot štiriletno vestno in odgovorno delo in ji izročili spominsko darilo — sliko akademskega slikarja Miroslava Kuglerja. (Foto: P. PERC)
cij v Sevnici 182.586, zadruge Bohor 121.601, Jugotanina 160.233, Žage 111.555, Stillesa — tozda Notranja oprema 128.120 in Stilnega pohištva 104.353, za glavnega direktorja ni podatka, Kopitarne 153.031, glavni direktor Lisce 215.233, pomočnik direktorja Lisce 200.139, svetovalec direktorja 181.041, tozda Krmelj 146.599, krojilnice 156.844, šivalnice 162.241, Blagovnega prometa 198.294, DSS 181.535, Jutranjke — glavni direktor 240.028, DSS 170.912, tozda Radne 161.242, Baby 163.475, Motiva 176.410, Inpleta 211.795, (M) Kmetijskega kombinata 165.161, Klavnice 118.537, Proizvodnje 137.165, Kooperacije 145.514, Trgovine 149.247, GG-Gozdarstvo 112.421, GG TOK 131.891, Betona 163.348, ABC Gostinsko
NEGOSPODARSTVO: ravnatelji osnovnih šol: Sevnica 178.430, pomočnica ravnatelja 129.731, Krmelj 121.394, Tržišče 134.491, Šentjanž 139.215, Bo-štanj 157.277, Blanca 156.548 (pri obeh so zajeta tudi izplačila za tajniška dela), »Ane Gale« 125.339, Srednja tekstilna šola 147.166, Zdravstveni dom 250.798, Lekarna 161.518, Vrtec Ciciban 113.447, Trubarjev dom Loka 129.161, Impoljca 181.673, predsednik skupščine občine Sevnica 197.640, predsednik IS 204.960, predsednik komiteja za družbeni razvoj 191.394, nam. preds. komiteja 165.115, sekretar IS 183.098, direktor uprave za družbene prihodke 179.194, načelnik za notranje zadeve 185.196, Geodetske uprave 169.238, sekretar
občinske skupščine 179.828, načelnik za ljudsko obrambo 179.194, sodnik za prekrške 164.944, komandant TO 157.737, tajnik SKIS 149.527, tajnik požarnega varstva 112.983, vodja skupnih služb sis in tajnik zdravstvene skupnosti 124.796, sekretar OIS in OSOV 117.515, sekretar kulturne, telesnokulturne in raziskovalne skupnosti 119.856, tajnik stanovanjske skupnosti 105.098, tajnik kmetijske zemljiške skupnosti 117.515, službe za zaposlovanje 129.509, sekretar komiteja OK ZKS 166.022, sindikalnega sveta 153.382, predsednik OK SZDL 154.169, sekretar OK SZDL 162.213, sekretar OK ZSMS 108.309, tajnik KS Sevnica 131.443, vodja komunalne dejavnosti 125.329, tajnik KS Botašnj 94.650. vodja enote temeljnega sodišča 155.521 dinarjev itd.
Člani izvršnega sveta so menili, da kaže v bodoče dobiti za primerjavo vsaj še nekaj podatkov za izplačila v regiji, kar je težko, ker to niso podatki SDK, temveč jih v Sevnici posebej
Zblraj°	A. ŽELEZNIK
Novo v Brežicah
BOLJE DVE KOT ENA — Tako pravijo krajani s Cerkljanskega, ki so v novi trgovini dobili prodajalno svežega mesa, čeprav imajo v kraju že svojo mesnico. S tem, kdo bo imel izgubo, si kupci niso dolžni beliti glavo. Po uspešnem začetku se nadejajo, da se izbira mlečnih in mesnih izdelkov ne bo skrčila na eno vrsto sira in na dve ali tri vrste salame. Končno vsaj vedo, kaj lahko zahtevajo.
TUDI Z VLAKOM SE DALEČ PRIDE — Brežičanom je šele zdaj prišlo na misel, da bi enkrat v letu sledili zgledu Pomurskega vestnika in se družno odpeljali spoznavat Slovenijo. V občini je nekaj zagnanih turističnih društev, ki bi lahko sprejela vlogo organizatorja. Kako to gre, bodo imeli priložnost videti 7. junija, ko bo pripeljal v Brežice Vestnikov vlak in ko se bodo Pomurci razkropili po tovarnah, vinogradih, živinorejskih farmah, po rastlinjakih in gradovih ter se nato zbrali na skupnem kosilu v Čate-ških Toplicah ob veselih Hervolovih vižah.
NEVARNOSTI NI VEČ — Lesovi gostje na Čatežu lahko brez skrbi zvrnejo kozarček vina več, odkar je gradbena jama nasproti gostilne zagrajena. Izvajalec (ali lastnik) se je končno le spomnil in postavil plot.
RAZPRODAJA ČATEŠKIH TOPLIC? — Zdravilišče s hotelom in drugimi objekti B kategorije bo na začetku glavne sezone dobilo v najožji soseščini delavski turizem. O tem, ali je izgradnja drugih Nerezin pametna poteza ali ne, se ta čas razprave šele začenjajo, čeprav bi morale iti h koncu. Mnogi so namreč šele zdaj zvedeli, daje bila to nepremišljena poteza in da je take oaze s termalno vodo škoda za razprodajo, saj Termam primanjkuje zemljišč celo za bazene.
11 BR€Z!SK€<k^T I
POR0DNI$NIC€x* e
Včasu od $. do 23. maja so v brežiški porodnišnici rodile: Milena Cehte iz Arnovega sela — Klemena, Snežana Bošnjak iz Samobora — Tomislava, Jasenka Filipčič iz Zdencev — Nikolo, Polonca Urbanica iz Krškega — Anjo, Jožica Četrtič s Senovega — Mihelco, Maja Baškovič iz Brežic — Ajdo, Ze-hra Busnov iz Brežic — Senada, Sonja Tomše iz Čerine — Darjo! Vesna Po-hanič iz Molvic — Filipa, Mira Mat-jaščič iz Bregane — Ireno, Hedvika Trupi iz Sevnice — Natašo, Vesna Župevc s Senovega — Gregorja, Pavica Požgaj iz Jesenic na Dol. — Petro, Anica Maglič iz Samobora — Kruno-slava. Veronika Levičar z Gore — Mitja, Anica Jumič iz Samobora — Željka. Lidija Vrčkovič iz Rakitja — Sandro, Ivanka Ferlin s Pokleka —
Marka, Olgica Doračič iz Šibic-------
Majo, Dragica Štengl iz Samobora — Merimo, Pavica Vrančič iz Podvrha — Jasmino, Zdenka Weiss z Malega vrha
— Luka_, Marija Samirič s Senovega— Maria, Stefica Zbukvič iz Javorja — Maria, Milica Šekoranja iz Zg. Obreža
— Anito, Marinka Lehpamer iz Manje vasi — Ozano, Mirjana Šimec iz Male Gorice — Željko in Zvezdana Berstovšek iz Črnca — Antona. Čestitamo!
Krške novice
KOŠI — Krško si je ob nedavnem mladinskem kongresu nadelo praznični videz tudi zlepo pometenimi ulicami in pločniki. Kongres je, vsaj po zunanji podobi mesta, naglo zašel v pozabo. Toda vsega gotovo niso kriv! cestarji, ampak vsak, kdor svinja po dolgem in počez, a tudi tisti, ki bi morali poskrbeti za večje število košev za odpadke. Prav lične smo opazili v Sevnici, zvedeli pa smo, da jih izdeluje Vlado Peterkovič, obrtnik iz Stare vasi, seveda pri Krškem.
TRIO — Pedagoški delavci iz raznih koncev Slovenije pa, kot zatrjujejo, lep čas ne bodo pozabili odlične organizacije dvodnevnega strokovnega posveta v Krškem. Hvalijo celovitost ponudbe DKD Edvarda Kardelja in hotela Sremič, predvsem pa so si zapomnili imena trojice organizatorjev — Lojzeta Štiha, Adolfa Moškona in Ivana Mirta. Nekateri dodajajo tudi prijazno gostiteljico Danico Strnad.
Sevniški paberki
PRESEŽEN NAČRT — Kot je znano, bo v sevniški krajevni skupnosti referendum o uvedbi novega krajevnega samoprispevka, ker se sedanji izteka. Krajevni skupnosti ni treba zardevati glede vsega, kar so v zadnjem petletnem obdobju naredili. Pravzaprav je bilo izvedenih kar 12 objektov oziroma akcij več, kot je bilo načrtovarto. Pač pa bi lahko marsikdo zardel v Naselju heroja Maroka, ki se ni udeležilo številnih razprav o novem programu. Na podeželju so bili namreč ravno ti sestanki dobro obiskani.
TRI DNI STREHO — Lisca, predvsem pa njena jedilnica, je v Sevnici že nekakšen družbeni center. Minuli petek so v njej pogostili udeležence posavske pevske revije; najbolj družabni so se razšli šele v soboto okrog štirih zjutraj. To popoldne je bilo pred to dvorano srečanje slovenskih gasilskih godb. Dež, predvsem pa ohladitev je predčasno zdesetkala udeležence veselice, ki naj bi sledila, sicer bi se tudi ta zavlekla v nedeljo. To dopoldne je bilo v jedilnici namreč občinsko pionirsko šahovsko prvenstvo.
tura
in
bra-
anje
Za odrasle načrtuje najprej plesne tečaje enkrat na teden ali vsaj na mesec, nato pa strokovno organizirane in vodene plesne večere, ki bi jih vodil plesni učitelj. »Ti večeri bi bili v gostiščih , ki bi jim tako vrnili njihov nekdanji kulturni pomen, saj so bili v gostilnah včasih poleg plesov tudi kulturni in politični shodi, nastopi in drugo. Na ta-
Ples kot oblika kulture
Kako si razvoj plesne kulture v Kočevju zamišlja plesna učiteljica Irena Trobentar?
KOČEVJE — »Ples je ena prvih oblik umetnosti. Z njim izražaš svoj značaj, občutke. Žal pa je danes v Kočevju in še marsikje ples le zabava, na njej pa lahko doživiš tudi kaj neprijetnega, zato mtogi odrasli sploh ne hodijo več na plesne zabave,« ugotavlja plesna učiteljica Irena Trobentar, članica Društva plesnih učiteljev Ljubljana.
Odraslim, ki imajo že oblikovano osebnost, je težko privzgojiti plesno kulturo, zato je Irena začela z piladimi. Od aprila letos vodi plesno vzgojo predšolskih otrok od 4. do 6. leta starosti. V začetku jih je prihajalo na vaje 120, zdaj pa jih že okoli 180.
Delo temelji na improvizaciji, da otroci ob glasbi z gibi in plesom izražajo svoje občutke. Postopno se bodo naučili tudi plesov jugoslovanskih in drugih narodov (afriških, indijskih, južnoameriških, kitajskih itd.), po zvrsteh pa od baleta do družabnih in folklornih plesov. Zato naj bi po Irenini zamisli plesno vzgojo v osnovni šoli nadaljevali v krožkih, v višjih razredih (7. in 8.) in na srednji šoli pa prek plesnih tečajev.
Trobentarjeva predlaga, naj bi kasneje v okviru ZKO organizirali še plesno šolo, kjer bi najboljši plesalci dobili tudi znanje za nastope na regijskih in republiških plesnih tekmovanjih.
kih večerih bi mladi nastopili še z raznimi kulturnimi točkami. Vse to bi prispevalo k novemu, kulturnemu odnosu v lokalih. Ljudje z veliko kulturnega znanja potem v gostiščih ne bodo zganjali vandalizma, čemur smo zdaj pogosto priča,« meni Irena, ki se tudi zaveda, da bo za uresničitev teh zamisli potrebnih še veliko let.
J. PRIMC
Knjižnica pojde v samostan
V Krškem si prizadevajo, da bi Valvasorjevi knjižnici zagotovili razvoj v kapucinskem samostanu, kamor naj bi se preselila do leta 1990
KRŠKO — Ni tako malo možnosti, da Valvasorjeva knjižnica, ki je zaradi racionalizacije poslovanja in drugih razlogov že drugo leto združena z Delavsko univerzo v Krškem, ostane, vsaj pogojno, matična ustanova za krško občino, vendar se vsi zavedajo, da ji bo to uspelo le, če bo deležna večjega razumevanja in izdatnejše pomoči kot do zdaj.
Novi zakon o knjižničarstvu je Valvasorjevi knjižnici naložil toliko vsega, da sama vseh zahtev ne bi mogla nikoli izpolniti, še zlasti pa ne priti do več prostora, kot ga ima sedaj. V razreševanje njene problematike se je od poklicanih prva vpregla občinska kulturna skupnost. Kako si je zamislila pomoč knjižnici, je razvidno iz njenega plana za obdobje 1986—1990, o katerem je beseda tekla na skupni seji zbora izvajalcev in zbora uporabnikov nove skupščine prejšnji teden.
Ker je novogradnja že dvakrat spodletela, bo knjižnica dobila prostore v obnovljenem kapucinskem samostanu. Ureditveni načrti
ŠE ZADNJIČ NA POHUJŠANJE
KOČEVJE — V soboto, 31. maja, sije skupina Kočevcev še zadnjič v tej gledališki sezoni ogledala predstavo Slovenskega narodnega gledališča v Trstu »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. Odpotovali so že zjutraj in si najprej ogledali nekatere zanimivosti Beneške Slovenije in Furlanije, med drugim znamenito katedralo v Čedadu. Jeseni bodo nadaljevali z organiziranjem podobnih izletov.
so že pripravljeni in tudi gradbeni odbor, ki bo dela vodil, je imenovan. Denar za prenovo samostana in ureditev prostorov za knjižnico bodo dobili iz raznih virov.
Prostor pa ni vse, kar je knjižnici potrebno zagotoviti. Kulturna sku-
pnost bo morala več denarja nameniti tudi za nakup novih knjig, pomagati knjižnici, da se bo ustrezno tehnično opremila, hkrati pa poskrbeti. da bo imela dovolj strokovno usposobljenega kadra.
1. Z.
Sejem založb in samozaložnikov
V primerjavi z lanskim je bil letošnji Dolenjski knjižni sejem bogatejši za 200 novitet, kar kaže, da se gmotni položaj slovenske knjige izboljšuje
NOVO MESTO — Dolenjski knjižni sejem se je minuli petek iztekel in knjige, ki so bile naprodaj ali samo razstavljene, so iz avle Krkine poslovne stavbe v Ločni že odpeljali, od koder so prišle: v novomeško knjigarno in v Studijsko knjižnico Mirana Jarca. Slednja je v okviru letošnjega sejma pripravila kar dve razstavi: ena je bila posvečena Trubarjevemu letu, na drugi pa so bila na ogled knjižna dela pisatelja in dramatika Toneta Partljiča, predsednika Društva slovenskih pisateljev. Kot smo že poročali, je bil Partljič gost otvoritvenega večera hkraf' z dramskim igralcem Polde-tom Bibičem, ki je pravkar posneti televizijski nadaljevanki o Primožu Trubarju oblikoval naslovno vlogo, in dramaturgom Marjanom Brezovarjem, novomeškim rojakom, kije pri omenjeni nadaljevanki sodeloval kot urednik. Na sejmu je bilo vidno obeleženo, da praznuje novomeška Mladinska knjiga kot stalna soprirediteljica te knjigotrško-kul-turne manifestacije svoj jubilej, 25-letnico ustanovitve.
Knjižni sejem je bil, kakor že vsi dosedanji, pestra paša za oči in priložnost, da prenekateri obiskovalec z nakupom obogati domačo knjižno polico. Izbirati je bilo kaj, saj je novomeška Mladinska knjiga zbrala na enem kraju tako rekoč vse, kar so slovenske založbe izdale od lanskega do letošnjega maja. Na ogled in naprodaj je bilo kakih 900 knjig različne vsebine, od leposlovja za odrasle in mladino do priro-
čnikov, poljudnoznanstvenih del, knjig o umetnosti in drugih. Na voljo so bile tudi novosti slovenskih založb iz zamejstva, poleg tega pa še vrsta pretežno leposlovnih del, ki so jih slovenski avtorji izdali v samozaložbi. Prezreti tudi ni bilo moč založniškega deleža Dolenjskega muzeja, ki marljivo in vsaj v dolenjskih razmerah dovolj opazno izdaja zanimive knjižne zbirke.
Letošnji sejem je bil po svoji ponudbi bogatejši od lanskega. Pripravljavci so povedali, da je na njem
■*»	' "	N
TUDI BRESTANICA SLAVI S KULTURO
BRESTANICA — Letošnji brestaniški krajevni praznik je dokaj kulturno obarvan. V soboto so v Galeriji samorastnikov na gradu odprli razstavo slik Aleša Vodopivca iz Ljubljane. Dela mladega amaterja bodo na ogled do 14. junija. Jutri ob 8. uri pa se bo začel slikarski ekstempore z okoli 7 udeleženci. Razstavo del, nastalih na ekstemporu, bodo pripravili naslednji dan pod arkadami brestaniškega gradu. Tam bo v soboto pevski zbor domače Svobode s samostojnim koncertom zaključil praznovanje 40-letnice ustanovitve. Na prireditvi bodo podeliti priznanja OF in prvič letos tudi najvišja krajevna priznanja.
200 knjig več, to pa je prav gotovo podatek, ob katerem se kaže vsaj bežno ustaviti. Najprej zato, ker kar precej preseneča, saj je ob razmerah, kakršne vladajo v založništvu zaradi pomanjkanja denarja, le malokdo pričakoval tolikšno knjižno bero. Ali to pomeni, da usoda slovenske knjige vendarle še ni tako trdno zapečatena, kakor seje o tem svojčas govorilo in pisalo, ali gre morebiti le za prehodno izboljšanje? Vsekakor je moč ugotoviti, da se s knjigo dogajajo zanimive reči, kaj v resnici pomeni porast števila novitet, pa se bo videlo najkasneje čez gno leto.	I.	Z.
PODOBE BELE KRAJINE
ČRNOMELJ — Drevi ob 19.30 bodo v avli tukajšnjega kulturnega doma odprli razstavo slikarskih del Janka Butale iz Butoraja pri Črnomlju. Gre za cikel različnih podob iz Bele krajine, predvsem motivov izumirajočega sveta, ki so tega samouka še posebej vznemirili.
Kulturni
krajevni
praznik
Krško bo praznovalo
KRŠKO — V Krškem bodo bližnji krajevni praznik počastili z več kulturnimi prireditvami. Nastope bodo začeli učenci glasbene šole, ki bodo imeli v sredo, 11. junija, ob 19.30 v Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja celovečerni koncert. Dan kasneje se bo prav tam ob 18.30 začel literarni kviz, na katerem bodo učenci OŠ Jurija Dalmatina odgovarjali na vprašanja o Primožu Trubarju. Ta prireditev bo sicer posvečena 400-letnici Trubarjeve smrti. Malo pred tem bodo v Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja odprli razstavo likovnih izdelkov krških osnovnošolcev. V tem domu bosta naslednji dan zvečer še dva pomembna kulturna dogodka. Ob 20. uri bodo odprli razstavo del akademskega slikarja Jožeta Ciuhe, krškega rojaka, katerega monografijo so v Krškem predstavili pred kratkim. Uro kasneje pa bo imel prireditev Literarni klub Bena Zupančiča. Marljivi klub, ki ga vodi pesnik Silvo Mavsar, bo dal tokrat priložnost mladim besednim ustvarjalcem. Zadnja prireditev bo v petek, 20. junija, v prostorih kapucinskega samostana, ki čedalje bolj služi krški in posavski kulturi. Ob 19. uri bodo v tem samostanu odprli stalno razstavo obnovljenih plastik. Podobno kakor pred tem že stare samostanske slike je tudi kipe prenovil oziroma restavriral akademski slikar in restavrator Viktor Povše,
LEKOVI IN KRKINI PEVCI SPET SKUPAJ
NOVO MESTO — V tukajšnjem Domu kulture bo v soboto, 7. junija, ob 20. uri skupni koncert pevskega zbora ljubljanske tovarne Lek in mešanega pevskega zbora novomeške Krke. Zbora že nekaj časa sodelujeta in sta že lani skupaj zapela.
1
BREZ NJIH NF. BI BILO UBRANOSTI — Kot običajno so bili ob koncu revije na oder povabljeni vsi pevovodje po šopke. Med starimi znanci se razveseljivo pojavljajo tudi novi — obet, da bo pesem v Posavju še živela. (Foto: Alfred Železnik)
Pesem vse bolj živa
Posavje spet zapelo skupaj v Sevnici________
SEVNICA — Nekaj let je izostajala posavska pevska revija. Na pobudo novo ustanovljene pevske zveze te regije je bila minulo soboto pred polno dvorano gasilskega doma zopet »Pesem Posavja«.
Predstavilo se je deset pevskih sestavov: mešani zbor konfekcije Lisca, leskovški oktet, oktet Bo-štanjski fantje, lovski zbor Globoko, mešani pevski zbor Jutranjke, mešani pevski zbor DKD Svobode iz Brestanice, mešani pevski zbor »Primož Trubar« iz Loke pri Zidanem mostu, mešani pevski zbor »Oton Zupančič« iz Artič, mešani pevski zbor »Viktor Parma« iz Krškega in kar trije zbori v enem — mešani zbor Svobode »Bratov Mi-
NA OGLED ILUSTRACIJE
KRŠKO — V tukajšnji galeriji bo še dober teden na ogled razstava ilustracij akademske slikarke Jelke Reichman iz Ljubljane. Razstavljena je vrsta ilustracij, ki so že zaživele v knjigah za otroke. Na petkovi otvoritvi so program izvedli malčki iz krškega vrtca.
ČEHOVA TERAKOTA
RIBNICA — V Petkovi galeriji so od minulega petka na ogled kiparske stvaritve Bonija Čeha. Gre za terakotne reliefe, ki jih je Čeh izdelal na lanski ribniški likovni koloniji in pomenijo po mnenju Leva Menašeja novost za njegovo ustvarjalnost in likovno izražanje. Razstava bo odprta do 15. junija.
Jubilej s koncertnimi večeri
Na prireditvah ob 40-letnici Glasbene šole Marjana Kozine v Novem mestu na-stopajo tudi nekdanji učenci te Sole — Jutri zaključna slovesnost z nastopi
NOVO MESTO — V ponedeljek se je v Kozinovi dvorani s klavirskim večerom začelo celotedensko proslavljanje 40-letnice Glasbene šole Marjana Kozine v Novem mestu. Od torka se vrstijo koncertni večeri, na katerih se kot instrumentalni solisti predstavljajo dijaki in študenti glasbe, ki so prvo glasbeno izobrazbo dobili na novomeški glasbeni šoli.
NAGRAJENI MENTORJI BRALNE ZNAČKE — Ob 25-letnici osnovanja je novomeška Mladinska knjiga skupaj s svetom bralne značke pri OZPM minuli četrtek pripravila v Krkini razstavni avli v Ločni podelitev priznanj mentorjem bralnih značk na osnovnih šolah, ki tega priznanja v preteklih letih še niso prejeli. Priznanja je mentorjem podelil pesnik Tone Pavček, ki je ob tej priložnosti povedal precej zanimivega iz svojega življenja in podrobno predstavil ponatis zbirke 100 romanov. Priznanja so prejeli: Fanika Povše (OŠ Brusnice), Milka Obrekar in Lojzka Krevs (OS Mirna peč), Sonja Kuhar, Vera Kirn, Maida Šuln in Marija Rebernik (OŠ Grm), Katica Hočevar in Brigita Picek (OS Katja Rupena), Anica Luzar, Slavka Zupančič in Anica Smolič (OŠ Milka Šobar-Nataša), Sonja Udvanc in Karlina Bregar (OŠ Šentjernej), Vida Sotler (OŠ Vavta vas), Vida Bukovec, Dorica Nahtigal, Jožica Gliha, Tončka Banko in Fanika Longar (OŠ Žužemberk). (Foto: J. Pavlin)
Do zdaj so nastopili ti dijaki srednje glasbene šole: violončelistka Mateja Vrtačič, rogist Toni Homan, kontrabasist Gregor Forte, violinistka Petra Gačnik, trobentar Miran Saje ih flavtistka Silva St-rasberger, od študentov glasbe pa pianistka Jožica Bradač. Na današnjem večeru, ki se bo začel ob 18.30, pa bodo kot solisti nastopili: flavtistka Ana Pezdirc in kitarist Dušan Pavlenič iz srednje glasbene šole ter pianistka Tatjana Saje in klarinetist Tomaž Burkat iz akademije za glasbo.
Zaključna prireditev ob visokem jubileju Glasbene šole Marjana Kozine se bo začela jutri, 6. junija, ob 19.30 v Domu kulture. Na njej bodo sodelovali solisti, komorne skupine, zbor male glasbene šole, harmonikarski orkester, godalni
NOVA RAZSTAVA FOTOGRAFIJ
NOVO MESTO — V tukajšnji Fotogaleriji (v Domu kulture) so minuli petek odprli novo fotografsko razstavo. S svojimi deli se obiskovalcem predstavlja Andželo Božac. Razstava bo na ogled do 20. junija.
orkester in mladinski pihalni orkester. Slednjega sestavljajo učenci matične šole in podružničnih oddelkov. Ti nastopi bodo imeli izrazito manifestativen pomen, saj bo celo-
tna prireditev nekakšen prerez skoz dejavnost, ki poteka na šoli.
Svoj visoki jubilej je novomeška glasbena šola obeležila tudi s posebno publikacijo, v kateri je podrobneje popisan razvoj glasbenega šolstva v Novem mestu, priloženih pa je tudi več dokumentov in fotografskega gradiva iz prejšnjih in sedanjih časov.
OBNAVLJAJO TRUBARJEVO DOMAČIJO — Na Raščici, rojstnem kraju protestantskega pisca, reformatorja in utemeljitejja slovenskega knjižnega jezika in književnosti Primoža Trubarja, urejajo rojstno hišo tega našega velikega moža in njeno okolico. V njej bodo uredili spominski muzej, ki ga bodo odprli v okviru prireditev v počastitev 400-letnice Trubarjeve smrti. (Foto: M. Giavonjič)
lavcev« iz Brežic. To je bil le izbor najboljših izmed 24 z vseh treh občinskih revij.
Čeprav torej ni bilo »vrha«, so zbori izpod Lisce do bregov reke Sotle delali neutrudno, kar je sicer značilno za ljubitelje. Na občinskih revijah je bil dobrodošel kritik znani slovenski skladatelj in zborovodja prof. Radovan Gobec, revijo v Sevnici pa je spremljala Dragica Žvar iz Celja. O strokovni ravni petja bo prav gotovo še govor.
A. Ž.
Koncert ob 25-letnici
Glasbena šola Kočevje praznovala
KOČEVJE — S koncertom je 30. maja glasbena šola Kočevje praznovala svojo 25-letnico. Dvorana Šeškovega doma je bila za to priložnost popolnoma zasedena in mnogi so morali celo stati. To jeza kočevske razmere redkost, saj se pogosteje zgodi, da jena kulturnih prireditvah več nastopajočih kot obiskovalcev.
Na odru so se zvrstili učenci vseh razredov in instrumentov, ki so izvedli skupaj 22 solističnih in skupinskih predstavitev del največjih skladateljev. Največ aplavza je požel orkester sedanjih in bivših učencev glasbene šole, kt je pod vodstvom ravnatelja šole Adija Škorjanca predstavil odlomek iz Verdijevega Nabucca (Zbor. sužnjev). kakor ga je prav za to priložnost priredil slovenski skladatelj Jože Privšek. Med tistimi, katerih izvajanje je publika najbolj pozdravila, naj omenimo še Lavro Štrumbelj. učenko 8. razreda klavirja, ki je izvedla Mozartovo Fantazijo v d-molu, pa tudi ostali nastopajoči so pokazali, da si pod vodstvom prizadevnih glasbenih pedagogov nabirajo dobro glasbeno znanje.
Med jubilejnim koncertom je v imenu občinske skupščine Kočevje podelil šoli posebno priznanje podpredsednik Rudi Gruden, v imenu osnovne šole Kočevje (s katero glasbena šola vedno zgledno sodeluje) pa pomočnica ravnatelja Dora Majerle. Predsednica kulturne skupnosti Dragica Gornik, ki je ob jubileju čestitala šoli tudi v imenu drugih družbenopolitičnih organizacij, je poudarila, da glasbena šola zavzema v kulturnem življenju Kočevja pomembno mesto in da občani znajo ceniti prizadevanja učiteljev in učencev.
J. P.
SLOVENSKO SREČANJE NAJMLAJŠIH PLESALCEV
NOVO MESTO — Minulo soboto popoldne je bilo v tukajšnjem Domu kulture republiško srečanje otroških folklornih skupin. Na prireditvi seje predstavilo dvanajst otroških skupin, ki delujejo ali v vrtcih ali na osnovnih šolah ali v okviru društev, med njimi tudi tri iz dolenjske regije. To so: folklorna skupina OŠ Belokranjskega odreda v Semiču, folklorna skupina predšolskih otrok iz Novoteksovega vrtca v Novem mestu in otroška folklorna skupina Kres iz Novega mesta. Srečanje sta pripravili republiška in občinska Zveza kulturnih organizacij.
pisma
in
odmevi
SREČANJE UPOKOJENCEV NA LISCI
LISCA — Preteklo nedeljo je bilo na Lisci srečanje upokojencev sevniške občine. Udeležilo se ga je .150 članov. Po prisrčnem pozdravu predsednika društva upokojencev Sevnica Jožeta Kolmana se je pričel tekmovalni del. Udeleženci so tekmovali v vlečenju vrvi, štafetnem teku. balinanju, kegljanju in pikadu. Spontano so se /brale tudi ženske ekipe, ki so uspešno tekmovale v vseli naštetih disciplinah. Srca in pete pa sta udeležencem srečanja ogrela neutrudna muzikanta Zupan in Sehur. Program je duhovito povezoval Jože Teraž. Upravnica Tončkovega doma na Lisci je za vse skuhala bogato in okusno kosilo. Srečanje, kije bilo za vse lepo doživet je, so popestrili še zmajarji, ki so poleteli z Lisce.
USPELA AKCIJA RK
NOVO MESTO — Krajevna organizacija Rdečega križa Kandija-Grmv Novem mestu se najlepše zahvaljuje vsem krajanom, da so se tako v velikem številu vključili v akcijo zbiranja rabljenih oblačil. Zahvaljuje se tudi učencem osnovne šole 15. divizije Grm in aktivistkam RK. ki so s svojim delom pripomogli k uspešnemu zaključku te humane akcije.
ANKA AVGUŠTIN
ZMAGALA PTUJSKA DELTA — V počastitev dneva mladosti je mladina Laboda, tovarne oblačil iz Novega mesta, organizirala na Sromljah že 8. kviz znanja. Letos je potekal na temo mirovna gibanja. Med osmimi ekipami — vsak tozd in DSSS je imel svojo ekipo — so zmagala dekleta iz ptujske Delte.
O POMENU IGRE IN IGRAČ
DOLENJSKE TOPLICE — 23. maja so se zbrali v mali dvorani zdraviliškega doma v Dolenjskih Toplicah ljubitelji otrok in občudovalci njihovega ustvarjalnega dela. h kateremu so vzgojiteljice prispevale vse svoje znanje, iznajdljivost, spretnost in pridnost. Cilj srečanja je bil pogovor o pomenu igre za zdravo otrokovo rast in razvoj, o igračah itd. Pogovor so zaključili z mislijo, da ni zdravega in srečnega otroštva brez igre in igračk. Potem so si udeleženci srečanja ogledali igračke, ki sojih izdelale vzgojiteljice iz vrtca v Dolenjskih Toplicah in izdelke, ki sojih naredili malčki v tem vrtcu. Izdelki so bili izredno lepi. Svetovalke iz MK v Ljubljani pa so predstavile slikanice in knjige, primerne za različne starosti, imenitne lesene igračke, razne sestavljenke itd., pa zbirko najlepših in lani nagrajenih igrač ter strokovno literaturo za učitelje, vzgojitelje in starše.
MARIJA GABRIJELČIČ
Sodelavcem v spomin
Bil je običajen delovni dan, četrtek v . mesecu maju, ko so naši sodelavci odhajali na pot v Kruševac, na mirno to-; variško srečanje, tkat vezi prijateljstva ; in bratstva, izmenjat izkušnje na strokovnem področju in pripravljat srečanje pobratenih zavarovalnic. Sp-I let nesrečnih okoliščin je prekrižal njihove želje in hotenja. Na videz nenevarna pot brez tveganja, nesrečni ovinek, in žeje kri zalila cesto in pločevino", ta simbol naše civilizacije; ki tako požrešno terja svoj davek in ki si je sedaj tako nenadejano izbrala za svojo žrtev naše tovariše in drage sodelavce, direktorico Marjano Dernovščkovo, svetovalca Jožeta Suhadolnika in Stojana Prosena, vodjo oddelka računovodstva in predsednika izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata.
Nesrečni trk pri Sarajevu je utrnil tri bogata življenja. Tri globoke vrzeli so zazijale v naši delovni skupnosti, val neizmerne bolesti pa je zagrnil tri domove.
Sredi najbolj plodnega obdobja človeškega življenja smo izgubili direktorico Marjano Dernovšček, njeni družini pa je usoda iztrgala ženo, mater m tudi že babico. Tovarišica Marjana seje zaposlila v Zavarovalni skupnosti Triglav v času reorganizacije zavarovalstva'leta 1975, ko so jo kot takratnega vodjo splošnega sektorja čakali veliki napori, ki jih je vseskozi premagovala z zavzetim delom in skrbjo. Gotovo je, da so šli vsi samoupravni akti skozi njene misli in njene roke, da je z veliko predanostjo opravljala svoje delo, da seje razdajala na vse strani, svojemu poklicu in delu, družini in Ustvarjanju svojega doma. Po izvolitvi Jožeta Suhadolnika v izvršni svet novomeške občine je prevzela še njegove posle, najprej kot vršilka dolžnosti in kasneje kot izvoljeni individualni poslovodni organ.
Jože Suhadolnik je svojo plodovito življenjsko pot končal ravno po izteku mandata na odgovorni dolžnosti predsednika izvršnega sveta, (ako
M
ver
NI VSE ZA ODPAD — Delavci vzgojnovarstvenih ustanov v Novem mestu si nenehno prizadevajo izboljšati kvaliteto svojega dela. Plod takšnih prizadevanj 'je tudi razstava »Z roko v roki ustvarjamo«, ki sojo v Dolenjski galeriji odprli v .sredo, 28. maja. Posebnost razstavljenih igrač je ta, daje uporabljen izključno odpadni material, ki so ga darovale številne delovne organizacije in obrtniki. Iz materiala, ki mu dostikrat ne pripisujemo nikakršne uporabne vrednosti, so s pomočjo domišljije in spretnosti otroških rok in rok vzgojiteljic ter varuhinj nastale prav domiselne igrače, ki bi jih zaman iskali po trgovinah. Po besedah ! vzgojiteljic se z nekaterimi takšnimi igračami otroci že veselo igrajo v vrtcih. Obiskovalcem razstave so ponudili tudi prvo številko svojega glasila »Radovedneži«, ki so ga napisale vzgojiteljice. (Loto: J. Pavlin)
SPOZNAVAJO DOMOVINO
RIBNICA — Te dni so se že začeli izleti ob koncu šolskega leta. Ribniška osnovna šola ima tak program šolskih izletov, da učenci v osmih letih spoznajo skoraj vso Slovenijo. Vsi izleti so enodnevni. Učenci osmih razredov so si te dni na poučnem zaključnem izletu ogledali Celje in Ptuj ter se seznanjali z zgodovinskimi, kulturnimi, literarnimi in zemljepisnimi zanimivostmi teh krajev. Učenci sedmih razredov so bili v Novi Gorici jn na Vršiču, šestih razredov pa v Škofji Loki in Idriji. Muljavo. Kostanjevico in Bazo 20 so si ogledali učenci petih razredov, učenci četrtih razredov pa Bled in Vrbo, medtem ko so bili tretji razredi v Vrhniki in Postojnski jami. Učenci prvih in drugih razredov bodo imeli izlet sredi junija. Prvčki bodo potovali le po domači občini (Jelenov žleb. Travna gora), drukarčki pa bodo videli Turjak in Taborsko jamo.
KULTURNI DAN
22. maja smo v okviru mladinskega tedna učenci sedmega in osmega razreda šli na koncert simfoničnega orkestra v Ljubljano. Nastopila je tudi violončelistka Ksenija Jankovič. Bili smo navdušeni. Ogledali smo si tudi Cankarjev dom in razstavo petih koroških slikarjev.
JOŽICA VENE. 8. r OŠ Globoko
»ZA ČISTE ZOBE«
Vse leto smo učenci od prvega do četrtega razreda sodelovali v akciji »za čiste zobe «. Zmagal je naš razred. V. četrtek. 29. maja. sta se zaključne prireditve v Ljubljani udeležila razredničarka in predsednik razreda. V akciji je sodelovalo 140 slovenskih šol. Na zaključni prireditvi smo prejeli priznanji zveze zdravniških društev, stomatološke sekcije. Lek pa je za vsakega učenca v razredu prispeval zobno kremo. Sklenili smo, da bomo še naprej skrbeli za čistočo in zdravje naših zob.
UČENCI 4. RAZREDA OŠ Mokronog
DAN MLADOSTI
Dan mladosti smo učenci v domu Majde Šilc proslavili s prireditvijo 22. maja, koso najaktivnejši učenci prejeli pohvale, učenci zaključnih letnikov pa knjižne nagrade. Naslednji dan pa so nas borci 10. SNOUB ljubljanske peljali na izlet \ neznano. Obiskali smo Trubarjevo domačijo na Raščici in Velike Lašče. Potem smo šli peš na Ulako, kjer so bili hudi boji te brigade Na prostem smo imeli kosilo, pripravili smo športne igre in kviz Tito-revolucija-mir. Po večerji smo s pesmijo odšli v dolino in nato domov.
IVANKA VESELIČ Dom za učence M. Šile Novo mesto
rekoč prvi delovni dan v svojem starem delovnem okolju Zavarovalnice v Novem mestu, kjer je sicer bil zaposlen že od leta 1974 dalje kot direktor. Deset let je bil n aš sodelavec. Bil je reorganizator zavarovalstva na Dolenjskem, opravljal je najodgovornejše funkcije v združevanju zavarovalstva Slovenije in Jugoslavije. Izredno skrb je posvečal preureditvi poslovnih prostorov in izgradnji nove poslovne zgradbe, skrbel pa je tudi za boljše poslovanje z zavarovanci. Poleg tega je veliko prispeval ne samo občini Novo mesto, temveč tudi Dolenjski v celoti.
S smrtjo Stojana Prosena pa je ugasnila mladost, ne le življenje, komaj 34 let je izpolnil. Pri Stojanu je ortalo v za večno zapečateni knjigi življenja največ nepopisanih strani. Stojan je bil delaven in prizadeven sodelavec. Hitro se je strokovno razvil, zaradi prizadevnosti in delovne vneme pa je nazadnje, čeprav še mlad. opravljal odgovorna in strokovno zahtevna dela vodje oddelka računovodstva. Dva mandata je kot sekretar vodil osnovno organizacijo ZK, sodeloval v različnih komisijah in bil ravno sedaj na čelu osnovne organizacije sindikata v naši delovni skupnosti kot predsednik izvršilnega odbora. Pri tem pa je ostajal veder, tovariški in družaben človek, ki je s poklicnim in družbenim delovanjem znal lepo uskladiti tudi zasebno življenje v krogu družine.
Smrt naših dragih sodelavcev pomeni nedvomno največjo izgubo za njihove družine in z njimi iskreno sočustvujemo. Neprecenljivo izgubo pa pomeni njihova smrt tudi za nas sodelavce in prijatelje, za občino in širšo družbeno skupnost, saj smo z njimi izgubili enkratne ljudi, delavce, komuniste. ki nas zavezujejo s svojim zgledom in delom, da gradimo naprej, kjer so zastale njihove roke in misli.
Delavci delovne skupnosti Zavarovalne skupnosti Triglav Dolenjske območne skupnosti Novo mesto
Erik Macele
TELEVIZIJSKI SPORED
Pred dnevi smo sc v Novem mestu za vedno poslovili od Erika Maceleta. V zadnji dom so ga pripeljali iz tujine, ki mu je bila nekako usojena že od rojstva, luč svetuje namreč zagledal leta 1943 v Leobnu; V internaciji. Erik jeze zgodaj ostal brez očeta, na srečo pa je bil očim dober človek, veliko lepih otroških ur je užil tudi pri stari materi. Zdaj počivata skupaj.
Erik je rasel s tisto generacijo Novo-meščanov, ki se spominja lepih in brezskrbnih poletij, ki smo jih preživeli na kopališču Loka. časov, ko smo bili še vsi enaki, saj nihče ni imel nič. Delili smo si vse, jabolko, kilo kruha in pasje radosti, iz Prsta pretihotapljene kavbojke. Bile so nas ene samo velike oči. Erika, ki seje medtem izučil za kleparja, so te zvedave oči popeljale v tujino, kjer je menda vse lepše in bol jše. Čez 20 let je rekel, da se je zmotil. To je v edel že prej. toda nekatere besede potrebujejo čas.
Rad je prihajal domov. tu si je z družino zgradil hišo. in se vsakokrat teže vračal na tuje. Ko smo se srečev ali. smo govorili predvsem o brezskrbnih časih naše mladosti in o tem. kaj bomo počeli na starost. Erik je vodno govoril, dtt bo v Krki ribe lovil in poslušal drobne ptiče, ki so ga nenavadno privlačili. Sedanjosti skoraj nikoli nismo omenjali. In vendar je bita ona tista, ki ga je v krsti pripeljala iz Nemčije. Starega 43 let.
Prijatelji
PETEK, 6. VI.
TV MOZAIK
9.30 TEDNIK
10.30 GOLI SVETA, pregled s SP v nogometu
15.55	— 00.00 TELETEKST -
16.10 TV MOZAIK — ponovitev
17.10 GOLI SVETA — ponovitev
17.25	POROČILA
17.30 BELI DELFIN, 10. del francoske risane nadaljevanke
17.45 FLIPPER, 5. del ameriške nanizanke
18.15	GOZDOVI: NOBEN GOZD NI NAVADEN GOZD, zadnji del izobraževalnega niza
18.45 RISANKA
19.00	DANES
19.30 DNEVNIK
19.45 VREME
19.55 SP V NOGOMETU - BRAZI- DRUGI PROGRAM LIJA : ALŽIRIJA 21.45 PROPAGANDNA ODDAJA 21.50 DNEVNIK
22.15	SMRTNA KAZEN, ameriški film
Junak filma je 15-letni Portoričan Carlos, ki s prijatelji napade bele vrstnike in ubije dva izmed njih. Znajde se na sodišču in porota mora izbirati med tožilčevo varianto, ki trdi, da gre /a naklepno dejanje, in branilčevo. ki razkrije vrsto nepravilnosti na nasprotni strani. Šele na sodišču se Carlos zave. kaj se dogaja, toda kljub temu ostaja sam svoj.
23.50	SP V NOGOMETU — MAROKO : ANGLIJA
1 1.45 Test — 12.00 Mednarodno odprto prvenstvo F rancije v tenisu —
19.00	Znanstveni pogovori — 19.30 Dnevnik — 20.00 Majski operni večeri
— 20.45 Poročila — 20.50 Sto4et Da-nubiusa — 21.40 V petek ob 22’
TV ZAGREB
15.40	SP v nogometu, Francija : SZ —
17.10	Poročila — 17.15 Mehika 86 —
17.45	Lutkomendija — 18.15 In tudi letos — 18.45 TV koledar — 18.55 Številke in črke (kviz.) — 19.30 Dnevnik
— 20.00 SP v nogometu, Brazilija : Alžirija — 21.45 Dnevnik — 22.15 Dcmpsev in Makcpcace (3. del nadaljevanke) — 23.00 Zabav noglasbena oddaja — 23.55 SP v nogometu. Maroko : Anglija
SOBOTA, 7. VI.
7.45 — 11.25 in 16.25 — 00.00 TELETEKST
8.00	POROČILA
8.05 IRIN1N HOČEM
8.25 NA ČRKO. NA ČRKO. 6. del nanizanke
8.55	PLESNE DOMISLICE: Skupina IGEN iz Celiti
9.10	OBLAČEK POHAJAČEK. 2. del
9.25 SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: O tristo zajcih
9.40 TA ČUDOVITI NOTNI SVET
10.35	MPZ ZAGORJE 84. 1 L oddaja
11.05 GOLI SVETA, pregled s SP v nogometu
11.20	POROČILA
16.40 POROČILA
16.45 NAJ VERJAMEMO LOPO-TUH1NU. I. del sovjetskega mlad. filma
17.45 JAGUAR, kanadska dok. oddaja
18.10	GOLI SVETA — ponovitev
18.25	NA ZVEZI, oddaja za stik z gledalci
18.45 RISANKA
19.00	DANES
ŠE NEKAJ ZASE
19.30	DNEVNIK
19.45 VREME
19.50 ZRCAEO TEDNA
20.15	POP DELAVNICA
21.50 DNEVNIK
22.05	SHAMUS, ameriški film
23.50 SP V NOGOMETU — POLJSKA :PORTUGALSKA
DRUGI PROGRAM
13.45	Test — 14.00 Mednarodno odprto prvenstvo Francije v tenisu —
18.30	Rokomet Dinos Slovan : Me-taloplastika — 19.55 SP v nogometu. Mehika : Paragvaj in Španija :S. Irska — 21.50 Staro za novo (zabavnoglasbena oddaja) — 22.30 Poročila —
22.35	Športna sobota — 22.55 Velemojstrski šahovski turnir v Bugojnu
TV ZAGREB
12.00	Seuem TV dni — 12.30 Pavlako-vi (6. del nadaljevanke) — 13.15 Narodna glasba — 13.45 Poročila —
13.50	TV koledar — 14.00 Odprto prvenstvo Francije v tenisu — 18.30 Medtem (dok. oddaja) — 19.30 Dnevnik — 19.55 SP v nogometu. Mehika : Paragvaj — 21.45 Dnevnik — 22.15 Moška zadeva (francoski film) —
23.55	SP v nogometu. Poljska : Portugalska
NEDELJA, 8. VI.
8.35	— 13.05 in 16.20 — 00.00 TELETEKST
8.55 ŽIV ŽAV: Risanke. Pod istim nebom: Kevinov svet. irski film
9.55 FLIPPER. ponovitev 5. dela
10.20	KITAJEC V SCOTLAND YARDU. 2. del angl. nadaljevanke
11.10	GOLI SVETA, pregled s SP \ nogometu
11.25	DOMAČI ANSAMBLI: Ansambel ŠTIRJE KOVAČI
12.00 KMETIJSKA ODDAJA
13.00 POROČILA
16.40	GOLI SVETA, ponovitev
16.55 FANT S TROBENTO, ameriški film
Film je deloma biografija jazz glasbenika Bisa Beiderbecka. v ospre-
dju pa je podoba glasbenika nasploh. Fant s trobento je glasbenik od nog do glave in že kot dečka ga je pritegnila nenavadna skupina temnopoltih glasbenikov. Je zelo vztrajen, nadarjen, ambiciozen, v trobenti vidi skoraj vse. Vzporedno z njegovim glasbenim uspehom trpi njegovo zasebno življenje. Film je mestoma melodramatski. zlasti na koncu.
18.45 RISANKA
19.00	DANES POTROŠNIŠKA POROTA
19.30	DNEVNIK
19.45 VREME
19.55	SP V NOGOMETU ZRN : ŠKOTSKA
21.45 TITO — BESEDA IN SLIKA NFKF DO BF. zadnji del dok. serije
22.40	POROČILA
22.55	ŠPORTNI PREGLED .... REPORTAŽA Z NOGOMETNE TEKME DINAMO : PARTIZAN
23.50	SP V NOGOMETU — URUGVAJ :DANSKA
DRUGI PROGRAM
14.20	PJ v boksu — 15.20 Odprto prvenstvo Francije v tenisu — 18.45 Izviri: Usode — 19.30 Dnevnik —
19.45	Risanka — 20.00 Podobe časa 1760—2060 — 20.50 Poročila — 20.55 Poezija — 21.25 Morje, ljudje, obale (reportaža) — 22.00 Pavlakovi (7. del nadaljevanke)
PONEDELJEK, 9. VI.
TV MOZAIK
9.25	ZRCALO TEDNA
9.45 SVET NA ZASLONU
10.30 GOLI SVETA, pregled s SP \ nogometu
15.20	— 23.20 TELETEKST
15.35	TV MOZAIK — ponovitev
16.40	GOLI SVETA — ponovitev
16.55	POROČILA
17.30 RAZGIBAJMO SE
17.45 NA ČRKO. NA ČRKO
18.15	POROČILO S KONGRESA
ZB NOVJ
18.45	RISANKA
19.00	DANES
PODRAVSKI OBZORNIK
19.30	DNEVNIK in VREME
19.50	POROČILO S KONGRESA ZB NOVJ
20.05 ODLOČNA JUANU A. zadnji del španske nadaljevanke
21.05 OMIZJE
23.05 POROČI I A
23.10	POROČILO S KONGRESA ZB NOVJ
DRUGI PROGRAM
15.00	— 17.45 Poletno popoldne —
17.45	Jest — I8.JM) Beograjski TV' program — 19.00 Športni grafikon —
19.30	Dnevnik — 19.55 SP v nogometu. Francija : Madžarska — 22.15 Dinastija
TOREK, 10. VI.
TV MOZAIK — ŠOLSKA TV
9.05	RAČUNALNIŠKI INFORMACIJSKI SISTEMI. I. oddaja
9.35	POKLICI V GUMARSTVU
10.00 ARHITEKTURA. I. oddaja
10.30	GOLI SVETA, pregled s ŠP v nouomctu
15.00 — 23.40 TI: L FT F k ST
15.15	TV MOZAIK — ŠOLSKA .TV
16.40	CiOl.l SVFTA. ponovitev
16.55	POROČILA
17.00 Pl Dl N.IPI D
17.15 TA ČUDOVITI NOTNI SVET. 4. oddaja
18.15 POROČILO S KONGRESA ZB NOVJ
18.45	RISANKA
19.00	DANES KOROŠKI OBZORNIK
19.30	DNEVNIK in VREME
19.55	SP V NOGOMET! — BOLGARIJA : ARGENTINA, v odmoru ŽREBANJI LOTA
21.50	DM A NIK
22.10	POROČILO S KONGRESA
ZB NOVJ
22.25	INTEGRALI
DRUGI PROGRAM
15.00	Poletno popoldne — 17.00 Dnevnik — 17.15 Otvoritev Zmajevih otroških prireditev — 18.15 Mostov i-hidak — 18.45 Smešne in druge zgodbe — 19.30 Dnevnik — 20.00 Folk parada — 20.45 Poročila —
21.40	Moč orožja (ameriški film)
SREDA, II. VI.
TV MOZAIK
9.30 A. Medved: RENDES-VOUS. predstava PDG Nova Gorica
10.30 GOLI SVETA, pregled s SP v nogometu
15.55	— 00.00 TELETEKST
16.10 EV MOZAIK — ponovitev
17.10 GOLI SVE I \ — ponov itev
17.25	POROČILA
17.30 OBLAČEK POII.AJ AČI K. 3. del
17.45	B. Tomšič: RAVNI POE. N AJ-BOL.IŠI POE. TV igra
18.15	INDUSTRIJSKI ROBOTI, nemški /nanstvenotehnični film
18.30 IZ GLOBINE OCEANOV.
sov jetski znanstvenotchnični film
18.45	RISANKA
19.00	DANES POMURSKI OBZORNIK
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.05	FILM TEDNA: VROČINSKI VAL. avstralski film Podjetniška gradbena firma namerava porušiti starejše hiše. da bi zgradili najbolj sodobno stav bo.'Ozadje teh interesov je precej mračno in rušenju se poleg prebivalcev hiš upirajo tudi drugi. Film ostro zarisuje mafijaško podjetništvo, katerega tlel je nehote tudi arhitekt, in borbo stanovalcev. v katero se vključi tudi tisk. vendar je
koncila /maga kljub vsemu na strani finančnih mogočnežev.
21.40 PAJEK POD PREVISOM, skrajšan posnetek prenosa iz Ospa
22.25	DNEVNIK
22.40 PLAČI DO DOMINGO V Č AS E SE VU.L.I!
23.50	SP V NOGOMETU — POLJSKA : ANGLIJA
DRUGI PROGRAM
15.00	Poletno popoldne — 17.55 Dnevnik — IS. 15 Obiskovalci —
IS.45 Nekoč in danes — 19.30 Dnevnik — 19.55 SP \ nogometu. Belgija : Paragvaj in Mehika : Irak — 21.45 Dnevnik — 22.10 Kino oko
ČETRTEK, 12. Vf.
IV MOZAIK
9 15 NI KIJEM DOGODIVŠČINE, soviclski igrani film
10.30 CiOl I SVETA, pregled s SP v nogometu
15.00	— 23.20 TEI 111 KS 1
15.15 TV MOZAIK — ponovitev
16.30 GOI I SVE 1 A — ponovitev
16.55	POROČII \
17.30 SLOVENSKE. LJUDSKE! PRAVLJICE: Kako je Tratar rešil grofovo liči
17.40	ČIRU I ČARUI 1 : Čarovska dežela"
U.45 Dl 1 EC. A I SK A TRIBUNA
18.15 POROČILO S KONGRESA ZSM.I
18.45	RISANKA
19.00	DANES POSAVSKI OBZORNIK
19.30	DNEVNIK
19.55	SP V NOCiOMI EU — BRAZI-I IJA : S. IRSKA in ŠPANU \ ALŽIRIJA
21.50	DNEVNIK
22 10 POROČII O S KONGRES A ZSM.I
22.25	SONCE I I Dl VZH VI \. zadnji del ameriške nadaljevanke
DRUGI PROGRAM
15.00	Poletno popoldne — 17:55 Dnevnik — IS. 15 Poročilo s kongresa
ZSM.I — IS.45 Sonce na dlani (I. del otroške serije) — 19.30 Dnevnik —
20.00	l 'metniški v ečer — 21.40 Medigra — 21.50 .‘I'ujci in bratje (9. del angleške nadaljevanke)
[FOTOKOPIRNICA »NACE«, »obvešča cenjene stranke, [da smo se preselili iz pro-11 štorov na Prešernovem trgu |v nove prostore na GLAV-iNEM TRGU 1 (poleg cvetličarne). Tel. 22-129.
477/23-86
I2«*N MVt jE MOttNlf« ftB
A
Mercator
Agrokombinat
TOK KMETIJSTVO, TRGOVINA, STORITVE v Krškem
obvešča, da opravlja v sodelovanju s trgovsko organizacijo PRIMORJE EXPORT konsignacijsko prodajo
— KOSILNIC, SNOPOVEZALK in MOTOKULTIVATORJEV BCS in
— OKOPALNIKOV firme MAB, ostalih kmetijskih strojev in priključkov ter rezervnih delov
— za dinarje prodaja rezervne dele za omenjene in druge stroje. Za informacije kličite telefon št. 71-023 ali 72-690.
Ob prazniku občine čestitamo
»Zgodovinska preteklost postaja zaklad, iz katerega je treba smotrno izbirati. Šele ko se ozira nazaj — človek razločno vidi — kako so se nekatere stvari morale spremeniti, da bi se lahko postavil na svoje noge, da bi si odprl vrata nekam, kamor je po svojem bistvu namenjen!«
i	.	i	.S.	Zupančič	1977
v	  ._________________________________________________________________________
Če smo lani ob prazniku občine Krško z radostjo, ponosom in zadoščenjem pregledovali dosežke v štiridesetih letih svobode, se to leto s posebnim spoštovanjem oziramo 45- tet nazaj, v čas junaške vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti, v katero jih je popeljala komunistična partija Jugoslavije s Titom na čelu. To je jubilej, ki mu v naši zgodovini ni enakega, jubilej, ki je pomenil resnično zgodovinsko prelomnico v žitju in bitju ljudi, ki so morali nekaj storiti, da bi si odprli vrata tja, kamor je človek nasploh, po svojem bistvu namenjen...
Tudi na območju današnje krške občine, tedaj izrazito agrarne, z rudnikom Senovo in kasnejšo (1939) Tovarno celuloze v Krškem, leta 1941 niso pričakali povsem nepripravljeni. Nosilcev naprednih idej tod ni manjkalo, o čemer priča tudi udeležba v enotah mednarodnih brigad v Španiji ter delovanje dokaj močne partijske organizacije s celicami v Krškem, Brestanici in na Senovem (1938), ki so bile aktivne tudi ob okupaciji. Tako nikakor ni bilo naključje, da so prav ko-
munisti takoj pričelT zbirati orožje, vojaški material ter strelivo in se pripravljati na oboroženi odpor. Prvo krško oboroženo skupino, v kateri so bili Ivanka Uranjek, Rado, Milan in Zdenko Kaplan, Rajko in Franc Kastelic, Anton in Franc Preskar, Peter Jerneje in Jože Graber, je nemški okupator zaradi izdajstva zajel in 30. VI.
1941 v gozdu Dobrava pri Brežicah ustrelil kot prvo tako skupino na slovenskih tleh! S tem je bila partijska organizacija v Krškem razbita. Nemci so že maja 1941 pričeli uresničevati načrt o trajnem izgonu slovenskega življa (preko zbirnega taborišča na gradu Brestanica). Do začetka februarja
1942 so z območja današnje krške občine izgnali okoli 10.300 prebivalcev (iz tedanjih občin Krško, Leskovec, Raka ter iz dela občine Videm). Kljub vsemu temu oboroženi odpor ni bil zadušen in se je nadaljeval, predvsem na območjih Gorjancev in Bohorja, vzporedno z njim pa so se rojevali in delovali tudi organi nove, ljudske oblasti. V enotah narodnoosvobodilne vojske je padlo 289 prebivalcev Krške občine, 217
pa je bilo žrtev nacističnega in fašističnega nasilja.
To je nekaj bežnih podatkov in utrinkov iz tistega časa, časa vstaje in štiriletnega boja za nacionalno ohranitev, za državo, ki naj z revolucijo postane tista prava, po meri ljudi, ki so si tako želeli tudi socialne osvoboditve. Za ideale, ki so se uresničili, je bilo prav v Jugoslaviji prelite toliko krvi kot le malokje po svetu, zmago smo si izbojevali sami; na to smo lahko upravičeno ponosni, na to ne smemo nikoli pozabiti!
In če smo se tudi ob letošnjem občinskem prazniku najprej zazrli nazaj v našo slavno zgodovino, ni bila to le »praznična« dolžnost. Narod, ki ni ponosen na svojo preteklost, ne zasluži, da bi se imenoval tako, pravimo po navadi. Obujati te spomine, negovati zgodovinska izročila je vendarle več kot samo dolžnost. To je zaklad, iz katerega moramo nenehno črpati za našo sedanjost in prihodnost.
Živimo za sedanjost in v njej ustvarjamo tudi za prihodnost,
praznik občine krško * praznik občine krško
Živimo za sedanjost
in ustvarjamo	1! 1-1J
za prihodnost
na, potrebna še posebne, širše pomoči. Lotevamo se programa, ki naj z združevanjem dela in sredstev, tudi z občinskim samoprispevkom (prvim nasploh) zagotovi gradnjo novega zdravstvenega doma v Krškem, nujno potrebnega, če hočemo dokončno ustvariti tej dejavnosti take delovne pogoje, da bodo neposredno in posredno v prid slehernemu človeku. Naj izkoristimo te praznične dneve, da potrkamo na zavest naših ljudi in njihovo podporo temu, ta čas najpomembnejšemu programu.
Tu smo in od tod moramo naprej. Marsikaj moramo še urediti, z odločitvami drug ob drugem, da bodo imele pravo težo in veljavo. Našo skupnost ustvarjajo živi, ustvarjalni ljudje, ki vedo nekaj o svoji preteklosti, poznajo in ustvarjajo sedanjost ter občutijo prihodnost kot nekaj današnjega in svojega.
Razumimo te sklepne besede kot kažipot našim ravnanjem ob prazniku občine Krško in v prihodnje!
Predsedstvo SO Krško
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
OBČANOM
• Občinska konferenca SZDL
• Občinska konferenca ZSMS
• Občinska konferenca ZK
• Občinski sindikalni svet
• Občinski odbor ZZB NOV
• Skupščina občine
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
S
s
s
s
s
s
s
s
s
s
s
s
s
s
s
s
s
s
s
*
s
s
s
s
s
s
živimo v zapletenih gospodarskih pa tudi družbenih razmerah in si prizadevamo, da bi jih čim bolje obvladovali. Ob občinskem prazniku lahko ugotovimo, da nam to dokaj dobro uspeva, s težavami in napori, a vendar tako, da lahko z optimizmom zremo v prihodnost, načrtujemo naš boljši jutri. Podatki govore, da naši delovni ljudje dokaj uspešno gospodarijo, da se je letos v večini delovnih organizacij fizični obseg proizvodnje povečal, kar lahko označimo za pomemben uspeh in zagotovilo za uresničitev stabilizacijskih prizadevanj. Na vsakem koraku slišimo zagotovila, da je delavec pripravljen prispevati k programu gospodarske ozdravitve, ker se zaveda pomembnosti lastnega prispevka. V takih razmerah laže načrtujemo za naš jutrišnji dan. Načrtov seveda ni toliko, kot jih je bilo še pred leti, vendar brez njih vendarle nismo. Načrtujemo še bolj skrbno, s tehtnimi preudarki, da bi vloženo dajalo vse tisto, kar si obetamo. Tako je v našem gospodarstvu, ki si prizadeva z naložbami posodobiti proizvodnjo in jo hkrati preusmeriti v donosnejšo; tako je v negospodarstvu, oziroma družbenih dejavnostih, kjer reševanje gmotnih težav zaposlenih zagotavlja višjo raven njihovega dela. Veliko stvari smo uredili, časa za premor pa vendarle nimamo. Tega se zaveda večina naših delovnih ljudi in občanov in prav je tako.
S takimi razmišljanji se te dni lotevamo nove pomembne akcije. Ob gospodarskem razvoju in urejanju položaja družbenih dejavnosti ugotavljamo, da je ena med slednjimi, zdravstve-
KOMUNALNO STAVBENO PODJETJE, „KOSTAK" Krško sestavljajo štiri delovne enote:
KOMUNALA vzdržuje vodovodna omrežja, kanalizacijo, gradi komunalne objekte, opravlja smetarsko službo ter ostale komunalne dejavnosti, ki se lazvijajo sorazmerno z rastjo in potrebami občine,
GRADBENIŠTVO IN OBRT ima na skrbi vzdrževanje in revitalizacijo stanovanjskega fonda ter gradnjo manjših stanovanjskih in poslovnih objektov,
CESTE vzdrževanje, rekonstrukcije in novogradnje cest v občini ter dela po pogodbah s krajevnimi skupnostmi in po individualnih naročilih občanov.
ČISTILNICA čiščenje, pranje in popravilo obutve.
SKUPNE SLUŽBE pa opravljajo administrativna in tehnična opravila.
KOLEKTIV KOMUNALNO STAVBENEGA PODJETJA „KOSTAK” KRŠKO ČESTITA VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM, DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ZA PRAZNIK OBČINE!
praznik občine krško ^praznik občine krško^
'NEK
j nuklearna elektrarna j krško,
; p. o. vrbina 12
j 68270 krško
S
| Nuklearna	elektrarna	—
S 15 milijard kwh električne energije
OB PRAZNIKU	OBČINE
Industrija elementov za elektroniko Tovarna industrijske elektronike Kostanjevica na Krki, Jugoslavija
ob prazniku občine čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom
juti«. elektronika
spoznavam osnove
TRANSPORT
KRŠKO
OB PRAZNIKU ČESTITAMO VSEM PREBIVALCEM
igmp
n. sol. o.
IGM
Proizvaja gradbene materiale:
— prane gramozne frakcije
— gramoz od stene
— pesek za malto in omete
— kamnolomski material od stene
Proizvaja predizdelane betonske izdelke:
— opažno betonske plošče OMNI A za stropove vseh dimenzij in obtežb opažno betonske plohe OMNIA za ročno montažo stropov
— betonske zidake modularnih dimenzij debeline 7, 20, 25 in 30 cm betonske robnike raznih tipov za cestogradnjo in vrtove razne tlakovalne plošče, travne plošče za zunanje ureditve
— oporne in podporne montažne zidove elemente za ročno montažo ozelenjenih podpornih zidov
— mini farme za govedo in svinje betonske rešetke za potrebe govedoreje in svinjegojstva
— montažne objekte za razne proizvodne dejavnosti, obrt, skladišča itd
— armiranobetonske montažne mostove in propuste
— betonske podstavke »Univerza!« za sanacijo in novogradnjo lesenih daljnovodov
— betonske montažne transformatorske postaje za »Rade Končar« in »IMP«
— razne izdelke po naročilu
tozd
SAVAPIt#JEKT
Izdeluje na področju urbanizma:
— prostorske dele družbenih planov
— urbanistične načrte in zazidalne načrte	^
— lokacijsko dokumentacijo	^
Izdeluje na področju projektiranja:	s
— vse vrste investicijsko tehnične dokumentacije za gradnjo objektov	^
— tehnično dokumentacijo za strojno opremo
Vrši inženiring:
— izdelava investicijske dokumentacije, investicijskih programov, tehnične dokumentacije, marketing, izgradnja objektov, nadzor pri gradnji objektov
Sodeluje pri razvoju:
raznih proizvodnih programov TOZD z inventivno tehnično dokumentacijo, prototipi, marketingom, kontrolo, spremljanjem obratovanja
— raznih tehnoloških linij oz. obratov v TOZD v smislu inženiringa
VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN OBČANOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE!
SOP KRŠKO
rtraznik občine krško * praznik občine krško
SSL
labod
TOVARNA OBLAČIL NOVO MESTO TOZD LIBNA KRŠKO 1966—1986
Delavci Laboda, TOZD Libna Krško, čestitamo k prazniku občine Krško ter se priporočamo za nakup naših izdelkov
A KRŠKO
Sistemi za lakiranje
TOZD
»SIGMAT«
Brestanica
• ••
TOZD
»LIPA«
Kostanjevica
• ••
TOZD
»BOR«
Krško
OB PRAZNIKU VSEM PREBIVALCEM OBČINE
lesni kombinat nsota vojo mesto-straža
Naše reference so bogate in obsegajo predvsem objekte s področja površinske zaščite, številne objekte, namenjene zaščiti okolja ter večje število drugih proizvodnih programov, zlasti tiste, ki so namenjeni lesni, kovinski in živilski industriji.
Svojim naročnikom lahko ponudimo opremo na ravni najnovejših tehnoloških dosežkov z rešitvami, ki so vsakokrat prilagojene posebnim željam naročnika, bodisi glede kapacitete in vprašanj v zvezi z energijo, bodisi glede vpliva na okolje in na delovne razmere.
ČESTITAMO PRAZNIK	O
••• w	* 1
Uiij	1 ^ ij
r ' I	
	
•••
prflznik občino krško * prozni K občino krslco
Tovarna celuloze in papirja
cl|uro salaj
35 LET SAMOUPRA V DELOVNI ORGANIZACIJI
1.	Uvodna obrazložitev In zgodovinski opis
Tovarno celuloze na Vidmu pri Krškem je zgradil leta 1939 slovenski industrialec Franc Bonač, prvotna količinska proizvodnja pa je znašala 10.000 ton celuloze letno. Na izbor lokacije so vplivali predvsem ugodna lega ob glavni železniški progi, takrat najpomembnejši magistrali v državi, bližina reke Save in surovinsko zaledje s slovensko-hrvaškimi gozdovi in z bližnjimi zasavskimi premogovniki.
Med 2. svetovno vojno je tovarna obratovala zelo neredno, proti koncu vojne pa je bila zaradi eksplozije razstreliva na železniški postaji tako poškodovana, da so jo morali obnoviti in je začela z obratovanjem šele
leta 1946. Pred vojno in med vojno je bilo v tovarni zaposlenih povprečno 160 delavcev.
Po 2. svetovni vojni so bile v tovarni izvedene tri obsežne razširitve. Prva je bila v letih 1954—1955, ko je bil postavljen prvi papirni stroj z letno zmogljivostjo
30.000	ton časopisnega papirja. To hkrati pomeni tudi začetek domače, jugoslovanske proizvodnje časopisnih papirjev in prekinitev dotedanje izključno uvozne odvisnosti. Istočasno je bila povečana zmogljivost proizvodnje celuloze na 36.000 ton letno. Druga večja razširitev je bila izvedena v letu 1963, ko je bil postavljen drugi papirni stroj z zmogljivostjo 40.000 ton časopisnega papirja letno, istočasno pa je bila zgrajena
brusilnica za 40.000 ton letne proizvodnje lesovine.
Tretja večja razvojna faza je bila izvedena v letih 1975—1976, ko je bil postavljen papirni stroj, četrti po vrsti, z letno zmogljivostjo 45.000 ton papirja in ko je bila rekonstruirana in povečana tovarna celuloze za 70.000 ton letne proizvodnje. V letih 1981 — 1983 so bile zgrajene tudi čistilne naprave, ki že obratujejo in dajejo zelo dobre ekološke in tudi ustrezne finančne rezultate.
Delovna organizacija Tovarna celuloze in papirja je organizirana v devetih temeljnih organizacijah združenega dela: Proizvodnji celuloze, Proizvodnji papirja, Energetiki, Pripravi lesa, Vzdrževanju, Transpor-
tu, Komerciali, Papirkon-fekciji, Tesu in delovni skupnosti skupnih služb. V njej združuje delo 2.300 delavcev, ki ustvarjajo letno več kot 40 milijard celotnega prihodka. Delež izvoza na konvertibilno področje znaša 30% celotnega prihodka, dohodkovni odnosi med temeljnimi organizacijami pa so od 1. 1. 1878 dalje urejeni na osnovi skupnega prihodka. Letna proizvodnja znaša 130.000 ton celuloze, 135.000 ton papirja,
20.000	ton valovite lepenke in 5.000 ton drugih proizvodov oziroma 290.000 ton proizvodov letno, kar je 20-krat več kot pred tremi desetletji, medtem ko se je število zaposlenih v istem času povečalo za 10-krat.
Konkretni začetki samoupravljanja v »Djuru Salaju<‘
praznik občine krško * praznik občine krško
segajo v konec leta 1949 in začetek leta 1950. Takrat je bilo na osnovi Navodila o osnovanju in delu delavskih svetov državnih gospodarskih podjetij, ki sta ga v imenu gospodarskega sveta zvezne vlade in centralnega odbora ZKJ podpisala Boris Kidrič in Djuro Salaj, v Jugoslaviji izbranih 215 podjetij) v Sloveniji 47), v katerih naj bi ustanovili prve, tako imenovane poizkusne delavske svete. Kriterij za izbiro teh podjetij sta bila njihova pomembnost in uspešnost, med temi izbranimi podjetji pa je bila tudi Tovarna celuloze Videm—Krško. To je bilo za mladi krški kolektiv veliko priznanje.
Volitve v prve delavske svete v Sloveniji so bile izvedene v času od 7. 1. do
11.	2. 1950 preko volilnih skupščin, podobno kot za sindikalne odbore. V krški tovarni so poizkusni delavski svet kot četrtega v Sloveniji izvolili 18. januarja 1950, njegov predsednik pa je bil Tone Molan.
Največji materialni, tehnološki in samoupravni razvoj je kolektiv dosegel v 70. letih. Osnovo tega razvoja je predstavljalo širjenje tehnološke baze proizvodnje, čemur je sledil, oz. kar je povzročilo ekonomski razmah in samoupravno reorganizacijo, rast tovarniške infrastrukture in razvoj mesta Krško, kjer prebiva večina zaposlenih. Posebno obeležje temu razvoju so dajali dolgoletna tradicija proizvodnje celuloze in papirja v Krškem, akumulirano lastno znanje in nenehna reprodukcija le-tega, pozitiven vpliv neposrednega materialnega in družbenopolitičnega okolja in ves čas izrazito prisotna kategorija generacijske pripadnosti kolektivu. Pomemben impulz tega razvoja je bila ves čas vse večja potreba po domačem časopisnem papirju in celulozi ter s tem prisotna težnja po zmanjšanju odvisnosti od uvoza le-tega.
Vzporedno z razvojem delovne organizacije in razvojem proizvodnih zmog-
PROIZVODNI	P
— magnefitna celuloza iglavcev in listavcev — beljena, nebeljena
— rotacijski in srednjefini papirji: 48—80 g
— voluminozni papirji: 50—80 g
— SC papirji
— ilustracijski papirji: 48—80 g
— embalažni papirji: 90—350 g
— valovita lepenka: trislojna in petslojna
— predelava lepenke
— spiralna embalaža
— ovojni papirji in vrečke s fleksotiskom
— izdelava krep papirja in cigaretnih filtrov
— tiskarski proizvodi v knjigotiskarski ali ofset tehniki
Ijivosti je rasla tudi skrb za družbeni standard in socialno varnost članov kolektiva. V treh desetletjih je bilo zgrajenih 410 družbenih stanovanj, tako da ima danes vsak peti delavec tovarniško stanovanje, prav tako pa je več kot 400 delavcev dobilo dolgoročne kredite za individualno stanovanjsko gradnjo in adaptacije. Urejeni so tudi prihodi na delo in odhodi z dela, saj se vsakodnevno na 18 delavskih avtobusnih progah iz okoliških krajev pripelje dve
tretjini članov kolektiva. Razen urejene družbene prehrane imajo člani kolektiva preko Počitniške skupnosti Krško, ki je med najbolje urejenimi v Jugoslaviji, možnost letovati v različnih krajih naše domovine tako poleti kot pozimi. Člani
kolektiva imajo tudi precej možnosti za družbeno in športno udejstvovanje, izven meja ožje domovine pa sta znana tovarniški pihalni orkester in plavalni klub Celulozar.
Tovarna celuloze in papirja je zrasla v največji delov-
ni kolektiv v regiji in ima zato odločilen vplivna družbenoekonomski razvoj regije kot celote in še posebej na razvoj krajevnih skupnosti, kjer prebivajo člani kolektiva, kar še posebej velja za nerazvita področja Kozjanskega in Gorjancev.
KOLEKTIV TOVARNE CELULOZE IN PAPIRJA »DJURO SALAJ« KRŠKO čestita vsem poslovnim prijateljem, delovnim ljudem in občanom za praznik občine!
••••••
••••••
KRŠKO
praznik občine krško * praznik občine krč
MB
metalna na Senovem
ČESTITAMO
OBČINSKEM PRAZhmj
Od 1. aprila veljajo za vezane dinarske hranilne vloge nov letne obrestne mere:
za vloge, vezane nad 3 mesece
za vloge, vezane nad 12 mesecev
za vloge, vezane nad 24 mesecev
\
ČESTITAMO VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN OBČANOM ZA PRAZNIK!
Obrestna mera za hranilne vloge na vpogled (nevezane) ostaja nespremenjena in znaša 7,5 odstotka.
Hranilne vloge, vezane nad 3 mesece, se obrestujejo po zmanjšani obrestni meri, ki jo banke uporabljajo za predčasen obračun in izplačilo letnih obresti. Pri letni obrestni meri 73 odstotkov znaša zmanjšana obrestna mera 58,75 odstotka.
Za hranilno vlogo, vezano dne 1. aprila 1986 na 3 mesece, dobi občan pri nespremenjeni obrestni meri, po poteku vezave, 14,65 odstotka obresti.
Najmanjši znesek vezave nad 3 mesece je 50.000 dinarjev.
ljubljanska banka
TEMELJNA POSAVSKA BANKA KRŠKO
s stanovanjsko poslovno enoto Krško,
ekspoziturama Brežice, Sevnica in
agencijami Dobova, Krško, Senovo, Krmelj, Brežice
pravi naslov za denarne zadeve sodobnost in tradicija, poslovnost in zanesljivost
banka, ki zagotavlja varnost in zaupnost
NOVO MESTO
GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE
ČESTITAMO
ZA
PRAZNIK
OBČINE
TOZD
GRADBENI
SEKTOR
KRŠKO,
Zdolska 27. z o. sub. o. Gradimo vse vrste visokih in nizkih gradenj po sodobni tehnologiji, kratkih rokih in konkurenčnih cenah!
KOVINARSKA
TOVARNA INDUSTRIJSKE	^
OPREME IN KONSTRUKCIJ, n. sol. o KRŠKO
Iz svo/ega bogatega programa nudimo '
— pro/ektiranje. izdelavo, montažo, servisiran/e in oskrbo z rezervnimi deli
— kompletne naprave za izdelavo vseh vrst asfaltnih mešanic
— silose pol/ubnih zmogljivosti za skladiščen/e žitaric, močnih krmil ter drugih lahko in težko tekočih snovi
— betonske črpalke na vozilih
— zakloniščno opremo
— industrijsko opremo za procesno, kemijsko in prehrambno industrijo ter petrokemijo .
— razne rezervoar/e za različne pritiske
— antenske in TV stolpe
— jeklene konstrukcije ter naprave za odpraševanje oziroma čiščenje zraka v železarnah in livarnah
— specialno procesno opremo iz ner/avečih in drugih jekel po posebnih zahtevah naročnika
— betonski mešalci
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE KRŠKO
STIHL
mn
Opravljamo:
— servis in remont osebnih in tovornih vozil:
• IM V—RENAULT
• ZASTAVA—FIAT
• TAM
— servis počitniških prikolic
— tehnične preglede
©-TAS
SERVIS ZA VOZILA VOLKSVVAGEN IN TAS
V našem servisu lahko zamenjate rabljen avtomobil IMV—Renault za novi.
Vsa pojasnila daje:
GIP PIONIR, Ločna 48, 68000 Novo mesto Telefoni: 068/23-421 in 21-243
CESTNO PODJETJE NOVO MESTO, n. sol. o. Novo mesto Ljubljanska c. 8
Delavski svet delovne organizacije
razpisuje
prosta dela in naloge
POMOČNIKA DIREKTORJA DO ZA FINANČNE ZADEVE
Za opravljanje razpisanih del in nalog mora kandidat poleg splošnih pogojev, določenihzzakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima visoko ali višjo izobrazboekonomskesmeri in dve oziroma štiri leta delovnih izkušenj v stroki;
— da ima strokovno-poslovodne vrline in moralno-etične lastnosti.
Mandat za razpisana dela in naloge traja štiri leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Cestno podjetje Novo mesto, Novo mesto, Ljubljanska 8, z oznako »Za razpisno komisijo«. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v osmih dneh po sprejemu sklepa na delavskem svetu delovne organizacije
458/23-86
PENZION MATERADA Počitniška skupnost Krško 51440 Poreč II, p.p. 21
objavlja prosta dela in naloge v penzionu Materada v Poreču, in sicer za:
1. kuharico ali kuharja (2 delavca). Delo v juliju in avgustu.
2. Vodjo strežbe (1 delavec). Delo v juniju, juliju in avgustu. 3. Strežnice (v juliju 3 delavke, v avgustu 5 delavk).
4. Pomožna dela v kuhinji (v juliju 1 del. v avgustu 4 delavke).
5. Čistilko (1 delavka). Delo v juniju, juliju, avgustu in septembru).
Pogoji:
Pod 1. KV kuharica ali kuhar s prakso, lahko tudi upokojeni.
Pod 2. Zaželena praksa v strežbi.
Pod 3. Študentke ali dijakinje.
Pod 4. Študentke ali dijakinje.
Pod 5. NK delavka.
Delo je sezonsko. Kandidati naj prijave pošljejo čimprej na gornji naslov.
452/22-86
STIHL motorne žage in škropilnice
Komisija za razpis del in nalog individualnega poslovodnega organa Splošno livarstvo Dobova
RAZPISUJE dela in naloge direktorja
Splošnega livarstva Dobova (reelekcija)
Pogoji: Kandidat mora poleg splošnih pogojev, predpisanih po 511 čl. zakona o združenem delu, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da je državljan SFRJ
— da ima višjo izobrazbo ustrezne smeri z najmanj 5 leti delovne dobe na vodilnih delih oziroma nalogah,
— da ima visoko izobrazbo ustrezne smeri z najmanj 3 leti delovne dobe na vodilnih delih oz. nalogah,
— da je moralno-politično neoporečen,
— da predloži dolgoročni program razvoja delovne organizacije.
Kandidati morajo predložiti dokazila o strokovni kvalifikaciji s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih mest komisiji za razpis pri Splošnem livarstvu Dobova.
Razpis bo zaključen 15 dni po objavi.
464/23-86
gradbeno industrijsko podjetje
Novo mesto, TOZD MKI — sektor AVTOSERVIS
Cenjene kupce obveščamo, da bomo sodelovali na 17. mednarodnem lesnem sejmu, od 9. do 13. junija 1986 v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču, hala B, štant8. Razstavljali in prodajali bomo motorne žage in škropilnice iz našega konsignacijskega skladišča.
ir1?r/^oC,/e' Unlkomerc Zagreb, predstavništvo Ljubljana. Celovška 147. telefon (061)
gradbeno industrijsko podjetje tozd Keramika novo mesto
RAZPRODAJA PEČNIC V KLASI
od 9. do 20. junija 1986 vsak dan od 7. do 15. ure v sredo do 17. ure v soboto 14. junija od 7. do 12. ure v prostorih GIP Pionir tozd Keramika, Slakova 5, 68000 Novo mesto.
Informacije po telefonu 068/21-201
50LET ar/ivroMONWK
IZJEMNA UGODNOST NABAVE NUDIMO IN V JUNIJU DOBAVIMO TRAKTORJE »AVTOMONTAŽA—SAME«, TIP DELFINO 35 4RM. POGON NA VSA 4 KOLESA, MOČ MOTORJA 25 KW (34 KM), VARNOSTNO ZAŠČITNA KABINA S HIDRAVLIČNO AMORTIZIRANIM SEDEŽEM. PRODAJA ZA DINARJE. MOŽNOST KREDITIRANJA IZ SREDSTEV KOOPERANTOV PRI VAŠI KMETIJSKI ZADRUGI. AVTOMONTAŽA TOZD TRGOVINA IN SERVIS LJUBLJANA, CELOVŠKA 32 tel.: 061/310-907
Velika izbira motornih žag v Metalkini blagovnici v Ljubljani na kmetijskem oddelku v prvi kleti:
SACHS-DOLMAR 112
moč 2,2 kW (3 KM) meč 45 cm
UGODNA CENA
Konsignacijska prodaja kakovostnih žag alpina, in še mnogih drugih.
(m) metalka
— kompletno stavbno pohištvo
— stropne in stenske obloge
— montažne hiše, vikende in poslovne objekte
VSE NA ENEM
— 2 leti garancije na kvaliteto izdelkov
— brezplačni prevoz do 100 km za določeno vrednost nakupa
— stavbno pohištvo FCO vgrajeno
— za stropne in stenske obloge popust 10% L, II. klasa do 12. 7. 1986
— za opuščene programe do 40% znižanje
VAM NUDI
• JELOVICA
lesna industrija, Škofja Loka. Pokličite nas (064/61-361, 61-185) ali pa nas obiščite v maloprodajni trgovini v Škofji Loki, Kidričeva 58!
GG KOČEVJE TOZD Gozdarstvo ROG KOČEVJE, Roška 64 — kuhanje hrane v Gozdarskem domu Glažuta — 2 delavki(-ca)
Delo poteka v dveh izmenah.
Zahtevani pogoji:
— kuhar (IV. stopnja VI)
— enoletne delovne izkušnje pri kuhanju hrane.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Izbiro bomo opravili izmed tistih vlog, ki bodo prispele na naslov Izvršilni odbor DS TOZD Gozdarstvo ROG, Kočevje, s priloženimi dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev in v 8 dneh po dnevu objave. Pismene odgovore bomo poslali vsem prijavljenim najkasneje v 10 dneh po izbiri.	459/23-86
l
OPEKARNA NOVO MESTO p. o.
Novo mesto. Zalog 21, tel.: (068) 21—403. 22—291. p. p. 10
• Proizvodnja opečnih izdelkov
• Trgovina z gradbenim materialom na debelo in drobno
OD TEMELJEV DO STREHE
— opečne in cementne izdelke
— pesek, apno, Oement
			j - rnpr. | 1 -j.;r 8
r			
! ■	j j 4		
— okna, vrata
— izolacijske materiale
— strešne kritine
— fasadne materiale
— orodja: mešalce za beton, samokolnice in druga orodja
— teraset (material za športne terene)
— izoter (material za pripravo izolacijske malte in za izolacijo podov)
Tudi malta za zidanje in omet mora imeti izolacijske lastnosti. Namesto peska uporabite IZOTER.
Po želji kupcev organiziramo prevoz na gradbišče.
NUDIMO STROKOVNE NASVETE ZA GRADNJE IN IZRAČUNE
KOLIČIN MATERIALOV PO NAČRTIH
DELOVNI ČAS TRGOVINE:
od 6. do 16. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure.
Komite za družbeni razvoj občine Novo mesto
objavlja na podlagi 88. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS št. 17/86)
SKLEP
o javni razgrnitvi idejne zasnove ureditve komasacijskega območja Globodol.
I.
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Novo mesto sta na seji dne 22.5.1986 sprejela Odlok o uvedbi agromelioracijskega postopka na agromelioracijskem območju Globodol in Odločbo o uvedbi komasacijskega postopka na komasacijskem območju Globodol v delu k. o. Globodol.
Idejna zasnova ureditve komasacijskega območja Globodol bo javno razgrnjena v prostorih krajevnega urada Mirna peč.
Iz idejne zasnove so razvidni naslednji podatki:
— meja komasacijskega območja
— njivski oziroma travnati svet
— poti
s prikazom na karti PKN M = 1 :5000 sedanjega posestnega stanja.
III.
Idejna zasnova bo razgrnjena 15 dni po objavi tega sklepa. Predstavniki Kmetijske zemljiške skupnosti Novo mesto in Komiteja za družbeni razvoj občine Novo mesto bodo na sedežu krajevnega urada Mirna peč dajali pojasnila vsako sredo med 13. in 16. uro.
IV.
Komite za družbeni razvoj občine Novo mesto poziva vse zainteresirane, da v roku razgrnitve svoje pripombe in predloge zabeležijo v knjigo pripomb na krajevnem uradu Mirna peč ali pa jih posredujejo na naslov: Komite za družbeni razvoj občine Novo mesto, Novi trg 6.
466/23-86
Iskra
ISKRA INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO n. sub. o. TOZD TOVARNA ENERGETSKE ELEKTRONIKE NOVO MESTO, o. sub. o. Velika Cikava 22, 68000 Novo mesto
Komisija za delovna razmerja TOZD Tovarna energetske elektronike Novo mesto objavlja prosta dela in naloge:
1. VODJA ODDELKA NABAVE
2. GLAVNEGA PLANERJA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
Pod točko 1:
— visokošolska izobrazba ekonomske, elektro, strojne smeri, organizator dela
— 3 leta ustreznih delovnih izkušenj
— znanje tujega jezika
— vozniški izpit B kategorije
— poskusno delo traja 90 dni
Pod točko 2:
— višješolska izobrazba ekonomske, strojne smeri, organizator dela
— 3 leta ustreznih delovnih izkušenj
— poskusno delo traja 60 dni.
Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljejo v kadrovskoslužboTOZD v osmih dneh od dneva objave.
Kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v 30 dneh po opravljeni izbiri.	475/23-86
Gasilsko društvo Velika Loka pri Trebnjem
razpisuje
JAVNO DRAŽBO
za prodajo gasilskega doma na Veliki Loki
r
%
dne 22. 6.1986 ob 9. uri pri gasilskem domu. Izklicni cena 2.450.000 diruspeginb
L
Pogoji javne dražbe so objavljeni v Skupščinskem Dolenjskem listu št. 9 z dne 5.6.1986 in na oglasni deski KU Velika Loka.
465/23-86
GRADBENO IN KOMUNALNO PODJETJE TREBNJE
razpisuje
javno licitacijo
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
OSNOVNA SREDSTVA TOZD KOMUNALA:
Naziv	Izklicna cena	Delovno stanje
Električno kladivo Iskra	50.000,— din	ni v redu
Električno kladivo SKIL	60.000,— din	ni v redu
Električni vrtalni stroj	5.000,— din	ni v redu
Električni vrtalni stroj	4.000,— din	ni v redu
Trifazni rezilec navojev		
CRN-UNI	300.000,— din	v redu
OSNOVNA SREDSTVA TOZD GRADBENIŠTVO:
Traktor — Tomo Vinkovič — PASOVALI TV-LM 418
— letnik 1978	500.000,—	din	v	redu
Elektromotor — SEVER
20 KS, 9,5 KW	80.000,—	din	v	redu
Elektromotor — SEVER,
960 obratov	100.000,— din	v	redu
Elektromotor — Rade Končar, 9,5 kW,
720 obratov	100.000,— din	v	redu
Elektromotor — SEVER,
60 kW, 720 obratov	120.000,— din	v	redu
Elektromotor — SEVER,
60 kW, 720 obratov	120.000,—din	v	redu
Elektromotor — ELIN,
50 kW	120.000,— din	v	redu
Licitacija bo 14. 6. 1986 ob 9. uri v Trebnjem, Kolodvorska ulica št. 1. Ogled je možen 14. 6. 1986 od 7. ure dalje. Pred začetkom ličitacije plačajo potencialni kupci varščino v višini 10% izklicne cene.
Izlicitirano blago mora kupec plačati pred prevzemom oz. takoj po licitaciji.
Prometni davek plača kupec.
Po prevzemu kupljenega blaga ne sprejemamo reklamacij.
472/23-86
SVET DOMA UPOKOJENCEV IN OSKRBOVANCEV IMPOLJCA—SEVNICA
razpisuje
za šolsko leto 1986-dve (2) štipendiji
-1987
za srednjo zdravstveno šolo, poklic-profil bolničarke, program A (IV. stopnja)
Pravilno izpolnjene vloge (obrazec) pošljite v 15 dneh po dnevu objave na naslov: Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca, 68290 SEVNICA.
467/23-86
Opekarna Novo mesto, p. o. Zalog 21, Novo mesto
Po sklepu delavskega sveta Opekarne vabimo k sodelovanju
avtoprevoznika (kamion z dvigalom hiab):
— za prevoz paletiranega blaga za področje Dolenjske
— zagotovljeno redno delo
— kooperacijski odnos
— pričetek dela takoj
— dolgoročno sodelovanje.
Kandidati naj se osebno oglasijo v komercialni službi Opekarne.
469/23-86
NAGRADA V BREŽICE
Izmed reševalcev 17. nagradne križanke^je bil izžreban VIKTOR SUNČ7Č iz Brežic. Poslali smo mu zanimivo knjižno nagrado, minia-iurko, knjižico izbranih misli Iva Andrica, našega edinega Nobelovega nagrajenca. Avtorjev portret in ilustracije je prispeval znani slovenski slikar Miha Maleš. Zares nekaj lepega in nenavadnega.
Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 13. junija na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 19.
PRG2ŠČE
m3§L3
Eden temeljnih pogojev kreativnosti je odprtost do drugega.
J. MAKAROVIČ
Težko je namreč jasno povedati to, česar sploh ne mislimo, o čemer nimamo svojega mišljenja.
M. RUPNIK
Človek ima toliko svobo-dnosti, kolikor se je zaveda.
A. TRSTENJAK
NAGRADNA KRIŽANKA
SIMBOL
MOVALEC
ZA ŽVEPLO
STROKO VNJAK V METODO LOGU I
GLASBE
NIK SOSS
AM. PISA-
RAZMOCE NA ZEMLJA
FR. FILM. IGRALKA (BRIGITTE)
LIVNICA
STARA PRESTOL NICA BA BILONUE
TEČAJ PRI KOLESU
ZAIMEK
MILANSKA
OPERA
0PA2NA
PLOSCA
ILNIK
AVT.
OZNAKA
SLAV.
P02EGE
NENASIT NA ZENSKA
BESEOE ENOZLOŽNICE BREZ NAGLASA
KROŽNA
RAZPO-
KLINA
PRELAZ
CEZ
VELEBIT
ČASNIKAR
BIKOBOR-SKI VZKLIK
SEST.: J. UOIR
ODEJA
POKRIVALO
rbugoIme
ZA VENERO
KIS
POJAV NA V00I
KRADLJI-
VEC
PRVA
ZENSKA
M. IME
ST. CERKV. SLOVAN SKA CRKA
CIMOSOV
AVTO
GLASOVNA
PESNIŠKA
FiGURA
PRIKAZEN
UT. DESET
PISA-
TELJICA
CHRISTIE
ZNAMKA
MIKRORA-
ČUNAL-
NIKOV
Tekoči kristali — čudežna snov .. čai j"rak
Televizorji, tanki kot knjige in obešeni na zid kot slike — Lahko so tekoči ali trdni kot jeklo — Od prometnih znakov do gradbenih elementov
Čeprav hudo nenavadni, pa so postali že nekaj vsakdanjega v našem življenju: vsak dan jih vidimo na ročnih urah, na radijskih aparatih, na različnih merilnih instrumentih in drugih napravah. Obetajo pa, da se bo njihova prisotnost še povečala. V bližnji bodočnosti bodo sestavni del rro-vih televizorjev, ki jih bomo obešali na zid kot sedaj slike, sestavni del avtomobilskih vetrobranov, del prometnih znakov, računalniških monitorjev in drugih vsakdanjih uporabnih reči. Beseda teče o tekočih kristalih.
Dovolj nenavaden je že sam naziv — tekoči kristali. Zares imajo te snovi čudno lastnost, da so hkrati kot tekočina in kot trdna snov. Dejansko bivajo v vmesnem stanju. Sestavljajo jih dolge organske molekule cigarastih oblik, lahko pa jih pretakamo kot vodo. Poznamo jih kot naravne snovi, denimo v človeškem organizmu so tekočim kristalom zelo podobne tvorbe, še več pa jih je umetno pridobljenih.
Uporabni so predvsem zaradi svojega obnašanja pod vplivom električnega polja. Ko sprejmejo električni naboj, se tekoči kristali izravnajo v določeno smer. Če jih potem gledamo skozi polariza-cijsko steklo, zagledamo temnejše črte. Na tak način delujejo vsi pri-kazalniki na tekoče kristale na ročnih urah, merilnih instrumentih, kalkulatorjih in še kje.
Odločilna prednost takšnega • oblikovanja črt, znamenj in celo slik je v tem, da je zanje potrebna zelo majhna energija. Pomanjkljivost pa je bila doslej v razmeroma neostri sliki, kije pod določenimi koti gledanja celo ni bilo mogoče videti. Toda te slabosti so z novimi vrstami tekočih kristalov že odpravili.
»Idealno bi bilo, če bi imeli pri-kazalnike tako čiste in kontrastne, kot so strani knjige. Z najnovejšimi metodami smo prišli že blizu temu,« je dejal strokovnjak za razvoj tekočih kristalov J. W. Doane, ki dela v inštitutu za raziskavo tekočih kristalov na Univerzi Ohio. Tam so odkrili nov način izdelovanja prikazalnikov. Tekoče kristale vlagajo namesto med polarizacijska stekelca med prozorne plastične lističe, kristali pa so mednje razpršeni v obliki mikroskopskih kapljic. Ko spuste v plast tekočih kristalov električni tok, se v skladu z naboji oblikujejo v željeno sliko. Tako dobljena slika je zelo ostra in presenetljivo kontrastna. Na ta način je mogoče izdelati zelo velike prikazatnike.
Takšne naprave bi bile zelo koristne za izdelavo prometnih znakov, reklamnih panojev, svetlobnih plakatov in podobnega, uporabili pa bi jih lahko tudi za avtomobilske šipe, pri katerih bi šofer po potrebi zatemnil posamezna okna.
Med slabostmi klasičnih prikazalnikov na tekoče kristale je' tudi njihova sorazmerna počasnost reakcije na električne impulze. Prav zaradi tega so klasični prikazalniki neuporabni za tvor-
bo podob, katerih oblika se hitro spreminja. Toda strokovnjaki so odkrili vrsto tekočih kristalov, ki se stokrat hitreje odziva na električne impulze. To so feroelektrični tekoči kristali.
Na to vrsto tekočih kristalov računajo izdelovalci računalniških monitorjev in novih modelov televizorjev. Na Japonskem se zavzeto ukvarjajo s feroelektričnimi kristali, ki se še hitreje odzivajo na impulze. Družbi Dainippon Ink & Chemicals in inštitut za kemijske raziskave Kawamura sta izdelali tekoče kristale, ki se odzivajo na različne električne impulze v dvestotih mikrosekundah. Z njimi je mogoče tudi na zelo velikih pri-kazalnikih ustvariti zelo ostre in kontrastne slike.
Torej se že v najbližji prihodnosti obetajo barvni televizorji, ki bodo zaradi tekočih kristalov tanki kot knjige in jih bo mogoče dobesedno obešati na steno.
A to še ni vse. Tekoči kristali so zanimivi tudi za izdelavo novih materialov za gradbene elemente in druge izdelke, ki zahtevajo obli-kljive, a trdne snovi. Nekatere organske kemikalije je mogoče pretvoriti v polimere tekočih kristalov, ki so zelo trpežni in trdni. Tako že izdelujejo snovi za plastične vojaške čelade in za izdelavo trupov jadrnic in jaht. Ameriška velika gradbena podjetja, ki imajo zelo razvito raziskovalno dejav-
nost, pa so na tržišče prišla z novimi polimeri tekočih kristalov, ki jih oblikujejo podobno, kot oblikujejo betonske odlivke, v najrazličnejše gradbene elemente. Njihova odlika pa je predvsem trpežnost in trdnost.
Newyorška družba Celanese je razvila polimer, ki nosi zaščitno ime Vectra. Polimer ima dvakrat večjo raztezno trdnost kot najboljša jekla. Če ga pogledamo pod mikroskopom, je videti kot les, vendar je zelo odporen proti ognju, kemikalijam in varuje pred žarčenjem. Lahko ga mešamo z grafitom in steklenimi vlakni, kar mu nedvomno močno razširja uporabnost. Že zdaj se je dobro iz-• kazal kot nosilni element za optična vlakna pri polaganju kablov za satelitsko televizijo in sodobne telefonske in druge povezave ter kot odlično sredstvo za varovanje integriranih vezij v nevarnih okoljih.
Na Japonskem in v ZDA raziskujejo možnosti, kako bi tekoče kristale in snovi iz njih koristno uporabili v najrazličnejših industrijskih izdelkih, od avtomobilov do televizorjev. Tako obe industrijski velesili ponovno izpričujeta, kako pomembno je znanje in raziskovanje za nove dosežke, ki oblikujejo prihodnost.
MiM
'Vir: Newsweek)
vaša zgodba JUTRI JE ŠE EN DAN
Z mračnim pogledom je Peter strmel skozi umazana okenska stekla nekam v prazno. Sneg je še vedno padal v rahlih, enakomernih snežinkah, ki so se nežno stapljale z že precej debelo snežno odejo. Njegov obraz je bil videti nestvaren.
Ni prižgal luči. Tudi če bi jo hotel, mu ne bi nič pomagalo. Že pred meseci so mu zaradi neporavnanih računov odklopili elektriko. Tudi telefona ni imel več. Edino, kar ga je še spominjalo na
1	'N	'	-4
Žag ni več, a gozd Se pada
Moderni stroji so zamenjali motorne žage — V slabem vremenu in divjini — Zračni prevoz
Nič ni več tako, kot je bilo nekdaj. In tudi drevesa, ko jih podirajo, ne padajo, kot so padala nekdaj ob zvokih motornih žag. V gozdovih se pojavljajo novi stroji, ki drevo v hipu spodrežejo, podobno, kot vrtnar odreže tulipan. Strojnik pri podiranju dreves sploh ne stopi iz ogrevane oziroma ohlajevane kabine. Stroj zagrabi drevo z močnima jeklenima rokama, ga odreže z jeklenimi škarjastimi žagami in ga položi natanko v zahtevani položaj, daje skubenje in klestenje čimbolj priročno. Nato pa že zagrabi naslednje drevo. In tako brez veliko hrupa in dela padajo drevesa.
Na Švedskem, kjer je delovna sila draga, delovne razmere v gozdovih na severu pa hude, so izdelali stroj, ki posamezno drevo podre, olupi in razžaga v manj kot minuti. Stroj so izdelali v Svenski Cellulosi, največji švedski papir-ničarski družbi. Pri obdelavi podrtega drevesa sodeluje vgrajeni računalnik, ki hitro izračuna, na kakšne kose je najbolj učinkovito razrezati deblo. Tako stroj opravi delo kar 12 izurjenih sekačev z motornimi žagami.
škodljivo zdravljenje in zdravilni zeleni čaj
Da je lahko zdravljenje skoraj prav tako škodljivo, kot je že sama bolezen, ki jo zdravniki zdravijo, je pokazala študija, ki so jo opravili na Univerzi Nagoja. Japonski raziskovalci so namreč pri poskusih odkrili, da nekatera zdravila in zdravljenje raka s sevanjem lahko povzročijo nastanek tako imenovanega drugotnega raka.
Do teh odkritij so prišli, ko so preiskovali 231 bolnikov, ki so domnevno razvili nove kancer-ozne tvorbe po zdravljenju prejšnjih. Izkazalo seje, da so nove rakaste tvorbe posledica neustreznega zdravljenja, ne pa posledica že obstoječih rakastih tvorb.
Kot stranska ugotovitev pa je prišlo na dan zanimivo dejstvo, da je namreč zeleni čaj izjemno dobro sredstvo za preprečevanje nastanka rakastih obolenj. Statistično so obdelali življenjske navade prebivalcev določenih območij Japonske in jih primerjali z razširjenostjo rakastih obolenj. Izkazalo seje, da je bila smrtnost zaradi raka v predelih, kjer je pitje zelenega čaja zelo pogosto, dokaj majhna — 20,8 odst. za moške in 29 odst. za ženske. Istočasno pa so ugotovili, da v bližnjem mestu, kjer zaužijejo veliko manj zelenega čaja, znaša smrtnost 96,3 odst. pri moških in kar 132 odst. pri ženskah.
Tudi poskusi na živalih kažejo, da zeleni čaj zdravilno deluje. Za-kaj in kako, pa ni znano.
Motorizirani dirižabel prenaša ma • njši tovornjak. Ti stroji obetajo revolucijo v gozdarstvu hkrati z novimi podiralnimi stroji.
A ni samo učinkovitost prednost novih strojev, pomembna je tudi večja varnost delavcev in premagovanje slabih vremenskih razmer. Na Švedskem je mnogo manj nesreč pri podiranju dreves, kot jih je bilo prej, hkrati pa seje sezona podiranja precej podaljšala, saj mehanični podiralec dreves lahko dela tudi v snegu in pri nizki zunanji temperaturi.
Med zelo pomembnimi lastnostmi nekaterih novih ameriških in švedskih podiralnih strojev je njihova ekološka primernost. Pri podiranju dreves so selektivni. Podro le izbrana drevesa, druga
stare čase, so bili topli radiatorji. Nikdar pa mu ni prodrlo do zavesti, da se greje samo zato, ker sosedje plačujejo tudi njegov del prispevka za kurjavo.
_ »Te zime menda res ne bo konec!« je zam rntral sam zase. Čeprav ni bila dolga, ga je za nekaj časa priklenila samo na stanovanje. Preslaboten je bil, da bi po snegu in ledu lahko postopal po ntcstu. kjer je vsaj včasih srečal prijatelja, ki gaje pogostil s pijačo. Če je imel srečo seveda, da ga prijatelj ni prej opazil in se neopazno izgubil v množici.
Odkar mu je pred letom dni umrla žena.seje popolnoma zapustil. Nekaj čas-a ješč redno hodil v.službo, potem je vedno pogosteje ostajal v bolniški, dokler ni tako propadel, da se tudi do/dra\ nika ni več potrudil. Socialna delavka je često zvonila na njegov zvonec, da bi vendarle rešila problem za posli tv e ali odhoda v inv a-lidski pokoj, toda brez njegovega sodelovanja tudi ona ni mogla storiti ničesar.
Samota gaje ubijala, kadar seje sploh zavedal, daje popolnoma sam. Tolažbo je iskal le še v pijači, da bi jo lahko kupil, pa je prodal že skoraj vse. kar je bilo vrednega.
Od okna je zataval po temnem stanovanju, spretno se izogibajoč kosom pohištva, prevrnjenim steklenicam in razni drugi krami, razmetani vsepovsod. Iskal je steklenico, v kateri je bilo še nekaj pijače, vedel je. da nekje mora biti.
Sredi iskanja mu je korak zastal in roka omahnila. Nekje’v njegovi notranjosti se je nekaj zganilo, prav počasi se mu je misel izoblikovala do konca. »Saj sem sklenil, da ne bom več pil.« je polglasno zagodrnjal.
»Moram ostati trezen, dobiti službo in spel zaživeli človeka vredno življenje.«
Tedaj pa je le našel steklenico. V siju cestne svetilke je sicer opazil, da je skoraj prazna, toliko pa je le še bilo v njej. da bi mu zadostovalo do v ečera.
»Jutri bom nehal prti.« je zagodel, preden je ponov no omahnil, »jutri je še en dan.«
MARINA
pa pustijo nedotaknjena in nepoškodovana. Tako je gozd manj podvržen eroziji in drugim škodljivim vplivom, ki delujejo v klasično posekanem gozdu. Tudi kolesa strojev so narejena tako, da čim manj uničujejo gozdna tla.
A kako spraviti posekan les iz oddaljenih in odmaknjenih gozdov, kjer ni cest in drugih prometnih povezav, ki prav tako posegajo v ekologijo gozda? Tudi na to vprašanje so gozdni strokovnjaki poiskali rešitve v ekološko primernejših sredstvih. Helikopterji so pač predragi, so pa zelo obetavni tako imenovani dirižabli, vodljivi baloni v obliki cigare. V gozdovih severne Amerike že preskušajo motorizirane dirižable, ki prenašajo težke tovore, od strojev do posekanih dreves, na dokajšnje razdalje ob razmeroma majhni potrošnji goriva.
Že ta mesec so začeli delati poskuse z daljinsko vodenim di-rižablom, ki so ga naredili v Kanadi. Obljubljajo pa, da se bo v nekaj mesecih pojavil dirižabel, ki ga bo vodil pilot ali pa bo letel po navodilih iz kontrole letenja. Prenašal bo tovore, težke 7 ton. Preskušajo pa tudi že večje modele dirižablov, ki bodo lahko ponesli okrog 25 ton tovora.
MiM
(Vir: Newsweek)
Čistejše reke?
Nesmrdeče čistilne naprave varujejo reke
Zakaj ni rib v reki Maini^ Ugibanje je odveč, kajti ta reka slovi kot ena najbolj blatnih nemških rek. Vendar bi Nemci v njej spet radi ribarili. Vse kaže, da to ni več daleč; strokovnjaki si vneto prizadevajo, da bi naredili to kalno vodo spet čisto. Odrešilen naj bi bil tako imenovani biohoch-reaktor.
Gre za posebno vrsto čistilnih naprav, ki spominjajo na velike hladilne stolpe termoelektrarn. To so prek 20 metrov visoki jekleni lijaki; njihov premer znaša na zgornjem robu do 45 metrov. Lijake napolnijo z odplakami in vanje od spodaj z velikim pritiskom vbrizgavajo zrak. Temu kanalizacijskemu koktajlu dodajo še ogljen prah, v čigar številne luknjice in razpoke se naselijo mikroorganizmi, ki čistijo odplake.
Strokovnjaki, ki so naredili te čistilne naprave, zatrjujejo, da so boljše od dosedanjih smrdečih, hrupnih in široko razpotegnjenih čistilnih bazenov, češ da na majhnih površinah z neznatnim smradom in ropotom celo veliko bolje in precej ceneje čistijo odpadne vode. Navajajo celo vrsto dokazov. V visokem vodnem stebru se kisik iz zraka raztopi precej bolje kot v nizkih čistilnih napravah. Mikroorganizmi, ki razkrajajo škodljive snovi, lahko kisik bolje izrabijo in nesnago razkrojijo v krajšem času ter tako zmanjšujejo stroške. Vbrizgani zrak teče v čistilnem lijaku krožno in tako prihaja do intenzivnega mešanja bakterijskega mulja, aktivnega ogljenega prahu, kisika in odplak, kar samo še povečuje učinkovitost čiščenja.
Poznavalci ocenjujejo, da je omenjeni način čiščenja eden najbolj učinkovitih, saj mikroorganizmi razkrojijo celo štiri petine vseh strupenih kemikalij. Vendar ostaja vprašanje: kam z nerazkrojeno petino strupov? Odgovor bi utegnil biti močno zanimiv tudi za nas.
L. M (Vir: Kosmos
C
Cilj, za katerim se člov žene, je vedno zastrt.
M. KUNDEF
$
Ideološka uniformnost vodi vedno v stagnacijo, r*c glede na vsebino ideologije.
F. BUČAR
C
Umetnost terja zgolj avtentičnost, samoniklost osebnosti, ki ni priučljiva, biti mora v človeku samem.
č. Skodlar
POTA
Tovornjaki čakajo na tatove
Kaj je pokazal varnostni pregled 44 delovnih organizacij v novomeški občini? — V parkiranih tovornjakih tudi ključi — Odprta vrata hladilnice_
NOVO MESTO — Konec aprila opravljeni preventivno-varstveni pregledi varovanja družbenega premoženja in požarnega varstva v 44 delovnih organizacijah novomeške občine kažejo porazno stanje.
poročajo
ODNESEL RADIOKASETOFON
— V noči na 26. maj je neznan storilec vlomil v osebni avto R-4 Ksenije Žunič iz Novega mesta in ji odvil in odnesel radiokasetofon. Žuničeva je s krajo oškodovana za 15.000 din.
IZTOČIL JE GORIVO — Med 24. in 26. majem je neznanec vlomil v osebni avto Vide Šutej iz Črnomlja in ji iztočil okoli 15 litrov goriva. Koliko je oškodovana, ni težko izračunati.
UKRADEL RAZDELILNO KAPO — Nekdo je med 23. in 26. majem vlomil v osebni avto Novomeščanke Kristine Molan in ji na silo odprl pokrov motorja. Neznanec je odnesel razdelilno kapo in lastnico oškodoval za 15 tisočakov.
ODPELJAL SE JE S KOLESOM
— 26. maja med 8. in 18. uro je nekdo izpod stopnišča stanovanjskega bloka
'.na Zagrebški cesti ukradel kolo in lastnico Milojko Dražinac, prijavljeno v Novem mestu, oškodoval za blizu 30 tisočakov.
ODVIL ODBIJAČ IN LUČ — V noči na 28. maj je nekdo šaril okoli osebnega vozila Mirenčana Cirila Repnika. Lastnik je ugotovil, da sta mu /zginila plastični odbijač in zadnja " vzvratna luč, tako da je oškodovan za CKrog 20 tisočakov.
Neke vrste kontrolna aiccija, organizirana na pobudo komiteja za SLO, je ugotovila dokajšen napredek na področju požarnega varstva, varnostna kultura pa je na zaskrbljujoči ravni. Pet ekip, v katerih je sodelovalo 18 strokovnjakov za omenjena področja, je ugotovitve s svojih nenapovedanih pregledov strnilo v poročilo, kije svojstven dokument brezbrižnosti in lahkovernosti nekaterih delovnih organizacij in njihovih vodilnih do varovanja družbenega premoženja.
Na pajboljše razmere so naleteli v tovarni zdravil Krka, kjer sami odpravljajo še nekatere pomanjkljivosti, nepoboljšljiva pri slabem varovanju premoženja pa sta Kmetijska zadruga Krka in prevozno podjetje Gorjanci.
Ti pregledi so dali tudi nekaj zanimivih cvetk, ob katerih se lahko nasmejemo, čeprav gre za hudo resne zadeve. Tri trgovinske delovne organizacije v Bršljinu imajo skupaj skladišče, ki ga varuje ostarel varnostnik. Poleg blaga je tam tudi 15 kamionov, v katerih so našli celo ključe. Povsem nezavarovani ali simbolično zavarovani so proizvodni objekti novomeške zadruge, porazno stanje pa je na primer v komaj zgrajeni hladilnici na Cikavi. Imajo novo ograjo in razsvetljavo, vhodna vrata pa so našli kar odprta in brez nadzora.
Pri požarnem varstvu so ob pregledu ugotovili najslabše stanje v Tiskarni Novo mesto in pri Cestnem podjetju, kjer pa so takoj strogo ukrepali. Če bi povsod tako ravnali, kot so v Cestnem podjetju, bi bil kaj
Požar rešil gasilstvo
Po požaru v Krki vendar več razumevanja za obubožano gasilstvo — V dveh letih okrepiti poklicno
enoto
NOVO MESTO — Občinska skupnost Novo mesto za varstvo pred požarom je imela vse preteklo srednjeročno obdobje premalo denarja. Posebno težko je bilo zadnji dve leti, ko so za požarno varstvo še znižali prispevno stopnjo. Zaradi finančne suše je nazadovalo tako poklicno kot prostovoljno gasilstvo, v veliki meri zaradi tega pa so ostale neuresničene več let tudi nekatere naloge, na primer izdelava ocene požarne ogroženosti, oblikovanje poklicne enote v regijski center in še kaj.
Da bi videli in sc tudi zavedeli, kako globoko je dejansko zdrsnilo novomeško gasilstvo, je moralo, žal, goreti. Šele po velikem požaru lani v »Krki« se je namreč začelo o gasilstvu in o njegovih potrebah resneje razpravljati. Prav požaru se imamo verjetno zahvaliti. da so strokovni delavci in pa vodstvo sisa uspeli z zahtevo po višji prispevni stopnji za požarno varstvo v tem srednjeročnem obdobju.
Plan do 1990, ki so ga potrdili tudi delegati v skupščini sisa pretekli petek, je narejen na osnovi prispevne stopnje 0,50 (lani je bila 0,35). Na tem seveda temelji tudi letošnji plan. po katerem naj bi občinsko gasilstvo razpolagalo z okrog 190,6 milijona dinarjev, a bodo številke konec leta glede na inflacijo in rast osebnih dohodkov verjetno drugačne. S sprejetem srednjeročnega in tudi letnega plana so delegati potrdili usmeritev, da je treba najprej okrepiti poklicno gasilsko enoto v Zavodu za požarno varnost, in sicer tako kadrovsko kot z opremo, saj je oboje precej na psu.
Na skupščini je beseda nanesla tudi na dimnikarstvo v občini. Zasebnik praktično ne vidi več dimnikarja, kar potrjujejo tudi računi v zavodu za opravljene storitve. V vsej letošnji sezoni jih je bilo le 30 za delo pri zasebnikih! Začasno vodstvo Zavoda za požarno varnost se zaveda, kako je problematika pereča, in delegatom je bilo dano zagotovilo, da se bodo trudili spremeniti stvari. A dejstvo je, da se kaj bistvenega le ne bo dalo narediti. saj ni dimnikarjev ne le v Novem mestu, ampak v vsej Sloveniji. Delegati so se tudi odločili, da bo sedanje vodstvo vodilo skupščino še naslednji
dve leti.
ZMAGALA DESETINA NOVOLESA
STRAŽA — IGD Novoies je 40-letni jubilej počastilo s tradicionalnim tekmovanjem lesnih industrijskih gasilskih društev Slovenije. Med članicami so vaje najhitreje opravile Novolesove gasilke, pred desetinama Marlesa in Mebla, v moški konkurenci pa so bili prav tako člani Novolesove ekipe pred Marlesom, Brestom, Stolom in Meblom. V tekmovanju med Novolesovimi tozdi jezmaga-la desetina tozda Tovarna drobnega pohištva, druga je bila desetina tozda Žaga (Ruperč vrh), tretji pa so bili gasilci iz tozda Kopalniške opreme iz Metlike. Več o dogodku in praznovanju 40-letnice v naslednji številki.
Davek ali samoprispevek?
Prispevke za obnovo črnomaljskega obrtnega doma naj bi pobirala občinska davkarija
LJUBLJANA, ČRNOMELJ — Črnomaljski obrtnik Marjan Šober seje pred dnevi pritožil na ustavno sodišče Slovenije zaradi po njegovem nezakonitega sklepa Obr'nega združenja Črnomelj. Slednje je namreč med sklepe skupščine, kije bila letošnjega 13. marca, zapisalo, da so obrtniki dolžni plačati enkratni denarni prispevek za obnovo obrtnega doma.
Takole je bilo določeno v sklepu:
»Prispevek plačujejo člani obrtnega združenja, ki samostojno opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost po obrtnem zakonu. Prispevek se plača v enkratnem znesku v višini • 10.000 din in je sestavni del akontacije in ostalih dajatev iz naslova obrtnih dejavnosti. Odmero in izterjavo denarnih prispevkov po tem sklepu izvaja uprava za družbene prihodke SO Črnomelj v skladu z določbami zakona o davkih občanov po odmeri in izterjavi davkov in prispevkov. Ta sklep velja po objavi v reviji Obrtnik.«
Šober trdi. da sklep ni v skladu z ustavo in zakonom, saj je po
njegovem nesprejemljivo, da bi bil na ta način prispevek določen kot sestavni del akontacije in ostalih dajatev iz naslova obrtne dejavnosti, kakor tudi. da izterjavo opravi uprava za družbene prihodke. Sodišče je temu mnenju pritegnilo in bo pričelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti tega sklepa. Po njegovem je namreč sporen prav tisti del, ki določa samoupravno izglasovani prispevek kot sestavni del akontacije in dajatev iz naslova obrtne dejavnosti, kot tudi to. da je za njegovo izterjavo določena občinska uprava za družbene prihodke. O dokončni odločitvi bomo seveda še pisali.
B. B..
kmalu red, kakršnega zahtevajo predpisi. Zanimiva je tudi ugotovitev, da so vse varnostnike, zaposlene pri Varnosti (varujejo namreč tudi drugi), našli budne in trezne. V
Tuja krivda vzela dvoje življenj
Črn petek na dolenjski magistralki — Letos krvav rekord
TREBNJE—ODRGA — Minuli petek se je vpisal med letos najbolj črne dneve na dolenjski magistralki. V že tako rekordno bero smrtnih žrtev je vpišal dvoje novih imen: 43-letnega Franca Hribarja iz Družinske vasi in 19-letno Branko Knez iz Krmelja.
Do prve nesreče je prišlo nekaj po 4. uri pri vasi Odrga. 33-letni Vido Nemec iz okolice Nove Gorice je peljal tovornjak s prikolico iz Ljubljane proti Zagrebu, pri Odrgi pa ga je pričelo zaradi prevelike hitrosti na mokri cesti zanašati. Prikolica se je ob tem prevrnila, iz nje pa se je razsul tovor; šlo je za 5 metrov dolge in 30 cm debele salonitne cevi, ki so obležale na levi strani ceste. Prav takrat pa je po tem delu vozišča iz zagrebške smeri pripeljal s tovornjakom 43-letni Franc Hribar iz Družinske vasi, ki seje s prednjim delom zaletel v razsut tovor. Poškodbe, ki jih je dobil Hribar med trčenjem, so bile tako hude, da jim je takoj podlegel. Materialno škodo v nesreči so ocenili na 7 milijonov dinarjev.
Le osem ur kasneje, ob 12.15, pa je na magistralki vnovič hudo počilo. 23-letni Marian Krašovec iz Drage pri Šentrupertu se je peljal ž osebnim avtomobilom, v katerem je bila tudi 19-letna Branka Knez iz Novega mesta proti Trebnjemu. Pri kilometru 143 je pričel v levem preglednem ovinku prehitevati kombi francoske registracije pred seboj, takrat pa je tudi voznik kombija zavil v levo, da bi prehitel tovornjak, ki ga je vozil Jože Pucelj. Pri tem je Krašovec, da bi se umaknil kombiju, zapeljal še bolj v levo, vendar ga je na travnati bankini zaneslo na nasip, kjer se je vozilo večkrat prevrnilo. Hudo ranjena sta bila voznik Krašovec in sopotnica Knezova. Oba so prepeljali v novomeško bolnišnico. Komaj 19-letna Branka Knežje ob 16. uri poškodbam podlegala.
tem je napredek od prejšnjih podobnih akcij, vendar se čez usluge podjetja Varnost v združenem delu pritožujejo. Zaračunavajo drago, nudijo pa malo, posebno v strokovnem smislu. Strokovni varnostnik v službi ne bi moral biti le trezen in buden, ampak tudi sposoben ukrepati v primeru požara ali druge nesreče.
Prav zaradi takih pritožb čez usluge Varnosti, katerih delavci pa so skrajno slabo plačani, mnoge delovne organizacije vzpostavljajo lastno čuvajsko službo. Deloma zato, ker je cenejša, deloma pa tudi zato, ker Varnost stavi določene pogoje.
Nič čudnega torej, da so v Dijaškem domu Majde Šilc naleteli na varnostnike— vzgojitelje in dijake, ki so take naloge opravljali, a niso imeli pojma, kako ravnati, če bi slučajno prišlo do požara. Več strani dolgo poročilo z ugotovljenimi napakami te dni rešetajo na raznih forumih, hkrati pa poteka širša družbena akcija za vzpostavitev reda tako na področju požarnega varstva kot pri varovanju ljudskega premoženja. Kaj pa krivci in odgovornost?
R. BAČER
VLOMILEC V VRTCU
NOVO MESTO — V noči na 29. maj je neznanec obiskal VVZ Drska II na Drski. Potem ko je temeljito prebrskal vse omare in predale, se je moral zadovoljiti z nekaj gotovine. S storilcem je odšlo 20.500 din. Za neznancem še ni sledi.
200 označenih nevarnosti
Toliko označenih vozil z nevarnimi snovmi je vsak dan na dolenjski cesti — črni rekord?
Čeprav je za nami vsega pel mesecev lega le la, je že moč reči. da se dolenjska magistrala med Bičem in Bregano pripravlja za nov neslaven rekord. Število mrtvih na tem delu je v letošnjih petih mese-cihkar za nekajkrat večje kot lani. izredno pa se je povečalo tudi število nesreč, v katerih, je prišlo do izlitja nevarnih in strupenih snovi. Prometni miličniki novomeške postaje milice so jih do konca aprila obravnavali kar štiri. Njihovi vzroki in posledice povedo veliko tega.
Najprej je počilo 15. januarja v meglenem in turobnem jutru pri Zalokah. Zaradi nepravilno označenega ustavljenega vozila na cesti je prišlo do verižnega trčenja, ki je prineslo strahotne posledice, med drugim pa je v zemljo izteklo tudi 2.700 litrov kurilnega olja. Neposrednih posledic za podtalnico in reko Krko baje ni bilo. saj je bila akcija hitra in učinkovita, vendar mnogi menijo, da gre veliko tega pripisati srečnemu naključju.
Drugače pa je bilo 3. marca, ko je zaradi prehitre vožnje in poledice prišlo do trčenja pri Jezeru. Iz cisterne se je izlilo 22.100 kilogramov natrijevega hipoklorida. posledice pa so se pojavile čez nekaj dni: po Temenici so plavale poginule ribe: le nočnim dežurstvom in nenehnemu kaljenju vode. s čimer se je klor vezaI na usedline, pa gre zahvala. da ni prišlo v ribogojnici Luknja do katastrofe.
Veliko besed smo izgubili ob nesreči v Karteljevem 11. aprila, povzročilo jo je prehitevanje v škarje, ko je zemlja pogoltnila najmanj 5 ton borofenove smole. Zastrupljen je bi! Bršljinski potok, z njim pa tudi
Krka. Obilo sreče pa je bilo ob prevrnitvi tovornjaka 27. aprila pri Krški vasi. Potem ko je voznik najverjetneje zaradi utrujenosti zapeljal s ceste in se je vozilo prevrnilo, je promet po magistralki mirno tekeI naprej. Nezgoda se je pripetila ob 23. uri, odkrili pa so jo šele ob 6. uri zjutraj. In med tem časom je s tovornjaka izteklo in se razsuto 1.300 litrov 40-odstotnega žel-ezoklorida, tisoč kilogramov kalcijevega karbonata, 250 steklenic »natrium citricuma« in 5 petin-dvajsetkilogramskih vreč kalijevega hidroksida. Če bi v tistem času deževalo, bi prišlo do nevarne kemične reakcije, ki bi razvila zelo strupene in škodljive pline. A dežja ni bilo in na nesrečo smo pozabili.
To pa še zdaleč ni vse. Z izjemo prvega nobeno od teh voziI ni bilo označeno^ za prevoze nevarnih snovi. kar je za ukrepanje ob nezgodah še kako pomembno, ob tem pa je treba dodati, da se vozniki kaj malo zmenijo tudi za najvišjo dovoljeno hitrost, ki je za ta vozila omejena na 70 kilometrov na uro. Še posebej ob slednjem se tovrstnim nesrečam in njenim posledicam niti ne gre čuditi in navsezadnje smo resnično lahko srečni, da do podobnih katastrof ne prihaja večkrat. Kajti novomeški prometni miličniki so samo v letošnjih štirih mesecih podali že 61 predlogov sodnikom zoper prevoznike nevarnih snovi na dolenjski magistrali. In koliko je teh prevozov? Povsem običajnega delovnega dne so jih miličniki med 6. in 22. uro na dolenjski magistrali našteli 200. Označenih. Po izkušnjah pa vemo, da jih gre polovica na pot brez označb...	b. BUDJA
Z. L.-D.
Nered postaja preteklost
V Zavodu za požarno varnost se popravlja
Razlastitve le za nekatere?
Nezakonita in neustavna občinska odloka o prenehanju lastninske pravice v Brežicah — Nekatera zemljišča navzlic razglasitvi ostala zasebna
območju tega zazidalnega načrta navzlic odloku o prenehanju lastninske pravice še naprej v privatni lasti...
Nekaj podobnega velja tudi za drugi sporni odlok, tistega za brežiško obrtno cono. Zazidalni načrt namreč v prostorskih planih občine ni bil opredeljan kot družbeno usmerjena gradnja; poleg tega je sodišče ugotovilo, da oštevilčenje parcel v spornem odloku za prenehanje lastninske pravice ni skladno s številkami parcel v odloku o sprejetju zazidalnega načrta obrtniške cone. Prav tako pa tudi za ta primer velja, da so nekatera zemljišča navzlic sprejetju odloka o prenehanju lastninske pravice še naprej v osebni lasti. Milo rečeno, čudno.
B. B.
LJUBLJANA — Ustavno sodišče Slovenije je pred dnevi odločilo, da odloka o prenehanju lastninske pravice na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta za obrtniško cono Brežice v Črncu in za zazidalni načrt Trnje, nista zakonita. Sodišče je zategadelj skupščini občine Brežice določilo rok, v katerem naj nezakonitosti in neustavnosti sama odpravi: za odlok, ki govori o obrtniški coni, je ta rok 20. december letos, za odlok o zazidalnem načrtu Trnje pa 20. november.
Najprej nekaj o slednje Brežicah so sprejeli sporni odlok na podlagi takrat veljavnega zakona o prenehanju lastninske pravice na zemljiščih, namenjenih kompleksni graditvi. Ta zakon pa je določal, da lahko preneha lastninska pravica občanov na mestih, ki so predvide-
NOVO MESTO — Začasno vodstvo, imenovano z ukrepi družbenega varstva v novomeškem Zavodu za požarno varnost, uspešno odpravlja pomanjkljivosti. Na to kaže zadnje mesečno poročilo, ki ga je pred dnevi obravnaval novomeški izvršni svet.
Medtem ko je zavod v preteklih letih v začetnih mesecih leta posloval z izgubo, so v letošnjem periodičnem obračunu izkazali skoro 31 milijonov dinarjev celotnega prihodka, od tega je bilo za 7,6 milijonov dinarjev dohodkov iz lastne dejavnosti. Izgube ni več, osebni dohodki, ki so bili v prvih treh mesecih še vedno med najslabšimi v tovrstni gasilski dejavnosti Slovenije, so zdaj že za okrog 35 odstotkov boljši.
Začasni kolegijski organ, ki ga vodi Adolf Zupan, član izvršnega sveta, je poskrbel za sprejem srednjeročnega plana in program dela za letošnje leto, podpisali pa so tudi pogodbo o ustanovitvi posebne intervencijske enote za potrebe Vodnogospodarskega podjetja v primeru izlitja nevarnilHekočin na cestah, za kar doslej ni bilo poskrbljeno. Novoustanovljena štiričlanska stalna dežurna ekipa, ki dobiva tudi potrebno specialno opremo, pa bo lahko v prihodnje usluge opravljala še za več delovnih orgnizacij. O tem se s posameznimi kolektivi dogovarjajo.
Da je možno koristno zaposliti dežurne v zavodu in hkrati vzpostaviti koristno sodelovanje z industrijo, priča tudi dogovor med zavodom in tovarno Krka. Ta ne bo več krepila lastne dežurne gasilske enote, ampak bodo usluge zanjo opravljali poklicni gasilci zavoda. Do podobnih pogodb bo možno priti še z Labodom, ki je najbližji sosed. S temi delovnimi organizaci-
jami bodo v bodoče usklajevali tudi nabavo potrebne sodobne opreme.
Popoln kaos pri disciplini so prav tako uspešno začeli odpravljati, čeprav pri vseh zaposlenih v zavodu še ni strt odpor proti nedelu.
Ugotavljajo tudi, da so bile požarne in druge intervencije v zadnjem času dobro opravljene. Vse to kaže, da se razmere resno popravljajo in da bo možno v kratkem doseči tudi regijsko sodelovanje pri združevanju sredstev za nabavo in vzdrževanje specialnega vozila.
R. B.
Pravda pa taka!
Koliko naj pokurita dve ali le ena stoenka?
SEVNICA —Avto-moto društvo v Sevnici je predlani porabilo več goriva kot leto poprej. Kajpak so ga porabili za pogon obeh stoenk za pripravo kandidatov na vozniški izpit. Država ima pač predpis, da se takrat ni smelo porabiti več goriva in pika.
Sedaj že bivši predsednik in sedanje društvo AMD Sevnica so bili pogojno obsojeni pred novomeškim sodiščem: predsednik na 5.000 dč" narjev, društvo pa na 50.000, pogojno za eno leto. Društvo, kisez muko bori. da spravi skupaj denar, pa mora seči v žep za 25.000 dinarjev sodnih stroškov.
In kako se je lahko sploh primerilo. da so v sevniškem AMD krenili na stranpot a? Leta 1983 so imeli reci in piši eno stoenko za potrebe avtošole. Zatem je izšel predpis, da se avtošola ukine, če le-ta ne premore še enega "avtomobila in inštruktorja. Ob še takšni slednji in vzdrževanju pa dve stoenki popijeta več bencina kot ena.
A. ŽELEZNIK
na za stanovanjsko ali kako drugo graditev, že na podlagi občinskega odloka. Seveda je pogoj za takšne ukrepe sprejet zazidalni načrt, ki naj določa družbeno usmerjeno in organizirano stanovanjsko ali drugačno kompleksno gradnjo. Prav tukaj pa se je zataknilo. Družbeno usmerjena stanovanjska gradnja je namreč tista, ki je opredeljena s planskimi akti občine, v teh papirjih družbenega plana brežiške občine pa tovrstne opredelitve za stanovanjsko sosesko Zakot-Trnje ni. Sodišče je ugotovilo tudi. da v spornem odloku meje zemljiškega območja niso vrisane tako, kot zahteva zakon. Iz mapne ko-pijejenamreč razvidno, dajevečina parcel postala družbena lastnina na podlagi poprejšnje razlastitve, del parcel pa po odloku o prenehanju lastninske pravice. Razvidno pa je tudi. da so nekatera zemljišča na
V GARAŽI ZAGOREL AVTO
METLIKA — 29. mja, nekaj po 13. uri, je prišlo v garaži 37-letnega Metličana Draga Vlaha do požara na osebnem avtomobilu Citroen CX 2400. Tega dne je Vlahov sin Vanja stopil v garažo, se usedel v vozilo in ga odpeljal na dvorišče, sam pa potlej v garaži popravljal svoje dirkalno kolo. Po opravljenem delu je hotel vozilo vnovič postaviti na staro mesto, vendar mu v garaži ni prijela ročna zavora, s katero je hotel avtomobil ustaviti, tako da je ta trčil v zid. Pri tem je očitno prišlo do kratkega stika v električni napeljavi, saj je pričel prednji del vozila goreti Ogenj seje hitro širil, pomagalo ni niti gašenje z gasilnim aparatom, pač pa šele posredovanje metliških gasilcev. Materialno škodo so ocenili na milijon dinarjev.
PO DOLENJSKI DE2ELI
• V noči na 27. maj je nekdo vlomil v zobno ambulanto, ki ima svoje prostore v bršljinski osnovni šoli. Človek bi pričakoval, da je vlomilec iskal zlato za zobe ali najmanj proteze, izkazalo pa seje, da je iz ambulante izginil radiokasetofon Phillips, 4 kilograme kave in precej ličila. Za izdelovanje in popravilo zob nujno potrebni predmeti.
• Posebej za motokrosistično prireditev pred dnevi v Brezju si je
,42-letni Ivan Založnik iz Šempetra v Savinjski dolini spekel 3 kilograme domačega peciva. Pa je moral možakar lačen domov. V njegov kombi, ki je bil parkiran ob stari cesti med Brezovico in Srednjo vasjo, je namreč vstopil neznanec, premetal vse predmete in se nazadnje odločil za kekse. Dobra reklama za izdelovalca! Zapišimo pa. da so poleg keksov izginili še otroška jakna, spodnji del trenirke, telovadni copati in nogavice.
ij
TRČENJE V KRIŽIŠČU — 48-letni Josip Dumešič iz Metlikeseje 27. maja ob 18.30 peljal z osebnim avtomobilom po Cankarjevi ulici v Metliki proti Rosalnicam. V križišču z Jarčevo cesto je z desne strani pripeljal v križišče s kolesom z motorjem 16-letni Aleš Š. iz Metlike, ki je imel na motorju še sopotnika Igorja Miheliča. Dumešič je sicer zavijal/vendar trčenja ni mogel preprečiti. Motorist in sopotnik sta se pri padcu poškodovala in so jima nudili zdravniško pomoč.
NENADOMA ZAVIL V LEVO — 26. maja se je 72-letni Boris Stopar iz Gotne vasi peljal na kolesu z motorjem iz Novega mesta proti domu. V Gotni vasi pa je blizu domače hiše iz nepojasnjenega vzroka nenadoma zavil v levo pred osebni avtomobil, ki ga je pripeljala 23-letna Erika Podržaj iz Črmošnjic pri Stopičah. V nezgodi seje Stopar hudo ranil in so ga odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialno škodo so ocenili na 70 tisočakov.
0LENJSKI LIST
Št. 23 (1921) 5.
HM
Na startu tudi Križaj
Do pričetka mednarodnega Kompasovega ral-lyja le še 8 dni — Start 13. junija ob 14.26 na novomeškem Glavnem trgu
NOVO MESTO, LJUBLJANA — Le še osem dni je do pričetka največje avtomobilistične prireditve na Dolenjskem. 5. mednarodnega Kompasovega rallvja, ki velja za pokal Alpe-Adria, poleg tega pa šteje še za državno in republiško prvenstvo. Prihodnji petek, 13. junija, bo ob 14.26 izpred rotovža na novomeškem Glavnem trgu krenil na 500 kilometrov in 870 metrov dolgo preizkušnjo prvi tekmovalec.
Kot je verjetno že znano, bo rallv potekal v treh delih. Prvi, 235 kilometrov dolgi del bo v okolici Novega mesta, imel pa bo kar 7 hitrostnih preizkušenj. Po dve bosta med Kotom in Sadinjo vasjo, Sadinjo vasjo in Novim mestom ter. Novim mestom in Kotom, ena pa od Prečne do Novega mesta. Po urniku se bo ta del rallyja zaključil ob 21.35, že ob 23. uri pa čaka tekmovalce start drugega dela tekmovanja. Pot jih bo s tremi hitrostnimi preizkušnjami peljala iz Novega mesta preko Straže, Žužemberka, vasi Krka do Ljubljane, kjer je ob pol dveh zjutraj predviden cilj. Zadnji del ral-lyja bo potekal v okolici Ljubljane, pričel se bo v soboto ob 8. uri, cilj pa bo nekaj pred 14. uro. Svečana razglasitev najboljših in podelitev nagrad in priznanj pa bosta združeni s popoldanskim dogajanjem na stadionu v Zgornji Šiški.
Dokončnega seznama prijavljenih posadk za Kompasov rally ta čas še nimamo, lahko pa postrežemo z zagotovilom organizatorjev, da ne bo zaostajal za nedavno končanim rallyjem Saturnus, kije štel za evropsko prvenstvo. Po nekaterih podatkih bo na startu rekordno število ekip. kar okoli 80, med tistimi, ki so že potrdili svojo udeležbo, pa sta poleg vseh naših najboljših posadk z Branetom Kuzmičem in Rudijem Šali-
jem z vozilom R-5 GT Turbo na čelu tudi zmagovalca nedavno končanega Saturnus rallyja, Zahodna Nemca Petersen in Bockel-rnann z avtom Opel Manta 400. Sicer pa bomo dokončen seznam prijavljenih ekip objavili v prihodnji številki, že sedaj pa lahko izdamo skrivnost, da bo v Novem mestu startal tudi Bojan Križaj s sovoznikom Valentom v visi. Upajmo le, da z več sreče, kot sta jo imela na svoji prvi avtomobilistični preizkušnji med Ljubljano in Portorožem.
Favorite je ob nepopolnem spisku sodelujočih nemogoče napovedati, brez dvoma pa bosta v ožjem krogu vsekakor ostala Brane Kuzmič in Rudi Šali, ki bo tokrat prvič nastopil pred svojimi gledalci. Ali bo prednost, ki jo bosta imela zaradi poznavanja proge, odločilna, je težko reči, zagotovo pa bosta poskušala vse, da ponovita uspeh izpred dveh let, ko sta na 3. Kompasovem rallyju zmagala. Lani sta na tej preizkušnji med 64 posadkami, na cilj jih je prispelo 41, slavila Avstrijca Andreas Karasek in Friedrich Sc-hvveighoffer z avtomobilom Opel Manta. Nekateri pravijo, da trasa letošnje proge naši najboljši posadki, ki pa vozi s precej slabšim avtomobilom od lanskega, dokaj ustreza, še posebej njen dolenjski, makadamski del.
B. BUDJA
Čakali najtežjih etap
Uspešen finiš najboljših jugoslovanskih kolesarjev na ____________________dirki	»Po	Avstriji«____________________
Naiboljša jugoslovanska kolesarska reprezentanca, v kateri so poleg Pavliča, Šebenika in Polanca tudi trije Novomeščani — Sandi Papež, Srečko Glivar in Jože Smole, uspešno nastopa na eni zadnjih preizkušenj pred startom letošnje 42. dirke »Po Jugoslaviji«, in sicer na mednarodni dirki po Avstriji.
Po dokaj neobetavnem začetku, ko je med našimi korak z najboljšimi držal le Sandi Papež, kije bil dolgo celo 3. v skupni razvrstitvi, so jugoslovanski reprezentanti svojo vrednost pokazali šele v finišu dirke, ki se končuje jutri.
Ponovno se je potrdilo, da našim kolesarjem najbolj ležijo gorske etape in te so na sporedu prav v zadnjem delu dirke. Kot da sta Jure Pavlič in Srečko Glivar čakala na najtežji del letošnje dirke, saj sta že v ponedeljkovi, šesti etapi pokazala pravo vrednost. Na 90 kilometrov dolgi progi, ki je imela dva težka vzpona na prek 2 tisoč metrov visoka prelaza, sta vseskozi diktirala tempo. Na cilju je bil najuspešnejši Pavlič, le 22 sekund za njim pa je pripeljal Srečko Glivar. Sandi Papež, ki je imel med dirko tudi veliko smole, saj je dobršen del 5. etape moral prevoziti s predrto zračnico, je po
Spremenjen
start
Dirka spominskega območja Žumberak-Gorjanci za pokal Gorjanskega bataljona letos v Beli krajini
METLIKA — Kolesarsko dirko za pokal Gorjanskega bataljona, ki jo je doslej pripravljalo novomeško Kolesarsko društvo Krka. bo letos prvič organiziralo metliško društvo v sodelovanju s črnomaljskim. Ta najkvalitetnejša kolesarska dirka pionirjev v Jugoslaviji se bo s tem tudi preimenovala v dirko »Spominskega območja Žumberak — Gorjanci za pokal Gorjanskega bataljona«, saj imajo v Beli krajini v načrtu, naj bi dirka obšla vse občine spominskega območja. Ker pa nekatere ceste še niso asfaltirane, bo letošnja proga potekala od Metlike do Črnomlja in na Vinico ter nazaj, že za prihodnje leto pa načrtujejo dirko iz Črnomlja do Jastrebarskega.
Ta dirka, letos že peta zapovrstjo za pokal Gorjanskega bataljona, ne pomeni le srečanje pionirjev, temveč tudi prenašanje tradicij NOB na mlado generacijo, hkrati pa poleg gospodarskega in kulturnega sodelovanja občin memorialnega območja jtudi sodelovanje na športnem področju, so poudarili na nedavni seji organizacijskega odbora. Dirka, ki bo 28. in 29. junija, bo imela tako kot doslej mednarodni značaj, saj organizatorji pričakujejo dve ekipi iz Avstrije, iz Slovenije in Hrvaške pa okrog 15 ekip. Generalni pokrovitelj dirkev bo skupnost spominskega območja Žumberak — Gorjanci, posameznih etap Žito, Novoteks Vinica in Komet Metlika, predsednik organizacijskega odbora bo Franc Kočevar, podpredsednik pa Zvone Planinc.
B. M.
USPEH MLADIH NOVOMEŠKIH ODBOJKARJEV
NOVO MESTO — V Ljubljani jc bil 25. maja republiški finale šolskih športnih društev v odbojki. Med tremi ekipami so zasluženo in prepričljivo slavili Novomeščani. ki so tako Mariborčane kot ekipo Kanala ugnali z 2:0. Za Novo-meščane so igrali: Kastelic, Go-tenc, Jakše, Vidmar, Mohorčič, Brudar, Falkner in Gros.
^   '
Odločitev pade v Šentjerneju
Sobotno srečanje zadnjega kola v ženski SRL med iskro in Novim mestom bo odločilo o novem prvaku — Inlesu lahko pomaga le čudež
Čeprav bo šele sobota dala dokončen odgovor, kdo bo prvak v moški in kdo v ženski republiški rokometni ligi, je po predzadnjem kolu vendarle podoba veliko jasnejša. Na dlani je namreč že, da so Ribničani vnovič ostali za stopnico prekratki v boju za naslov prvak.!) (če seveda v zadnjem kolu ne bo velikih presenečenj), jasno pa je tudi, da bosta o prvaku v ženski ligi odločali ekipi Iskre in Novega mesta v sobotnem obračunu v Šentjerneju.
proti Rudarju zagotovil mesto v družbi najboljših republiških ligašev tudi naslednjo sezono.
B. B.
Šentjernejčanke so presenetljivo lahko opravile v Ajdovščini z dobro ekipo Mlinotesta in tako najavile odlično formo pred sobotnim odločilnim srečanjem. Igralke Iskre so se izkazale s hitro in kombinatorno igro, še posebej pa sta se izkazali. Turkova in Videtova. Visoko zmago so zabeležile tudi Novomeščanke na Ravnah proti Fužinarju, ko so v nemogočih razmerah (tekma je bila zunaj v dežju) brez naporov ugnale gostiteljice. Napovedi mnogih so se uresničile. O naslovu prvakinj in novi članici II. zvezne lige bo tako odločalo sobotno srečanje v
Speedwayisti iz petih držav za zlati znak
ponedeljkovi etapi zdrsnil na 10. mesto, vendar je možnosti za popravni izpit še dovolj. Najbolj sta po 6. etapi napredovala Pavlič in Glivar. Prvi se je prebil na 4. mesto v skupnem seštevku, Glivar pa na 9., to pa je pomenilo tudi boljšo uvrstitev naše reprezentance. Jugoslavija jc po 6. etapi na 4. mestu za ekipami ČSSR, Švice in Avstrije, zelo verjetno pa je, da bo to uvrstitev še izboljšala, saj je bila že v torek na sporedu nova težka gorska preizkušnja — vzpon na Grossglock-ner. Finiš dirke bo lepa priložnost, da Glivar, Papež in Pavlič še izboljšajo svoje uvrstitve in nič nenavadnega ne bi bilo, če bi jih po jutrišnjem zaključku dirke videli povsem pri vrhu.
Omenimo še, da je po šestih etapah dobro uvrščen tudi Smole, kije na 26. mestu, skromnejša pa sta Polanc in Šebenik. Prvi je 59.. drugi pa 79.
Komu lovorika v nedeljo v Krškem na 5. mednarodni dirki — Prvič Jugoslovanu?
KRŠKO — V nedeljo, 8. junija, ob 15.30 se bo na stadiorui Matije Gubca v Krškem pričela že tretja letošnja speedwayska prireditev in 87. na tem stadionu. Ža zlati znak občine Krško se bo že petič pomerilo 16 tekmovalcev iz petih držav.
Pokrovitelj mednarodne dirke v počastitev praznika občine Krško je znova SO Krško, organizator pa seveda domače AMD, kije uspela do konca prejšnjega tedna privabiti precej tekmovalcev srednjega evropskega kakovostnega razreda. Zato bodo boji izenačeni, zanimivi za vsaj 5.000 gledalcev, kolikor jih pričakujejo na stadionu.
Avstrijske barve bo zastopal zelo dobri Schatzer in verjetno Pilotto, Čehoslovaki prihajajo s starima znancema Krškega — Svobodo in Hadekom. Italijani z drznim Righettom, medtem ko je najmlajši tekmovalec nedeljske dirke G uari.se velika uganka. Med osmerico Jugoslovanov bodo vsi štirje Krčanu Gerjevič. Gorjup, Omerzel in Žibert. letos odlični Preložan Pavlic, Lendavčana Horvat in Čaba, iz pobratenega AMD Gornja Radgona pa prihaja bivši državni prvak Kocmut. Rezerva bo Ljubljančan Kolman.
P. PERC
ELAN — PRIMORJE 0:4 (0:2)
NOVO MESTO — V nadaljevanju prvenstva H. SNL-zahod so elanovci doma zasluženo visoko izgubili z ekipo Primorja. Ob slabi igri Novo-meščartov v zadnjih kolih je pravzaprav vsa sreča, da si je ekipa že prej zagotovila obstanek v ligi.
M. G.
VODI DERSTVENŠEK
SEVNICA — Zmagovalca rednega mesečnega hitropoteznega turnirja SK Milan Majcen za maj sta Povše in Derstvenšek, ki sta zbrala po 12 točk. V skupnem seštevku petih turnirjev je najboljši Derstvenšek, ki je doslej zbral 44 točk, Mesojedec jih ima 36, Lazič 33. itd.
J. BLAS
ŠPORTNI KOMENTAR
Namesto postelje v bazen
Morda se komu le zdi nenavadno, zakaj nogometaSi, ki se ta čas borijo za laskavi naslov najboljšega na svetu v daljni Mehiki, igrajo svoja srečanja ie opoldne. Zagotovo si to sami najmanj ielijo, saj je tačas v Mehiki največja vročina, toda kot ie tolikokrat doslej so tudi tokrat prevladali drugačni interesi. Zaradi neposrednih prenosov in zaradi časovnih razlik je bila takšna pač zahteva televizije.
Še drastičnejši primer tega. kako močni so danes javni mediji in kako nemočni športniki, je povezan z bližnjo olimpiado v Seulu. Naj se sliši še tako neverjetno, ameriška televizijska mreža, ki je za milijardo dolarjev odkupila pravice za prenose dogodkov iz Seula, je organizatorjem postavila pogoj, da morajo tekmovanja v gimnastiki, plavanju in boksu zaradi časovnih razlik potekati med 4. in 9. uro zjutraj! Predstavljajte si športnika, ki bo moral sredi noči skočiti v bazen, stopiti na ring ali telovaditi na orodju. Kaj pomeni takšna sprememba za njegov bioritem, za njegov način življenja?
Nasploh je vprašanje vpliva javnih komunikacijskih sredstev na življenje in rezultate športnikov vse bolj aktualno. Nedavna anketa med slovenskimi vrhunskimi športniki je dala zanimive rezultate. Resda pri nas javni mediji mimajo tako ekstremnih in drastičnih vplivov, kot sta zgoraj navedena primera, zato pa ni njihova vloga nič manj pomembna. Kajti kar 56.6 odstotka anketiranih športnikov je izjavilo, da imajo sredstva obveščanja nanje izjemen vpliv. 56.1 odstotka je odgovorilo, da je vpliv medijev, pa najsi bo pozitiven ali negativen, zanje spobujajoč. 20.5 odstotka športnikov pa je zatrdilo, da sleherna informacija o njih v sredstvih javnega obveščanja vpliva nanje negativno.
Očitno jih je torej med vrhunskimi športniki precej, ki se zavedajo, kako in koliko lahko javna občila vplivajo na njihovo življenje in rezultate. Odločili so se živeli s tem bremenom, kar je tudi edino razumno in logično. Navsezadnje bi moral bili cilj obeh »strani« enak.
B. BUDJA
Šentjerneju. Zapišimo, da je gostiteljicam za dokončen uspeh dovolj že neodločen rezultat, medtem ko morajo Novomeščanke zmagati. Brez dvoma bo to trd boj, upamo lahko le, da enako kvaliteten in fair kot v zadnjem jesenskem kolu v Novem mestu. Šentjernejčanke so popolnoma nadigrale Novomeščanke. Kako bo tokrat, bomo videli, brez dvoma pa lahko že sedaj zapišemo, da bo telovadnica šentjernejske osnovne šole v soboto premajhna za vse, ki si bodo hoteli ogledati odločilno tekmo.
• Sobotna odločilna tekma letošnjega prvenstva v ženski SRL med Iskro in Novim mestom se bo pričela ob 1 J.30 v dvorani šentjernejske osnovne šole.
Žal, pa se je v moški ligi »zataknilo«. Resda so si Ribničani že v prejšnjih srečanjih (predvsem v tekmi z Astro Jadranom doma) zapravili možnost, da si še pred koncem zagotove naslov prvakov, vendar zanje še zmeraj ni bilo vse izgubljeno. Do sobote seveda, saj je bilo povsem realno pričakovati poraz_ali vsaj remi, vodilne Astre Jadrana v Šoštanju. Toda upanja je bilo konec, ko so Ribničani izvedeli za visoko zmago konkurentov v Šoštanju, tako da jim tudi točki v srečanju s Partizanom nista pomenili prav nič več. Zadnje kolo je boij ali manj formalnost. Le malo je namreč verjetno, da si bo Astra na domačem igrišču zagrenila slavje v srečanju z Ajdovščino, tako da tudi Inlesov uspeh v Izoli stvari bistveno na vrhu ne bi spremenil. Zato pa bi njihova zmaga še kako koristila Krčanom, ki se krčevito bore za obstanek v ligi. Uspeh Ribničanov bi jim ob zmagi doma
BOŽIČ SOLIDNO
NOVO MESTO — Član novomeške Krke Janez Božič je te dni z reprezentanco Slovenije vozil na dirki po Nizozemski. Po sobotni osmi etapi so bili naši kolesarji uvrščeni takole: Kavaš je bil 55.. Kosirnik 70.. Božič 82., Melanšek 102. in Poljanec 103.
MLADINCI NA ŠVEDSKO
NOVO MESTO — 4. junija bo na dolgo pot na Švedsko odpotovala reprezentanca mladih slovenskih kolesarjev, ki bodo do 8. junija sodelovali na veliki etapni dirki. V ekipi, ki jo bo vodil Jože Mozetič, so Novomeščana Ravbar in Majes. Metličan Jerič in Zupanc iz Roga.
PRVAK ŽENSKE SRL? — Odgovor bo dalo sobotno srečanje Šentjerneju med Iskro in Novim mestom. Pravzaprav si bolj razburljivega zaključka letošnjega prvenstva nismo mogli predstavljati, saj bo odločitev padla šele v zadnjem kolu. v dvoboju neposrednih konkurentov. Prednost je na strani gostiteljic, ki so tudi v prvem delu prvenstva ugnale Novomeščanke (posnetek je s tega srečanja). Takrat so si z zmago zagotovile naslov jesenskih prvakinj. Si bodo tokrat priigrale največji uspeh doslej? (Foto: B. B.)
rokomet
Pari zadnjega kola: Astra Jadran — Ajdovščina, Ferrotehna — Inles, Krško — Rudar, DVZ Ponikve — Minerva itd.
moški, predzadnje kolo: — PARTIZAN 35:25
SRL,
INLES (18:13)
Inles;. Parezanovič, Dejak, lic 8, Lukič 1'. Čirovič 1. Karpov 4, Ambrožič 5, Mate 10, Fajdiga 6, Lesar. Tanko, Gelze.
PRULE — PONIKVE 19:16 (10:8)
Ponikve: Jambrovič, Fink 2. Bambič 1. M. Strnad 2. D. Strnad 2. Drab 2. Vrabec. A. Strnad, Kočevar, Doblekar 6, Podgoršek 1. Meglič.
MINERVA — KRŠKO 18:13
(8:6)
Krško: Božič, Kekič 4, Capel 2. Manček 3. Planinc. Pirc. Starc 2. Keše. Iskra 1. Arnšek, Glaser 1. Pereč.
LESTVICA: 1. Astra Jadran 33. 2. Inles 32... 9. DVZ Ponikve 17. 10. Ferrotehna 13. 11. Krško 12. 12. Minerva 5 točk.
predzadnje kolo:
ISKRA 20:27
SRL, ženske,
MLINOTEST
(7:13)
\
Iskra: Bolte, Gorenc 3. Dolar 4, Kegljevič, Turk 7, Selan 1, Ran-gus, Vide 5, J. Kovačič 4. M. Kovačič 3, Jakše, Kos.
FUŽINAR — NOVO MESTO 10:18 (5:9)
Novo mesto: Udovič, Primc, Pelko. T. Zupančič 2, Repinc, Kramar 6, Jakše 2, Pate, E. Zupančič. Simončič. Butala 8, Opruc.
DRAVA — ITAS KOČEVJE 22:15 (8:9)
Itas: Filipič, Klarič 2. Fajfar, S. Jerič 5, M. Jerič 2, Bejtovič 3, Zalar 3.
LESTVICA: 1. Iskra 33, 2. Novo mesto 33, 3. Branik 32. 9. Itas Kočevje 17 točk.
Pari zadnjega kola: Iskra — Ndvo mesto. Itas Kočevje — Mlinotest itd.
Generacija, ki obeta
Lep dosežek mladih kočevskih šahistov v Pulju
KOČEVJE — Kot je znano, so mladi šahisti iz OŠ Zbora odposlancev v Kočevju pred dnevi zmagali na republiškem pionirskem prvenstvu ŠŠD, ki je bilo v Izlakah pri Zagorju, in se tako uvrstili na državno prvenstvo, ki seje te dni končalo v Pulju. Brez dvoma je sodelovanje med osmimi najboljšimi šolami v Jugoslaviji (v predtekmovanjih jih ,je nastopilo kar 5.000) izreden uspeh, h kateremu je veliko pripomogel 26-letni trener Marko Ofak, ki nosi naziv mojstrskega kandidata.
»Mnogi se sprašujejo,« pravi, »zakaj v Kočevju nimamo močne članske ekipe, ki bi lahko tekmovala, saj imamo res dobre posameznike. Žal nam manjkajo dekleta in mladinci, prav zato je ta uspeh mladih kočevskih šahistov toliko več vreden. Z njim imamo zagotovljen boljši šahovski jutri v Kočevju.«
Šah je v Kočevju vse popularnejši, njegova odlika postaja množičnost.
iskanje mladih talentov od 1. razreda šole naprej. Veliko zaslug za to ima nedvomno tudi neumorni šahovski zanesenjak Ive Stanič.
»Pionirsko in mladinsko vrsto čaka letos še veliko dela in nastopanja,« navaja Ofak, »vse pa je odvisno od tega. koliko denarja bo klubu na voljo. Zaenkrat je treba poudariti, da je dotacija TKS zadovoljiva, tako da imamo v načrtih napisan nastop pionirjev na republiškem prvenstvu, sodelovanje s šahovskim centrom v Postojni, radi pa bi tudi organizirali turnir, da ne naštevam vsega. Podobno je z mladinci. Mestek, Marinč, Šti-mac in Gričar so z nastopom v Pulju povsem zadovoljili. Grabovac je. denimo. na nedavno končanem občinskem članskem prvenstvu zasedel 6. mesto, pa, tudi ostali se niso dosti slabše odrezali. Vse to govori o tem, da podmladek imamo in s tem zagotovljeno vedrejšo prihodnost kočevskega šaha.«
M. GLAVONJIČ
ZMAGA KASTELICA
ŠENTRUPERT — Šahovska sekcija Šentrupert in ŠK Trebnje sta*' soboto na Veseli gori organizirala hitropotezni šahovski turnir Dolenjske. na katerem je nastopilo le 16 šahistov. Zmagal je Kastelic (Novo mesto), ki je zbral 12 točk. sledijo pa: Milič 11. Lončarevič 10.5. R. Rudman 10. Božovie (vsi Novo mesto) 9.5. Br-car (Trebnje) 9.5. M. Picek (Novo mesto) 8.5. Simeunovič (JLA) 8.5. Avsec (Novo mesto) 7.5. itd. Turnir so podprli mirenska Dana. Iskra Mokronog, Kolinska Mirna, Induplati Mokronog. Tesnila. Polikem. to/d Kemija. Žnutga, Mercator in Trimo Trebnje.
USPEH GOSTITELJEV
DOBREPOLJE — DVZ Ponikve je v okviru prireditev »Tradicije NOB« pripravilo mednarodni rokometni turnir, na katerem so poleg gostiteljev nastopile še ekipe Mokerca. Inlesa in avstrijskih Borovelj, člana avstrijske I. B lige. V finalnem srečanju so Ponikve s 17:16 (12:11) ugnale Inles. Najboljši strelec je bil Doblekar (Ponikve) z 11 zadetki.	,. „ .
M. G-c.
RIBNIČANI RAZRED ZASE
RIBNICA — V športni dvorani je bilo te dni finale prvenstva Ijubljansko-ribniškega območja v rokometu za mlajše pionirje, za letnik 1972 in za mlajše. Igralci Inlesa so bili razred zase. saj so brez težav opravili z vsemi nasprotniki, v finalu so premagali Olimpijo kar z 22:10 (11:4). Najboljši strelec turnirja je bil Lesar, igralec pa Lapajne (oba Inles).
DRUGI V AVSTRIJI IN ITALIJI
NOVO MESTO-Starejši mladinci novomeške Krke so konec minulega tedna nastopili na dveh mednarodnih preizkušnjah. V soboto so vozili v avstrijskem Pustervvaldu. kjer je bil meti,90 kolesarji v dirki na kronometer Smajdek 2.. Turk 7. in Ravbar 9. Dan kasneje pa so novomeški kolesarji nastopili v italijanskem Terenzanu. V' konkurenci 130 tekmovalcev je bil Ravbar 2.. Turk 18. in Majes 20. Ekipno so bili kolesarji Krke drugi.
m
ROKOM E TAŠICE NA REPUBLIŠKO — Pred dnevi je bil na igrišču osnov ne šole »Dragotin Kette« v Šmihelu republiški polfinalni turnir v rokometu in malem nogometu za učenCe šol s prilagojenim programom. V nogometu je zmagala ekipa pomurske, pred mariborsko, celjsko in dolenjsko regijo, v rokometu pa Novomeščanke, ki se tako že drugič zapored borijo za naslov republiških prvakinj. Najboljši atleti, ki so se pomerili že v Sevnici, ter rokometaši in nogometaši se bodo srečali 6. in 7. junija v Domžalah. Na sliki: rokometna vrsta osnov ne šole »Dragotin Kette« skupaj z mentorjem Dragom Medičem. (Foto: .1. P.)
labod
LABOD, tovarna oblačil TOZD LOČNA NOVO MESTO Cesta herojev 29
Delavski svet TOZD Ločna
razpisuje
v skladu z določili zakona o združenem delu in statuta TOZD
dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA — DIREKTORJA TOZD LOČNA
Za opravljanje del in nalog direktorja TOZD morajo kandidati poleg splošnih pogojev po zakonu izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visoka, višja oziroma srednja izobrazba tekstilno-konfekcijske ali ekonomske smeri ali druge ustrezne smeri,
— pet let delovnih izkušenj,
— ustrezne organizacijske, samoupravne in moralne kvalitete za uspešno vodenje poslovanja TOZD.
Mandatna doba traja štiri leta.
Pisne prijave z ustrezno dokumentacijo o izpolnjevanju pogojev sprejema razpisna komisija 15 dni po objavi na naslov:
LABOD, tovarna oblačil, TOZD LOČNA, Novo mesto, Cesta herojev 29, z oznako »ZA RAZPISNO KOMISIJO«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem postopku.
' 463/23-86
NOVOLES, n. sol. o., TOZD Tehnično energetske storitve Straža
razpisuje po sklepu DS TOZD TES JAVNO LICITACIJO
za prodajo rabljenih osnovnih sredstev:
— batni kompresor TRUDBENIK Doboj, tip. EK 10, vodno hlajenje, letnik 1967, obnovljen 1985, zmogljivosti 9,2 Nm3/min, delovni tlak 7 bar,
s pog. mot. 60 kW ter vodnim hladilnikom Izklicna cena	900.000.—
— tovorni avtomobil TAM 6500 GO, letnik 1973,
v voznem stanju, z dvigalom za nalaganje tovora Izklicna cena	200.000.—
— kompresor TRUDBENIK zel. mot.4kW, 1420obratov, za 6—10 barov
Izklicna cena	20.000.—
— elektromotor OPS 40/4 55 kW, 1450 0/min,
izkl. cena	60.000.—
— elektromotor OPS 30/2 50 kW, 2950 0/min,
izkl. cena	60.000.—
— elektromotor oblika B3, 37 kW, 1400 0/min,
izkl. cena	75.000.—
— elektromotor oblika B3, 18 kW 900 0/min,
izkl. cena	70.000.—
Licitacija bo dne 10. 6. 1986 ob 8. uri v sejni sobi TOZD TES.
Pred pričetkom licitacije morajo interesenti vplačati 10-odst. kavcijo od izklicne cene. Prometni davek plača kupec.
Ogled bo mogoč uro pred licitacijo ali po dogovoru. Informacije dobite po tel. (068) 84-530, int. 252.
468/23-86
SALONIT ANHOVO TOZD OPEKARNA — RUDNIK GLOBOKO BREŽICE
Komisija za delovna razmerja
objavlja
potrebo po delavcih za opravljanje del in nalog:
1. STROJNIK PREŠE
Pogoji za sprejem: končana poklicna šola strojne ali druge ustrezne smeri in 1 leto delovnih izkušenj. Poizkusno delo 2 meseca.
2. UPRAVLJAVEC OVIJALNEGA STROJA —
2 delavca
Pogoji za sprejem: končana poklicna šola strojne ali druge ustrezne smeri in 6 mesecev delovnih izkušenj. Poizkusno delo 2 meseca.
3. REZERVNI ŽERJAVIST
Pogoji za sprejem: končana osnovna šola in opravljen tečaj za upravljanje žerjava ter 6 mesecev delovnih izkušenj pri opravljanju navedenih ali sorodnih del in nalog. Poizkusno delo 2 meseca.
Dela in naloge so za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Prijave zbira komisija za delovna razmerja 8 dni po objavi razpisa.
O izbiri bomo prijavljene kandidate pisno obvestili v 30 dneh po poteku razpisa.
460/23-86
SOZD PETROL TOZD TRGOVINA BREŽICE Tovarniška 2
objavlja
prosta dela in naloge na skladišču PETROL Brežice, in sicer:
1. gasilca
2. čuvaja
Pogoji pod 1: poklicna šola z načrtnim usposabljanjem — KV, 1 leto prakse
pogoji pod 2: končana osemletka, polkvalificirani delavec
Za razpisana dela in naloge morajo imeti kandidati odslužen vojaški rok. Dela in naloge se združujejo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, poskusno delo traja 3 mesece.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema 15 dni po objavi PETROL-TOZD Trgovina, Brežice, Tovarniška 2, komisija za delovna razmerja.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem postopku.
471/23-86
Ml
metalna
METALNA, strojegradnja, konstrukcije in montaža, n. sol.o., Maribor TOZD TOVARNA GRADBENE OPREME SENOVO
Komisija za delovna razmerja objavlja
prosta dela in naloge
1. SAMOSTOJNO PROJEKTIRANJE — 1 izvrševalec 2. REZKANJE I. stopnje — 3 izvrševalci
3. REZKANJE II — stopnje — 2 izvrševalca
4. VARJENJE I. stopnje — 5 izvrševalcev
5. STRUŽENJE I., II. oz. III. stopnje — 6 izvrševalcev
POGOJI: pod točko 1.:
— diplomirani inženir strojništva — konstrukter, 3 leta delovnih izkušenj na področju projektiranja ali strojni inženir — konstrukter, 5 let delovnih izkušenj na področju projektiranja
pod točko 2.:
— KV rezkalec ali strugar ali z delom pridobljena delovna zmožnost, 3 leta delovnih izkušenj na horizontalnem vrtalnem stroju
pod točko 3.:
— KV delavec tehnične smeri (rezkalec, strugar, ključavničar) za dela na vrtalnem stroju, 2 leti delovnih izkušenj
pod točko 4.:
— KV varilec za varjenje pod CO2 in ročno elektro obločno ali z delom pridobljena delovna zmožnost — opravljen tečaj po JUS predpisih, 3 leta delovnih izkušenj
pod točko 5.:
— KV strugar, 3, 2 oz. 1 leto delovnih izkušenj
Izbrani kandidati bodo združili delo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pred sprejemom v delovno razmerje se opravi predhodni preizkus delovnih sposobnosti kandidata za opravljanje del in nalog pod točko 4 in 5 — za dela struženje II. in III. stopnje, poskusno delo v trajanju 90 dni se uvede za dela pod točko 1, 2, 3 in 5 — struženje I. stopnje.
IZBRANEMU KANDIDATU PODTOČK01, ki ne bi imel zadovoljivo rešenega stanovanjskega vprašanja, bomo nudili po uspešno opravljenem poskusnem delu družinsko stanovanje v Krškem, podtočko II. in V. bomo nudili samska stanovanja.
Pisne prijave o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po dnevu objave na naslov:
METALNA—TOZD TOVARNA GRADBENE OPREME, Kadrovsko-splošna služba, Titova cesta 106, 68281 SENOVO.
Izbrani kandidati bodo o izbiri obveščeni v 20 dneh po izteku objave.
470/23-86
DO GOK ČRNOMELJ
Odbor za medsebojna razmerja DSSS
razpisuje
dela in naloge s posebnimi pooblastili za štiriletni mandat
VODJA PLANSKO-ANALITSKE SLUŽBE
Poleg splošnih pogojev za sprejem na delo mora delavec izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visoka, višja ali srednja izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri
— najmanj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj
— da ima pozitiven odnos do samoupravljanja, družbenopolitičnih organizacij in socialistične družbene ureditve, da je moralno neoporečen in da izpolnjuje pogoje glede na 511. člen zakona o združenem delu
— da ob imenovanju poda program razvoja službe
Pisne prijave kandidatov z dokazili o izpolnjenih pogojih sprejema odbor za medsebojna razmerja DSSS DO GOK Črnomelj, Zadružna c 14, v 8 dneh po objavi razpisa. Rok za izbiro kandidata je 15 dni, za obvestilo kandidata pa 7 dni po izbiri.
479/23-86
MERCATOR — KZ KRKA NOVO MESTO Delovna skupnost skupnih služb Novo mesto Cesta komandanta Staneta 10
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
čiščenje poslovnih prostorov v DSSS
Kandidati morajo imeti dokončano osnovno šolo in 6 mesecev delovnih izkušenj pri delih čistilke.
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in enomesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj pisne vloge z dokazili o šolski izobrazbi in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
473/23-86
Mi
0 bdtohran/sMa tnkoMnt
industrij
methha
Razpisne komisije delavskih svetov TOZD Konfekcija Mirna peč, TOZD Kodranka in volna in DSSS
objavljajo prosta dela in naloge:
a) individualnega poslovodnega organa — direktorja TOZD Konfekcija Mirna peč,
b) individualnega poslovodnega organa — direktorja TOZD Kodranka in volna,
c) direktorja finančnega sektorja.
Pogoji:
Pod a)
— višja ali srednja strokovna izobrazba ustrezne smeri
— 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delih in nalogah
Pod b)
— visoka ali višja strokovna izobrazba
— najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delih in nalogah
Pod c)
— visoka, višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri
— najmanj 5 oz. 7 let delovnih izkušenj na vodilnih delih in nalogah.
Poleg navedenih pogojev pričakujemo od kandidatov, da so moralno in politično neoporečni ter da imajo organizacijske in vodstvene sposobnosti. Delovno razmerje se sklene za obdobje 4 let.
Kandidati naj vložijo prijavo v 8 dneh po objavi, o izidu pa bodo obveščeni v 30 dneh po sprejemu sklepa delavskega sveta TOZD.
Prijavo pošljite na naslov: Beti, Metlika, kadrovska služba, Tovarniška 2.
461/23-86
Mercator-Agrokombinat Krško, TOK Kmetijstvo, trgovina, storitve Krško
na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja z dne 28. 5. 1986
objavlja
prosta dela in naloge:
1. prodajalca za določen čas
— nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu
2. natakarja za nedoločen čas
Pogoji:
1. šola za prodajalce in 6 mesecev delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah
2. poklicna gostinska šola — smer natakar in 6 mesecev delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljejo na naslov: Mercator-Agrokombinat Krško, CKZ 52, v kadrovsko službo, in sicer v roku 8 dni od dneva objave.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 10 dni po končanem zbiranju prijav.
480/23-86
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA PODRUŽNICA NOVO MESTO
vabi k sodelovanju za opravljanje nalog:
kontroliranje zahtevnejših uporabnikov družbenih sredstev v interni kontroli — 1 izvajalec
Delo je zanimivo in strokovno ter za uporabnike pomembno, zato pričakujemo prijave tistih strokovnjakov, ki jih zahtevnost dela veseli.
Pogoji: ekonomist, pravnik ali višji upravni delavec, 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca.
O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v 8. dneh po opravljenem postopku izbire.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev naj kandidati predložijo v 8 dneh po objavi na naslov: Služba družbenega knjigovodstva, podružnica Novo mesto, Glavni trg 23, 68000 Novo mesto.
481/23-86
ZAHVALA
Z žalostjo v srcu smo se za vedno poslovili od naše drage žene. mame. stare mame, prababice, sestre in tete
CILKE MUHIČ
N/
roj. Smajdek
iz Malega Podljubna
Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali. z nami sočustvovali, 'nam ustno ali pisno izrazili sožalje, naši mami darovali veliko vencev in cvetja ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnii noti. Zahvaljujemo se kolektivom in sodelavcem: Dolenjski muzej. ŽTO- TOZD za promet Novo mesto. SŠTZl I Boris Kidrič Novo mesto IMV-TOZD tovarna avtomobilov, Medex Ljubljana, Labod DSSS in TOZD Ločna. Zahvaljujemo se g. proštu Lapu in g. župniku Mežanu za lepo opravljeni obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
Vsi bodo dosegli svoj cilj. samo jaz ne.
Ognja prepoln, položen sem v večni dom.
ZAHVALA
V cvetu mladosti nas je nepričakovano zapustil dragi sin, brat in stric
PAVLE PER
iz Brezovice 7
Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, nudili pomoč, darovali cvetje in pokojnega v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo DO Krka — TOZDTehnoservis, IMV-TOZD Šmarjeta, gasilskim društvom, OO ZSMS, govornikom za poslovilne besede in g. župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mama, sestra z otroki, sorodniki in ostali prijatelji
ZAHVALA
18. maja nas je v 54. letu starosti nepričakovano zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
ANTON MAKOVEC
iz Dolenjih Dol
Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrazili sožalje, pokojnemu podarili vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, prisrčna hvala. Še posebno se zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč, vaščanom za govor, gasilcem iz Dol, Škocjana in Zagrada in pevcem iz Mokronoga za zapete žalostinke. Hvala tudi GG Brežice, DO Novoteks, Labod in 1MV ter župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: žena Fani z mamo, sin Jože z družino, hčerki Tončka in Fani z družinama ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 77. letu starosti zapustil naš dragi oče, stari oče. brat. stric in dedek
FRANC HENIGMAN
iz Breznika pri Dragatušu
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje ter pokojniku poklonili cvetje in ga pospremili do zadnjega, tihega doma. Posebno zahvalo izrekamo kolektivom Rudnik Kanižarica, SCT Kovinar Črnomelj. Komet Stari trg. ZB Draga-tuš za podarjene vence in tov. Tonetu Jankoviču za poslovilne besede ob odprtem grobu ter duhovniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: sin Mirko z ženo, hčerka Anica z možem, brat Lojze, vnuki in pravnuki
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega najdražjega atija, tatija. tasta, brata in strica
STANETA MRVARJA
iz (iotne vasi
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem znancem, vaščanom, sodelavcem iz kolektivov Beti, Pionir in Elektrotehna ter delovni organizaciji Kovinar in članom KZ, ZB NOV Gotna vas, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga v tako velikem štev ilti pospremili na njegov i zadnji poti. Nadalje se zahvaljujemo govorniku za poslovilne besede, godbi in pevcem. Iskrena hvala tudi patronažni sestri /a skrbno nego.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Nepričakovano je prenehalo biti srce našega dragega očeta, starega očeta, brata, strica in prijatelja
JANEZA JURŠIČA
z Dolža 19
Ob njegovi smrti se najlepše zahvaljujemo vsem sosedom za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih, sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje ter podarjeno cvetje, predvsem delovnima organizacijama IMV Novo mesto, Pionirju Novo mesto ter gasilskemu društvu Dolž. Zahvaljujemo se vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Društvu upokojencev, govornikoma v cerkvi in ob odprtem grobu ter dekanu in proštu za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
FRANČIŠKE
NOVAK
roj. Pečjak
se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sovaščanom za darovano cvetje ter pomoč v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za opravljeni obred. Še enkrat vsem, prav vsem lepa hvala!
Žalujoči: sin Jože z družino, hčerke Francka, Albina in Rezka z družinami, snaha Iva z družino, brat Tone z družino, sestre Ivanka. Pepca in Mici
Brezovi dol, Ljubljana, 2. 6. 1986
V SPOMIN
J. junija letos je minilo žalostnih 5 let. odkar je odšel k večnemu počitku naš dobri mož. oče. tast in stari oče
FRANC BOŽIČ
iz Dol Suhadola 27
Vsem. ki se ga spominjajo m obiskujejo niegov prerani glob. iskrena hvala!
VSI VI EGON I
Z A II N A L A
V 66. letu starosti nas je zapustil mož. brat in stric
MILAN LOVŠIN
iz Gradca 21
Zahvaljujemo se sorodnikom, vaščanom in ostalim, ki so nam kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, podarili pokojnemu cvetje in vence ter ga pospremili na njegov i zadnji poti. Posebno zahvalo dolgujemo GD Gradac za spremstvo in častno stražo, govornikoma iz GG Črnomelj in GD Gradac /a poslovilne besede, društvu ZB Gradac, duhovniku za opravljeni obred ter MPZ KUD Jože Mihelčič iz Semiča za zapete poslovilne pesmi.
Žalujoči: žena Bariča, Lojze ter ostali njegovi
Maline, Ljubljana, Kranj, Kanada
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očija in dedka
VINKA ROBKA
narodnega heroja
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam pomagali, nam izrazili sožalje ter pokojnika spremili na njegov i zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo občinskemu ZZB NOV Novo mesto, predstavnikom Skupščine občine Novo mesto, pripadnikom .11 A ter drugim družbenopolitičnim organizaci jam občine in KS Škocjan, govornikom, godbi in pevcent. darovalcem cActja in vsem. ki so nam na kakršenkoli način pomagali ter nam izrazili sožalje, pa tudi vsem. ki so namesto cvet ja na grob pokojnika prispev ali v sklad za nakup medicinskih aparatov pri OORK. Prisrčna hvala II) Škocjan in (i D Grmov I je ter šoli za v so pomoč ter štev jlno spremstvo na zadnji poti od dvorane D PO KS do pokojnikovega zadnjega počivališča.
Žalujoči: žena Jožica, hči Ljubica in sin Zdravko z družinama ter ostalo sorodstvo Dohruška vas. Gomila. Ribnica, Ljubljana
Z A II N \ I A
Ob bridki in nenadni izgubi dragega moža. očeta, dedka, brata in svaka
STEVANA ^;'5čv ’ VIDOVIČA
podpolkovnika II \ v pokoju	:	N
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom in znancem, ki so sočustvovali z nami. nam izrazili sožalje in s cvetjem okrasili njegovo žaro. Posebno zaliv alo smo dolžni-družim Gabrov ec za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih kakorludi Komandi garnizona v Črnomlju za izkazane časti pokojniku. Naša iskrena zaliv a la Dijaškemu domu v Črnomlju, govornikom prot. Kambiču. Stojanu Jakov Ijcv iču in Tonetu Fabjanu za tople poslov ilne besede, ribiški m lovski družini CTnomelj in njenemu oktetu, godbi na pihala ter tovarišicam Mariji Pa pa. Mariji Majerle in 1 inici Škot. 1 Ivala vsem. ki so pokojnika spremili do njegovega zadnjega počivališča.
Žalujoči: žena lunja, hčerka Sonja z družino, sin Igor. bral Čedo in sestra Djurdja / družinama, kakor
tudi družini Kobe in Tomšič
J
TEDENS^.
Četrtek, 5. juniju — Valerija Petek. 6. junija — Norbert Sobota. 7. junija — Robert Nedelja, X. junija — Medard Ponedeljek. 9. juniju — Primož Torek. 10. junija — Marjeta Sreda. 11 junija — Srečka Četrtek. 12. junija — Jane/
tunini: mi ni
7. junija ob 15.01
mlaj
BREŽICE: 6. in 7. 6. ameriški akcijski film Zadnja vojakova naloga. X. in 9. 6. ameriški film Šina. 10. in II. 6. ameriški film Vrtiljak sreče.
ČRNOMELJ: 5. in X. 6. ameriški film Boter. 6. in 8. 6. ameriški film Amadeus. 10/6. ameriški film Polter-gajst. J 2. 6. ameriški film Psiho 2.
KRŠKO: X. 6. ameriški film Ognjene ulice. 10. 6. francoski film Norosti gospe D'Elodie. 11. 6. nemški film Poredni Moric. 12. 6. ameriški film Prihajajo Smrkci.
NOVO MESTO — DOM KULTURI/ 5.. 9. in 10. 6. (ob IX. uri)ame-riška komedija Policijska akademija. 5.. X.. 9. in 10. 6. ameriško-italijanski film Kaligula. II. 6. grški film Mačji sindrom. 12. 6. ameriški film Zgodba o Jackpuelin Kcnnedv.
NOVO MESTO — DOM JLA: Od 6. do X. 6. ameriški film Pod vulkanom. Od 9. do 11.6. ameriški film Marijini ljubimci.
SEVNICA: 5. 6. film Cena nevarnosti. 6. in 7. 6. film Iskalci. X. in 9. 6. lilnt Bogovi so pali na teme. 11. in 12. 6. film Poltergajst.
službo dobi
SPREJMEM dimnikarskega ponto-: čnika ali priučenega delavca. Stanislav Arh, dimnikarski mojster. 61240 Kamnik.
ZAPOSLITEV dobi KV ali PK livar. Livarna OGRINC, Milana Majcna 47, 61000 Ljubljana.
TAKOJ zaposlim frizerko. Dober OD, ponedeljek prosto, stanovanje in . hrana preskrbljena. Tel. (06X) 58-246.
ZAPOSLIM delavca s poznavanjem izolaterskega ali kleparskega poklica. Naslov v upravi lista (3353/86).
stanovanja
V NAJEM vzamem eno- ali dvosobno stanovanje v Brežicah ali Krškem. Ponudbe pod šifro: TAKOJ ali telefon (068) 61-422. dopoldne, ali tel. 71-615. popoldne.
PRODAM dvoinpolsobno stanovanjc v Novem mestu. Šifra: »STANOVANJE«.
motorna vozila
PRODAM GS po delih. Grdun Hinko, Vel. Bučna vas 34.
PRODAM 126 P 1979 letnik. Tel. 26-032 vsak dan dopoldne.
PRODAM kombi volksvvagen dobro ohranjen. Informacije na tel. 44-357.
R 18, letnik 82, metalne srebrne barve, garažiran in odlično ohranjen, prevoženih vsega 30.000 km, z dodatno opremo, prodam. Telefon: (068) 25-986, popoldne.
JUGO 45, štiri leta star. prodam. Tel. (068) 26-9X1.
Z 750 I., letnik 1976. odlično ohranjeno, prodam. Zvone Rodič. Sela pri Beli cerkvi 4. tel. 84-930.
RENAULT 5 TL. letnik 1975. dobro ohranjen, prodam. .Alojz Padaršič, Orehovica 5. 6X310 Šentjernej.
PRODAM nov moped APN 6. Špolar. Jamska 3. Mirna. tel. 47-229.
V ISO 11 RE ..zelo dobro ohranjeno, prodam za 2.2 M. Registracija junij 19X4. prevoženih 17000 km. Stane Adamič. Črnec. Ribnica.
R 4 TL. letnik 1976. prodam. Hrovat. Dol. Sušice 10. Dolenjske Toplice.
R 4 TL. letnik 1978. kovinsko modre bane. prodam. Franci Hrovat, tel. 84-522. do 14. ure.
MOSKV1ČA, letnik 1979. prodam. Jože Brulc. Krka 23. Novo mesto.
E 90. dobro ohranjen, prodam. Šmajdek. Stranska vas 33.
PRODAM Z 128. letnik 1985. ka-rambolirano. Franc Šega. Vrhe pri Dolžu L
PEUGEOT 304 (motor v okvari, vendar vozen) prodam, cel ali po delih. Tel. 25-201.
ZASTAVO 101 C, letnik 1980. prodam. Telefon 51-185 ali 51-577.
PRODAM tomos avtomatik. malo rabljen. Bogovič. Kidričeva 5. Brežice.
R 4. letnik 1978, registriran do marca 1987. prodam. Franc Drmaž, Resljeva 3. Kostanjevica na Krki.
Z 750. staro 5 let, prodam. Tel. 25-557.
R 18. letnik 1983, prevoženih 30.000 km. garažiran, prodam. Anton Flek. Kajuhova 2. Črnomelj, tel. dopoldne 22-365.
Z Id, letnik 1982. prodam. Martin Blažič. Zdinja vas 9 b. Otočec.
P 126. letnik 1984. dobro ohranjen, prodam. Milena Urek. Drečji vrh 1, Trebelno.
Prodam LANCIO FULVIA 85 KS, letnik 1971. 75 M. Tel. 32-247.
ZASTAVO 850. november 1985, prodam. Tel. 20-496, Vrhovčeva 14
ZASTAVO 101. letnik 1978, prodam za 40 M. Smolič, Dol. Straža 100. tel. 85-318.
ZASTAVO 101 GT. letnik 1984. prodam. Tel. 25-562.
DIANO, neregistrirano, vozno, prodam ali zamenjam za govejo žival oziroma ovce. Staniša, Konec 12 pri Podgradu. Novo mesto.
ZASTAVO 750 de luxe, letnik 1976, registrirano do decembra 1986, ugodno prodam: Zvonko Ban, Vel. Brusnice 71, tel. 85-984.
ZASTAVO 750. letnik 1982, prodam. Benedikt Kaplan, Pristavica 5. Šentjernej.
R 4 TL, letnik 1977. registriran do marca 1987. nujno prodam. Potok 37. Straža.
PRODAM moskviča letnik 78. registriran. Janez Gorenc, Regrča vas 79, Novo mesto.
GOLF diesel. letnik 1984. prodam. Cena 235 SM. Krašna, Škocjan.
Z 750, staro 15 mesecev, prodam. Hrovat, Stavča vas 8. Dvor.
Z 101. letnik 1979. prodam. Penca, Ragovska 15. tel. 24-291. od 15. do 16. ure.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA DIC, tozd Dolenjski list. Novo mesto.
USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko.
UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodjatoz-da), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Anton Jakše (novinarski servis in EPS). Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 100 din. letna naročnina 3.000 din, za delovne in družbene organizacije 6.000 din, za tujino 20 ameriških dolarjev oz. 50 DM (ali druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 1.500 din, na prvi ali zadnji strani 3.000, za razpise, licitacije ipd. 2.000 din. Mali oglasi do 10 besed 700 din, vsaka nadaljnja beseda 70 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624 Naslov: Dolenjski list 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 33. telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, telefon novinarskega servisa 23-610, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006. — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC Grafika, Novo mesto — Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
, tozd
JUGO 45, star dve leti in pol, prodam. Plaveč, tel. 21-786.
Z 750. letnik 1982. registrirano, prodam. Bogdan Kuhar, Dobe 20, Kostanjevica na Krki.
FIAT 126 P. letnik december 1980. prodam. Petan. Podgora 40. telefon 85-342. popoldne.
JUGO 45. letnik 1983, karamboli-ran. prodam. Naslov v upravi lista (3356/86).
ZASTAVA 750, karoserija obnovljena. in kosilnico Alpina prodam. Sandi Ziherl, Ostrožnik 13, Mokronog.
FIAT 126 P. letnik 1984. prodam. Tel. 23-169.
ZASTAVO 101. letnik december 19X0. registrirano do maja 1987. ter novo prikolico /a osebni avto. atestirano 500 kg, prodam. Jože Prah. Gor. Prekopa 12.68311 Kostanjevica.
Z 850. letnik 1982. in čistokrvne šar-planince brc/ rodovnika prodam. Jurak, Dol. Kamence 33 a. Novo mesto.
R 4. letnik 1981. prodam. Tone Grubar. Staro sejmišče 55. Šentjernej.
A 3 ML avtomatik prodam. Peter Barborič. Šentjošt 4. Novo mesto.
ZA R 12 poceni prodam nov sprednji odbijač. Novo mesto. Marjana Kozine 31. tel. 22-097.
FIAT 750 prodam. Tel. 21-613. popoldne.
126 P. december 19X0. cena 50 SM. dobro ohranjen, prodam. Tel. 25-138.
R4TL, letnik X1/10 prodam. Antončič. G. Kronovo 4. Otočec.
PRODAM ZASTAVO 101 medite-ran. letnik 19X0. prevoženih 36000 km. Tel. 26-263 popoldne.
ŠKODO 100. letnik 1971, prodam. Bukovec. Kettejev drevored 45. Novo mesto.
R 4, letnik 1976. prenovljen, registriran do marca 19X7. prodam. TeL 23-619.
R 18. letnik 19X2. prevoženih 30.000 km, metalik srebrne barve, prodam. Jel. 25-986. popoldne.
ZASTAVO GTL 55. staro 2.5 leta-prodam. Tel. (068) 21-747.
PRODAM dobro ohranjen APN 6. star 4 mesece. Tel. 85-196!
PRODAM zelo dobro ohranjeno zastavo 750 S. staro X let. Hrovat. Dr-ska 24. tel. 26-029.
ZASTAVO 128 CL. staro 3.5 let. 26000 km. ugodno prodam. Tel. 25-4.74.
PRODAM ZASTAVO 750 starejši letnik. 1'cl. 21-193.
PRODAM JUGO 55. letnik 1984. Ogled možen vsak dan od 15. uredalje pri: Janez Vidrih. Otočec 10 A.
RENAULT4GTL. letnik 1984. prodam. Tel. 21-793.
PRODAM KADETA, letnik 1968. in PZ. letnik 1970, po delih ter vse dele za avto prikolico. Tel. 72-446.
PRODAM 101. še registrirano, za 25 SM. Tel. 20-363.
PRODAM invalidski motor trib-rzinec. Tel. od 15. ure dalje na tel. (068) 44-603.
PRODAM KAMION kasonar. TAM 5000. neregistriran, v odličnem stanju, ali menjam za osebni avto. Darko Pirc. Cesta št. 16. Krško.
PRODAM GOLF DIESEL, s S paketom, letnik 1984. Slavko Salmič. Stara Bučka 30. 68275 Škocjan.
ZASTAVO 850. letnik 1985. prodam. Lovše. Martinja vas 41, Mokronog.
ijski stroji
PRODAM traktorsko kosilnico IMT za Ferguson. Albin Vene. Dule 16. Bučka.
TRAKTOR Štore 404, letnik 1983. prodam. Zupet, Šmarješke Toplice 176. tel. 84-915.
PRODAM prikolico za kosilnico Gorenje Muta. Tel. (068) 56-029.
KUPIM pluge Slavonec. Tel. (068) 56-029.
PRODAM obračalnik Favorit 220, kravo in več ovac ter jagnjet. Jablan 41. tel. 84-331.
OBRAČALNIK za kosilnico BCS prodam po ugodni ceni. Jože Majcen. Spodnje Vodale 8. Tržišče.
PRODAM novo bočno koso za Deutz 45 in puhalnik SIP PS 33. Tel 56-747.
TRAKTOR Zetor 4718 s kabino prodam. Rozman. Dol. Karteljevo 7, tel. (068) 25-846.
TRATKOR TV 18. letnik 1974, in
šivalni stroj Danica elektronik v kovčku prodam. Slavko Može, Dol. Kamence 41.
KOSILNICO original /a I V 730 prodam. Lado Miklavčič.Gor. Brezovica 22. 6X3JO Šentjernej.
PRODAM silorezni puhalnik na kardan. traktorski obračalnik in plug Slavonec. Iroha. Brezovica. Šmarješke Toplice, tel. 84-993.
IRAKIOR ursiis 335 prodam. Jel. 44-671.
RABLJEN obračalnik pepinger in nov obračalnik panonija prodam.
I erkolj. Kronovo 22. Šmarješke Toplice. tel. X4-927.
PRODAM traktor zetor 59-11. v dobrem stanju. I rane Medle. Sela pri Ratežu 10. Otočec, tel. X5-9SX
PRODAM traktor - I orno Vinko-vič« 522. malo rabljen. Branko Brdar. Kaši. številka 2 pri.Radoviči.
IIRSUS ( 335-IOIK) delovnih ur. s kabino, odlično ohranjen, inoibračal-nik lahr —- pajek prodam. Kram/ar. Dolenja vas 22. Artiče, tel. 72-475.
IRAKIOR valpodana. star 10 let. 22 KM. prodam. Jel. X9-124.
PRODAM kosilnico BCS, staro 5 let. Špišič Jože. Prcloka I. Vinica.
KOSO za TV 730 prodam. Stane Okoren, Draga 35. Šentrupert, tel. 40-270.
PRODAM noVo traktorsko prikolico kiperico (nosilnost 3 tone). Jože Jaklič. Telčice 4, Škocjan.
PRODAM traktorski obračalnik Miniblinz. odličen, po ugodni ceni in kravo v 9. mesecu, brejo s 3. teletom, sive pasme (500 kg). Telefon (061) 23-113.
J RAKJOR Zetor 4712 s, kabino prodam. Janez Zupan. Brezje 10. Šentjernej.
MLATILNICO Vesna v zelo dobrem stanju prodam. Štravs, Vinkov vrh X. Dvor.
PRODAM traktorsko kosilnico in plug. Marjan Hasingcr. Avguštine 11. Kostanjevica.
lujUlusu prooam sedežno garnituro za 7 SM. Kermc, Pavlinov hrib 37 blok. Trebnje.
PRODAM nov dvojni kasetofon »hitachi« D-W 400. Mikec, Ratež 2, Brusnice.
PRODAM rabljeno spalnico ali zamenjam za_drva. Tel. 22-992.
TRAČNO ŽAGO. litoželezno, premer koluta 700 mm, prodam. Tel. (061) 783-488.
POCENI prodam namizni vrtalni stroj domače izdelave, do 25 mm. Jože Pavlin. Gotna vas 39 c. Novo mesto.
kupim
iz,uuDiLrt sc je nemsKa ovcarKa. Tel. 22-415.
IŠČEM inštruktorja za poučevanje angleščine v dopoldanskem času. Naslov v upravi lista (3355/86).
IGRAMO narodno in zabavo glasbo po veselicah in zabavah. Kličite zvečer na tel. (061) 446-430.
ODDAM I ha košnje sena in otave. Čerček, Pugljeva 3, Novo mesto.
ZA DRUŽBO sprejmem na dom starejšo žensko. Marija Galič. Regerča vas 91 a. Novo mesto.
IŠČEM obrtnika, ki bi prevzel omet notranjosti hiše v mesecu juliju in avgustu. Sporočilo pustite na upravi lista pod šifro: MED KRŠKIM IN SEVNICO.
KUPIM suha drva. Informacije na tel. 24-953.
KI PIMO kmetijo na ravnini z do 10 ha zemlje. Ponudbe pod šifro: »DOLENJSKA«.
KUPIM uporabno avtokamp prikolico (lahko staro) za 2do 3osebe. Naslov v upravi lista (3351/86).
KUPIM motor /a avtomobil I iat 126 P. Jože Kcbelj. Karteljevo 19. Novo mesto.
KO/K. odlične mlekarice i/hranih pasem, tildi plemenske mladice in plemenskega ko/lička prodam. Tel. (061) S1-381. od 19. do 21. m e.
PRODAM novo etažno centralno peč in vgradni štedilnik Iskra. K)1 r popusta in dostava na dom. Oberč. tel. 61-286. 22-011.
GUME 750-16 za traktor Tomo Vinkovič 30 KM. žago Stihi 056 (nova). plug Batuje (10 col) kot nov, kobilo. staro 3 leta. pripuščeno. prodam. Jože Urbančič. Veliki Cirnik 12, Šentjanž.
PRODAM nove gume z obroči 750 x 16. en kubik smrekovih plohov (5cm), suhih. Kranjčič. Gor. Karteljevo 2.
PRODAM mizo. 8 stolov v plavem. Mari Malenšek. Gubčeva 39. Novo mesto.
PRODAM teličko simentalko, konjička. gumi voz. komat komplet, zaradi bolezni. Lado Lavrič. Stare žage 15. Dolenjske Toplice.
PRODAM kozo. staro dve leti. Marija Mrgole. Telče 21. Tržišče.
SYNTHESIZER CRUMAR poceni prodam. Kličite v četrtek in petek med 14. in 18. uro na tel. 22-820 Benkovič.
DIESEL MOTOR 11 KM (samohodni) za žaganje drv in 9 KM diesel motor sam. prodam. Vlado Štampfelj, Križevska vas 19, Metlika.
UGODNO PRODAM črno-beli televizor in kuhinjsko mizo. Zanoški, C. herojev 26. Novo mesto. tel. 20-316.
PRODAM dva kuhinjska pulta in dvodelno pomivalno korito (»rostf-rei«), Forčešin, Nad mlini 24, Novo mesto.
UGODNO PRODAM starinsko dobro ohranjeno spalnico. Informacije na tel. 25-618 od 17. do 18. ure.
PRODAM KRAVO s teletom ali brez njega. Daljni vrh 2.
PRODAM glasbeni center na daljinsko upravljanje z zvočniki za 150.000 din. Ostoja Jankovič. Gor. Straža 158.
VINO samorodnice šmarnice prodam po ugodni ceni. Tel. 72-644.
ŠIVALNI STROJ BAGAT JADRANKA prodam za 2 SM. Tel. 24-070.
PRODAM NOV pralni stroj Gorenje. garancijski rok do oktobra 1986. Tominšek, tel. 22-441 int. 547.
PRODAM NOV BARVNI TELEVIZOR Gorenje, ekran 67cm. Tel. 25-557.
DOBRO OHRANJENO SPALNICO prodam. Naslov v upravi lista (3354/86).
PRODAM 6 šestmetrskih hrastovih tramov. Slavka Gruma 41 ali tel. 26-533.
SEDEŽNO GARNITURO »PLANICA« prodam. Slavka Gruma 41 ali tel. 26-533.
50 a njivske trave prodam po ugodni ceni in 16-colski voz ali zamenjam za 15- ali 14-colskega. Anton Stariha. Tomšičeva 1, Metlika.
PRODAM KRAVO, visoko brejo. Jože Špringer, Dol. Straža L
SOLTON OZVOČENJE s kasetnim ehom, kitaro EKO s Hohner ojačevalcem, kasetofon (2 glavi), light shov (5-kanalni) prodam. Alojz Šušteršič, Regerča vas 167.
POCENI PRODAM zakonsko posteljo. divan, pralni stroj (deli), tenis lopar. »rostfrei« korito, bosanke. lesene obloge. Tel. 25-134.
KOZO s kozličkoma prodam po ugodni ceni. Košale. Muhaber 9. Novo mesto.
KOZO bele barve, staro 2 leti in pol. prodam. Tel. 23-197.
PRODAM dve vreči belega cementa. 2 m' fasadnega peska Sombor. električni trifazni dvotarilni števec, tri ovce (ena breja, dve stari 5 mesecev). Viktor Avsenik. Drganja sela 39.
PRODAM KRAVO((ri/i|ko). brejo 9 mesecev Prečna 29. Novo mesto.
PRODAM sestavljivo dnevno sobo. dva kavča. Janez I ločeval . Škocjan 3.
PRODAM KOBILO. Saje. Dol. Kamenje 4. Novo mesto.
PRODAM leseno barako dimenzije 4 v 3.5 m. 1 Tanko. tel. 84-560.
PRODAM suhe smrekove deske (9 m1) (50 mm. 25 in 20 mm). Senica,. Suhor 2. Dol l opli cc.
Poni kolo — kot novo ugodno prodam. J el. 23-570.
GUMI VOZ nosilnosti tri tone in 250 lat (letve) 3x5 cm prodani. Gačnik. Baričevo 9.
80-hasno harmoniko melodija, skoraj novo. prodam. Šurla. Dol. Težka voda 3/a. tel. 43-740.
PRODAM malo rabljen črno beli televi/or I I Niš in navaden štedilnik gorenje. Muhič. K Roku 21, Novo mesto.
posest
MANJŠI-. POSI SIVO v izmeri 3000 111 s kmečko hišo v adaptaciji ter z manjšini hlevom na Dolenjskem (4 km od Dvora pri Žužemberku, smer Ajdovec) zelo ugodno prodamo. J el. (061) 313-811.
LEPO PARCELO z gradbenim dovoljenjem v Novem mestu prodam. Ragovska 20. Novo mesto.
PO UGODNI ceni prodam vinski hram v izmeri 14 x 6. Stanko Voglar. Libelj 2. Leskovec pri Krškem.
DOMAČIJO (hišo. skedenj in vrt) v Žabji vasi 30 v Novem mestu prodamo najboljšemu ponudniku. Naslov v upravi lista (3350/86).
NJIVE, travnike in gozdovev Birčni vasi pri Novem mestu ugodno prodam. Telefon (061) 263-993. Štefan Knafelc, Poljanski nasip 28. 61000 Ljubljana.
PRODAM gozd (približno 2 ha) in travnik pri Grmadarju. Anica Štravs. Vinkov vrh 8, Dvdr.
TRAVNIK (okoli 1 ha) prodam. Klančar. Bela cerkev 27.
HIŠO v okolici Novega mesta prodam. Naslov v upravi lista (3352/86).
NUJNO in ugodno prodam na lepem kraju. 5 km iz Sevnice, hišo v, IV. gradbeni fazi. primerno tudi za vikend. Tel. (068) 81-434.
HIŠO z gospodarskim poslopjem in 1 ha zemlje ugodno prodam. Franc Pucelj, Grmovlje 18. Škocjan.
ALBIN TURK, Podturn 94, Dolenjske Toplice, prosim sosedo REZO FINK. Podturn 57, naj me ne zmerja, kaviar je v vinjenem stanju, in prepovedujem pašo njenih kokoši po mojem vrtu. V nasprotnem primeru jo bom sodno preganjal.
LUDVIK MURGELJ, Ragovska 14. opozarjam ANO MURGELJ iz Bučne vasi/da počisti njivo par. št. 546 ter izprazni in uredi vse prostore, ki so navedeni \ sklepu poravnave št. 161/75-4. Rok 15 dni. sicer bom primoran sodno ukrepati.
LUDVIK VENE. ALOJZIJA BOŽIČ in ZOFIJA LUŽAR preklicujemo napačno objavljeno ime v preklicu z dne 15. maja 1986.. Pravilno ime je JOŽEFA in ne FRANČIŠKA, kot je bilo objavljeno.
FRANC VOVK. Šmarjeta 57, prepovedujem vožnjo čez travnik v Zd-ravcih. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
FRANC ZIDAR. 68231 Trebelno 27. preklicujem žaljive besede, ki sem jih izrekel proti ANTONU STARIČU s Trebelnega 30 glede kraje ,60 kostanjevih kolov \ vrednosti 18.000 dinarjev. Obdolžitev je neresnična. Obenem se mu zahvaljujem, da. je odstopil od tožbe.
čestitke
Iskrene čestitke JANEZU DRGA-NCU za njegov 83. rojstni dan! Sin z družino.
FRANC KRESE iz Gor. Sušic24bo praznoval 50. rojstni dan. zato mu čestitamo in želimo še mnogo zdravih let žena Alojzija, sinova Zdravko in Dušan z ženama ter trije vnučki, ki mu pošiljajo 50 poljubčkov.
	I'		
DAM stanovanje sami ali paru. Preskrbim službo, zaželeno starejši. Šifra: »CESTA HEROJEV«.
V četrtek, 29. maja, sem od Cankarjeve ulice do priključka avtoceste izgubila dežnik z otroškega vozička. Bil je rumene barve s plavimi pikami. Najditelja prosim, da ga vrne na naslov: Tešar, Cankarjeva 19. Novo mesto.
BIF'E POD LIPO. Stražni vrh. organizira srečanje mož in žena. rojenih v letu 1936. kateri bi proslavljali 50-letnico. Srečanje bo 12. julija. Interesenti naj se zglasijo z dopisnico in celim naslovom ali osebno. Za jedačo in domačo kapljico poskrbljeno. Kdor si želi veselega razpoloženja, naj se oglasi vključno do 30. junija. Organizatorica: Marta Gašperič. Stražni vrh 12. 68340 Črnomelj.
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA PRI DO MERCATOR-STANDARD NOVO MESTO
objavlja
prosta dela in naloge
VZDRŽEVALKE PISARNIŠKIH PROSTOROV
za nedoločen čas
Pogoji:
— končana osnovna šola in 3-mesečno poskusno delo
Kandidatke naj pošljejo prijave s kratkim življenjepisom in dokazilom o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh poobja-vi komisiji za medsebojna delovna razmerja Mercator-Standard, Novo mesto, Glavni trg 3.
O izbiri bomo kandidate pisno obvestili v 15 dneh po preteku prijavnega roka.
476/23-86
KOVINARSKA, tovarna industrijske opreme in konstrukcij Krško, n. sol. o.
TOZD PRODAJNI INŽENIRING, n. sub. o., KRŠKO
objavlja prosta dela in naloge
1. KONSTRUKTERJA I. ali II. — en izvajalec
Pogoji: višja šola elektro smeri in 4 oziroma3 leta delovnih izkušenj
2. KONSTRUKTER J A II. ali III. — en izvajalec
Pogoji: srednja šola elektro smeri in 3 leta delovnih izkušenj oziroma končano pripravništvo
Dela in naloge so za nedoločen čas, poskusno delo traja tri mesece. Objava velja 8 dni po objavi Prijavljene kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: Kovinarska Krško, kadrovsko-splošna služba.	462/23-86
22
DOLENJSKI LIST
Št. 23 (1921) 5. junija 1986
ZAHVALA
V 54. letu nas je zapustila draga žena, mama, stara mama, hči in sestra
MARIJA MARIČ
iz Jurke vasi 30
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in vaščanom za izkazano pozornost in pomoč v težkih trenutkih. Posebej se zahvaljujemo družini Jordan, OŠ Katja Rupena, Gorjancem Straža-TOZD Tovorni promet ter župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 72. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga mama, babica in prababica
AMALIJA
TRATAR
iz Mokronoga
Najlepše, se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, kolektivu Agraria Brežice, ZZB Mokronog, govornikom za tople poslovilne besede ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: hčerka Martina, sinova Tonček in Peter z družinami
ZAHVALA
Ob smrti našega moža, očeta, starega očeta in strica
JOŽETA PLAVCA, st.
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, za rože in vence kot tudi za denarne prispevke, namenjene za nakup dragih inštrumentov za boj proti raku.
Družina Plaveč Novo mesto, dne 28. maja 1986
DOLGOST ŽIVLJENJA NAŠEGA JE KRATKA.
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi ljubega sina, moža in brata
DRAGA BORŠTNARJA
z Malkovca
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami v bolečini, nam darovali cvetje in pokojnega v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala sosedom, gasilcem, govornikoma in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: mama, žena in sestra z družino
ZAHVALA
Ob mnogo prerani smrti našega dragega očeta, brata in strica
JANEZA NOSETA
s Sel 18 pri Hinjah
se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, z nami sočustvovali, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo ZB Žužemberk, ŽRVS Žužemberk, Petrolu Brežice — Dvor, AH Ljubljana, KS Hinje, župniku za opravljeni obred, Ljubi Šenica in Tonetu Škufci za poslovilne besede.
Žalujoči: sin Ivan, hčerka Malka in sin Jože z družinami, sestra Štefka in brat Alojz
ZAHVALA
V 92. letu starosti nas je zapustila sestra in teta
FILIPINA ŠTRASNER
iz Brežic, stanujoča v Šentjerneju
Najlepše se zahvaljujemo šentjernejskemu oktetu, govorniku društva upokojencev in vsem Šentjernejčanom, ki so pokojno pospremili na zadnji poti na pokopališče v Brežicah. Prav lepa hvala vsem za podarjeno cvetje.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi naše drage mame
ANE
JENŽUR
iz Drnovega
izrekamo zahvalo vsem, ki ste ji darovali, cvetje, jo pospremili na zadnji poti in z nami sočustvovali v težkih trenutkih. Posebno zahvalo izrekamo pevcem in gospodu župniku za besede, izrečene ob grobu, ter družini Žabkar iz Drnovega za nesebično pomoč. Pokojno bomo ohranili v trajnem spominu.
Žalujoči: mož Tone, otroci Tone, Rozika, Mihelca z družinami ter ostalo sorodstvo
Drnovo, Krško, Kočevje, 19. maja 1986
ZAHVALA
Tiho nas je zapustila naša draga mama, stara mama, babica in teta
TEREZIJA RANGUS
Roje 9, Šentjernej
Vsem sorodnikom, sosedom, znancem, vaščanom in prijateljem, ki ste v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, izrazili sožalje, poklonili cvetje in spremili pokojno, na njeni zadnji poti, iskrena hvala. Zahvaljujemo se za nesebično pomoč zdravstvenemu osebju ZD Šentjernej in gospodu kaplanu za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
Roje, Ljubljana, Tolmin, dne 14. maja 1986
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj, komaj v 26. letu starosti, je prenehalo biti srce našega dragega sina, brata in strica
SILVA KOPINA
Loka 19, Šentjernej
Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu podarili cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebna hvala kolektivu ŽG Ljubljana ŽTO Novo mesto — TOZD za promet, kolektivoma Kremen in Labod. Zahvala velja še Rezki Turk in Florjančičevim, govornikom za poslovilne besede in župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 88. letu nas je za vedno zapustila draga mama, stara mama in prababica
GABRIJELA
VOVK
z Brezovega 9 pri Sevnici
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvala gospodu župniku za lep obred in poslovilne besede.
'» Vsi njeni
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je zapustil naš ljubi mož, oče, brat, stari oče in stric
JOŽE
BLAŽIČ
Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na zadnji poti, darovali cvetje, vence in izrekli sožalje. Hvala ZB Šmarjeta, Krki in župniku za opravljeni obred.
Žalujoča: žena Julka in sin Janez z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, starega očeta, tasta
IVANA JEVNIKARJA
iz Otočca
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, nam pomagali in na kakršenkoli način izkazali spoštovanje našemu dragemu.
Žalujoči: njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, sestre in tete
ZOFIJE DODIK
rojene KNAFELJC
Majde Šilc 18, Novo mesto
se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, z nami sočustvovali, nam ustno ali pisno izrazili sožalje, pokojni darovali vence in cvetje in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo zdravnikom in bolniškemu osebju urološkega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za vso skrb in nego med težko boleznijo, govorniku za ganljive poslovilne besede, šmihelski godbi in pevcem za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: mož Duško in sorodstvo
ZAHVALA
V 84. letu nas je zapustil naš dragi oče, - stari oče in stric
JANEZ KLEMENČIČ
iz Ždinje vasi 41 borec XII. štajerske brigade
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedovim, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, kirurškemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto, kolektivom Gozdnega gospodarstva Novo mesto — TOZD Vrtnarija, Krke Novo mesto — tabletni oddelek. Komunale Novo mesto, govorniku doma in obema govornikoma pri odprtem grobu, ZB Otočec, Društvu upokojencev Novo mesto, zastavonošem in župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 76. letu starosti nas je nenadoma zapustila draga mama, stara mama, sestra in teta
MARIJA KAJIČ
iz Gornjih Ponikev 19
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so se poklonili njenemu spominu in nas v težkih trenutkih tolažili. Posebno se zahvaljujemo dr. Francu Žnidaršiču iz ZD Trebnje, dr. Mariji Čeh ter strežnemu osebju Interne bolnišnice Novo mesto, DO Krka. DO Labod iz Novega mesta, Krotendu iz Trebnjega in Društvu upokojencev. Hvala tudi pevskemu zboru in župniku za poslovilni obred.
Vsi njeni
Gornje Ponikve, dne 26. maja 1986
S *> $ S"'
S ^ H i
Nagrade naročnikom razdeljene
Renault 4 GTL, darilo IMV, generalne pokroviteljice nagradne igre Dolenjskega lista, je dobila Mira Kastelic iz Kočevja — Janika razdelila še 53 drugih nagrad — Žrebanje nadzirali bralci DL in posebna komisija
MIRA DA
Že od malih nog je bila Mira Danko, prva miličnica v Posavju, navezana na uniforme. Stari oče je bil žandar, očeta pa je skoraj vedno pričakala na poti iz službe, da ji je posadil na glavo miličniško kapo. Že po osnovni šoli je hotela uresničiti želje iz rosne mladosti, a tedaj v milico še niso sprejemali deklet. V vasi Špičnik pri Svečenini (zdaj v mariborski občini Pesnica) so skoraj vsi verjeli, da bi Miri služenje kruha v uniformi ustrezalo, le mama ni bila najbolj navdušena nad hčerino odločitvijo, a se je tudi ona s tem sprijaznila. Ko je gospodinjila, so jo pač nemalokrat obšle tudi zle slutnje, ko je čakala, da se mož vrne iz vse prej kot lahke in nenevarne službe. Take skrbi je hotela prihraniti hčeri. Toda Mira je bila kljub temu zapisana v kroniki prve generacije slovenskih miličnic.
Vedno sije želela, da bi dobila delo v Šentilju na mčji in res je najprej pristala prav blizu na mejnem prehodu Trate — Cmurek, kjer je bila kar štiri leta. Zasebni razlogi pa so botrovali, da se je znašla v Krškem, oziroma Posavju. »Sprva mi je bilo zelo nelagodno pri srcu, saj sem morala preslišati številne opazke, češ kaj bo ženska v mi-ličniški uniformi. Precej pripo-
mb je bilo, zlasti šoferji so se hudovali, da sem prestroga, toda zmeraj sem morala bolj resno delovati kot morda moji moški kolegi, saj ne vem, če ne bi sicer ljudje mislili, da se šalim,« pripoveduje Mira Danko. Skušala je biti, ko je še delala v prometu, kar se da življenjska, a tega nečimerni moški vozniki včasih niso znali ceniti. Nekoč je s starejšim kolegom na Senovem zaustavila rojaka in ga zaradi tehničnih pomanjkljivosti na avtzomobilu mandatno kaznovala z dvema stotakoma. Voznik je vzrojil in zabrunda! miličniku, češ kako dovoli, da ženska dela red. Ta pa je Mariborčanu odvrnil, da bi mu za tak prekršek odvzel prometno dovoljenje. Seveda jo je voznik jadrno odkuril proti domu, da si ne bi miličnica morda premislila. Toda Mira je ukrepala tako ravno zato, ker je vedela, da je do štajerske metropole še dolga pot.
Zadnja leta dela Dankova v stalnem dežurstvu krške postaje milice, tudi ponoči, kot ostali kolegi. V dvanajstih letih službe ji na srečo še nikoli ni bilo potrebno zares uporabiti nekatere veščine, kot sta jiu-jitse ali streljanje z orožjem. Zdaj je njeno delo še manj nevarno, čeprav ji, žal, služba ne omogoča, da bi redno obiskovala vaje senovske folklorne skupine, kjer pleše že četrto leto. Nočna služba traja pač od 19. do 7. ure, za ljubiteljsko kulturo pa so največkrat na voljo večerne ure. Za Senovo se je Dankova odločila, ker po njenem mnenju v Krškem ni prave ljubiteljske kulture.
Boli jo, ker mladi ne kažejo pravega zanimanja za ohranjanje ljudskega izročila in običajev. Senovska folklora pomlajuje svoje vrste, ni pa še prave odzivnosti fantov. »Moti me obnašanje nekaterih mladih, če je preveč svobodno, brez občutka resnosti in odgovornosti. V disku so nemalokrat celo 12-in 13-letni otroci pijani, da ne vedo zase. Vprašanje je, kaj delajo starši in če je močna taki mladini graditi prihodnost,« pravi Mira Danko.
PAVEL PERC
NOVO MESTO — V četrtek ob 10.30 je sedemletna Janika segla v boben, v katerem so bila imena več kot 25.000 starih in novih naročnikov Dolenjskega lista, in izvlekla listič, na katerem je pisalo Mira Kastelic, Bračičeva 19, Kočevje. Listič je prevzela posebna komisija in razglasila, da je Kastelčeva dobitnica renaulta 4 GTL, glavne nagrade velike nagradne igre Dolenjskega lista. Avto je, kot je znano, prispevala IMV iz Novega mesta, generalna pokroviteljica igre.
Nato je Janika izžrebala še ostalih 53 dobitnikov. Smuči, ki jih je prispeval Elan iz Begunj, je dobila Anica Poljanec, Pod Trško goro 63, Novo mesto; hranilna pisma Ljubljanske banke-Temeljne dolenjske banke Novo mesto: Olga Prosenik, Prvomajska 55, Sevnica; Franc Saje. Trnje 3. Veli-
ka Loka; Franci Legan Artmanja vas 3 pri Dobrniču; Justina Likar, Tesarska 6, Kočevje; Stanko Bajuk, Radoviča 66, Metlika; Alojzija Mokricki, Zagrebška 16, Novo mesto; Miha Žmavc, V brezov log 61, Novo mesto; Pepca Bergant, Sela 6 pri Semiču; Ludvik Praznik. Grmovlje 5, Škocjan, in
SREČA JE OBISKALA LE NEKATERE — Takole je pred očmi nekaterih naših naročnikov mala Jana iz steklenega zaboja vlekla lističe z naslovi srečnih nagrajencev.
POLETNA PLESNA ŠOLA
ZKO Slovenije pripravlja poletno plesno šolo, ki bo v Ljubljani od 30. junija do 12. julija. Namenjena je plesalcem, članom plesnih skupin, mentorjem, plesnim pedagogom in vsem ostalim, ki se ukvarjajo s plesnim ustvarjanjem in imajo vsaj tri leta plesnih izkušenj. V programu poletne plesnellole je sodobna plesna tehnika, afriški ples, plesna delavnica in joga, poleg tega bo več spremljevalnih prireditev, od razstav do video filmov. Prijavite se lahko najkasneje do 23. junija na ZKOS, Kidričeva 5, Ljubljana.
TRNJE
9 Vsi se opirajo na delavski razred. Ni čudno da ima ukrivljen hrbet.
• Posamezniki še vedno držijo korak s svetom. Vedno so v — inozemstvu.
• Našli smo stik z mladino — na uradu za zaposlovanje.
DUŠAN STAR ČE VIČ
štirinožno pišče
Na Črešnjevcu je kokoš zvalila posebneža
Življenje je v stalnem rojevanju in rasti novega. In ko se spletajo moči za rojstvo novega, smo na ta vsakdanji »čudež« že tako navajeni, da nas ne preseneča, dokler se ne izmakne iz ustaljenih predstav. Ko se porodi spaček, neobičajno bitje, takrat se šele zavemo zapletenosti naravne »tehnologije«, ki ustvarja nova bitja. V drugačnem uzremo veličastje običajnega.
Na Črešnjevcu pri Šemiču so imeli prejšnji teden zanimiv dogodek: domača kokoš je poleg ostalih piščancev zvalila tudi pernato bitje, ki ima namesto običajnih dveh kar štiri nožiče. Škofova mama Tina, ki z ljubeznijo redi kakih 40 kokoši, kar ni mogla verjeti svojim ušesom, ko ji je snaha Sonja povedala, da so dobili piščanca s štirimi nogami. »Daj no mir, to je nemogoče!« je rekla.
— Napaka v naravni »tehnologiji«.
In podobno so dejali tudi drugi vaščani, ko so slišali za'novico. Niti najstarejši možaki in ženice ne pomnijo, da bi kdaj videli ali slišali za pišče s štirimi nogami.
A vendar je res. Narava se je poigrala in ustvarila takšno bitje. Piščanec je sicer nekoliko slabotnejše rasti kot ostali iz istega gnezda, a živahen in pogumno skaklja okoli. Res pa je, da odvečnega para nog ne uporablja. Ni ga med vsem kokošjim sorodstvom na dvorišču, ki bi mu znal pokazati, kaj naj dela s štirimi nogami.
- ,
Vse znala in vse delala
Trdo življenje 88-letne Barbare Tomc
GERŠIČI — V Tomčevi hiši v Ge-ršičih ob Lahinji živijo štirje rodovi: Barbara Tomc je še iz prejšnjega stoletja, je že dopolnila 88 let in je ena najstarejših prebivalk metliške občine; na domu je ostala Zofka, ena od Barbarinih štirih hčera, vnukinja Vera pa ima tudi že dva otroka.
Kljub visokim letom in trdemu življenju je Tomčeva še čila iz zlasti duševno prisebna ženska. »Sama na grem več ven, ker imam slabo srce, sedim doma, berem in gledam televizijo. Če je svetlo, vidim brati brez očal. Naročena sem na Dolenjski list, Kmečki glas in Nedeljskega in vse preberem; časopisom se ne bi hotela odpovedati. Na televiziji pa najraje gledam obzornik in poročila; vse me zanima, vsak dan je kaj novega in zanimivega,« je živo pripovedovala.
Barbara je prišla v Geršiče leta 1927, ko se je tja primožila. In od takrat živi ves čas v tej vasi. »Jaz sem bila najmlajša v naši družini, v kateri je bilo 8 otrok. Najstarejša sestra seje poročila, ko je bilo meni komaj 6 let. Do vojne smo tukaj v Geršičih živeli skromno, a lepo. Ko so prišli Italijani, se je pa začelo hudo. Najprej so ob železniški progi v širini 150 metrov posekali ves gozd. Mi pa smo imeli ob progi kar 7 parcel, mož ni tam nikoli sekal, pazil je lozo in jo čistil. Pa jim to še ni bilo dovolj! Potem so do čistega posekali še enkrat toliko, les pa ves odpeljali v Italijo.« Pa ni šel v Italijo le les, Italijani so Barbari odgnali v taborišče tudi moža in ni se več vrnil.
»Ostala sem sama s štirimi hčerkami. Najstarejši je bilo 13 let, najmlajši pa komaj leto in pol. Deset let mi je bilo tako hudo, da ni mogoče povedati, za vse delo smo bile same. Kmetija meri skupaj 14 hektarjev, od tega je 6 ha obdelovalne zemlje. Ob treh ponoči sem vstajala in šla kosit. Da bi nam bilo še huje, pa sta na hišo in na kaščo padli še italijanski granati. V hiši je padla prav na krušno peč in vse razbila; še dobro, da smo bili vsi zunaj. V kašči pa je
granata padla v skrinjo s koruzo, in kar je koruze ostalo, je bila vsa črna.«
Tudi po vojni so pri Tomčevih živeli zelo skromno in težko. »Davki so bili veliki, gospodarja ni bilo. Še dobro, da sem bila za vsako delo, vse sem znala in vsega sem se morala lotiti, košare sem pletla, koso sem klepala, kosila, orala. Do 70. leta
Z motorčkom se bo vozil Jože Franko
Nagrada tudi poštarju Rajku Puglju
Poštarji so svoje delo opravili, le najuspešnejšega čaka še eno dejanje. Prevzem motorčka tomos automatic, katerega cena se danes vrti okoli 160 tisočakov, ki ga poštarju z največ zbranimi novimi naročniki Dolenjskega lista podarja novomeška Novotehna. Boj je bil do zadnjega negotov, krojila pa sta ga predvsem dva: Jože Franko iz Brusnic in Rajko Pugelj iz Dolenjskih Toplic. Številke so zadnji dan naše akcije kazale, da je Jože Franko v svoj seznam vpisal 116 novih naročnikov našega tednika. medtem ko je bil Rajko Pugelj slabši za vsega 12 imen. Seveda pa s tem ni bilo še prav nič odločenega, kajti povedali smo. da bodo v skupni seštevek šteli le naročniki s poravnano celoletno naročnino. Iz naročniškega oddelka smo predvčerajšnjim dobili tudi te podatke. Do torka jih od 116 novih naročnikov, ki jih je dobil Franko, le še 8 osem ni poravnalo svoje obveznosti, medtem ko je pri Puglju ta številka kar štirikrat višja.
Žmagovalec je torej znan. Jožeta Franka vabimo, da se prihodnji četrtek. 12. junija, ob 10. uri oglasi na uredništvu Dolenjskega lista, kjer mu bomo skupaj s predstavniki Novotehne izročili dragoceno darilo. Sklenili pa smo poplačati tudi trud drugouvrščenega Rajka Puglja, čeprav naša akcija tega ni predvidevala. Za 104 nove naročnike, kar je vsekakor spoštljiva številka, smo Puglju namenili znamenit Novolesov gugalnik in zato tudi njega vabimo, da se prihodnji četrtek oglasi v našem uredništvu.
Jože Krese, Gor. Sušice 15, Uršna sela; hranilne vloge po 5.000 din, darilo Beograjske banke iz Novega mesta, sO dobili: Martin Malenšek, Podgrad 19, Novo mesto; Ana Lavrič, Preska 1, Dobrnič, in Matija Kobetič, Drežnik 3 pri Vinici; lične cokle Mercatorja Kopitarne iz Sevnice bodo prejeli: Marija Bajuk, Radoviča 70, Metlika; Franc Pogorelc, Dolenja vas 13; Ivan Avguštin, Dol. Toplice 129; Slavka Šinigoj, Mokronog 58; Marjan Verščaj, Stranska vas 4 A, Novo mesto, in Anton Zbašnik, Groblje 8, Novo mesto; otroški komplet Nana, darilo Jutranjke iz Sevnice, je dobila Jožefa Dimic, Trebanjski vrh 6, Vel. Loka; moško srajco Laboda iz Novega mesta bodo nosili ali podarili naprej: Anton Rangus, Dol. Vrhpolje 15, Šentjernej; Stanko Podlesnik, Mrčna sela 14, Koprivnica; Helena Curel, Reška cesta 4 A, Kočevje; Anton Avguštin, Podturn 43, Dol. Toplice, in Marija Per, Brezovica 17, Šmarješke Toplice; zajeten zavoj izdelkov iz Krkinega kozmetičnega programa bodo uporabljali: Franc Mikulič, Grčarice 5, Dolenja vas; Ciril Pisanski, Vrhovnikova 9, Ljubljana; Jože Klemenčič, Sela-Ratež 23, Novo mesto; Franc Turk, Mali Orehek 8, Novo mesto; Slavko Markovič, G. Suhor 19 in Fani Hlebec, Prapreče 22, Šentrupert; izdelek iz Novoteksovega programa Teens si bosta lahko izbrala Alojzij Ruparčič, Sajevec pri Ribnici, in Jožefa Bertole, Cesta bratov Milavec 106, Brežice; v Novolesovih gugalnikih bodo uživali: Matilda Sevšek, Semič 81; Marija Globevnik, Škocjan 2; Gustelj Burger, Milke Šobar 12, Novo mesto; Franc Lešnjak, Gotna vas 83, Novo mesto; Janez Darovec, Hruše-vec 14, Straža; Milka Kraševec^ Buši-nja vas 15, Suhor; Anton Žužek, Svinjsko pri Šentjanžu; Darko Komljanec, Škocjan 14, in Franc Konček, Dobindol 28. Uršna sela; po 50 vinotekarjev Opekarne Zalog bodo dobili: Janez Jeras, Dolga njiva 3, Velika Loka; Marija Omerzel, Anže 22, Brestanica; Anton Molan, Cesta 4. julija 2, Krško, in Neža Zorko, Pijavsko 6 pri Krškem; košari tekočih dobrot Dane z Mirne sta zašli v ženske roke, dobili sta jih Pavlina Avbar, Cegelnica 60, Novo mesto, in Ana Hrovat, De-šeča vas 11, Žužemberk; vikend v Šmarjeških Toplicah bo preživela Nevenka Tomše, Gor. Skopiče 5, Krška vas, v Dolenjskih Toplicah pa se bo v aranžmaju Krke odpočil Bernard Zamadič iz Cvišlerjev 12 pri Kočevju. Na končuje Janika potegnila iz bobnašedve nekoliko težji nagradi:	hladilnik, ki ga je podarila
»Dolenjka« iz Novega mesta, je dobila Slavka Bregar, Laze 21 pri Škocjanu, Pionirjeva harmonika vrata PIO Stil pa bo odpiral in zapiral Jože Mesojedec iz Češče vasi 19 pri Novem mestu.
V komisiji, ki je nadzorovala javno žrebanje, so bili Jurij Picek, pravnik iz Novega mesta, Lojze Muhič, predstavnik Novotehne, bralce pa je zastopal Jože Šobar iz Novega mesta.
Žrebanju so prisostvovali tudi naši naročniki Franc Gazvoda s Sel pri Zajčjem vrhu, Slavka Može iz Stopič, Olga Gimpelj iz Črmošnjic in Stane Hren iz Žužemberka. Vse dobitnike bomo pisno obvestili o načinu prevzema nagrad.
ZA DRAGE INSTRUMENTE
NOVO MESTO — V sklad za drage medicinske instrumente pri občinskem odboru RK so prispevali: ŽTO TOZD za promet Novo mesto 50.000 din; OOS osnovne šole Katja Rupena Novo mesto 14.000 din namesto cvetja na grob mame in brata sodelavk; občinski komite ZK Novo mesto
10.000	din namesto venca na grob Jožeta Udoviča; OOS DSSS Novoles Straža namesto venca na grob Jožeta Udoviča. Iskrena hvala!
■Stili
»orne umetniKe«
Barbara Tomc
' starosti sem delala kot mlad, zdrav človek, potem sem prebolela hudo pljučrtico in nisem bila več za težka dela. O, prej pa sem, prej, vso krmo na podu sem jaz zgazila, trtje kopala in vse drugo delala. Po pljučnici m? je pa srce bolelo in bila sem v bolnici. Vsi se čudijo, da sem dočakala takšno starost.«
Tomčeva ima 10 vnukov in 8 pravnukov. »Za vse sem babi.« »Še danes živo spremlja delo na kmetiji in mlade priganja k delu. »Meni ni bilo nikoli težko delati, zmeraj sem morala druge priganjati.«
A. BARTELJ
Krst tiskarjev je vedno zanimiva prireditev
KOČEVJE — Na dan 30. velikega travna so v Kočevskem mestu opravili obred, ki sega v čase Gutenberga, izumitelja tiskarstva, in sicer: tiskarski krst oziroma krst črnih umetnikov.
Ob tej priložnosti je bilo s črno tiskarsko barvo maziljenih in nato na mokro gobo dejanih — vse po pravilih Gutenberga — pet tiskarjev, ki so uspešno končali tiskarsko šolanje in s tem postali polnopravni člani tovarišije črnih umetnikov.
Mira Kastelic
Mira dobila katro
»Dolenjca hočemo, pa če bi izhajal le na enem listu«
KOČEVJE — »Kar govorila sem, da bo katra moja in od nobenega drugega, popolnoma prepričana pa le nisem bila,« nam je povedala Mira Kastelic iz Bračičeve 19 v Kočevju, ko smo ji povedali, da je prav ona dobila pri nagradnem žrebanju Dolenjskega lista »katrco« oz. renault 4 GTL.
»Mojemu prepričanju so se vsi smejali,« je nadaljevala Mira, »da bi kmalu tudi sama prenehala verjeti. Sodelovala sem že pri mnogih loterijah in nagradnih žrebanjih kot »Podarim-dobim«, »Ob žici okupirane Ljubljane«, mnogih tombolah itd., nikoli nisem zadela niti toliko, da bi dobila povrnjen vloženi denar... Zdaj pa, kot da me je boben uslišal.«
Mira, ki dela v računovodstvu kočevskega Trikona, še nima vozniškega izpita. Vožnje jo je malo strah, tudi ko vozi mož, ki je avtoličar pri Itasu. Zato še ne ve, če bo šla delat izpit, čeprav si želi, da bi znala voziti. Zdaj imata jugo 45.
»Na Dolenjski list sem naročena menda 16 let, oziroma odkar so bile ukinjene nekdanje kočevske Novice. Seveda je zanimiv časopis, sicer ga ne bi imela naročenega. V njem je več iz kočevske občine kot v kateremkoli drugem časopisu, a še vedno premalo. Rada bi še več domačih novic. Preveč pa je osmrtnic, čeprav tudi te predvsem starejši radi prebirajo,« pravi Mira, ki bo 1. julija dopolnila 40 let.
Pri hiši imajo že okoli šest let tudi Dnevnik in Nedeljca. Časopisi so dragi, a brez njih se ne da. Vsi v družini, tudi otroci, Dolenjca radi bero, včasih se celo skregajo, kdo ga bo bral prvi. Mož Rudi pravi, da zve iz Dolenjca prej kot iz Dnevnika nekatere novice, kot o tistem, ko je nekdanji njegov sodelavec do smrti zabodel žensko, pa o eksploziji v Tiskarni, zanimivo pa je vse, celo tisto, kaj so pisali časopisi pred 20 ali 80 leti, ko vidiš, da se danes dogaja marsikaj podobnega.
J. PRIMC
skarske pravice in svoboščine, da se pripoznajo za Gutenbergove učence in da so polnopravno sprejeti med prave črne umetnike.
J. PRIMC
KRST TISKARJEV — V prisotnosti kolektiva kočevske tiskarne in mnogih drugih gledalcev so minuli petek krstili pet novih tiskarjev tako, da so jih namazali s tiskarsko barvo in položili na gobo. (Foto: Primc)
Pomočnika sta pripeljala po vrsti vseh pet novih tiskarjev pred krstite-lja, ta pa seje še pred krstom spomnil nekaterih njihovih dobrih in slabih navad. Pri Dušanusu Petku je zbranim sporočil, da zanj ne velja reklo »Rana ura, zlata ura«, saj hodi na delo kot občinski možje. Stojanus Logar naj pere avto doma, in ne v jezeru! Igoru-su Marinčiču izčrpavajo mlado telo disko, šport, mladinske funkcije in seminarji. Na Rudolfusa Perša se jezijo krajani Dolge vasi, ker jim v gostilni Štimec pospravi vse svinjske glave.
Romanusu Ivetiču pa grozi, da mu bodo zavidni dolenjevaški fantje kar brez napotnice in zdravnika naravnali in zrahljali vse okončine.
Po teh besedah in šminkanju s črno barvo so vsakega posebej položili na mokro gobo in ga še dodatno zalili s pO'nekaj Vedri vode. nakar je krstitelj'1 oznanil, da so si s tem pridobili vse ti-
■
DISKOTEKA
Prvi krog glasovanja za najbolj priljubljene popevke se je odvrtel. Predlogov ni bilo prav veliko, tako daje lestvica ostala nespremenjena, saj ste se odločali za takšen vrstni red, kot gaje predlagala Glasbena zadruga. Žreb pa je bil naibolj naklonjen NATAŠI ŠTERN iz Novega mesta. Ta petek. 6. junija, bo torej na blagajni Na Loki prejela brezplačno vstopnico za koncert skupine Gu-Gu, ki bo tega dne nastopila na petkovem glasbenem večeru, če le ne bo preveč nagajal dež. Če bo koncert odpadel, potem ima Nataša pravico do brezplačne vstopnice na naslednjem koncertu.
In zdaj še lestvica.
1. Let Me Be Your No. 1 — DATO SHAKE
2. Charlene — ROXANNE
3. Dance With Me — ALPHAV1LLE
4. Addicted To Love — ROBERT PALMER
5. Harlem ShulTle — ROLL1NG STONES
6. Kiss — PRINCE & REVOLUTION
7. Stick Around — JUL1AN-LENNON
8. A Dilferent Corner — GEROGE MICHAEL
9. Touch Me — SAMANTHA FOX
10. Why Can't This Be Love — VAN HALEN
Pošljite svoje glasovnice na naslov: Glasbena zadruga, Kettejev lic, drevored 3. 68000 Novo mesto. Predlagajte svoje melodije!