AmERiKANSKi Slovenec -—— • H \0. _ — . v.b»h----——-- Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. ŠTEVILKA 2. J0L1ET, ILLINOIS, 3. DECE31BRA 1915 LETNIK XXY. ^Bolgari zasledujejo Srbe že v Albanijo. Poskušajo preprečiti zvezo z anglo-francosko armado na jugu. Avstrijska ofenziva proti Črni gori napreduje. Med novembrom Avstrijci ujeli 40,800 Srbov in 26,600 civilistov, sposobnih za vojaško službo ter uplenili 179 topov in 12 strojnih pušk. Z ruske fronte prav nič važnih novic. Na Francoskem topniški boji. i London, 29. nov. — Avstro-nemške čete se pripravljajo, kakor pravijo poročila, za slučaj ruske ofenzive na Balkanu, ali na možnost napada od strani Romunije. Sneg je dejansko zaustavi! vojskovanje v Srbiji, ali sovražniki se bližajo Bitolju (Monastir), čigar usoda je zapečatena, kakor sploh priznavajo. Črnogorci se umikajo pred Avstrijci. Izpremembe v balkanskih načrtih. London, 29. nov. — Vojskovanje na bližnjem vzhodu prestopa v novo razvojno stopnjo. Vprašanje je, ali bodo osrednje velevlasti napadle anglo-francoske čete v južni Srbiji, ali se zbrale v zapadni Bolgariji, da odvrnejo grožnjo ruskega navala od vzhoda in možnost, da se Rumunija postavi proti svojima starima sovražnicama, Bolgariji in Turčiji. Avstrijsko vojno poročilo. Dunaj, 30. nov. — Vojni urad je nocoj izdal sledeče naznanilo o vojskovanju v Srbiji: "Jugozapadno od Priboja smo odbili Črnogorce proti Plevlju. Ob meji jugozapadno od Mitrovicc so avstro-ogrske čete presenetile srbsko zadnjo ll in ujele 200 mož; "Bolgari se bližajo Prizrenu." Nemško vojno poročilo. Berlin, 30. nov. — Vojni urad je da-I nes izdal sledeče naznanilo glede voj-)]> skovanja v Srbiji: fC "Pri Rudniku, severozapadno od Mi-pC trovice, so bile sovražne čete pognane i nazaj po delih armade generala von S Koevessa na tej točki; in zapadno od ^e reke Sitnice je general von Gallwitz 'ujel kakih 1,000 mož. ž'. 'Bolgarske čete so zavzele Prizren 'ne 28. nov. Ujele so več nego 3,000 mož in uplenile osem topov." Il| Zasledujejo Srbe v Albanijo. London, 1. dec. — Avstro-nemške in bolgarske čete so prekoračile albansko mejo v zasledovanju bežeči!) Srbov, med katerimi je kralj Peter. Uradno poročilo bolgarske armade pa kaže, da je zavzetje Prizrena končalo srbsko kampanjo na severu. Poročilo omenja ujetje na tisoče Srbov in poraz zaveznikov na jugu. Bolgarsko vojno poročilo, Berlin, 1. dec., brezžično v Sayville. — Uradno poročilo iz glavnega stana bolgarske armade z dne 29. nov. pravi: "Bolgarske čete- so zavzele Prizren in ujele od 16,000 do 17,000 Srbov. Uplenile so tudi 30 bojnih topov in havbic, 20,000 pušk, 14 avtomobilov in veliko množino vojnih potrebščin. Število ujetnikov narašča. "Kralj Peter in ruski poslanec za Srbijo, princ Trubeckoj, sta popoldne 28. nov. odjahala neznanokam brez vsakega drugega spremstva. "Bitka pri Prizrenu, kjer so bili ostanki srbske armade ujeti, prejkone dokonča srbsko kampanjo. "Na južni anglo-francoski fronti je položaj neizpremenjen. Anglo-francosko vojskovanje je omejeno na dolino reke Črne. Izza prihoda bolgarskih čet pa anglo-francoske čete ne le ne morejo prodirati, marveč so biLe potisnjene nazaj za več kilometrov." Avstrijsko vojno poročilo. Dunaj, 1. dec. — Vojni urad je nocoj izdal sledeče poročilo o vojskovanju v Srbiji: "Naše čete prodirajo proti Plevlju, na severovzhodnem Črnogorskem. Ena kolona napada Gradinsko višino, jugovzhodno od Metalka - slemena. Druga kolona je popoldne in zvečer naskočila mejno planoto deset kilometrov (6.21 milje) severno od Plevlja, ki je bila trdovratno branjena. "Med novembrom je armada generala Koevessa ujela 40,800 Srbov iu 26,600 civilistov sposobnih za vojaško službo ter uplenila 170 topov in 12 strojnih pušk." Z ruskega bojišča. Berlin, 29. nov. — Vojni urad je nocoj izdal sledeče naznanilo o vojskovanju na ruski fronti: "Armadna skupina maršala von 11 indenburga: Sovražen zrakoplov je bil zbit po streljanju s strojno puško blizu Buschhofa, jugozapadno od Ja-kobstadta. Padel je med našo in sovražno postojanko, a so ga ponoči dobile naše patrole. "Armadna skupina bavarskega princa Leopolda: Severozapadno od Ba-ronovičev je bilo rusko prodiranje odbito. "Armadna skupina generala von Lin-singena: Ničesar ni poročiti." Z zapadnega bojišča. London, 29. nov. — Francoski protinapadi so včeraj izgnali Nemce iz postojanke pridobljene blizu labirinta. Zrakoplovi obeh strani nadaljujejo napade na zapadni fronti. V Combinu (Combres?) je bilo tekom zadnjih 14 dni po francoskem streljanju 22 civilistov usmrčenih in ranjenih. Cesar Viljem na Dunaju. Berlin (brezžično v Sayville), 29. nov. — Cesar Viljem je danes dospel na Dunaj na poset cesarja Franca Jožefa, ki ga je sprejel v Schoenbrunnu. Nemškega cesarja so pozdravili na kolodvoru nadvojvoda-prestolonasled-nik Karel Franc Jožef, nadvojvoda Franc Salvator in nadvojvoda Karel Štefan. Agentura za prekmorske novice pristavlja: "Ogromna množica ljudi se je zbrala in je pozdravila visokega posetnika z nepopisnim navdušenjem in veseljem. Vse glavno mesto dvojne monarhije je bilo v zastavah. "Sestanek med cesarjema, ki se ni-ta ■videli od začetka vojne, se je žvršil P gradu Schoenbrunn in je bil prav prisrčen; vladarja sta se komaj zdržala ganjenosti." NOVI NADŠKOF. Velike priprave za sprejem novega poglavarja chicaške nadškofije. Chicago, 111., 1. dec. — Izvolitev novega nadškofa, prvega nemškega po-kolenia. za nadškofijo chicaško, škofa George William Mundeleina, ki jo potrdi sveti konzistorij v Rimu dne 6. decembra, je vzbudila pri vseh cerkvenih dostojanstvenikih, župnikih in katoličanih v nadškofiji splošno veselje. Od nemških staršev v Brooklynu leta 1869. rojen, je novi cerkveni knez gra-duiral iz Manhattan collegea, New-York, v starosti 20 let in je bil v Ritim leta 1895. po škofu McDonnellu iz Brooklyna posvečen v mašnika. Že leta 1906. ga je papež Pij X., povišal v domačega prelata z naslovom monsignor, in naslednjega leta je bil imenovan članom "Stare Akademije Arkadijcev", čast, ki dotedaj ni doletela še nobenega Američana. Leta 1908. je dobil doktorstvo bogoslovja ter je zastopal škofa McConnella in brooklynsko škofijo pri papeževem jubileju. Dne 21. sept. 1909 je bil posvečen v pomožnega škofa Ijrooklyn-skega. Škof Mundelein je znan kot predavatelj ter kot pospeševatelj arhitekture in umetnosti, in utegne se zgoditi, da zgradi novo katedralo v Chicagu. Mgr. Francis C. Kelley pozna novega nadškofa kot odločnega moža, ki je vkljub svoji mladosti — star je šele 46 let — že zasitil kot pomožni škof v Brooktynu po mnogih znamenitih delih, in pravijo, da je brooklynski kardinal Farley mnogo pripomogel k njegovemu imenovanju. Kaiuelar Hoban je- rekel, da pričakuje volikih del od novega nadškofa za Chicago, in monsignor M. J. Fitz-simmons od katedrale "K Svetemu Imenu", škofijski upravitelj, je rekel, da se uraden sprejem cerkvenega kneza brez njegove volje ne bo vršil, ali lajiki m Kolumbovi vitezi nameravajo ■olioaM.en sprejem za škofa Munde-itnm. ^Igr. Fitzsimmons je poslal br- Lahi ob Soči zopet poraženi. Cadorna hoče za vsako ceno zavzeti Gorico, a vsi poskusi doslej brezuspešni. OB SOCI "PEKEL VSEH BOJIŠČ' Dunaj poroča odbitje vseh napadov in strašne izgube za Lahe. Dunaj, 29. nov. — Sledeče uradno naznanilo je bilo izdano danes: "Bitka ob Soči se nadaljuje. Ob zaključku včerajšnjih trdovratnih bojev so naše čete obdržale vse svoje postojanke. Sveži laški polki so bili poslani' proti mostnemu braniku pri Gorici. Napad je sledil napadu vkljub težkim izgubam. "Blizu Oslavja, na Podgorski višini, se je Italijanom posrečilo, prodreti v naše postojanke, pa so bili zopet izgnani. Vsi drugi napadi so se izjalovili. "V odseku Gore sv. Mihaela je pod-jemal sovražnik z izredno močnimi četami brezuspešne napade. Blizu Sv. Martina sta se posebno odlikovala peš-polk št. 39 in hebski črnovojniški polk št. 6. "V odseku severne Soče so bili silni napadi proti našim višinskim postojankam severno od Tolmina odbiti." Laško uradno naznanilo. Rim, 29. nov. — Uradno naznanilo, izdano danes v glavnem stanu generalnega štaba, se glasi: "V gorskem pasu.ni zmanjšal mraz delavnosti naših čet. V Felizonski dolini se naša ofenziva razvija redno. Med napadom na Mrzli Vrh dne 26. t. m. smo uplenili eno strojno puško (sovražniku. "Na višinah severozapadno od Gorice so se naši napadi nadaljevali uspe Odstop treh ministrov na Dunaju. Amsterdam, 1. dec., čez London. — Poročila, da je več članov avstrijske vlade odstopilo, so potrjena po lastnoročnem pismu cesarja Franca Jožefa, objavljenem v dunajski "Wiener Zeitung". Cesar je sprejel odstop drja. K. Heinolda d' Edynskega, ministra notranjih stvari; drja. R. Schusterja von Bonnotta, trgovinskega ministra, in barona Engela von Mainfeldena, finančnega ministra. Princ Hohenlohe - Schillingfuerst, predsednik najvišjega računskega od- .SCAIE 0r~ISrt.ES ■» n »tf Jo i jgjUltKOAP« -VHCHWAVa \$fi/)DED PORTION HELD BY lEUlOhS FIND BULGES O K IMG PETER 0 titk-4 jia izvoljenca, in zla-J ino. .-Yz»!i smo i n»sk.wlasitei_sa>ritAH£ 'sti mladi živelj cerkveni je zelo vzra-|močne zakope vzhodno od Griča št. doščen nad izvolitvijo in je mnenja, da bo izvoljenec vzoren nadškof, in obe-1 nem bo tudi najmlajši nadškof v Zdru- i ženih Državah. delka, je imenovan ministrom notranjih stvari; vitez von Leth, guverner poštne hranilnice, za finančnega ministra, in Von Spitzmiller, ravnatelj banke Kredit-Anstalt, za trgovinskega ministra. Vzroki za izpremembo v ministrstvu se še prikrivajo. Indijci pripravljeni za vojno. Berlin (brezžično v Sayville), 29. nov. — "Slavni hinduški učenjak Ta-raknasdes izjavlja, da so indijski 1110-hamedanci, 23,000,000 po številu, pripravljeni za vojno in pridružbo Turčiji," poroča agentura za prekmorske novice. SRBSKO BOJNO TORIŠČE IN KRALJ PETER. Črtkani del mape srbskega kraljestva kaže obseg ozemlja, osvojenega po Avstro-Nemcih in Bolgarih že pred 'rim poldrugim tednom. Od tistega časa do danes so vpadniki prodrli dalje in Srbi obdržali samo še nekaj , e«mlja na jugu okrog Bitolja (Monastira) in ponekod ob zapadni meji. Po zadnjih vojnih poročilih se Srbi umi-I ^io v gorato Albanijo, kamor jih Bolgari zasledujejo. Afriški bojniki jedo sovražnike. New York, 29. nov. — Ljudožerstvo igra svojo ulogo v vojni med domačini v belgijskih in nemških kolonijah v Kongu, kakor poroča dr. L. J. C. Lament, novi ladijski zdravnik parnika "Orduna", ki je dospel danes semkaj. "Po bitki poberejo vojaki svoje u-smrčene sovražnike ter jih skuhajo in pojedo," je rekel dr. Lament, ki je bil prideljen zdravniškemu voju belgijske bojne moči. "Če pride kak bel častnik v roke tem domačinom, ga nič ne more rešiti." Eksplozija v smodnikarni. Wilmington, Del., 30. nov. — Trideset delavcev je bilo usmrčenih in sedem prejkone smrtnonevarno ranjenih danes, ko so eksplodirale štiri tone smodnika v smodnikarni v Upper Hagleyu tvrdke. Dti Pont Powder Co. To je bila največja nesreča, ki se je pripetila v kateri izmed družbinih tovarn v četrtstoletju. Vzrok eksplozije ni znan, in ostane prejkone vedno neznan. Vendar je u-vedena stroga preiskava, in zaslišani bodo vsi delavci, ki so bili blizu poslopja, ki je razletelo v kose. 188. "Blizu Oslavja smo premagali severozapadno gorsko strmino. V odseku Gore sv. Mihaela so naše čete odbile sovražne napade. "Na Kraški planoti smo dalje napredovali." Goriška predmestja v plamenih? London, 29. nov. — Poročevavec Exchange Telegiaph-družbe v Curihu brzojavlja: y "Poluradna avstrijska brzojavka, dospela semkaj, pravi, da so goriška pred mestja v plamenih in da preostali civilisti zapuščajo m^to v redu." Nadaljnja poškodba Gorice. Berlin, 29. nov. — Nadaljnjo poškodbo je povzročilo bombardiranje Gorice, kakor naznanjajo brzojavke, ki jih je danes izdala agentura za prekmorske novice. Rečeno je, da je stara katedrala, ki vsebuje slavno Tintoret-tovo sliko "Naša Gospa", hudo trpela, in da je bila bolnišnica nadškofijskega semenišča razdejana. Lahi silno napadajo. Dunaj, čez London. 30. nov. — Av-stro-ogrski vojni urad je nocoj objavil sledeče uradno naznanilo: "Vedno jasneje se kaže, da hočejo Italijani blizu Gorice za vsako ceno izsiliti zmago, če je to sploh mogoče. Včeraj so bili njih napadi naperjeni proti celi naši fronti od Tolmina do morja, in s posebno silnostjo proti na- šima mostnima branikoma in severnemu delu Doberdobske planote. "Napadi proti našim višinskim postojankam severno od Tolmina so se izjalovili. Mostni branik pri Tolminu je bil ves popoldan pod najhujšim streljanjem. Trije motni napadi proti severnemu odseku so bili podjeti, in več manjših napadov je sledilo proti južnemu odseku. Vsi so bili odbiti z najhujšimi izgubami za sovražnika. Več napadov proti Plavam je bilo tudi brezuspešnih. Napad na Gorico odbit. "Pred mostnim branikom goriškim so močni laški oddelki, zbrani z vseh sovražnikovih front, včeraj napadali samo blizu Oslavja. Z malega dela fronte smo se nekoliko umaknili. "Ponoči je bila Gorica zopet bombardirana s kakimi sto izstrelki težkega kalibra. "V doberdobskem odseku je po šti-riurni topniški pripravi sovražnik začel posebno hude in trdovratne napade proti Gori sv. Mihaela in okrožju Sv. Martina. Mi smo krvavo odbili osem močnih napadov proti Gori sv. Mihaela. Sv. Martin je bil napaden trikrat, in tu smo obdržali našo posto-jansko v krvavem spopadu od moža do moža. Jugozapadno od Sv. Martina so bili napadi tudi odbiti." "Pekel vseh bojišč". Amsterdam, 30. nov. (Čez London.) — Nadvojvoda Jožef Ferdinand, poveljnik ene armade na italijanskem bojnem torišču, opisuje boje ob Soči kot "pekel vseh bojišč", kakor poroča poročevavec "Berliner Tageblatta". Poročevavec poroča nadalje, da je še vedno neodločena bitka ob mostnem braniku pri Gorici brez dvoma najtežja in najkrvavejša cele vojne. Izgube so strašne in potrata streliva je neverjetna. Lahi tepeni ob Soči. ' Dunaj, čez London, 1. dec. — Vojni urad je danes objavil sledeče uradno naznanilo o vojskovanju ob laški fronti: "Na fronti ob Soči je bil položaj splošno mirnejši. Ponovni napadi na mostni branik pri Tolminu sd se izjalovili pred našim streljanjem. "Snoči se je pričelo močno topniško streljanje proti severnemu pobočju Gore sv. Mihaela. Obeiiem so Italijani napadali vrli te gore, a so bili odbiti. Sovražni poskusi, napasti odsek Sv. Martina, so se tudi izjalovili." Prohibicija na Angleškem. London, 29. nov. — Novi poostreni zakon proti prodaji alkoholnih pijač je danes zadobil veljavo. Vsi poskusi nasprotovanja so bili brezuspešni. Nasprotno postopajoči se imajo kazniti z globo $500 in 6mesečnim zaporom. Najostrejše določbe so: Ob delavnikih se ne sme od 12. ure opoldne do 2. ure 30 minut popoldne ter od S.—9. ure zvečer točiti nobenih opojnih pijač. Točnja ob nedeljah je prepovedana od 1. ure popoldne do 9. ure zvečer. Avalonski hoteli upepeljeni. Los Angeles, Cal., 29. nov. — Davi je razsajal ogenj po vsej zapadni strani Avalona na otoku Catalina in napravil na lastnini škode nad $300,000 Hoteli Metropole, Bay View, Grand View, Rose, Miramar in Central so u-pepeljeni. Gostje so utekli v svojih ponočnih opravah. 52 častnikov ustreljenih. Los Angeles, Cal., 1. dec. —: Dva Villova generala, Orestes Pereyra in E. Jimenez, s 50. drugimi častniki, ki so bili ujeti po bitki ob reki Fuerte v Sonori, sta bila po naglem sodstvu obsojena in ustreljena. Tako je brzoja-vil danes general Obregon, pristaš Carranzov. NAZNANILO. pošiljamo denar v staro domovino p*) pravi dnevni ceni. Nad stotisoč kron smo že letos poslali, pa še ni bilo pritožbe. Mi imamo najboljšo zvezo, po kateri pride denar najzanesljivejše in se izplačuje najtočneje. Mi garantiramo vsako pošiljatev. Lastniki naše družbe so znani slovenski veljaki in so eden za drugega odgovorni, zato se ni bati nikakoršne neprilike, če pošljete denar skozi naše posredovanje. V stari domovini izplača denar c. kr. pošta potom c. k. poštne hranilnice na Dunaju ali v Budimpešti, ali potom Prve Hrvatske Štedionice u Zagrebu. Denar nam pošljite po bančnem "Draftu", ki ga dobite v vsaki banki, skoro zastonj, poštnem ali ekspres Money Order-om, ali pa v priporočenem pismu kar gotov papirnat denar. * * * BOŽIČNA DARILA v staro domovino pošiljajo rojaki in rojakinje najrajše V GOTOVEM DENARJU. Posebno letos bodo božična darila iz Amerike tolikobolj dobrodošla in hvaležneje sprejeta, ker tam vlada pomanjkanje in silna draginja radi vojske. 5 kron pošljemo zdaj za.......$ .75 50 " " " " ....... 7.50. lOO KRON Most razpadel. Omaha, Nebr., 29. nov. — Del s po-troški 2 milijonov zgrajenega mostu Union Pacific-železnice čez dolino Pappio se je danes podrl vsled požara. Po triurni prizadevi se je posrečilo pogasiti ogenj s pomočjo ognjegascev iz Omahe. ZA 814.90 500 kron pa za.................$74.50 Pri teh cenah je poštnina že vračunana. Predno pošljete večjo vsoto pišite nam za najnižjo ceno, da Vam prihranimo denar. Pošiljatve in pisma naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. \L SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, 111., 1. dec. — Knjige Družbe isv. Mohorja za leto 1915. so dospele v Joliet. Kdor si jih. je naročil v našem žapnišču, naj pride ponje v župnišče. O letošnjih knjigah, ki so izredno lep dar, izpregovorimo kaj več o priliki. — Naš rojak pogorel: J. D. Strutz-lova garaža upepeljena! Devet oseb je bilo opečenih, med njimi dva naša mlada rojaka smrtnonevarno, ko je v J. D. Strutzlovi garaži, 616-622 Cass Street, vsled gazolinske eksplozije včeraj (torek) ob 3. uri 30 minut popoldne nastal ogenj in se razširil na sosedna blagovna skladišča. Škodo čemijo na $200,000. Ranjeni so: Andrew Strutzel, mehanik, kakih 19 do 20 let stari sin znanega slovenskega rodoljuba g. Johna Strutzel, 1205 Wilcox st., in brat g. Johna D. Strutzla, lastnika zgorele garaže, opečen po glavi in po rokah smrtnonevarno ob eksploziji gazolinske posode. Potem: Harry Rahor, mehanik, naš rojak, star 20 let, stanujoč na 902 North Hickory st., opečen smrtnonevarno. Oba rojaka se nahajata v bolnišnici sv. Jožefa. Nadalje: Joseph Carlson, delovodja v garaži, in njegov sin Gus, oba ožgana in se nahajata v bolnišnici; William Rathburn, šofer Duckerjev, ožgan po zgornjem iivotu; Elmer Huron, mehanik, ožgan; George Millward, mehanik, nevarno opečen; Elmer Hanson, mehanik, ožgan, in knjigovodkinja Adelaide Er-kardt, obrezana in ožgana. Sedem je vseh v bolnišnici. Ogenj je nastal v garaži John D. Strutzel Co. Mladi Andrew Strutzel je baš imel opraviti pri neki kari, ko je gazolinska posoda eksplodirala. Razpok je bil slišati in občutiti po vsem mestu. Plameneče olje se je v hipu razkropilo po vsem poslopju. Mladega Strutzla so našli v goreči o-bleki nezavestnega na cesti. Prepeljali so ga brž v bolnišnico sv. Jožefa. Pozno snoči se je zopet zavedel. Natanko ne ve povedati, kako je prišel iz goreče garaže; samo to ve, da je vsled silne eksplozije odletel, kakor bi ga pihnilo, nakar se je koj onesvestil. Gdčna. Adelaide Erhardt, garažna knjigovodkinja, tudi ne ve, kako je prišla iz garaže; pravijo, da je bila od-pihnjena in vržena 3kozi veliko stekleno okno, pri čemer je bila hudo obrezana in ožgana. Nekaj sekund po eksploziji je bil ves zadnji dfcl garaže v plamenih. Ogenj se je razširil vsled ostre sape v sosedna poslopja. Blagovna skladišča (warehouses,) tvrdke Bert Stephen's Co., cenjena na $50,000, so bila razdejana. Pctinpetdeset avtomobilov v Strutzlovi garaži, med njimi nad 15 novih, je zgorelo. Razun garaže so bila razdejana še naslednja velika poslopja: Dve veliki skladiščni poslopji za spravljanje pohištva in drugega blaga, tvrdke Bert H. Stephen's Co., in dve manjši skladišči za orodje. Neki oddelek ognjegascev je komaj utekel smrti, ko se je opečni zid nenadoma podrl. Pet stotnij ognjegascev je gasilo plamene, ki so švigali visoko v zrak še v pozni večer in privabili na tisoče gledavcev iz vseh delov me&a. G. John D. Strutzel, prizadeti lastnik garaže, stanujoč na 60iy2 N. Hickory St., se je nahajal ob izbruhu ognja v Plainfieldu, 111., kamor s« je odpeljal v avtomobilu ob 1. uri popoldne po ■vojih opravkih. Kake tri četrti ure po izbruhu požara se je šele vrni! nič hudega sluteč v Joliet, kjer ga je med tem zadela požarna nesreča. Zavarovan proti ognju je bil g. J. D. Strutnel samo deloma. Njegov oče, g. John Strutzel, se nahaja na počitnicah pri »vojein sinu Josephti na farmi v Colo-radu in je bil brzojavno obveščen o nesreči. Rodbina Strutzlova je ena najodličnejših slovenskih rodbin v Jolietu in v sorodstvu 7. več drugimi odličnimi družinami slovenskimi. I11 g. John D. Strutzel posebej je eden najnaprednejših trgovcev v tem mestu, vsled svojega poklica znan po vsej državi, ter mož, ki bo gotovo moško prenesel včerajšnji udarec usode ter se povzpel v trgovini še višje, v kar pomozi Bog in sreča junačka! -— Operiran je bil Frank Ahlin, 10 let stari učenec 6. razreda naše župnijske šole, in sicer v soboto v bolnišnici »v. Jožefa, kjer leži sedaj za vročinsko boleznijo. — Iz Bradleya, III., nam poročajo: Rojenice so posetile rojaka Johna Zajca na Zahvalni dan in mu pustile krepkega dečka. Slovenci napredujemo, kaj ne, g. ur. Z iskrenim pozdravom M. S. — "Chicken Joe". Črnec Joseph Campbell, čegar priimek je "Chicken", ■jc v ponedeljek izvedel, da mora u-mreti na vislicah zaradi umora gospe Odette Allen, soproge Edmunda M. Allena, bivšega ravnatelja (wardena) državne kaznilnice v Jolietu. Dvanajst porotnikov je po 45-urnem presojanju izročilo okrožnemu sodniku Hooperju svojo razsodbo, ki se glasi: "Mi, porotniki, smo spoznali toženca Josepha Campbella krivim umora po obdolžitvi v obtožbi. Spoznali smo, da je star trideset let in ga obsojamo k smrti na vislicah." Pred mnogobrojnimi poslu- šalci, ki so polnili sodilnico in hodnik, je bila razsodba razglašena. Campbell se ni prav nič vznemiril. Njegov odvetnik F. L. Barnett je priskočil k njemu in rekel: "Never mind, Joe; gnali bomo pravdo do najvišjega sodišča." "All right, boss," se je zarežal Campbell. — Izza opoldneva v soboto so bili porotniki zaprti v svoji sobi v okrajnem sodišču. Trije možje so bili od začetka nasprotni obsodbi. Dva izmed teh sta polagoma popustila. Potem je samo eden nasprotoval, neki Rogers, upokojen rudar in bivši župan v Braidwoodu, Will county. Rogers se je baje zadnjo sredo nekaj spri z enim izmed porotnikov. Ves popoldan v nedeljo j? deževalo v Jolietu. Rogers je stal pred oknom, z rokama na hrbtu prekrižanima, zroč v dolgočasno deževanje. Enajst mož ga je pregovarjalo. Nazadnje se je vdal. Hesperia, Mich., 29. nov. — Slavno uredništvo Am. SI.! Pišfem vam par vrstic in želim vsem ljubo zdravje, in prilagam naročnino $2.00 za prihodnje leto. Vreme imamo dozdaj še precej dobi o; sneg se je prikazal dne 20. nov. in je prešel, zdaj je večkrat dež iir toplo vreme. Farmarji imajo še dosti koruze za hoskati po njivah, drugi pridelki so pospravljeni. Fižol ima letos jako dobro ceno, po $3.50 do $3.75. Z Bogom! Marko Blut. Reliance, Wyo., 25. nov. — G. ur., prosim, priobčite teh par vrstic in pismo, katero Vam prilagam, ker vem, da bo zanimalo čitatelje A. S., zlasti rojake iz Goriškega. — Delavske razmere so tako primeroma za sedanji čas dobre, delamo sedaj vsaki dan, iz-vzemši nedelje in praznike. Zaslužek je tako srednji. Primanjkuje namreč vozičkov, ker je preveč delavcev v posameznih prostorih, tako da ne morem nikomur priporočati, iti za delom sem. S pozdravom Mihael Ortar. Priloženo pismo se glasi: "Obloke, 25. 10. 1915. — Predragi Miha! Nisem Vam sicer še nikdar pisal, vendar poznate Vi mene in jaz Vas, vsaj po imenu in po mišljenju. Sklenil sem Vam pa danes pisati, ker me je za to naprosila tudi mati, češ, jaz bom bolje opravil. "Ker ste vi drugi po Ameriki, kakor beremo v 'Slovencu' in kakor smo dobili od glavarstva okrožnico, zelo slabo if krivo podučeni o vojski,.0 nas in naših sovražnikih in je zato med Slovenci po Ameriki veliko zmede in žalosti; od strani izdajalskih amerikan-skih slovenskih listov in Slovencev ter Hrvatov pa veliko veselja, zato razložim Vam in pa tudi drugim povejte, kakšne so danes naše razmere. "Na severu, 11a Ruskem, imamo mi in Nemci zdaj zasedenega toliko sveta, kolikor je velika vsa Avstrija brez Ogrske in Bosne-Ilercegovine, torej je zasedenega okoli 300,000 kvadratnih kilometrov. Rusi se še držijo v vzhodni Galiciji in imajo zasedene zemlje še približno toliko, kolikor je veliko Primorsko. "Tudi od tam bi jih bili naši že pregnali, a ker je odšlo toliko vojske proti I.ahu in zadnje 3 tedne proti Srbiji, zato je naših ostalo ob meji Bukovine in v Galiciji le toliko, kolikor je potrebno, da odbijajo ruske napade. Naši se tam silno junaško držijo, kakor povsod, kjer nastopajo. To se vidi tudi iz zelo visokih številk ujetnikov. Samo od 1. maja do 1. oktobra so vjeli združeni Avstrijci in Nemci 1 milijon 138 tisoč Rusov; vseh ujeth Rusov je do zdaj nad 2 milijona. Poleg tega pa še okoli 7,000 topov in nad 10,000 stroj nili pušk. O topovih in strojnih puškah ne morem zdaj dobiti izkaza. Ujetnikov z veseli bojišču inaati do zdaj Avftrija in Nemčija okoli 2yi milijona. Seveda je tudi naših precej dosti ujetih na Ruskem, posebno iz prvih mesecev do vojske, a v primeri z Rusi malo. "Začetkom tega meseca 7. oktobra je spet začel napad 11a Srbijo. Velika vojska naših in Nemcev prodira vanjo s severa, od Save in Donave, Bolgari so udarili pa nanjo od vseh svojih mej. V prvih 10 dneh je bilo zasedene osmi del Srbije in vsak dan se poročajo nove zmage in prodiranja. Bulgari imajo tudi Angleže in Francoze proti sebi, ki so prišli čez Solun Srbiji 11a pomoč, a mlatijo kar v p rok vse vkup. Silno junaštvo kažejo. Srbi imajo zdaj odrezane vse železnice z drugimi deželami. Ne bo dolgo in pobiti bodo ali pa se vdajo. Rumunija je pri miru, Grška tudi. Morda ostanejo tako tudi v naprej, Bog daj! Turki imajo tudi mnogo sreče. Črnogora zdaj miruje, ker nima menda s čim streljati. ' "Kaj pa Lahi? Atrierikanski listi so pisali, da se bližajo Lahi že Gradcu. Največja prismodarija! Tam so še vedno, kjer so pred 5 meseci začeli, poleg tega so pa zgubili do zdaj najmanj 300,000 mož. Zadnje dni je bila že tretja splošna bitka ob soški fronti, a tudi ob koroški in tirolski meji. Odbiti so spet povsod z naravnost velikanskimi izgubami, kakor še nikdar do zdaj. In tako upamo, da se jim bo godilo tudi v prihodnje, dokler jih naši ne preženejo nazaj čez meje in vde-rejo še v njih ozemlje. Največje ju- naštvo kažejo, bodisi proti Rusu, a zlasti proti Lahu Hrvati in Slovenci. Čez vso hvalo pa je junaštvo Dalma-tincev. Sami Lahi pravijo, da je en Dalmatinec za 100 drugih. Ko je začela vojska, 24. 5, so morali naši brž utrditi svoje postojanke. Ker meja ni pripravna za brambo, zato so zapustili zahodni breg Soče skoraj na celi Goriški. Na vzhodnem bregu Soče so naši zasedli le Kalvarijo nad Podgoro pri Gorici, Pevmo in Sabotin do Plavij, pri Sv. Luciji pa Sela, Kozmerice in Mengore. Vse to še zmerom držijo z največjo trdovratnostjo in ob teh gri- . čili si Lahi zaman glave razbijajo. Na Spodnjem Krasu, nad Furlanijo, se ! naši povsod junaško držijo. Lahi imajo Tržič, dalje proti Trstu pa niso prišli. Se ve, vasi ob robu Krasa so večinoma pokončane, ravno tako tudi Rubije, Sovodnje, Miren in St. A11-drež' posebno, a kljub temu je še osta- J lo v njih nekaj prebivalstva. Čez dan se skrivajo ljudje, ponoči pa spravljajo f poljske pridelke. Pokončane so dalje i Plave, Kanal deloma, od granat, Avče ! so od granat pogorele, in Sv. Lucija i je od granat tudi hudo prizadeta. Vlaki vojaški pa vendarle še vozijo do Sv. Lucije. Hudo poškodovane so tudi Volče, ki jih ima Lah. V Tolminu je naših ljudi še okoli 200, drugi so odšli na Štajersko. Cerkev pri Sv. Luciji in v Tolminu je hudo poškodovana. Lahi so prišli največ do Volarjev in Gaberja in do Dolj pri Tolminu, naprej pa ne. V Doljah so naši. Naši drže gorski greben od Tolmina do Krna. Najbolj napadajo Lahi Mrzli Vrh nad Gaberjami. Vrh Krna je nekaka meja med našimi in laškimi postojankami. Zato so tudi vasi Ka-mno, Libušnje, Drežnica, Trnovo, Sr-penica, Žaga in Čez-Soča v laških rokah. V Bovcu niso ne 'naši, ne Lahi. Od Bovca proti Predelu in proti Soči je vse v naših rokah. Na Koroškem je Rabelj in jezero naše in v Kanalski dolini na Koroškem zapira Lahom vsak korak naprej trdnjava Naborjet in druge postojanke. Na Tirolskem so Lahi tudi le v par dolinah ob meji. Naših glavnih postojank niso nikjer predrli. Omenim še, da je tudi Gorica precej trpela od laških topov. Goričani so bili zato zvečine zbežali, a zadnji čas se vračajo in jih je zopet okoli 16 tisoč v mestu. Avstrijci iz obmejnih krajev, ki so zdaj zasedeni od Lahov, so deloma zbežali in so zdaj v Lipnici na Štajerskem in v Gmuendu nad Dunajem, deloma so pa ostali doma, a so jih Lahi največ premestili v Breginj in v Št. Peter Slovencev pri Čedadu. Kobaridci so pa menda vsi doma. "Naši sovražniki so sklenili, da nas in Nemčijo izstradajo, a se jim ni po-_ i srečilo. Malo manj je bilo te iu one j stvari, a dobro smo jo pretolkli, hvala Bogu. No, na dejeli se ni toy> ' > -poznala vojska, pomanjkanje in draginja,' bolj v mestih in med delavstvum, ki mora vse kupiti. Če ni bilo ravno bele moke, je bila pa koruza. Letos sploh ni zapovedan več s koruzo mešan kruh, oziroma z ječmenovo moko, kot do letošnje žetve. Bela moka je zdaj povsod za celo leto zagotovljena. Letina je bila, hvala Bogu, dobra, tudi tukaj, deloma še celo prav dobra. Posebno sadja je obilo in krompirja. Denarja je med ljudstvom mnogo. Skoraj vsaka družina, ki ima vojaka, dobiva tudi podporo, največ do 3 K na dan; določeno je tako, da dobivajo vsi do 8. leta po 40 v na dan, od 8. leta naprej pa po 80 v. "Kako je pa z draginjo? Najdražje je usnje, dvakrat dražje od popred. Sladkor je po 1 K do 1.10 K kg, najfinejša moka po 80 v kg, navadna za kruh po 50 v kg, za kuho po 60 v kg. Koruza je bila pri nas do 40 v kg. Riža ni skoro dobiti, masti, špeha je zdaj malo, in kdor ga mora kupiti, gq mora plačati do 5 K in še čez. Mesa govejega mi civilni ljudje jemo le malo aii nič, zlasti kjer ni mesnic. V Cerknem je po 3.20 K, v Podbrdti tudi, tako. Mleko prodajajo ljudje navadho po 26—30 v, maslo po 4 K, sir po 5 K. Živina je draga in je je bilo že'precej pokupljene od vojaštva. "Z zdravjem se moramo pri i\as dobro pohvaliti. Le v avgustu je bilo precej griže, in sicer pa ni bilo pri nas nobene nalezljive bolezni. Umrlo jih je pa v naši duhovniji letos precej, a le bolj stari: Terezija Črv v lludi-južni. dalje oba Vrhovčeva, Jošic Ču-fer za Robom, Jernejček Pajjon, v Oblokah pa stari v groblji, Lovrin, Tkalčevka, stari Jožov in fant Mov-žarjev Tomaž. Lani pa Klobučarka v OUlokah. .V vojski je padel Miha Klobučarjev iz lludejužne, za drugega ne vemo. Več jih je 11a Ruskem, menda 4 ali 5. "V Oblokah ne čutimo vojske, ni nič vojakov, ob cesti je pa drugače. "Opomnim še, da tudi v celo Istro in Dalmacijo ni pršiel še noben sovražni vojak. V Poli je življepje kakor v miru^ Na morju so naši zelo srečni. Zgnbili smo le eno majhno križarko do zdaj, lani v septembru, in pa en podmorski čoln. Lahom so pa naši uničili že več bojnih ladij, večjih in manjših. Vsega skup so zgubili Lahi do zdaj že 7 ali 8 ladij. Naši in nemški podmorski čolni so tudi na sredozemskem morju in napadajo tam vsak dan sovražne parnike. "In tako upamo in molimo, da bi nam liog dal premagati vse sovražnike in da bi nam spet kmalu zasijalo solnce miru. Do zdaj ne moremo dovolj Boga in D. M. zahvaliti za velike uspehe, ki smo jih dosegli. Polje in živina pa tudi dobro uspeva. "Omenim še, da smo prejeli od brata Franceta do zdaj 2 karti, od drugih in od Luka pa še nič. Sploh pride z Ruskega silno malo pisem in često se kdo oglasi še le čez 1 leto ali še kasneje. "Srčen pozdrav od matere, vseh domačih in sosedov 111 pa od mene. "Z Bogom! Vdani Jos. Abram, vikar." Oil !fi! RAZNOTEROSTI. i« Stroški prvega vojnega leta. Vojska bo Avstro-Ogrsko in Nemčijo veliko manj obremenila, nego države četverosporazuma. Zraven pa je pomniti, da bo skoraj ves denar, ki gre za vojsko, ostal pri nas doma, med domačimi podaniki. Avstro-Ogrska je porabila dvojno vojno posojilo — nekaj čez 7 milijard kron, in razpoložljive kredite, ki so bili potrebni za prve tedne sedanje vojske. Sedaj pride na vrsto III. vojno posojilo. — Nemčija je najela trojno vojno posojilo, ki je doneslo čez 25 milijard mark. S to velikansko vsoto bo izhajala do pomladi. — Največje izdatke v prvem vojnem letu je imela Anglija: — 31.2 milijard kron; Rusija 25.2 milijard kron, Francija 21 milijard. Skupni stroški, ki jih je imela ententa, če prištejemo še Italijo, znašajo okroglo 91 milijard kron, Avstro-Ogrska in Nemčija pa dobro polovico tega. Obsojeni sleparski vojaški dobavitelji. Vojaški dobavitelj žid Evgen Kup-fer v Debrecinu na Ogrskem je zalagal armado s kruhom. Ker je bila rženi moki tudi pridjana pokvarjena moka iz fižola in krompirja, je vsled zavži-vanja zdravju škodljivega kruha zbo lelo več vojaških oseb. Vojaško sodišče je prisodilo sleparskemu vojaškemu dobavitelju štiri leta težke ječe in ga vrhutega še obsodilo na denarno glovo 4000 kron. Vojaška dobavitelja žida Jeremija Engel in Izidorja Hal terja je pa obsodilo vojaško sodišče vsakega. na eno leto težke ječe in na denarno globo po 2000 kron, ker sta zalagala armado s pokvarjenim senom. Velike izgube. Ruski list "Ruskoje Slovo" poroča, da so Srbi ob junaški brambi Belgrada izgubili 10,000 ljudi. BB BB BB BB BB BB BB BB BB □ B Kašelj in hripavost prideta z mrzlim vremenom, ter jih je težko odpraviti. Njihovo zdravljenje zahteva hitre pomoči in rabo kakega zanesljivega zdravila. SEVERAS Balsam for Lungs (Severov Balzam za Pljuča) se rabi pri zdravljenju prehlada, kašlja, hripavosti, vnetja sapnika in oslovskega kašlja že preteklih pet in trideset let. Je zelo izborni tešilni pripravek. Njegovo rabo priporočamo vsim — mladim in starim, otrokom in odraslim. Cena 25 in 50 centov. "Imel sem hudi kapelj," piše g. Frank Vacha, iz Elk River, Minil., "ter sem kupil steklenico Severovega Kalzaimi, za Pljuča in predno sem ga porabil Cilo steklenico, jc kašelj popolnoma izginil. Jaz sem 63 let star ter se zdravega počutim." BB BB BB BB BB BB BB BB BB BB 4 BB BB BB BB Kupite SEVEROVE PRIPRAVKE od vašega lekarnarja. Zavrnite nadomestitve. Ako vas lekarnar ne more založiti, naročite jih od nas. 7 A PPIf A medla glavobol, o-motica, jetrne pritožbe, zlatenica in žolčnica se vdajo zdravljenju, ako se rabijo kakor navedeno v navodilu SEVERAS Liver Pills (Severove Jetrne Krogljice). Cena S5c. W F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa. BBt BB BB BB ssaxL\\\vosssemwwMMi I Iz malega raste veliko! Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po | 3%—tri od sto—3% ^ na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa j pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod ! nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. Do zadnjega se je držal... Iz Bukarešta se poroča: Ko so av-strijsko-nemške čete zasedle Belgrad, ui veliko manjkalo, da ni prišel srbski ■prestolonaslednik Aleksander v avstrijsko ujetništvo. V zadnjem hipu se mu je posrečilo uiti. Srbi so branili s skrajno srditostjo svoje glavno mesto in prestolonaslednik je poveljeval in vztrajal do zadnjega. Šele ko so udrle avstrijske čete v notranje mesto, je začel misliti na beg. Komaj 10 minut, preden so vkorakale prve čete v mesto, je zapustil prestolonaslednik v spremstvu nekega angleškega stotnika mesto. Več častnikov njegovega štaba, ki so poveljevali srbskim četam ob Donavi, se ni moglo več rešiti. Skoro vsi so bili ujeti, nekaj jih je pa padlo. Bakreni rudniki se nahajajo na Srbskem med Žagubico (ob izviru reke Mlave, kamor prodirajo nemške čete) zahodno od Negotina in med Zaječarjem. Zavezniške armade so te dni na tem ozemlju podali Bolgarom roke, kar bo v dvojnem ozi-ru velike važnosti: prehod in dohod na Bolgarsko bo odprt, obenem bodo iztrgani bakreni rudniki iz srbske posesti. Za avstrijske vojne ujetnike v Italiji -e je potegnil sv. oče Benedikt XV., da bodo dobili nemško govoreče dušne pastirje. Prišli bodo najbrž kapucini iz Švice. Vojni kurati v italijanski armadi. Kakor poroča "Giornale d' Italia" je točasno v Italiji 18,000 duhovnikov v vojni službi, izmed teh je 700 vojaških kuratov, drugi so sanitejci, (ne pa z orožjem v bojnih vrstah, kakor se večkrat sliši irt bere). Tudi posebnega vojaškega škofa je imenoval papež, kar je tudi vlada priznala ter uvrstila škofa v stopnjo generalnega majorja. Trije vikarji, ki jih imenuje vojni škof, imajo šaržo majorja, drugi kurati pa šaržo stotnika in nadporoč-nika. Štedljivci. Sledeče številke kažejo, koliko de narja, naloženega po hranilnicah, pride na enega prebivalca, če bi, se nam reč denar porazdelil: V Nemčiji 229.40 M.; v Avstriji 169.03; na Francoskem 101.52; na Angleškem 98.25; v Belgiji 97.07; na Italijanskem 85.72; na Ruskem 15.97. Bogastvo in dolgost življenja. Milijonarji navadno dolgo žive. V letu 1892 je umrlo pet angleških milijonarjev po 68 let starih. V letu 1901 je umrlo osem angleških milijonarjev v povprečni starosti 72 let ter zapustilo približno 30 milijonov premoženja. V letu 1900 je umrlo devet angleških milijonarjev v povprečni starosti 74 let, ki so zapustili 90 milijonov premoženja. The Joliet Bank , JOLIET, ILLINOIS Kapital in rezervni sklad 9400,000.00. ROBT. T. KELLY. pr- SLAVNOZNANI SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Cim več ga piješ temholj se ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. BELOJPIYO To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bottling Co. 913 N. Scott St. Joliet, III Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N, W. 344 FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU SCHAOEI North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Banke. E. H. STEP ANO VICH edini hrvatsko-slovenski pogrebni*' 9251 E. 92 St., S. Chicago, III Tel. S. Chicago 1423. Rent. tel. S. Chicago 1606. Ambulanci in kočije, ter avtomo' za vsako prigodo in vreme. A IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. — Blagoslovljenje grobov. Na praz- ■ nik Vseli svetnikov so blagoslovili na pokopališču Sv. Križa pri Ljubljani 1128 vojaških grobov. Obredne molitve so opravili vojaški duhovniki. Grobove je dalo okrasiti vojno poveljstvo. Deželni odbor je položil v imenu dežele na grobove padlih junakov, ki počivajo pri Sv. Križu, lep venec s trakovi v deželnih barvah. Enako je storila tudi mestna občina ljubljanska Moški pevski zbor "Glasbene Matice" je zapel tri žalostinke. — Prvi sneg je naletaval in deloma pobelil na Kranjskem osobito na Gorenjskem v četrtek 28. in ponoči 29. oktobra. V Berolinu ga je bilo pa toliko, da je bil promet oviran. — Glavni dobitek efektne loterije "Slovenske Straže" je zadela srečka št. 57,361. Kupil jo je bil ljubljanski trgovec J. Korenčan. — Za kanonika kolegiatnega kapite-• Ija v Novem mestu je imenovan postojnski dekan č. g. Frančišek Erzar. . — Bivši postojnski dekan č. g. Frančišek Gornik, ki je živel nekaj let v , pokoju na Velikem Ubeljskem, je pa umrl dne 19. oktobra. Star je bil 62 let. — Cerkveni zvonovi. Dunajski škofijski list piše, da bo država splošno zahtevala cerkvene zvonove za vojne namene. Izvzeti bodo le zvonovi, kateri se neobhodno rabijo za božjo službo in pa zvonovi- spominske ali pa umetniške vrednosti. — Umevno je, da jih nadomeste pozneje — miru — z novimi. — V vojaško službo so odrinili prebrani črnovojniki letnikov 1873 do 1877, dalje letniki 1891, 1895 in 1896, in pri dodatnih prebiranjih do 16. novembra 1915 potrjeni v letih 1875, 1876, 1877, 1895 in 1895 rojeni črnovojniki avstrijskega in ogrskega državljanstva dne 16. novembra t. 1. — Župnija Sv. Gora je podeljena č. g. Jankotu Borštnar, bivšemu župnijskemu upravitelju pri Sv. Lenartu nad Skofjo Loko. f~ —Neimenovan duhovnik z dežele je ■ daroval 2000 K kot dar za ustanovitev nameravanega deželnega zavoda za slepce. Denar je bil izročen deželnemu odboru. Plemenitemu darovalcu bodo sledili gotovo še drugi dobrotniki. — Pogreša se črnovojnik Janez Mure, bat. št. 152, 2. komp., vojna pošta 324. Zadnja njegova dopisnica je do-šla 9. julija. — Obdarjena mati 10 sinov-vojakov. Vsled posredovanja podpolkovnika Fridolina Kavčiča na Dunaju je dobila vdova Alojzija Drolc v Spitaliču pri Kamniku od cesarju 500 K, od nadvojvode Evgena pa 1000 K nagrade. — Vojaški dopusti. C. in kr. 5. ar-madno etapno poveljstvo je kranjskemu deželnemu odboru sporočilo, da more gospodarske dopuste vojaškemu moštvu, ki je na bojišču ali v etapnem ozemlju, iz vojaških ozirov dovoljevati le v prav posebno ozira vrednih sluča •svetnik, 2000 K; Fani Vidmar, Ljubljana, 2000 K; Fran Wintar, Hrušovec, 1000 K; Karel Jančigaj, župnik v p., Ljubljana, 2400 kron; Henrik Kenda v Ljubljani na I. vojno posojilo 20,000 K, na drugo 30,000 K, na tretje 50,000 K, skupaj 100,000 K; Harry Kenda ml., c. in kr. praporščak, 1000 kron; Viktor Gaertner, Ljubljana, 4000 K; Filomena Stemberger, Mengeš, 40,000 K; Hranilnica in posojilnica, Št. Jernej, nadaljnih 10,400 K; Julij Elbert, Ljubljana, 10,000 K; Julij Elbert ml., Ljubljana, 2000 kron; Klara Elbert ml., Ljubljana, 2000 K; Viljem Elbert mL, Ljubljana, 2000 K; dr. Ernest Geinsperger, Ljubljana, 2000 K; dr. Ferdinand Eger, Ljubljana, 6000 K; Anton de Schiava, Ljubljana, 3000 K; dr. Albin Suyer, Ljubljana, 20,000 K; stili so jo ter opazili velik temen pro-Rudolf grof Chorinsky in ga. Lujiza grgofica Chorinsky, Ljubljana, 65,000 K, prej 85,000 K; skupaj 150,000 K; tvrdka St. in C. Tauzher, Ljubljana, 3000 K; Emilija Miklauc, Ljubljana, 5000 K; Marijanka baronica Recli-bach, Ljubljana, 2000 K. — Pogreša se vojak 27. pp. Rudolf Pegan. Odšel je 18. marca drugič na severno bojišče. — Oprostitev od vojaške službe. C. kr. vojno ministrstvo je določilo, da se za zimsko dobo lahko oproste vojaške službe tisti, ki jim je oskrbovati najmanj 25 glav živine. Prošnje se morajo vložiti na okr. glavarstvo. — V Črnomlju o zopet dovoljeni tržni dnevi in sejmi za prešiče. Prvi sejem je bil dne 2. novembra. — III. vojnega posojila je podpisala "Zadružna zveza" v Ljubljani 200,000 K; "Gospodarska zveza" pa 40,000 K. —General Boroevič je zopet podpisal 100,000 K vojnega posojila, vsega skupaj pa že četrt milijona. Deželni šolski nadzornik. Cesar je imenoval za dež. šol. nadzornika na Kranjskem c. kr. profesorja in kate-heta dr. Mihaela Opeka. Laški ujetniki v Ljubljani. Dne 23. oktobra so pripeljali mnogo ranjencev, zraven pa tudi okrog tisoč italijanskih ujetnikov v Ljubljano. — Smrtna kosa. V Litiji je umrla mati g. župana Brica, Frančiška Bric, stara 62 let. Za božičnico vojakom, ki bodo letos o Božiču še v vojski, je podaril cesar 10,000 K. Rokomavharja na Dolenjskem, ki sta streljala na orožnike v radeških hribih, sta se klatila zadnji čas oborožena po škocijanskih hribih. Zavetišče sta imela pri nekem sorodniku na Seleh pri Bučki. Ubijalca sta neki Štrukelj iz šenttupertske občine in Martin Zupet iz bučenske župnije. O-bcma so na sledu. Dne 17. oktobra ju jc zasledovalo 12 orožnikov, ker je bilo znr.no, da imata lumpacija skrivališče in potuho v hiši Zupetovega strica na Seleh pri Bučki. Pritepla sta se šele ob tričetrt na 12 ponoči. Na klic orožnikov "Stoj!" se je čul strel, ki je zgrešil. Tudi orožnik ustreli in obstreli Zupeta; vendar sta jo potepuha še od-petala. Na licu mesta sta pustila o-rožniško puško.—Pri Zupetovem stri- jet. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil Franc Tekavc, sin zidarskega mojstra iz Rafolč. Pisal je očetu, da se nahaja v ujetništvu zdrav, in da dela pri nekem grofu. Tako jih je iz naše občine že pet v ruskem ujetništvu: Jakob Gerčar iz Dupel, Jožef Jeretina, Jožef Barle, Jožef Štiren, Franc Tekavc iz Rafolč. Pogrešata se pa Matevž Breznik, ki že od začetka vojske ni pisal, in Anton Ignič, ki je ravno pred enim letom odrinil na bojišče. Ranjena sta bila na južnozahodnem bojišču Jernej Dolinšek in Tomaž Rih-tar oba od 27. pp. -— Odlikovanje. Nadvojvoda Fran Salvator je podelil pisarniškemu ofi-cijantu Josipu Zadnikarju pri deželni vladi v Ljubljani bronasto častno kolajno za zasluge za Rdeči križ. — Smrtna kosa. V Ljubljani je u-mrla dobro znana bivša gostilničarka na Zgornjem Rožniku Jerica Peršin v starosti 72 let, mati Roze dr. Kavčičeve, soproge dvornega svetnika. —- V Ljubljani v Kolodvorski ulici 39 je u-mrla Ana Jenko, soproga računskega podčastnika. — Slovenski igralci v Osjeku. Za Borštnikom in Irmo 1'olakovo sta postala H. Nučič in Josip Križaj stalna člana kralj, hrvatskega kazališta v Zagrebu, kjer sta že tretje leto. Za temi je prišel lani k zagrebškemu kazali-štu še Rudolf Bukšek, ki je bil eno sezono poprej v Osjeku. Letos pa so na hrvatskem gledališču v Osjeku nanovo angažirani Bol. Peček, Edvard Grom s svojo ženo Hartovo in bivši kapelnik slovenskega gledališča v Trstu, Slovenec Polič. Kritika je ž njimi zadovoljna. Tako so vsi slovenski igralci našli kruha na Hrvatskem; edini nestor naših igralcev, Cerar Danilo, je ostal v Ljubljani ter se posvetil tr-govstvu. Ljubljanski Talijin hram pa je postal torišče kraljice Kino, zaradi katere si še nedavno silno moralična deželna gospa Cenzura zdaj rada za-tiskuje obe očesi. V ljubljansko nemško gledališče bo prihajala gostovat celovška opereta. — Usnja sicer ne primanjkuje, a je tako drago in se še vedno draži (ta draginja diši po umetnosti), da revnejši sloji nikakor ne bodo mogli obuti svojih družin. Tri krone na dan, družina šestih glav -L oblagodarjeni so o-bičajno z veliko družino le siromaki— sedaj pa živi pri ti draginji in oblači ter obuj družino in sebe kakor veš in znaš! ga je v hvaležno priznanje za njegove zasluge izvolilo za svojega častnega člana. Ko je bil pred 20 leti v Ljubljani velik potres, je bil pokojnik premeščen v Maribor, kjer je bil duša narodnega društvenega življenja in je neutrudno sodeloval pri dramatičnem društvu. Pred nekaj leti je šel v pokoj. Pokojnik si je tudi kot skladatelj pridobil zaslug za slovensko stvar. — Vojno posojila. Pri ljubljanski kreditni banki je subskribiral vojno posojilo Cesarja Franca Jožefa I. zaklad za uboge v Trbovljah 20,000 kron. — Ustrelil se je eksekutor Janschitz v Brežicah iz strahu pred kaznijo, ker je pretepel nekega gostilničarja. — Roko je zmečkalo mlinsko kolo mlinarju Pečniku v Šmarjeti pri Rimskih toplicah, ko je hotel pri kolesu nekaj popravljati. Ponesrečenca so prepeljali v Celje, kjer so mu roko odrezali. — Mesto Maribor je dobilo dovolje-■ije, rekvirirati v mariborski okolici krompir in jajca. KOROŠKO. ŠTAJARSK0 i cu so našli več orožja. Strica so ^aprli. — Iz Rafolč. Na severnem bojišču se je posebno odlikoval tudi slovenski junak Tomaž Pogačar (17. pp. 3. stot.) star 38 let in oče enajstih otrok. Doma je z Dobrave, fare Cerklje na Gorenjskem. Pred vojsko je bil tovarniški delavec na Jesenicah. Sam piše tako- jih, n. pr. če je obstoj kake rodbine ogrožen itd. Prošnje za take dopuste mora, ko jih je potrdilo politično o-blastvo^ predpostavljeno poveljstvo s priporočilom službenim potom predložiti arinaduenui etapnemu poveljstvu. — Tretje vojno posojilo. "Domoljub" z dne 4. nov. poroča: Večje vsote so zadnje dni podpisali: Dež. odbor kranjski 1 milijon, (vseh treh posojil skupaj 4 milijone 750 tisoč kron); tvrdka Karel Pollak, tovarna usnja v Ljubljani 1 milijon K, (vsega skupaj 1 milijon 350 tisoč K); knezoškof ljubljanski 400 tisoč in 5000 K; Franc Peterca, posestnik v Ljubljani 100 tisoč K; Ka-tol. tiskovno društvo 30 tisoč K, (skupaj 75,000 K); deželni glavar dr. I. Šusteršič 10 tisoč K; L. P. v Ljubljani 50 tisoč K; "Ljudska posojilnica" v Ljubljani pol milijona K; kom. svetnik Fr. Povše 5000 K; ravnatelj Fr. Leskovic 20 tisoč K; družina njegova 6300 K; stolni kapitelj v Ljubljani 12,-000 K; Fr. Pucelj 10,000 K; župnik J. Barle 12,000 K; Katarina Grom 8000 K; gospa Zana Jeglič 5000 K, Jožef Goršič 6000 K. — PrVa žrebljarska in železo-obrtna zadruga, Kropa-Kamna-gorica, 3000 K; Ferdinand Gruška, ve-letriec, Ljubljana, 25,000 K; Franc Premru, Št. Vid pri Vipavi, 10,000 K; brata Novakovič, vinska trgovina, Ljubljana, 10,000 K; Obrtno pomožno društvo, Ljubljana, 10,000 kron; Dr. Karol Triller, podžupan, Ljubljana, 5000 K; Franc Jurca, veletržec, Postojna, 5000 K; Ivan Pangerc, Sclo pri Bledu, 5000 K; Anton Kajfež, trgovec z vinom, Kočevje, 5000 K; Jos. Lenče, trgovec z vinom, Ljubljana, 5000 K; dr. Milan Papež, c. kr. rud. zdravnik v Idriji, 5000 kron; Fr. Mally, tovarnar, Ljubljana, 5000 kron; Ambrož Poniž, nadučitelj v p., Rihemberk, 5G00 K; V. Kožmar, Gorica, 5000 K; Miha Keber, Podmolnik, 3500 K; dr. lid o Šlajmer, c. kr. vladni in sanitetni le: "Dne 14. junija t. 1. sem bil poslan na patruljo, da kaj poizvem o sovražnih postojankah. Ko opravljam svojo nalogo, naenkrat zapazim, da prihaja proti meni ruska patrulja, obstoječa iz petih mož. Kaj storiti? Mislim si, pogum velja; pasti za domovino ali pa zmagati. Prav hitro se pripravim za boj, in nastavim puško. Ko pridejo bližje, sprožim. Strel za strelom jc zadeval. Rusi so ostali na mestu; niti eden ni ušel. Katerega sem vzel na muho, se je zvrnil ko snop. Ko dokončam krvavo delo, poberem puške, jih nesem poveljniku naše stotnije, ki sem od njega prejel 20 kron nagrade. Še isti dan, ko sem opravljal stražno službo, zaslišim klicati na pomoč. Hitro se odpravim tja, odkoder jc prihajal klic. Tu vidim, da neki Rus davi našega kadeta. Planem tja in začnem udrihati po Rusu. Kadet je bil rešen smrti. Bil mi je iz srca hvaležen, zato me je pa priporočil za odlikovanje. Bil sem ves iznenaden, ko tne je nekega dne poklical poveljnik in mi je pripel na prsi srebrno svetinjo prve vrste; zraven sem bil pa še od navadnega vojaka povišan za desetnika. Za srebrno svetinjo bom vlekel vsaki mesec 15 K." 20 K. ki jih je dobil za ruske puške, je poslal ženi; čez nekaj časa pa 35 kron. Pisal ji jc, da ji bo vsaki mesec pošiljal, ker tam mu denar nič ne koristi. Toda ni mu bilo usojeno, da bi se še bojeval za domovino, kakor jc želel; kajti že več ko en mesec je minilo, odkar ni od njega nobenega pisma, dasi je popred večkrat pisal. Eden njegovih tovarišev jc naznanil ženi, da je bil od Rusov u- — Vojni kurat č. g. Al. Čižek, župnik v Slov. Gradcu, je dobil duhovniško vojno odlikovanje: zaslužni križec II. razreda na belo-rdečem traku. -— Na Štajersko se je vrnilo 9 invalidov, ki so popolnoma slepi. Ti so o-skrbljeni v Gradcu v zavodu za slepce in se uče primernega dela.' Vojakov na Štajerskem, ki so dobili umetne ude, je okrog 200. Tudi ti se bodo primerno izučili, da si bodo mogli kruh služiti. — Druga vojna procesija. V nedeljo, 31. oktobra, so imeli v Mariboru zopet vojno pobožnost — v zahvalo za sijajne uspehe avstrijskih čet in zato, da bi Bog še nadalje varoval avstrijsko armado. Procesijo je vodil knez in škof mariborski iz stolne cerkve k baziliki Matere milosti. — Nič tolažljivo! Vojni kurat Leo pold Erzin, ki oskrbuje neko bolnišnico pri Gradcu, je zapisal to-le trditev: "Prepričanje moje, ki sem ga dobil lani in letos, kakor tudi prepričanje tovariša Hafnerja in nekaterih drugih vojnih kuratov, je, da vojna ni doslej prav nič dobro vplivala na ljudi ne V verskem, ne v nravnem oziru." —' Žalostno, če bi bilo to povsod res! — Slovenske begunce bodo premestili iz Gmuenda v Bruck. Prvi vlaki so jih peljali 22. in 23. oktobra. — Obsojeni ovaduhi. Župnik č. g. Vurkeljca iz Dobja pri Planini na Štaj. ter nadučitelja R. Knafliča so bili trije ondotni posestniki obdolžili še lani srbofilstva in izdajstva. Proti župniku je bila tožba ustavljena, nadučitelj jc bil oproščen. ,Oba po krivem preganjana gospoda sta nato vložila proti ovaduhom tožbo radi prestopka razža-ljcnja časti. Vsi trije so bili obsojeni in sicer Ivan Detona, trgovec in gostilničar na tri mesece, Dernjač Franc na dva meseca, Frece Karel pa na 6 tednov zapora, vsi z dvema trdima ležiščema in z enim postom na teden. — Ponarejeni stokronski bankovci. V raznih večjih avstrijskih mestih krožijo v prometu ponarejeni stokronski bankovci. Papir ponarejenih stokron-skih bankovcev je tako lahek in cu-njast, da se na prvi hip lahko razločijo od pristnih. Že tudi v Gradcu krožijo ponarejeni stokronski bankovci. — Smttna kosa. V 74. letu svoje starosti je umrl v Mariboru vpokojeni učitelj Feliks Stegnar, ki si je s svojim delovanjem na različnih poljih narodnega življenja pridobil velike zasluge. Pokojnik je bil najprej učitelj v Idriji, potem pa je prišel v tej lastnosti v Ljubljano. Tu se je pridružil Blei-weisovi narodni stranki in je bil več let tudi delaven deželni poslanec mesta Idrije. V Ljubljani je bil marljiv odbornik "SISvcnske Matice" in ustanovitelj pevskega društva "Slavec", ki — Izkoriščevanje vojne. Orožni-štvo v Trnjivasi je naznanilo Martino Bevc, ženo k vojakom poklicanega cestarja, da je z neresničnimi podatki dosegla preživnino in vzdignila dosedaj 1187 kron 91 vinarjev. Ovadena je bila tudi dekla Katra Ameisbichler, ker je za svojega nezakonskega otroka dosegla dvojno vzdrževalnino in si razen tega dala izplačati svoto 26 K 66 v, do katere ni imela pravice. — Smrtna kosa. Iz Podkraja pri Prevaljah poročajo: Žalostno so za-plakali zvonovi dne 12. oktobra in naznanjali žalostno vest, da starega Se-bovnikovega očeta ni več med živimi. Učakal je lepo starost nad 80 let. Bil je daleč naokoli znan in priljubljen. Dobra dela so spremljala njegovo življenje. Vse dobrote je pa delil na tihem in sedaj so ga spremljale na oni svet. Koliko prijateljev in čestilcev je imel rajni, je pokazal veličastni pogreb, ki se je vršil 14. oktobra. Ob odprtem grobu se je kaplan Malej v ganljivih besedah spominjal rajnega. — Strašen samomor. Posestnika Urha Maček podomače Lesnika v Ves-nicah, občina Libeliče, so našli mrtvega na postelji. Ob postelji so našli zažigalo, pa nobenega orožja, znamenje, da je Maček izvršil samomor z di-riamitom. Na tleh in stropu so našli sledove krvi. Razpok je bil tako strašen? •ja se je v sobi 5 šip zdrobilo. Maček, ki je bil 53 let star, je bil hudo bolan in je v tem stanju izvršil samomor. Odtrgano je imel levico in v trebuhu kakih deset centimetrov veliko luknjo. za ozimino. Nad njimi je plul francoski aeroplan; izpustil je bombo, ki je zadela in razmesarila orače in voli. — Svetogorski samostan je bil v zadnjem boju popolnoma razrušen. — Vzajemnost na kopnem in na morju. General Boroevič, slavni poveljnik avstrijskih čet ob Soči, je poslal admiralu Hausu, slavnemu poveljniku avstrijske mornarice, 33,000 K, katere je nabral med svojimi oficirji in vojaki za mornarico. Admiral Haus se je za prisrčni dar iskreno zahvalil. Denar se bo uporabil za podporo vdov in sirot po padlih mornarjih. To bratsko razmerje med mornarico in pehoto je ganljivo. — Svetišče in samostan na Sveti Gori pri Gorici sta po zadnjem obstreljevanju v razvalinah. Od strelov grozno razdejani zvonik še štrli proti nebu. Zato je pa svetogorska Mati božja Italijana zopet zapodila izpred svojega obličja. — Bog čuva nad svojim ljudstvom. Dopisnik z Mirna pri Gorici pravi: "Sploh moramo reči, da Bog res čuva nad svojim zvestim ljudstvom. Obnašanje tukajšnjih žen in deklet proti vojakom je v moralnem oziru lahko zgledno za vse slovenske občine. Zato nas Bog in njegovi angeli tudi čuvajo. Celih pet mesecev vojske sta bila v Mirnu samo dva civilista tako ranjena, da sta umrla. Pri strašnem streljanju je to skoro čudež. 'Nekaj zasebnih hiš je tudi trpelo, pa te bomo potem še lepše pozidali, samo da nas Bog kmalu pripelje k popolni zmagi. — Nesreča v Gorici. Dne 27. oktobra ob osmih zvečer je padla laška granata v ulico Vogel št. 22, in sicer v ,sobo Franca Breganta, kjer je spalo 6 njegovih otrok. Učinek granate je bil grozen: 4 otroci so bili mrtvi takoj, druga najstarejša dva pa ranjena. Nesrečni oče je vojak, pa je bil prav takrat na dopustu — in priča nesreče, ki mu je ugrabila štiri angelčke. Uboga mati hoče od žalosti umreti. — Iznajdljivost naših brambovcev. Ne samo, da so se vojaki kolikormoč zavarovali proti zimi in kraški burji s tem, da so si postavili cele vasi strel-nic, marveč — kar je bolj imenitno — poiskali so si naravnih votlin. Ne- davno so našli s kamenjem zasuto Ink-njo vodečo daleč v globočino. Oči-stor. Spustili so se po vrveh nizdolt ter našli prostorno, suho votlino, * kateri je prostora za več kot 800 ljudi. Posrečilo se jim je dobiti še poseben izhod, ki je bil poprej ves z grmovjem zarasten. To "dvorano" so si takoj priredili za stanovanje. Pa tudi sicer so si vojaki izdolbli v skale do 40 podzemeljskih prostorov za posadke strelskih jarkov. Tu je moštvo popolnoma varno pred najtežjimi kroglami. Postelje se nahajajo ena nad drugo; žične mreže so napravili vojaki sami, nanje pa nastlali turščično slamo. V kotu je telefon, ki veže moštvo z zunanjim svetom; stene so obložene s deskami, strop podprt s traverzami, vhod se da zapreti. Napeljali so v te jame celo električno razsvetljavo. Ljudje ob fronti niso nikoli brez dela; vedno si izmislijo kaj novega. Spletli so celo notranjo opravo iz vrbovega bičja in vej. V rednih razmerah se imajo vojaki v svojih brlogih prav dobro: pojo in vriskajo. HRVATSKO. — Disciplinarna razprava. Pred disciplinarnim senatom na prizivnem sodišču v Zadru se je vršila razprava proti dr. Antonu Pogliesiju, c. kr. notarju in podžupanu v Dubrovniku obtoženemu radi političnega delovanja. Obtoženca, ki je sedaj interniran v Gruenau na Gorenjem Avstrijskem, je zastopal odvetnik dr. Ziliotto. Dr. Pugliesi je obsojen na 300 kron globe, nih 25c. Torej, če kupite uro od nas, msfoesaxaxsaswMuiM CHARLES D. DIBELL1 ADVOKAT—LAWYER Soba 503'Woodruff Bldg , Joliet S -:CHICAGO PHONE 245:--S Kadar imate kaj opravite s sodnijo obruite se k meni. Govorimo slovenski jezik. Kolektujem in tirjam vsako vrstne dolgove. Ali pa se oglasite pri I, J. TERDICH, 1106 Chicago St. g PRIMORSKO. — Granata je ubila duhovnika č. g. Alojzija Čubej, kurata v Batah na Goriškem. Dne 25. oktobra je stal pred župniščem in opazoval italijanskega letalca, ki je metal bombe. Ena pade v bližino ter mu v petih minutah konča življenje. Pokojni je bil solkanski rojak. — Orači v ognju bomb. V Solkanu pri Gorici so oče in dva sinova orali Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA KRANJSKO. Denarnega prometa koncem 1. 1914 je imela 740 MILIJONOV KRON« VLOGE znašajo nad 44,500.000 kron, REZERVNI ZAKLAD PA 1,330,00* KRON. Vložen denar obrestuje po -41 %- brez vsakega odbitka. Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KO* TROLA OD VLADE IN CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA ■ vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAU IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA. Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BAlh KI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj vmnM šparkaso". HRANILNICI PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERJ banld doM Vaš denar. \ F I K, i \ ' j^j^^fli&VsSvflBi. / // Case, InJ ^b^^^TSP^"^ T// sU CJs/ // S|M \L «7 ' ^SfeS^Š^^v^^Sfsi/jŽ^if -Tv // coupons UB Pair Diamond Ear-rings in \f /m/ /Jvfu, «5? II f/ case, each 25-100 kt. V /M/ f // M 9100 coupons \./m/ A/p IBMr II nj ^S^^PXftfA^/ t NA PRODAJ i fEB ^^^^ ^^^^^^^^^^^^ VVatch. <00 coupons ^ Izvrstna cigareta z ustnikom ji) izjemno ZASTONJ kot božično darilo T. Nebo kupone in sprednje dele škatljic. Hranite jih | Vsak sprednji del škatljic je vreden pol centa K v gotovini, ali pa šteje kot celi kupon za darila & j Kuponi za gotovino v vsaki škatlji ftp^s | jima odgovori: "P o j- k a r m o: d i t a i n p o v e j t a Janezu ■sta slišala in videla. Slepi pregledujejo, hromi ho di j o, gobovi se o č i š č u j e j o, gluhi spreslišujejo. mrtvi vstaja-j o." Potem pa dostavi zlasti za današnje čase pomenljive besede: "Blagor mu, kateri se u a <1 menoj ne bo po;h u j šal." Mnogo jih je dandanašnji, ki se sramujejo svoje vere, ki nočejo in se sramujejo v javnem življenju pokazati svojo vero. Zlasti dandanes moramo verovati popolnoma tudi javno in braniti moramo vero. Verovati moramo popolnoma, to je, vse moramo verovati, kar nam sv. cerkev zapoveduje; Mnogo jih je, ki trdijo, da so katoličani in vendar zame-tavajo nekatere verske resnice n. pr. oni' odreka vajo sv. očetu vrhovno o-blast in trdijo, da cerkev nima pravice davati zapovedi. Taka vera ni popolna, ni več katoliška. Ako verujemo, da je Jezus, Sin božji, večna modrost, ki je vstanovil sv, cerkev, ki je "steber pravice", potem moramo tudi pripo-znati, da je ta cerkev sposobna člove^ ka varno voditi po poti resnice in pravice. Mi tedaj nismo slobodni, da bi smeli mej verskimi resnicami zbirati, kaj hočemo in kaj nočemo verovati. Mi moramo verovati vse, kar nam cerkev zapoveduje. Kdor veruje, bo zveličan, kdor ne veruje bo pogubljen. Naša vera mora biti trdna, že vsak dvoj, 'prostovoljni dvom je prepovedan. Kdor prostovoljno dvomi, ta je vero zatajil. Bodimo torej čuječi zlasti dandanes in podvrzimo se brezpogojno naukom Kristusovim! Kakor o-troci verujejo brezpogojno materi, tako moramo brezpogojno verovati cerkvi, ki jc steber resnice. To je potrebno zlasti v naših časih, ko je za-nikavanje vsega razodetja dospelo do skrajnosti, ko veda zametava Boga iz ošabnosti, človeška družba iz brezbrižnosti in vest iz pokvarjenosti. Vero moramo tudi javno pokazati. Sv. vera je kakor solnce, ki razliva svoje žarke, in svojo gorkoto. Mi ne potrebujemo le besed, mi potrebujemu dejanj. "Ne oni, ki pravi Gospod, Gospod, marveč oni, ki stori voljo nebeškega Očeta bo zveliča n." Pri krstu smo sprejeli dolžnost ne le verovati, marveč tudi po x'eri živeti, torej dejansko pokazati svojo vero. Apostoli so dejansko pokazali svojo vero, ker so jo z velikim trudom in nepopisljivimi žrtvami oznanjevali po širnem svetu. Oni in mučenci so dali celo svojo življenje za sv. vero. Sploh pa vsak, ki je svetnik v nebesih, ni le veroval vsega, je marveč vero tudi potrdil se svojim življenjem. Naša častna dolžnost je torej, da ne skrivamo svojega prepričanja, da je marveč pokažemo tudi javno. Ako to storimo, ne sledimo mnenju ljudi, ki je spremenljivo in piše lik vetru danes semkaj, jutri pa na nasprotno stran. Ako pričamo vero, sledimo Bogu, ki je nespremenljiv in neomahljiv, ki je resnica in pravica. Bog nas gleda. On nam je izročil ban-dero in pri tem banderu smo prisegli pri sv. krstu, pri prvem ov. obhajilu. Obljubili smo, da se hočemo zvesto držati vere naših očetov. Prav tako in še bolj — kakor je sramotno za vojaka, ako zapusti svojo zastavo, bilo bi sramotno, ako bi zapustili našo zastavo s tem, da bi se ne zmenili več za vero. Vero moramo pa tudi braniti, ker se zlasti dandanes vsepovsodi napada. Duhovnik mora raz prižnice braniti resnice sv. vere; navadni kristjan pa naj jih priča in brani v zasebnem in javnem življenju. Ne izgovarjaj si, da nisi zadosti poučen. Ako nisi, se pa pouči; beri dobre knjige in časopise, skrbno in pazljivo poslušaj besedo božjo. Pa vzemimo tudi, da bi bil preokoren braniti sv. vero z besedo, ali pa s peresom, brani jo vsaj se svojim neomadeževanim življenjem. Poštenost tvoja, treznost tvoja, skrb za ženo in otroke naj bo tolika, da te bodo drugi občudovali. Ako se bo to zgodilo, se bodo tudi vprašali, kaj pa nagiba tega človeka, da je tako pošten, tako dober in vzgleden? Odgovor bo, on je dober katoličan. Sklepanje po tem ne bo teško, ako ima katoliška vera in cerkev tako dobre može, tako vzgledne žene, o potem mora nekaj na njej biti, kajti na njih sadovih jih bomo spoznali. Brani vero in cerkev kakor braniš čast in poštenje svoje lastne hiše. Ako tako visoko ceniš sv. vero, potem ti bo ona res vir časnega in večnega blagoslova. REV. J. P. SOCIJALISTOVSKA ZAROTA. Priobčuje Rev. J. Plaznik. Svobodna ljubezen. (Nadaljevanje.) Ernešt Belfort Bax, znan angleški ocijalist zatrjuje v "Outlooks From New Standpoint", da "človek sme zavreči spolno moralko; enakoženske zakone naj se odpravi; človek da ima pravico svobodne zveze med možmi in ženami; če je zadovoljen, se lahko poroči za vedno, ali samo za nekaj časa; da postaven zakon nima nikake moči, ki bi vezala..." (Stran 114, izdaja i i leta 1891.) 'Prostitucija za zasebni užitek, je moralno gnusna. Ravno isto delo z namenom za potomce pa zgubi pro-titucijski značaj." (Ravno tam, stran 123.) 'V nekaterih točkah se radikalci in socijalisti bolje ujemajo, kakor v so-raštvu proti postavnemu, modernemu noženstvu.. ." (Istotam, stran 151.) "Veliko izvrstnih mož in žen. moril večina, je rojenih tako., da je večna veza za nje, najboljša reč; so pa drugi izvrstni možje in žene, kateri imajo prirojeno živahnejšo domišljijo in so bolj češkega značaja, za katere tak akon ni prava stvar.. ." (V isti knjigi, tran 157.) . "Tukaj razločujemo med moralko rednjega razreda in socijalistovsko moralko. V prvi ni prav, če se živi v zakonu, brez da bi se preje spolnili gotovi predpisi... Kar se drugega ti-čtta.. . stan nepostavnega zakona ne onečastiti ne moža, ne žene..." (Tudi tam, stran 158.) "Sodijalizem bo vda ril prav na korenine prisiljenega enoženstva. .." (Stran 159.) Odlomke iz gnile knjige o svobodni ljubezni naj zaključimo s tem: "Ce so vpraša, ali je zakon zmota, bo vsaka nepristranska oseba odgovorila — enoženski zakon je zmota — o drugem smo tiho. Ne vemo, kakšna bo nova družina, družba v prihodnjosti, v kaj se bodo možje in žene razvile, ko bodo ekonomično prosti. Med tem časom pa se moramo bojevati' z vsemi močmi proti nauku, da je zakon z eno ženo svet" (Ernest Belfort Bax v "Outlooks from a New Standpoint", stran 160.) Milwauska socijalno demokratska tiskovna družba, katero je ustanovil Victor Berger, je priporočala to knjigo v ceniku leta 1912 in jo prodajala po dolarju. S tem toraj ne morejo trditi, da ne zagovarjajo svobodne ljubezni. Ernest Belfort Bax govori o današ nji družini v neki drugi knjigi, "Religion of Socialism", tako: "Poživljamo vsako človeško bitje, da nam pokaže eno samo stvar, dobro ali slabo katere veže ljudski zakon. Zakon je najboljši zgled popolne prevare, kar jih zgodovina pozna." (Stran 141, izdaja iz leta 1891.) "Socialism, Its Growth and Outcome", katerega urejujeta Ernest Belfort Bax in William Morris, tudi zagovarja prosto ljubezen. Njegova pisatelja pravita: "Lastnina otrok bi se nehala in vsak otrok, ki bi se rodil, bi bil takoj cel državljan, bi vžival vse državljanske pravice, naj bi bili stariši karkoli. Tako bi se začela nova družina, ne na trgovski podlagi za celo Življenje, ne glede na razmere, ampak na medsebojnem nagnenju, družba, katera bi se nehala, kadar kdo hoče.. . Ne bilo bi nikake sodbe, če se sme ena vez razrušiti in druga skleniti." (Stran 299 in 300, izdaja iz leta 1893.) "International Socialist Review" pravi meseca decembra, 1908, da je "Socialism, Its Growth and Outcome" zgledna zgodovinska knjiga, katero imajo socijalisti že dolgo časa za neprecenljivo. Po ceniku, izdanemu v narodnem socialističnem uradu, maj-nika 1912, je bila ta knjiga o svobodni ljubezni naprodaj po 50 centov. Chas. H. Kerr & Co., socijalistična tiskovna družba v Chicagu, pravi o ceniku, junija 1912, da je ta knjiga najvažnejša v socijalistični književnosti, katero sta spisala najboljša socijalistična pisatelja na Angleškem. Iz tega naj čita-telji povedo, če je res, kar socijalisti pravijo, da niso proti družinskemu življenju. 12. novembra, 1907, je rekel v ne kem govoru Henry Quelch, uradnik socialističnega lista "London Justice": "Odpraviti hočem zakon. Hočem, da se vsa družba, kakoršna je danes, odpravi. Ne maramo zakonskih vezi. Hočemo svobodno ljubezen." Edward Carpenter pravi v svoji knjigi "Love's Coming of Age", da se zakonske razmere povzdignejo veliko višje, če se menja tovariša, dokler se pravega ne najde. Da bi se to delo razširilo med socijalisti, zato piše Chas. H. Kerr & Co. "International Socialist Reviek", v Chicagi, decembra 1902: "Carpenter hrabro odgovarja vprašanju, katerega se ponižni hinavci o-bojega spola boje. Ponuja nam rešitev, katere bi se ne smeli sramovati najboljši voditelji svobodne misli. Vsled očarujoče pisave vsakdo lahko bere knjigo, kdor išče luči o sorodstvu moža in žene v prihodnjosti." Ista družba jjravi katalogu, leta 1912, da je to najboljša knjiga, kar jih je kedaj spisal o razmerah obeh spolov med seJ>oj. Carpenterjevo knjigo so prodajali spomladi, leta 1912, po dolarju v narodnem uradu socijalistične stranke v Chicagi; revolucijonarji pa se drznejo tajiti, da ne zagovarjajo svobodn*^ ljubezni. August Bebel, nekdanji nemški so-c-ijalistovski voditelj, je spisal knjigo "Žena pod socijalizmom", katera je bolje poznana pod imenom "Žena". Samo nekaj vrstic je treba, da doka-žemo, da je Bebel, kakor vsi socijali-stovski voditelji, zagovarjal prosto ljubezen: Č4 pride nesloga, prepir in nezadovoljnost med dve osebe, ki sta se združile, morala zapoveduja, da se razruši nenaravna in nemoralna vez." (Woman Under Socialism", Bebel, stran 344; angleška izdaja iz leta 19045) Bebelova knjiga je zelo razširjena. Imela je nad trideset izdaj in je bila prestavljena skoro v vse evropske jezike. Do svoje smrti, leta 1913, so ga imeli milijoni po celem svetu za junaka. Njegova knjiga, katera velja povsod za vzorno delo mednarodnega socijalizma, je seveda naprodaj z drugimi knjigami o svobodni ljubezni v narodnem uradu socijalistične stranke. Frederick Engels se je poslovil med socijalisti zavoljo svojega dela "Ori-gin of the Family". Ta pravi o. svobodni ljubezni. Tiste lastnosti, katere ima enožen-stvo zavoljo lastninskih razmer, bodo gotovo izginile; namreč, moževa nadvlada in nerazdružljivost zakona... Če je edino oni zakon moralen, ki obstoji iz ljubezni, potem je gotovo, da je zakon toliko časa moralen, dokler obstoja ljubezen. Posameznikova spolna ljubezen je odvisna od posameznika, zlasti moža. Popolno u gašenje ljubezni, ali če ljubezen začne strastno goreti kje drugje, napravi ločitev pravi blagoslov za obe stranki in družbo. Človeštvo pa ne mara brezkoristnega tožarjenja za ločitev zakona." (Origin of the Family", spisal Frederick En-gels, stran 99, katero je prestavil leta 1907 Unterman.) "The Comrade" v New Yorku, novembra 1902, priporoča Engelsovo knji go s temi besedami: "Najboljše delo v vrsti socijalistične književnosti jc izdal Chas. H. Kerr & Coi, namreč, "The Origin of the Family", spisal Frederick Engels, prvič v angleščino prevedel Ernest UnUrruan. Ta knjiga je bila prvič izdana leta 1884 in prestavljena skoro v vse evropske jezike in je bila dolgo časa klasik socijalistične modroslovn^ književnosti." "The Call" v New Yorku priporoča dne 27. februarja, leta 1910, to knjigfo s sledečimi besedami: "Knjiga, ki vsebuje vse, kar bi morala vsaka »ena . vedeti, je Frederick Engelsova "The Origin ojf the Family." Vsaka socija-listovska žena bi morala postati agen-tinja, da bi prodajala to knjigo." (Nadaljevanje sledi.) NARAVOSLOVNE PRIKAZNI. I. Koliko meteorov pade na dan? Amerikanski zvezdoslovec Say je poskušal dognati, koliko meteorov pade na dan na zemljo. V nočeh je neumorno pazil na meteore in je izračunal. da pade vsako noč povprečno na zemljo 5 meteorov z onega polja, ki se vidi skozi teleskop. Ker je pa to 120 milijonski del celega nebesnega prostora, se s prostim računom najde, da pade vsako noč v zemeljsko ozračje okoli 600 milijonov meteorov, v 24 urah pa 1200 milijonov. Newton je izračunal, da pade na zemljo 10 do 15 milijonov meteorov, ki se morejo videti s prostim očesom. Potemtakem pade stokrat več meteorov v zemeljsko atmosfero nego se vidi s prostim očesom. Verjetno je seveda, da te številke niti oddaleč niso točne. Nesum-ljivo pa je, da naš planet stoji v svetovnem prostoru v gotovi premeni materije, in to na ta način, da dobiva prirastek v meteorih, a izpušča od sebe pline. Ali prirastek v masi je jako neznaten, četudi padajo meteori v toliki količini, in to vsled ogromne veličine zemeljske mase. II. Nov vodopad. "Največji vodopad sveta", Niagarski, mora odstopiti svoje mesto nedavno najdenemu vodopadu Ihuasu v Južni Ameriki (ki je nazvan po reki istega imenax ki teče med Brazilijo in Ar-gentinijo). Ta novo najdeni vodopad je mnogo veličastnejši in silnejši, ko Niagarski. Glasom raziskovanj Ana-sagaste pada ta vodopad z višine 210 stopinj. Niagarski pa z višine 168 stopinj: prvi je širok 13,123 stopinj, to je poltrikrat širji ko Niagarski. Po poslednjem steče v uri 100 milijonov ton vode, po novem pa v istem času 140 milijonov ton vode, naravno z veliko večjo silo. Ta, sedaj prvi vodopad meri pri izlivu reke 30,000 stopinj, a njegova višina je 220 stopinj. Leži čisto neprodirni šumi in da se pride k njemu, se mu je treba bližati skorc 1500 km z navadnim čolnom. To je med drugimi tudi vzrok, zakaj zemlje-pisci do poslednje dobe niso ničesar znali za ta znameniti vodopad. Predsednik:............Dr. Jakob Seliškar, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O, Podpredsednik:..................G. Josip Dunda, 704 Raynor ave., Joliet, III, Tajnik in duhovni vodja: P. Kazimir Zakrajšek O. F. M., 21 Nassau Aye Brooklyn, N. Y. Blagajnik:.................Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, IU Vsa pisma, pristopnina naj se naslavlja: "Zveza Katoliških Slovencev", 11 Nassau Ave., Brooklyn, N. Y. Nesrečni bavarski kralj Oto I., ki ni nikdar vladal, dasiravno se vsa vladarska dela v njegovem imenu vrše, je praznoval zadnjega septembra 55-letnico svojega rojstva. Blazen živi daleč od stolnega mesta na gradu Fuerstenried in opravlja — otročja dela. V jeseni najrajše pobira kostanj. Tudi po zimi mu morajo sluge natresti kostanja po vrtu, da ga pobira, kakor majhen otrok. Ker ga zelo dobro čuvajo, morebiti Bavarska še ne dobi dolgo- časa svojega pravega vladarja. Strast in bolezen. Stara zdravniška knjiga nam pripoveduje, da "bolezni izhajajo iz zlobe, nevednosti in nesposobnosti za kroti-tev strasti, ker ovirajo pravo reditev". Vedno smo poudarjali potrebo redne prebave in zdravljenja vsake neredno-sti v začetku, ne glede na njen vzrok. Zanašati se je v takih slučajih na Tri-nerjevo ameriško- zdravilno grenko vino, splošno znano odvajalno zdravilo. Sestavljeno je iz Starega rdečega vina in zdravilskih zeli. Kadarkoli ste ne-razpoloženi vsled' svoje razdražljivo- sti, rabite koj to zdravilo. Znaki so sledeči: Izguba teka, težava po jedi, zapeka in njeni zapletljaji, bolečine v želodcu in drobil, težave s plini, ner-voznost. slabost. Cena $1.00. V lekarnah. Jos. Triner, izdelovatelj, 1333- 13'39 S. Ashland ave., Chicago. * * * Za brzo olajšbo bolečin in krčev želimo priporočiti Triner's Liniment, ki brzo pronikne v dno bolečine in jo prežene. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in 60c. — Adv. Srečen samomorilec. Mlad zid. pomočnik se je hotel te dni v Parizu končati vsled — srčnih bolečin. Skočil je iz okna petega nadstropja — a-je padel na stekleno streho, kjer je ostal nepoškodovan, a to ga ni motilo. Rekel je: "Bo pa treba z nova začeti." In pričel je. Skočil je- zopet iz petega nadstropja druge hiše — ker prejšnjega niso več pustili — a zopet mu je bila sreča mila, da je obvisel na nekem oknu in zopet je bil rešen. Sedaj je obljubil, da ne bo več pričenjal,, ampak bode baje svojo srčno bol zdravil z novo ljubeznijo. Sil vin Sardenko: TRIKRAT ENAJST VOJNIH. Po narodnih motivih. — Priporočajte rojakom Amerikan-skega Slovenca, ki je edini katbliški list v Ameriki. Stane le $2 na leto, IV. "Fantje skup se zbirajo, Na Laško pomarširajo." Z Bogom gore! Naše dvore obvarujte krvave zore. Z Bogom. Sava! Hči Triglava. , da te nam tujec ne- preplava. 7. Bogom, koče! Ce mogoče nebo vas brani strelne toče. Z Bogom, polja! — Božja volja! — mi gremo daleč čez podolja. Z Bo^p m, bratje! Mi soldatje na bojni svatbi bomo svatje. V. "Ne žalujte, mati vi, fantje smo cesarjevi!" Tiho kakor selska uoč, s težkim srcem in korakom gre za sinom in junakom mimo nemih hiš in koč. "Moja misel bo s Seboj in molitev moja vroča;" — zadnji mu pozdrav izroča — "vedno stal boš pred menoj." "Vedno bom pred vami stal. Stali boste vi pred mano, če bom ranjen z bridko rano, lažje spet jo bom prestal." "Če boš zdrav — nam sporočiš." — Drug ob drugem/gresta resno in ozreta se na desno, Wjer stoji na meji križ. "Moje zdravje? — Sporočim. Mojo smrt? — Vam drug naznani..." Vran je krateni' na poljani, dolga še je pot pred njim. Križem pot. Za gozdni svet skrilo se je rodno selo. Sin otere potno čelo, mati solzo: "Pridi spet!" "Kakor hoče modri Bog, tostran ali onkraj groba. —" In prevzela je tesnoba dvoje src in dvoje rok. Mati vrže se pod križ. Bi'agovest je čula s križa: "Za gorami dan se bliža. Sina vrnem. Kaj ihtiš!" VI. "Kam greste, ljubi očka moj, da sinka nočete s seboj?" "Ne jokaj! Pojdiva, otrok! Ti v božji hram, jaz v bojni hrum. Saj v rokah naših vaš je mir in v rokah vaših naš pogum." ' Odšla sta vsak na svojo pot. Povsod roke se dvigajo: in v hramu tam in v hrumu tam, kjer meči iskre vžigajo. "Povejte, očka, ako ni molitev hujša kakor meč? Pri nas miru je vedno manj, pri vas poguma vedno več." !^V\Y\VV\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\VV\\\\^ j Kam vlagate Vaš denar? i Je-li vlagate Vaš denar v banke, ki špekulira,)« z bondi £ 5 in delnicami? Vaš denar je najbolj na varnem, ako ga vložite v banko, j E ki posojuje izključno samo na prvi mortgejč; torej na sigur- j Z nost. Naša jc edina banka v Pittsburgliu, ki se ne spušča j 5 v nikake špekulacije, marveč vsak cent, ki ga naša banka i i posodi je vknjižen na prvi mortgejč. Mi plačujemo našim vlagateljem 1 po 5% obresti in jamčimo absolutno sigurnost. Ako hočete, da bo Vaš denar sigurno in varno naložen,, j 5 poslužite se sigurne banke. [ Pittsburgh Deposit & Title Co. | 331 FOURTH AVENUE,. PITTSBURGH, PA. mm_____JI S 1-11 ■ Inozemski oddelek: ANTON ZBAŠNIK, manager. 430 STRANI OBSEGA Velixi Slovensko-Angleški Tolmač prirejen za sloveuski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri: V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y. Ta banka plača 3% obresti na vlogah Joliet Trust & Savings Bank Barber Building, Joliet, 111. Glsiita $100,000.00 Jsmstra M $50,000.00 ARCHIBALD J. McINTYRK, TrU. ERVIN T. GEIST, kaair. THOS. F. DONOVAN. PodprU. TA BANKA JB POD DRŽAVNIM NADZORSTVOM. I rJOLIET/V \ V \T*usy A 1 I \f/5*v'kk| I \Y/ Bank/ J Družba (fČ^I sv. Družine V ZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVEKNK AMERIKE. (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Sedež: JOLIET- ILL. Vstanovljona S9. novembra 1914 lukor. v drž. 111., 14. maja 1915 ■T ORUŽ8INO GESLO: "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA.SEDEN ZA VSE." GLAVNI ODBOR: Predsed,—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred.^-John N. Pasdertz, Joliet, 111 Tajnik—Josip Klepec, Joliet, III. Zapis,—A. Nemanicli, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petno, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: 1. Anton Kastello, La Salle, IU. 2. John Stua, Bradley, 111. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: 1. Stephen Kukar, Joliet, 111. 2. Anton Trgovčič, Mount Oiive, 111. 3. Josip Težak, Joliet, IU. Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111. Vsa pisma in denarne poiiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe •e naj pošljejo na 1. porotnika. PRISTOPILI ČLANI. K društvu št. 1. Joliet, 111.: Nick Stepanovič, Jos. Janezič, Martin Bajuk, Leopold Stupica, Ludovik Perušek, Jos. Levstek, Peter Levstek. Joliet, 111., 29. nov. — Društvo Sv. Družine je imelo svojo redno mesečno sejo včeraj ob lepi udeležbi j članstva kljub slabemu deževnemu vremenu. Med sejo je predsednik br. Stonich v krasnem govoru naznanil članstvu, da je ravno eno leto dni odkar se je obdržavala ustanovna seja tega društva. Omenil je, da se je naše društvo nepričakovano dobro razvilo tako da je danes, ko smo na koncu prvega leta društvenega obstanka, že po članstvu menda največje slovensko podporno društvo v Ameriki. Omenil je tudi, da je naše društvo že veliko dobrega storilo za trpeče sobrate. Že je izplačalo več sto dolarjev bolne pod-: pore svojim članom, pa ima kljub temu že lepo svoto v blagajni. Priporočal je članom, da naj složno deluje- ■ > Jo tudi vnadalje in privedejo v našo ■ ) >redo vse svoje znance, prijatelje in sorodnike obojega spola. In če se bo to zgodilo, bo imelo naše slavno društvo najmanj en tisoč članov in članic, ko bo praznovalo svojo drugo obletnico. Ker je bila ravno prva adventna nedelja je br. pred. Stonich ppozoril članstvo na versko dolžnost. Vsak elan in članica naj store svojo versko dolžnost kadar in kjer ima najlepšo priložnost. Predsednik' br. Stonich je konečno • opozoril članstvo, da se naj v polnem številu udeleže prihodnje seje, ki se bo vršila dne 26. decembra, ker ta dan bo mnogo važnih stvari na programu. Na tej seji lahko sklepa društvo o pre-"■embi pravil. Na tej seji se bo tudi volil odbor za 1. 1916. Priporočal je. 10. (poldesetih) dopoldne v prostoru sobrata Josepha Woodshenka, na prvi cesti. Ta seja je redna mesečna in obenem glavna seja v letu in volitev odbora za bodoče leto 1916. Zato naj nobeden član ali članica ne zamu di v nedeljo dopoldne. Obenem še enkrat naznanjam: Kdor želi pristopiti v naše društvo, sedaj še lahko pristopi brezplačno, pozneje bo treba plačati vstopnino. Članstvo Društva se je pomnožilo in blagajna je narastla ter stroški so majhni. Anton Kastello, tajnik. la Bogu, dovolj. Doma so nam sovražni vojaki vse pobrali. Od doma smo šli proč dne 30. maja. Še mnogo, mnogo Ti imam povedati, a moram zamolčati. Za naše sosede nič ne vemo. Mi smo, hvala Bogu, še vsi zdravi. Smo tukaj: mi, Klarni, Pavlinovi, Filipovi, in mnogo Cerovcev. Piši nam, kako je z bratom Francetom in svakom. Cvetka je vedno vesela, kliče vedno Tebe, tata in mamo. Tudi "Očenaš'' že zna moliti za svojo mamo. Piši nam, ali še živi. Cvetka pravi, da njena mama je že umrla. Prosim Te, piši na nvvse! Ubogi tata mora hoditi delat v tovarno, da zasluži naš vsakdanji kruh. In tako tudi drugi. Ko to pismo dobiš, naznani vsem znancem, naj tudi oni prosijo Boga, da se še kdaj vidimo. Zaupajmo v Boga in Marijo! Če se nas Bog ne usmili, ni nam pomoči v sili. Prisrčno Vas pozdravljamo vsi skupaj — mi pregnanci: pozdravlja tata in družina, tudi vsi Kozanci. Tvoja Te ljubeča sestra Marička." S spoštovanjem Karolina pi. Reya, Waidhofen a. d. Ibbs, Nižje Avstrijsko, dne 10. oktobra 1915. Iz taborišča ruskih ujetnikov. Vrli, dragi "Domoljub"! Veliko poučnega in bodrilnega nam prinašaš tudi v teh usodepolnih dneh. V znak hvaležnosti in ljubezni do domovine, ki jo uprav sedaj še bolj cenimo, sprej mi nekaj vrstic tudi od nas slovenskih vojakov, ki stražimo ruske vojne ujetnike v Marchtrenk-u na Gorenje Avstrijskem. Ko smo prišli proti pomladi sem gori, je bilo v tem okraju samo eno, že precej veliko taborišče. Sedaj se pa napravlja že tretje, tako da bo v teh "magacinih" prezimilo lepo število ruskih "medvedov". V tem položaju se dobro počutijo, kar sami večkrat izražajo. Kljub temu jih bo treba tudi v ostri zimi čuvati noč in dan, kajti lahko se kateri po sanjah o svoji domovini "zbudi", pa bi ga luna nosila,, čeravno ne predaleč. Naj o-menimo, da nas mimogrede marsikateri vpraša: "Pan, skora spokoj?" Pa dobro je, da se molči, saj s tem se tudi odgovori. Rusi naj to vprašanje rešujejo po svoji vesti. — Radoveden bj. 'Dil kdo, kako se nam vojakom godi. No, po večini nam nič hudega ni — z ozi rom na one na fronti. Le zima nas nekaj straši. Službo imamo vsakih drugih štiriindvajset ur; v cerkev hodimo vsako drugo nedeljo v kompaniji. Tako živimo dokaj mirno, enolično življenje, ki je pa tudi mi hrepenimo premeniti v — srečen mir. Pozdrav tukajšnjih Slovencev: Bog z nami! Poveljniki vojev odločujejo... Praporščak Joško lic, član "Zarje", leži ranjen v bolnišnici v Chrudimu. Življenje v bolnišnici opisuje svojemu prijatelju tako-le: ...No, sedaj pa malo naš špital! Če bi bil jaz zdrav, bi bil prav rad tukaj. Postrežba dobra. In tovariši! Eden je siten, drugi ne more nič potrpeti in stoka celi dan; tretji leži in se ne oglasi; moj sosed igra na gosli in kitaro in prepeva, drugi mu pomaga. No, ubija se čas. V špitalu trpi dan pač 48 ur. In rane! Eden jo ima na nogi, drugi je s prestreljenimi prsi, tretji ima strto roko, v kotu leži eden s strelom v glavo. Večinoma smo sami poveljniki vojev. —To ti je namreč najbolj in največja sirota pri kompaniji, če hoče rešiti svojo nalogo kot se zahteva. Izpostavljen je v prvih vrstah največjemu ognju, pri šturmu ti je zopet v prvem SLIKE IN ČRTICE Z BOJIŠČ. (Iz "Domoljuba".) Za zimo dobro preskrbljeni. Jožef Kleva, doma v Maliji pri Por-'orozi na Primorskem, piše 30. septembra z italijanskega bojišča svojemu •>ratu: ^ragi b rat! Naj prvo te srčno pozdravim in Ti naznanim, da sem popolnoma zdrav in vesel. Za zimo sem °bro preskrbljen; dobil sem dosti j>orke obleke ter mi prav nič ne manj-a- Zdaj nekaj dni je hudo streljanje A^topovi, da se skoraj zemlja trese; - «veiikanske krogle tako brenče, žviž-faj0 in tulijo po zraku nad nami, da bi Jj °veka kmalu oglušilo in omamilo, oda tega smo že vajeni in se za to 0sti ne menimo, zlasti, ker naši ved-žagajo. Zraven se pa zavedamo. Je Bog z nami ter nas varuje tukaj Povsod, saj gremo za pravično stvar b°j in upamo na popolno zmago nad Vsemi sovražniki. Včeraj sva jaz in moj tovariš Tone Jbvezovala dva ranjenca. Kar pade Janata par korakov od naju, pa se hvala Bogu, ni nič zgodilo. Tu-' Pozneje sva še ostala na obvezovali-cu brez vse poškodbe, dasi so zme-0rn padali šrapneli. Kakšen dan na-. e|o gledamo, kako se po zraku lovijo italijanski acroplani. Včeraj T ^ "aš letalec zapodil v l^eg dva mo-na na in ponosna italijanska aeropla-(jr' da se nista več prikazala. Ja, agi brat, Boga moramo hvaliti in moliti, da nas varuje vsega hudega. Srčno pozdravljam vse skupaj Pismo iz italijanskega ujetništva. Prosim Vas, blagovolite priobčiti v Vašem cenjenem listu, da je moj oče Karol pi. Reya iz Kozane v Brdih Vaš dolgoletni naročnik — v italijanskem ujetništvu s svojo družino, a ne celo. Moja petnajstletna sestra mi piše: Preljuba sestra I Pisala sem Ti že eno pismo; morda ga nisi dobila, zato Ti pišem drugo. Predvsem ti naznanim, da je naš č. g. kurat Blažko, ki se nahaja z večino-Kozancev v Turinu, dobil dopisnico od našega Lojzeta, ki toži, da nič ne ve za nas. G. kurat nam je to takoj sporočil ter nam s tem napravil veliko veselje. Tu smo v severni Italiji pri švicarski in francoski meji, kjer je tako mrzlo, da so bile 20. avgusta komaj črešnje zrele. Tukaj je velika božja pot po imenu "Madona d'Oropa". Le po priliko imam hoditi v cerkev in prositi Boga za rešenje iz pregnanstva. Tukaj pri nas jc tudi č. g. iz Cerovcga. Iz Brd smo na vseh straneh severne Italije. Naša prelepa Brda so bojno polje. Italijanski vojaki so vedno na enem mestu. Mi se vsi smejatno njih piškavetnu junaštvu, ker nam po takšnih bojih niso niti pičice naše zemlje vzeli. Akoravno smo proč od ljubega doma, nas osrečuje misel, da bo vse srečno poteklo. Mnogi si v čast štejejo, da nas vidijo, ker so naši vojaki taki junaki! Belega kruha imamo* hva- napadu. Če on ostane, vse ostane. I to pričajo seznami izgub, to ti priča če se ozreš po bolnišnicah, vsaka ofi cirska soba. Povsod kadet. Četa — regiment, ki ima dobre poveljnike vo jev, ima vedno lepe uspehe. Seveda je tudi od drugih marsikaj odvisno; naj bodo drugi komandanti še tako iz vrstni, če so poveljniki vojev kukavice, je vse zastonj. Jaz sem se vedno dr-žaal principa "čemu se drukati?" — Usoda! Prvi naskok sem vodil v Vol liiniji nad Luckom proti Rovnu na ko lodvor; drugi iz Lučka. Padal je dež, — prodirali smo skozi gost močvirnat gozd — nad našimi glavami se je kri žal artiljerijski dvoboj. Kako maj h-nega se čutiš v takem položaju. Slišiš šrapnel, slišiš granato; vsak čas zadenemo na artilerijskega sovražnega opazovalca, in padalo bo v naše roj ne vrsie. Previdno naprej! Na robu gozda smo. Rusi gredo preko železnice — 100 korakov razdalje. Mi streljamo. — Ne dolgo. Le naprej! Vse se' dvigne, bajonet pripravljen — divji hura! — Rusi proti nam; na tri korake Rusi roke kvišku — udajo se! Zanimiv je bil zame trenutek, ko gre Rus nad-me z bajonetom. Že je blizu. Dvignem pištolo — to sem imel vedno za take prilike z 10 naboji v desni roki in siromaku je upadla korajža. Puško vrže proč in dvigne roke. Pravzaprav bi ga bil moral kaznovati s kroglo, ker je mislil, da nimam orožja in se ne bom mogel braniti. Brez izgub smo imeli ta dan krasen plen; 2 lokomotivi. 2 strojni puški, navadnih pušk (japon skih) vse polno, 96 železniških voz z opravo za kolodvor. Rusi so se hoteli umakniti in vzeti s seboj opravo kolodvorov. Dobili smo 4 lepe konje s popolnoma novimi komati, in kaj še vse drugega, celo sam ne vem. Bili smo pohvaljeni! To je za vojaka veselje! Rusi so imeli pripravljene že za večerjo prešiče. Te so podavili naši Bošnjaki in si privoščili dobro večerjo. Sploh se redkokje tako dobro živi, kot smo mi živeli v tem času v rojni črti. Cela sela so bila polna živih stvari: prešičev, gosij, kokošij in rac; tuintam smo dobili kako tele; ljudje so vzeli le govejo živino s seboj in — šli. In naši kuharji so dobro skrbeli, da se nismo pritoževali. Naš oficirski kuhar pri 2. kompaniji je bil preje v civilu hotelski kuhar na Reki. Kaj vse nam je napravil! Fini paprikaš, guljaš, pečenke z najrazličnejšimi francoskimi in angleškimi imeni, vsak dan močnato jed itd. itd. — Kak razloček potem, ko sem bil ranjen!! Stradal nisem še nikdar toliko kot 11 dni na potu in 4 dni v špitalu v Lucku. Človeku se je zdelo, da je za napotje in nadlego vsakomur. Sicer se pa, ko se pride v bolnico — redno — vse pozabi; le spomini še ostanejo in pa na telesu poznaš, kaj se je s teboj godilo. "Straža." Tudi hudo — mine. Bojišče, 26. sept. 1915. Vojak Jernej I. iz Vomberga pri Cerkljah piše očetu: Dragi oče! Dobil sem dva Vaša pisma in sem bil vsakega vesel, kajti ako je človek tako daleč od rodne zemlje, je vesel vsake vrstice od doma. Pisal sem zadnjič pred bojem misleč, da je to zadnja moja karta, ker smo imeli potem hud boj; ali vendar sem ostal še živ, čeprav je padlo dosti vojakov in tudi mojih tovarišev na obeh straneh. Tovariš na moji desnici je padel, ko smo bili v rojni vrsti; na levici je bil pa hudo ranjen. Obe sta bila gospodarja-kmeta, eden (mrtev) iz Medvod, drugi pa iz Tržiča. Meni je bila dum-dum-krogla puško iz rok izbila. Res se moram zahvaliti Vsemogočnemu, da sem ostal nepoškodovan. Med bojem se je pa zraven še ploha vlila, da smo bili vsi do kosti premočeni. Dosti hudega se mora prestati; ali — vse mine. Sedaj smo prišli v Bukovino, poprej smo bili pa pri T. v Galiciji. Zares, veliko sveta smo že videli. Kranjski Janez je prehodil že vso Galicijo in Bukovino, kajti kjer se čuti kaj hujšega, tam mora biti Kranjski Jantz. Znancev je tukaj še nekaj; nekaj smo jih pa zdaj dobili. Ja. da bi bil že enkrat konec te vojske in da bi pr:šli še enkrat živi in zdravi skupaj, to bi bilo veselje! Molite in prosite Boga, da bi se to zgodilo! Pozdra\iin vse .. PSZOR! POZORl JESENSKE IN ZIMSKE OBLEKE. Čedne in moderne obleke za odrasle in mladino se dobe pri nas, kakor tudi delamo v popolno zadovoljstvo oblek« po meri. Velika zaloga najmodernejih klobukov in kap vseh velikosti. Posebno velika zaloga trpežnih čevljev visokih in nizkih za mqike, ženske in mladino. Mi imamo najlepše srajce, kravate, kolare itd. Vse naše blago jamčimo ter povrnemo denar; ako ni v popolno zadovoljnost. Z vsakim nakupom dajemo 4 odsto vredne znamke ali pa register tiket« izvzemši na oblekah delanih po meri Vaši naklonjenosti se priporoča "Prva Slovanska Trgovina" na severni strani mesta. Frank Juričič 10*1 N. Chleajro St JOLIET, IL> ROJAKI IN ROJAKINJE ŠIROM AMERIKE! PRISTOPITE K NAJVEČJEMU SLOVENSKEMU PODPORNEMU DRUŠTVU. Društvo Sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) ŠTEV. 1 D. S. D., JOLIET, ILLINOIS. I Geslo: "Vse za vero, dom in narod." "Vsi za enega, eden za vse." ODBOR ZA LETO 1915. Predsednik..................George Stonich. Podpredsednik...............Stephen Kukar. Tajnik..........................Jos. Klepec. Zapisnikar..............Anton Nemanich Jr. Blagajnik.......................John Petric. Reditelj.......................Frank Kocjan. NADZORNIKI: Anton Šraj, Jr., Nicholas J. Vranichar, Joseph M. Grill. To društvo sprejema v svojo sredo rojake in rojakinje iz vseh krajev Amerike, in sicer od 16. do 55. leta starosti brez vsacih ceremonij. Ne glede kje stanujete — najsibo v Jolietu ali v katerem drugem mestu v Ameriki, k našemu društvu lahko pristopite vsi, če se skažete z zdravniškim spričevalom in plačate kar pride. Pri tem društvu ni treba nikakoršnega potnega lista. Greste lahko kamor hočete in kdaj hočete. Samo, da točno plačate mesečnino in takoj, ko se preselite, tajniku naznanite svoj pravi naslov. Mesečnino lahko plačate za eden ali več mesecev vnaprej. To Društvo izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsak delavni dan za 50c na mesec. Izplačuje zavarovalnino, poškodnino in za operacije, za plačila, kakor kaže oglas gl. urada D. S. D. Pri tem društvu ni nepotrebnih postav. Edino kar se zahteva je, da vsak ud plača svojo mesečnino. Kazni in drugih nepotrebnosti ni ijq-, benih v tem društvu. Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo. Kdor izmed cenj. rojakov in rojakinj |eli pristopiti v naše veliko . in napredno društvo naj se zgl?,si pri popisanem. Če mu ni mogoče osebno priti, naj piše za. podobnosti in navodila na: JOSIP KLEPEC, JOLIET, ILL. Imamo v zalogi Mohorjeve Knjige ZA LETO 1916. Izšlo je šestero knjig in sicer: 1. Koledar za leto 1916. 2. Mesija, 2. zvezek. 3. Zgodovina c. in kr. pešpolka št. 17. 4. Zgodovina slovenskega naroda, 5. zvezek. 5. Slovenske večernice, 69. zvezek. 6. Trojka, povest, namesto molitve- nika. En iztis knjig po pošti stane $1.50, za naročnike v Pittsburghu, Clevelan-du in Chicagi pa -samo $1.30 ker v teh mestih imam zalogo. Sprejemam tudi udnino za prihodnje leto, ki znaša samo en dolar. Alois Skulj P. O. Box 1402, N. Y. City. 100t 14 Naznanilo! Slavnemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu v Jolietu naznanjam, da sem otvoril svojo novo mesnico iti grocerijo na vogalu Cora in Hutchins cest, kjer imam največjo zalogo svežega in suhega mesa, kranjskih klobas, vse vrste grocerije in drugih predmetov, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko področje. Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam. Moje blago bo najboljše, najčistejše in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem y John N. Pasdertz Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, IIL Fjini Čevlji za izbirčne. Dobite jih v naši prodajalni. Začnite kupovati čevlje pri nas, ker tu Vam najboljše in najložje postrežemo; imamo jih vseh vrst, velikosti, kakovosti in cen. Mi imamo naprodaj najboljše "Swell Shod" in "Just Wright" čevlje, ki so znani po celi Ameriki. Ti čevlji so "Union-Made". Pridite k naih, če hočete da boste za-dovljni s čevlji. Mi Vam lahko jamčimo da boste. Cene čevljem: $1.95, $2.50, $2.75, $3.00, $3.50» $4.00, $4.50, $5.00 in $5.50. THE EAGLE največja in najboljša prodajalna pohištva, peči in moške oprave. 406-8-10 N. CHICAGO ST., MATH. SIMONICH, vodja. JOLIET, ILL. V SLUŽBI KALIFA Zgodovinski roman iz ča- ^ Hrvatski spisal Dr. Ve-sov hrvatske telesne ),( limir Deželi«*. Poslo-straže v Španiji. venil Starogorski. (Dalje.) — Kakor da .te iščem tisoč let, in sem te sedaj našel, tako mi je pri srcu. Zdelo se mi je, kakor da blodim po puščavi, v kateri ni oaze, v puščavi, v kateri bedni umira žeje. A evo nenadoma zapazi vir in on se vzradosti življenja in pije biserne kaplje sreče. Tako je i meni. Bilo mi je, kakor da sem zaprt v globoki ječi. In prišel je angel in mi snel z rok in nog težke okove. In sedaj se čutim svoboden in srečen, močan in mlad. Zdi se mi, da bi lahko rušil bregove in tisočletne palme z j ednini samim udarcem, Fa-tima krasna! In naj se vsuje name blisk in grom, naj se odpira brezno strašnega pekla. Ničesar se ne bojim, ker si ti pri meni. Boriti se hočem za tc zoper leve in tigre, kadar ljuti zmaj in ne spustim te več ti divni biser mojega življenja, zvezda ljubezni moje, duša moje duše, nebesa moja... Vidim in čutim, da mi ti vračaš ljubezen. Fatima moja, ali daj, naj spregovorijo sladka usta tvoja, o reci, govori, da slišim to, kar me stori tako srečnega, tako vznesenega, reci mi, da si oljka miru mojemu srcu, reci mi, da me ljubiš. .. In njene roke se ovijejo krog njegovega vratu, njene oči se odprejo in ga gledajo. Njene ustne pa zašepetajo komaj slišno, a z vso srečo: — Ljubim te, dragi moj, ljubim te... On pa ji, ves srečen, jame poljubljali usta in čelo in ves obraz. Jel ji je pripovedovati, kaj je vse pretrpel od onega časa, ko sta se prvič videla, kako je prebdel celo noč in mislil na njo. Naposled ji je omenil o misiji, katero mu je poveril Wadha el Ameri in da mora urno odpotovati. To je sicer žalostna vest za njo in za njega, ali da mu ni Wadha el Ameri naložil te misije, bi si ne drznil danes priti do nje. Misija hadžibova je samo pospešila njuno srečo. On je, boječ se, da je tako kmalu ne vidi, pospešil njun sestanek, a se vseeno ni nadjal, da se mu tako posreči. Z velikim strahom je poslušala Fatima besede o razstanku. — Strezinja, za Alaha milega, kaj mi govoriš. Mili moj, komaj sva se videla in že hočeš od mene. Ne daj, Alah, da bi se za vedno razstala! Kaj naj storim brez tebe? Bilo bi bolje, da se nisva videla! Ne hodi od mene, mili moj, drugače umrem od tuge. Tako je govorila Fatima in v očeh so se ji zalesketale solze. — Ne toži, dete moje. Ako se raz-staneva, ne bo trajalo dolgo. Resnica je, ne tajim, da je z mojim potovanjem spojena tudi nevarnost, ali Bog, kateri nama je dopustil danes ta sestanek, ne dopusti, da bi sc več ne našla. Veruj ini, da te povedem v grad svojega očeta, kot svojo ženo, in boš gledala slavne obali mojega Jadranskega morja. In Fatima se nasmehne skozi solze: — O, Alah naj dopusti, da se zgodi tako, luč oči mojih! Pisano je, kar je Alah odredil — in ona poklekne pobožno na tla in jih poljubi. Nato poljubi rob njegove halje in reče: — J i si moj gospodar in hočem ti biti pokorna na veke. Strezinja jo dvigne k sebi. — Spomnila si se imena Alahovega. Moja vera, kakor vidim, ni tvoja vera. Bi li ti, dete moje, hotela, da -sprejmeš mojo vero, da te lahko povedem v de-y.elo svojih očetov? Ona skloni za trenutek glavo in reče, ne pomišljaje mnogo: — Sužnja sem in učili so me vero Mohamedovo, ker so me mlado odvedli iz domačije mojih očetov. Glej, na srcu svojem nosim znak, ki mi pravi, da so bili moji roditelji kristjani. Bog tvojih očetov je i moj Bog. Vzela je iz nedrij mali zlati bizantinski križec in Strezinja ga jame ogledovali. — Glej. tu je, kakor se mi zdi, vdol-ben nekak napis. Ali zelo je že izbrisan. — Pokvarili so ga moji poljubi, ker ga vedno, ko sem sama, poljubljam, ker je edini jasni spomin mojih nekdanjih dni. Vse drugo so mi vzeli hudobni ljudje. -— Kako si rešila ta križec! — Bila sem zelo majhna, ko so me U ropal i roditeljem in zato so me oddali takoj v oskrbo neki starki. A ta ,ie bila kristjanka, ter je skrila ta križec za me, dokler nisem odrasla. — In ti ga je dala? — In ini ga je dala. —- Kje je sedaj ta sužnja? — Sirota je umrla, ko sem bila stara petnajst let. -— Torej ni to ta starka, ki tc je poslala sem? — Ne. — Ali je dobra? — Da in ne! Zvita je in zlobna. — Ali te muči? — Ah, zakaj me vprašuješ o tem? Med tem se je Strezinja trudil, da prečita napis na križu. Naenkrat vzklikne. Ta vzklik ni bit samo vzklik začudenja, nego tudi vzklik radosti. — Kaj je? — vzklikne Fatima. — Ta križ? — Kaj je z njim? — vpraša radoved no Fatima. — Tu so besede, ki pričajo, da so delo mojstra, ki je izšel iz mojega na roda. — Kaj praviš? — Resnica. To so naše hrvatske čr ke, s kakršnimi so pisane naše svete knjige, ki sta nam jih prinesla sveti Ciril in Metod. Mislil bi, oh, ali je to mogoče — reče Strezinja in se prime za glavo. — Ne, to bi bilo preveč sreče naenkrat! — Kaj je, mili moj, govori?! A on jo prime za roke in odgovori: — Povej mi, angel moje duše, ali se spominjaš česa iz svoje mladosti. Ali veš, iz katerega kraja so te ukradli, ali veš ime naroda, katerega hčerka si? A ona tožno zmaje z glavo, da ne ve in molči. — Ali vsaj eno besedo. — Ničesar se ne morem spomniti — odgovori žalostno. — Vidiš — reče Strezinja in spusti njene roke, ter pokaže križ. — Vidiš, na tem križu so hrvatske črke in jaz mislim, da si ti hči hrvatskega, to je, mojega naroda. In če je temu tako, ali ni to več, nego slučaj, da sem, evo, v tem tujem svetu moral spoznati lju bežen, in da si ti moja ljubezen — prava Hrvatica. Ali se ti ne zdi, kakor prst božji? Kdo ve, ali te danes ali jutri ne popeljem v roke tvoje drage mamice, tvojega dobrega očeta? Kdo ve, ali ni Bog uslišal njune vroče molitve in izbral mene, nevrednega človeka, za slepo orožje svojim načrtom .. . Fatima Se je globoko zamislila. Sedla je na stol in solze so rosile njeno mlado, sveže lice. — Mamico mojo... njo mi povrneš ... očeta... oh, ko bi se to zgodilo... ko bi se to zgodilo... In prijela je za njegove roke -in jih močila s solzami neprestano govoreča: — Oče moj! Mati moja! Strezinja je hotel nekaj reči, a ni imel več časa. V sobo plane starka. Bila je bleda in prestrašena. — Gospodar prihaja. Strezinja in Fatima planeta pokoncu. — Ne tratimo časa. Fatima se mora takoj vrniti v svoje sobe. Pazi, da gospodar ne zapazi, da si bila tu. A ti gospod, odidi, ako ti je glava draga. Ce.nas dobi in izve, da si se pogovarjal s Fatimo, tedaj je vse izgubljeno. — Se en poljub — Fatima objame Strezinjo. — A sedaj z Bogom! Strezinja in starka ostaneta sama. — Ali je gospodar že v hiši? — Ne. Ali pred vratmi je že. — Kako naj pobegnem? Ali je še kak drug izhod? — Nobeden. — Ali lahko skočim skozi okno? — Na oknih so, kakor vidiš, mreže. — In če me dobi gospodar tu? — To ne sme biti? Kaj tedaj? — Izgubljeni smo! — Se ne, ker imam meč. — Pri Alahu, ti misliš? — Ali je tvoj gospodar edina možka glava v hiši? — Se dva sluga sta. — Sta oborožena? — Od glave do pet. — Torej trije? — Da, trije. — In jaz sem sani! Ubijejo tc. Beži! — Ali pa se jim vseeno upreni. — Premagajo te. — Bog mi pomore. — A kaj ti koristi? Ako tudi vse tri ubiješ, ti ne ostane glava na vratu. Dobe te in tvojo Fatimo ubijejo^ Strezinji, kateremu jc drhtel meč v rokah, omahne roka. — Kaj naj storim? 7.a hip nastane tišina. Naenkrat plane starka in sc udari z roko po čelu. — Domislila sem sc. — Kaj. — Povedem te v sprejemno sobo in rečem gospodarju, da sem tc pustila zoper njegovo voljo v hišo, ker prinašaš vesti svetlega hadžiba, ki je tvoj rojak. Ti med tem izmisli, kar ti drago. Glavno je, da te ne najde tukaj. In takoj ga odvede v tisto sobo, kjer je bil Strezinja prvič, ko ga je Arabec pogostil. Nato odhiti k vratom. Arabec je že nestrpno trkal nanje in vpil: — Kaj je to! Ali sedite vsi na ušesih! Vsa preplašena odpre starka in ga ponižno pozdravi: — Alkazime, ne srdite se tako, svetli moj in dobri gospodar. Tuj go-spod je v hiši. — Ali si spustila koga v hišo brez mojega ukaza? Jezik ti iztrgam, stara mrcina — je upil Arabec. — Počakaj, dobri moj gospodar, in sc ne srdi. Morala sem ga pustiti. On je glasnik samega svetlega hadžiba. Arabec skoči korak nazaj in videlo se mu je, da se ga je polotil strah. — Za vraga... ali je sam? — Povse sam. — Potem je dobro •— se ojttnači A-rabec — ali kako si vedela, da je glasnik hadžiba in ne kak goljuf. — Ej, moj gospodar. To je tisti mladi človek iz daljnih krajev, ki si ga nedavno pogostil. — Hrvat? — Da, Hrvat. — Hm. In on je glasnik hadžibov? Mogoče — se nasmeje Arabec. — Ali kaj želi od mene svetli hadžib? In trdnih korakov, povsem miren je šel Arabec v sobe. — A kje je ta Hrvat — reče nato. — V sprejemni sobi. — Naj ga zlodej vzame! In mesto, da bi šel takoj v sprejemno sobo, je šel v sobo, v kateri sta bila njegova hlapca. Pravkar sta jedla kruh s čebulo. A ko sta opazila svojega gospodarja sta vstala. — Oborožita se ostro — vzklikne — in gledita, da sta na moj prvi vzklik v sprejemni sobi. — Ali naj koga ubijemo? — Molči, jezik za zobe — se zadere Arabec — dokler ne izgovorim. Ako bo trebalo, vržeš ti, Meho, vrečo preko glave onemu gospodu, ki je z menoj, a ti Ibrahim zvežeš urno vrečo s konopcem. Kaj se potem zgodi, bo-deta že slišala. Razumeta? — Razumeva! Oba sta izrekla te besede mirno, kakor da je tak posel za njiju nekaj povsem navadnega. — Človek, o katerem se govori je močan in junaški. — Hrvat je... Ko sta slišala, da se govori o Hrvatu, sta zaškripala z zobmi. Bila sta berbera, smrtna sovražnika hrvatskega imena. — In če je sam zlodej, zmagamo ga — reče Ibrahim. — Z enim zamahom mu odsekam glavo — doda Meho. Arabec mahne z roko: — Panterja moja, poznam vaju. Ali opozarjam vaju posebno na to, da ga potrebujem živega. Niti las mu ne sme pasti z glave. Jamčita mi za to? — Jamčiva. — Treba vama, da sta umna in vešča! — Panterja sta! — se zareži veselo Arabec — nagradim vaju. On ne sme niti opaziti, da sta prišl av sobo. — Ne skrbi! — reče Ibrahim in oči sc mu zaiskre. — Med tem je Strezinja sedel v sprejemni sobi. Ko vstopi Arabec v sobo, veselo skoči k Strezinji in vzklikne: —- Kolika sreča, da zopet vidim o-braz dobrega, dragega svojega prijatelja. Katera sreča te prinaša k meni? Slišim, da si poslanik samega hadžiba. Strezinjo oblije lahna rdečica. Ni bil vajen lagati. Ali za sedaj ni bilo druge pomoči. — Resnica je. Prihajam ravno k tebi od hadžiba. Stvar sicer ni tako nagla, ali ker moram po hadžibovem ukazu danes na pot... Arabec nastavi ušesa. — Na pot moraš? -— Da. V službeni zadevi... — Ali smem vedeti v kaki zadevi? — TI m. Pismo neseni. — Tako?t... Daleč?... — Zelo si radoveden... Ali tega tr ne morem povedati, ker jc službena tajnost. — A tako. Oprosti, da sem vprašal. Alah me čuvaj, da bi te dalje spraševal. Službene tajnosti se morajo čuvati. Kedaj pa moraš na pot? — Takoj! — Jn ti si vendar najprej poiskal mene — reče skoraj z ironičnim glasom Arabec. — Resnično, to je prevelika čast za mojo hišo in priča o posebni ljubezni do mene, ubogega človeka. A sedaj mi povej, kaj mi poroča hadžib? Slava bodi njegovemu imenu od izhoda do zahoda, od severa in juga. — Hadžib ti poroča, da je pripravljen uslišati tvojo prošnjo, o kateri si mi govoril. Jaz sem te priporočal in zato hoče vedeti tvojo željo. Strezinja je težko izgovoril to laž in tiho dejal: — Pomagaj mi blažena Devica, da se srečno rešim iz tc laži. Arabec je opazil na Strezinjincm o-brazu, da ga vara. — Zelor sem ti hvaležen, dragi prijatelj, za tvojo ljubeznjivost. Sedaj vem, da so mi vrata odprta povsod. Kako bi te nagradil za to in poplačal to veliko in dobro delo. Strezinja je sedel kakor na žrjavici in pomislil: — Za vraga, ali bo žc kmalu prenehal s svojimi hvalami. — V mojem srcu -si si pridobil veliko mesto, sin daljne dežele in tvoj prijatelj tc bo ljubil, kakor oko v glavi. Ali glej, kako sem pozabljiv. Niti kruha ti nisem ponudil. Fatima naj prinese vnovič čašo dobrega vina. Ko je slišal Strezinja ime svoje oboževane Fatime, mu je zadrhtelo srce prsih. Ničesar dražjega b? mu ne bilo, nego da bi jo še enkrat videl. Ali sedaj se spomni hadžibovega u-kaza, zato reče: — Dragi prijatelj! Vse, kar sem zate storil, ni ravno mnogo, zato pusti hvalo. Bodi tiverjen, da bom odslej šc bolj govoril za te pred svetlim hadži-bom. Ali sedaj nimam časa, da ostanem, ker moram oditi iz Kordove. Ali ko se vrnem, bo moj prvi korak k tebi. Arabec ga prime za roko in vzdihne: — Ako torej ni mogoče, da te dalje tukaj zadržim in ker mi obljubljaš, da me nazaj grede obiščeš, mi vsaj dovoli, da ti nekaj podam na pot, kar ti bo vsekakor dobro došlo. — Kaj mi hočeš dati? — Takoj boš videl — reče Arabec in udari ob kovino, ki je visela ob steni. (Nadaljevanje na 7. strani.) POŠLJITE NAM EN PAPIRNAT DOLAR in prejeli boste po ekspre-u eno steklenico HAMILTON CLi; li PUR K Will K K K Y (one full quart) in eno quart finega SOMA PORT WINK. Obe steklenici oSljemo v lepem zaboju—le za en sani papirnat dolar. Pišite O. v. 7.A-KUBA Jt CO., 318 Third Av. Pittsburg, Pa. The Will County National Bank of Joliet, Illinois. JOHN N. W. Phone 348 I ■ STEFAWICH I I_ HI :.:Slovenska Gostilna::: ill - jjjj j vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke. 915 N. Scott St., Joliet, 111. Prejema raznovrstne denarne ttlogt ter pošilja denar na Vse dele svet«. Kapital in preostanek $300,000.00 C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednik HENRY WEBER, kašir. Frank Lopartz 400 Ohio Street JOLIET -^- STARA GOSTILNA -^- NAJBOLJŠA /* POSTREŽBA. Oba telefona 215. WERDEN BUCK 511-13 Webster Street, JOLIET, ILL. Tu dobite najboljši cement, apno, S3 Tu dobite najboljši CEMENT, AP NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOG. Chicago Phone 225. i Oscar J. Stephen Sobs 301 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. JAVNI NOTAR Š Kupuje in prodaja zemljišča S ® v mestu in na deželi. jjj L£ Zavaruje hiše in pohištva pro- Djg; g ti ognju, nevihti ali drugi po-Hi škodbi. Zavaruje tudi življenje proti S nezgodam in boleznim. JU Izdeluje vsakovrstna v notarji sko stroko spadajoča pisanja. ffi - S JU Govori nemško in angleško. ^ KBKWSfjffififfiitW^li^WiiMKKffil Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, lath, cederne stebre, desk in, šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mi te bomo zadovoljili in ti prihranili denar. W. J. LYONS Naš office in Lumber Yard ha voglu DES PLAINES I NCLINTON STS. Geo. Svetlecich S PRVI SALUN Bfi ij ONKRAJ MOSTA >jf »fiKSMiMaiiiiSSSžfiK«« Chicago Telephone 3868. 107 RUBY STREET, JOLIET, ILI. DOBRODOŠLI1 W. J. BRADY ADVOKAT. Posojuje denar in prodaja posestva. Orpheum Theatre Building. JOLIET, ILL. TR0ST & KRET7 — izdelovalci — HAVANA iN DOMAČIH SMODK Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na: 108 Jefferson Street, JOLIET, ILL. Garnsey, Wood & Lennou ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET, ILL Metropolitan Drug Store N. Chicago Sc Jackso« St«. Slovanska lekarna + JOHNSONOVI ♦ "BELLADONNA" 0BLI21 Mi oba b vobta to bourn 1» REVHATCMt; SLABOSTIH t ČLOMH hromosn pljučnih in prsnih nnmri bolesti » koucu hrazoiju » životu bolestih t členkih vnetju opr5nb hbenrl NEVKALCIJI PROTOU PREHLAJBUU otrplosti HfilC BOLESTIH » ledjih' slabotnem križu bolestih . kutuf KU0BI KA&JU ' « ■mmmmMum. Mmm&i m. YRNIMO SE! Prav radi se .spominjamo onih dni, ko smo bili krepki in polni zdravja in življenja, in ko si bil vsvesti, da je ta svet nebeški raj, poln sreče in veselja za nas. Kaj nas je zadelo, da nismo več onega mnenja; da smo premenili svoje navade in sc odtujili od srednje poti, ki se imenuje zmernost v vsaki stvari? Vrnimo sc k starim navadam, k navadni hrani, k bolj resnemu delu, k svežemu zraku, a zlasti pa moramo pazno skrbeti za svoje prebavne or-gane, da preprečimo zabasanost in nje posledice, ter slabost in nervoznost. Kakor hitro opazimo nered, ne pozabimo na TR1NERS I bitter-wine ' I f M TRINEROVO HORKEVfHO I ^•^vMd h/JOSEPH TRtNER I SAsM»«d Ave. Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino To zdravilo je jako važnega pomena, ker pospešuje delovanje prebavnih Organov in tako nam povrne prejšnje navadno zdravje za dobo dokler zopet ne pademo v razvade. To zdravilo tudi — PREKINE BOLEČINE IZ DROBJA, ODSTRANI ZABASANOST, DOPRINESE OKUS DO HRANE, POMAGA PREBAVLJATI, OKREPČA PREBAVNO MOČ, OHRANI ORGANE DELAVNE, ODSTRANI NERVOZNOST. Urejuje, okrepčuje, daje novo moč, prepreči in odstrani zabasanost, po-I tolaži glavobol, da jc pomoč dekletom in ženam v slučaju neprilik, ter vseh 1 drugih enakih boleznih. CENA $1.00. V LEKARNAH. Ako hočete preprečiti bolečine, imejte vedno priročno TRINERJEV LINIMENT in ribljite telo z njim kadar čutite najmanjšo bolest, bodisi revmatično ali ncvralgično. Cena 25 in 50c, po pošti 3S in 60c. JOSEPH TRINHR, IZDEL0VATELJ.- == 1333-1339 South Ashland Ave. CHICAGO, ILL. WW!® mm mil mm Slovensko Katoliško Samostojno Pod. Društvo Marije hBi Vnebovzete . (S. C. M. B. Society of St. Mary's Assumption) Ustanovljeno 15, avgusta 1909 Organizirano 2. aprila 1910 PITTSBURGH,__'_PENNSYLVANIA. GLAVNI ODBOR: Predsednik:...................FRANK ROGINA, 36—48 St., Pittsburgh, Pa. Podpredsednik:....MATH. MAGLESICH, 3440 Ligonier St., Pittsburgh, Pa. Tajnik:.......JOSEPH L. BAHORICH, 5148 Dresden Way, Pittsburgh, Pa. Zapisnikar:........GAŠPER BERKOPEC, 4927 Plum Alley, Pittsburgh, Pa. Blagajnik:.........JOHN BALKOVEC, 5145 Carnegie St., Pittsburgh, Pa. Y»\f _ NADZORNI ODBOR: Jtseph Pavlakovich, 54 Low Road, Sharpsburg, Pa. John Šutej, 5113 Carnegie St., Pittsburgh, Pa. Frank Mihelich, 4808 Blackberry Alley, Pittsburgh, Pa. t POROTNI ODBOR: Joseph Jantz, 4502 Buttler St., Pittsburgh, Pa. Frank Trempus, 4623 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. Anton Zunich, 1037 Peralto St., N. S. Pittsburgh, Pa. Bolniški obiskovalec: WILLIAM TOMEC, 4811 Butler St., Pittsburgh, Pa. Društveno Glasilo je: "AMERIKANSKI SLOVENEC", Joliet, 111. Vsa pisma in denarne zadeve se naj pošiljajo na tajnika. Vse pritožbe pa I. porotnika. Rojaki! Pristopajte v to društvo, katerega cilj je: Pomagati onemoglim. Večja družba — Boljša podpora. Društveno Geslo: "V slogi je moč." IjlBLs BSifigiiffigasffiifiljjiSliBliifiiiSšiffiliifi isna! i ~~ I « Učite svojo deco slovensko š S — ..... .,. i .Z JJi S moliti in čitati « £ — m ffi iz povsod priljubljene knjige, katera se imenuje -J! 1 KATEKIZEM i « m S y; JU KI GA JE SPISAL NAŠ POK. REV. F. S. ŠUSTERŠIČ. K ■ Ž 5 # S 2 Stane s poštnino vred samo 25c g ZA VEČJA NAROČILA PRIMEREN POPUST. y; m — m m s S Pišite ponj na: S I Amerikanski Slovenec, Joliet, Illinois I SI_r__L___:___s ' stroki. — Tel.' So. Chicago" 249. ^ W. WALKOWIAK Pogrebni Zavod in Konjušnica. ■»« COMMERCIAL AVE. SOUTH CHICAGO, ILLS. # JB =t§) domaČa naravna ohiska vina kakor Delaware, Catawaba, Iwes, i Conkord prodaja Josip Svete _1780-82 E. 28th St., LORAIN, OHIO. Conkord rudece vino 60c galona Catawba belo vino 80c galona Te cene veljajo od 25 galonov naprej, pri manjih naročilih cena po dogovoru. Pri vseh teh cenah je Vojni Davek že uračunan. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali • Money Order. _ , =B # LJUDSKA BANKA | ^^^^^^^ Vložite svoj de- | jS8Br|wl||5r nar u obresti v j Wfllill't ' ifilfl naive^° *n naj" I ililili Lllil ")anko i ^^fPiigi v Jolietu j Tlade Zd. Držav, M ffltl lllllCfl Poštne Hranilnice s wimiiivw jn DržuveIiiinoi8> 5 Nad 12,000 najboljših Ijndi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo. | 3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. | | First National Bank | PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00 4****BaJbBaBBaaaBaa0000BB4BBaaB0000000000BBBaBBBBa»BBBBBaBBBBBBa0W000000000000mim ( i V SLUŽBI KALIFA. (Nadaljevanje s 6. strani.) Takoj vstopi Ibrahi min za njim Meho. — Dečka! Ta gospod odpotuje iz Kordove. Tujec je, nepoznane so 11111 ceste. Lažje mu bo, ako ga kdo sprem-Ija. Strezinja ga prekine: — Bog varuj, da bi jemal spremstvo. To je povsem nemogoče. Ko je Arabec govoril se je približal Melio polagoma neopazno Strezinji za-hrbet. Strezinja ne misleč ničesar hudega, je uprav odgovarjal Arabcu, kar začuti, da se je nekaj spustilo čez njegovo glavo in da ga je obdal mrak. — Kaj je to? — Več ni mogel reči, zakaj v tistem hipu je čutil, da pada. Čutil je, da ga nekam neso. — Jezus, Marija, kaj se godi z menoj ! Arabec je med tem zapovedal svojim ljudem, kam naj nesejo Strezinjo. Iz sprejemne sobe so šli po levem hodniku v klet. Arabec odpre železna, težka vrata in zapali svetilko. V kleti so bile različne priprave za mučenje. Ali Arabec se ni tukaj ustavil, nego so šli dalje. Prišli so v neki ozki, a odprt prostor in tu zaukaže A-rabec: -— Vržita ga na tla. Ko sta odložila vrečo s Strezinjo reče Arabec: — Odvežita vrečo! A počasi in ga zvežita na rokah in nogah. Preteklo je dokaj časa, predno sta Meho in Ibrahim izvršila ukaz, zakaj Strezinja se je silovito branil. A ko-nečno je bil le premagan. — Tako, ogleduh, sedaj si v mojih rokah — zaškriplje Arabec z zobmi. — Kdo si — vpraša s pridušenim krikom Strezinja. — Kdo si, ki se upaš ustavljati me na mojem potu in me zvezati, mene, poslanca svetlega had-žiba, Wadha el Amerija? — Proklet, ako še enkrat izgovoriš to prokleto ime. Na mestu ti razbi-jem s tem železnim batom tvojo glavo. Ker me vprašaš, kdo sem, ti povem. Jaz sem oni, ki se ne boji ni t, i tebe, niti tvojega hadžiba, jaz sem Abubekr brat llešam ben Solimana in ni človeka, ki bi ne mrzil huje Hrvate, kakor mi. —• Ne vem — odvrne Strezinja — kdo je to Hešam ben Soliman in vem, da ni pošteno, da zapirate ljudi, ki niso ničesar zakrivili. — Motiš se. To je naše vojno pravo. Wadha el Ameri je obsodil nas vse, nas berbere na sramoten izgon iz mesta. Ne delaj se, kakor bi ničesar ne vedel. Wadha el Ameri ti je gotovo povedal to. Pa tudi to, da je poslal tebe kot poslanika, dokazuje, da si bolje poučen o tajnosti Wadhe el Amerija, nego sam priznavaš. Dobri Alah mi je poslal v srce misel, da ti takrat, ko si stal, kot tujec na mostu Quadalkvivira, pred vhodom v Kordo-vo, povem neresnico in te zaprosim, da bi bil moj zagovornik pri Wadhi. Bila je to vojna zvijača. Mislil sem si, kdo ve, ali ne gre ta mladec k Wadhi, temu krvi žejnemu psi in kdo ve, ali mi ne bo dobro došlo kdaj to znanje? In glej! Nisem se varal. Predno sem se mogel nadjati, so se uresničile moje slutnje. Sedaj si tu. V mojih rokah si, in nikar ne misli, da te hočem ubiti. O ne! Potrebujem te in ti me boš poslušal, ako ti je draga glava. — Nikoli — odvrne Strezija važno. Ali v istem hipu začuti strašno bolečino na malem prstu leve noge. Kri oblije sandale. Meho mu je z železnimi kleščami razdrobil mali prst. Silna bol je tako omamila Strezinjo, da je zakričal in se onesvestil. — Preiščite ga — reče Abubekr. Pri njem je pismo. Meho se skloni in za trenutek najde pismo. — Evo ga! Abubekr pograbi pismo in ga vtakne v nedrije. — Spravite ga k zavesti, panterja moja. Ne sme še umreti, zakaj potrebujemo ga še. Meho odide in se vrne z vrčem hladne vode in jam Strezinji močiti sence. Med tem je Ibrahim pregledal rano na malem prstu in jo povezal z neko belo krpico. Ali kri je prodrla skozi in Ibrahim dene še drug ovoj. — Ničesar se mu ne zgodi. Ta mala ranica se zaceli. Ako bo potrebno, bo plesal ta Hrvat, kakor mu boš svi-ral — reče cinično. — Njegova glava bo veljala, če bo treba zameniti katero našo glavo. Wadha jo odkupi drago — reče Abubekr. — A sedaj, dečki, pojdimo. On je že pri zavesti. Razumel bo, kar mu povem. In sklone se k njemu, in zakliče: — Ej, vohun! Obraz Strezinje zagori vsled srda. — Jezi se. Vidi se, da razume. — Strezinja — nadaljuje Abubekr. — Tukaj se ti ne zgodi ničesar. Kruha in vode ne boš stradal. Pobegniti ne moreš in če se boš dobro držal, še morda zagledaš kdaj solnce. Bodi torej mijen in vedi, ako mene in mojega brata ne zapusti bojna sreča, dobiš še nocoj vrednega tovariša. — Koga misliš? — vpraša s slabim glasom tSrezinja, boječ se, da misli Abubekr morda njegovo Fatimo. Z glasom polnim sovraštva odgovori Abubekr: — Wadho cl Amerija. XI. Iz ječe, v kateri je pustil Strezinjo, je šel Abubekr v svoje sobe, in se preoblekel. Nato je odšel na sestanek; katerega je sklical njegov brat Hešam ben Soliman v svoji palači. Brat bo imel veselje. Gotovo ga razveseli to pismo zlobnega Wadhe el Amerija, ko mu ga izročim. V resnici nisem niti mislil, da je ta ujeti ptiček takova pečenka. Naj bo, kakor hoče, to pismo pospeši naše osnove. Ako bi bilo po mojem, bi se še nocoj izpolnilo zagotovilo, ki sem ga dal v ječi • Strezinji. Še nocoj bi podlegel Wadha el Ameri. Samo, če me brat uboga. Palača Hešama ben Solimana, poveljnika berberske telesne straže, je bila krasna. Hiše Arabcev v Španiji so imele velike vhode, prostorne sobane, zgrajena dvorišča s foritanami, ki so metali v različnih podobah čisto vodo v zrak. Na ta način je bil zgrajen tudi dvorec Hešam ben Solimana. Zunanjost sicer ni bila posebno lepa, ali zato se ni mogla nobena stavba tako lahko meriti z notranjostjo. Berberski poveljnik je hotel, da se že na zunaj vidi, kako je mogočen. — A še nekaj je pozornejšemu gledalcu padlo v oči. Zidovje dvorca je bilo močno in neposredno tik palače so stali stolpi. Ti stolpi so bili trdni in nikdo ni dvomil, da bi ne služili gospodarju, kot močna tramba zoper vsa kega sovražnika, tembolj, ker so okrog teh stolpov bili še globoki okopi, ki so se dali napolniti z vodo. Sem ni puščal Hešam ben Soliman nikogar, razun svojih najboljših prijateljev. Tu je tudi bilo vse polno najrazličnejšega orožja. Vse stene in vsi koti so bili polni mečev, kopij, buzdovanov, ščitov, 1q-kov in: pušic. Morda ni nikdo, razun gospodarja in njegovega brata, vedel kake skrivnosti skriva ta samoten stolp kraj razkošnega dvorca mogočnega poveljnika ber-berskih čet. V tem stolpu, v veliki sobani v pritličju je bil napovedan sestanek ber-berskih poveljnikov in nekaterih kor-dovskih meščanov, ki so bili pristaši berberov in odločni sovražniki hrvaških čet in sedanjega kalifa. Prišedši do železnih vrat stolpovih, je Abubekr udaril po njih trkirat. Nad vrati se odpre majhna odprtina in za-čuje se glas. — Kdo je? — Abubekr, brat tvojega gospodarja. — To ni dovolj. —- Ali me ne poznaš, Galib? — Poznani. Ali prisegel sem, da ne spustim nikogar brez gesla. — A tako — se nasmehne Abubekr. — Naj bo: Glava hadžiba... — V reki krvi — odvrne Galib in za trenutek se odpro vrata. Galib je bil velik človek s strašnimi brki, ki so mu padali na prsa. Vendar je bilo njegovo lice blago, in njegove oči so gledale v svet dobrohotno. — Galib, zelo trogo opravljaš svojo službo — reče Abubekr. — Strog sem in gospodar je strog. — Dobro, Galib. Le tako naprej. Ali so že drugi zbrani? — Vsi razun tebe. Čakajo te že nestrpno. Abubekr najde v resnici zbrane v prostrani dvorani vse one, za katere je vedel, da pridejo. Brat Hešam ben Soliman ga pokara: — Kje si tako dolgo? Bali smo se že, da se ti je kaj pripetilo, zakaj tvoja navada ni, da bi nas pustil tako dolgo čakati. Mora biti važen vzrok, da te ni bilo prej. Abubekr se pokloni in reče: — Bratje, ne srdite se. Važne vesti. Zamudil sem se, ali zato vam prinašam pismo od samega hadžiba. — Proklet bodi — vzklikne njegov brat in stisne pest. — Kako si prišel do njega. — O, ne mislim tako. Niti prostovoljno mi ga ni dal—odvrne Abubekr. — Kaj se je zgodilo? — Nekemu njegovemu vohunu sem to pismo vzel. — To jc važno! — Da, važno. — Prečitaj ga. Abubekr seže v nedra in izvleče zavitek, katerega je vzel Strezinji in jame čitati: — Wadha el Ameri, hadžib Kordove, svetlemu grofu Andaluzijskemu. .. — pOklon in pozdrav. Hiti, da v smislu dogovora, ko dobiš to pismo, po-hitiš v Kordovo. Al Mahadi Billah in jaz imamo sicer močno vojsko, ali afri kanske čete našega sovražnika Hešama ben Solimana so zelo močne in je nevarnost, da nas premagajo. Treba je, da obračunamo z njimi, kar najhitreje, zakaj znano mi je, da nas nameravajo napasti. Mi jih moramo prehiteti. Takoj, ko prideš, daj zatrobiti in naskoči berbere. Nato planemo tudi Al Mahadi Billah in jaz v boj. Da si mi zdrav. Hvala ti in slava... Abubekr ni mogel skončati. Trideset glasov ga prekine. — Lopov... Smrt Wadhi el Ame-riju. Zaman se je trudil Abubekr, da pomiri tovariše. Dolgo je trajalo, predno se je razdraženost nekoliko polegla. In tedaj je začel vnovič. — Junaki in posebno ti, moj dragi brat, vi vsi izprevidite iz tega pisma, da nam preti strašna nevarnost. Danes — in to je posebno naglašal — danes smo še močni, danes je naša moč in sila mnogo večja od sovražnikove. Danes smo še lahko sigurni, da zmagamo. Za dva, tri dni je lahko že drugače. Našim sovražnikom pridejo na pomoč proklete krščanske čete in tedaj bodo močnejši. Kaj pomeni to? To pomeni, ako bomo najmanj odlašali, nismo več gospodarji svojih glav, zato je potrebno, da gremo takoj v boj. — Takoj — vzklikne sivi, dolgo-bradi starec kraj njega. -— Takoj — vzkliknejo tudi drugi. — Vodi nas, svetli brat moj. Vodi nas v boj in zmaga bo naša. — Vodi nas! — vzkliknejo vsi. Hešam ben Soliman je mirno poslušal. Le po mrkem njegovem čelu se je videlo, da se bori sam s seboj. Ko je nastala tišina, reče: — Junaki in prijatelji moji! Lepo je in dobro, kar govorite. Moj dragi brat nam je storil veliko uslugo, ker nam je prinesel to pismo. To pismo nam priča, da naš sovražnik ne spi, nego da se je odločil navaliti na nas. Znano vam je, da je bila moja nakana drugačna. Mislil sem počakati, dokler še bolj ne povečamo mržnje naroda v Kordovi do hadžiba in lažikalifa. Ako je vse kordovsko meščanstvo z nami, je zmaga sigurna. Ali tako je naš posel težji in dokler se bomo borili proti kalifovim četam, moramo vedno paziti, da nas meščanstvo ne obkroži... — Bodi, kakor hoče — reče Abubekr — jaz svetujem, da ne tratimo časa, nego da navalimo na naše sovražnike. — Ti pozabljaš, da še ni vse pripravljeno — odvrne Hešam ben Soliman. — Vse je pripravljeno — odvrne brat. — Jutri bi lahko bilo prepozno, i Danes, ali kar je še bolje, navalimo j takoj na kalifsko palačo. Sedaj še mislijo, da so varni. Iznenadimo jih. Splašili se bodo, ko začujejo nenadoma trombe pred palačo. — Ne bo šlo tako lahko, kakor mi- ' sliš — odvrne Hešam. — Ali rečem ti, da bo šlo vse gladko. Poslušaj me in ne bo ti žal. Ali hočeš čakati, da zbere Wadha el Ameri pomožne čete, aH ti je tako malo za tvojo §lavo. Meni ni. Ni mi za to, da bi mi nataknili glavo na kol. In to nas čaka brez dvombe, ako se bomo obotavljali. Mar ne vidiš, da kipi kri v žilah naših plemenitih bratov in da njihove roke komaj čakajo, da se skopljejo v krvi naših sovragov. Mar ne vidiš, da je napočil čas naše zmage. Ako zamudimo ta trenutek, zamudimo vse. —- Dobro tedaj — odvrne Hešam ben Soliman. — Vidim, da je vaša vo- ■ lja za to, da udarimo danes. Vendar želim, da se s svojimi glasovi potrdite svoja voljo. Oni, ki so zato, da se udari takoj, naj dvignejo roke. In v hipu se dvignejo v zrak vse roke. — Vsi ste za to, da se udari na mah — reče Hešam ben Soliman. — Vidiš — vzklikne brat. — Ne preostaje mi tedaj drugo, nego poslušati vašo željo. Na te besede se vseh navzočih po- ( lasti nepopisno navdušenje. \ — U. boj! U boj! Vsi so poleteli k svojemu poveljniku, j Nastalo je vrvenje, iz katerega so se i slišali vzkliki: — Alah blagoslovi Hešam ben Soli- ] mana. — Smrt Muhamedu, laži-kalifu. — Vodi nas, slavni vojskovodja! — Zmagamo! — Doti z Wadhom el Amerijem. — Smrt Hrvatom! Vsi ti vzkliki so bili tako gromki, da so se slišali celo iz stolpa. Abubekr jih je začel miriti. — Nikar, bratje, tako glasno izraže-vati svoje prepričanje in svojo radost, zakaj lahko nas sovrag sliši prej, nego bi to bilo potrebno in bi se pripravil. Takoj nato se je odredilo potrebno, da se dvigne vojska. * * * Niti dve uri nista minuli, in že so stale čete druga za drugo v lepem re- I du na velikem dvorišču berberske vo- ! jašnice. Svetli in ostri meči, jekleni, ( močni ščiti, pušice in loki iz elastičnega lesa, kopja, dolge sulice in sablje damaščenke, vse to je bilo v lepem redu. Veliki množini vojske so ščitile glave železne čelade in oklepi so bili iz kože in železnih luskin. Na rokah in nogah so imeli železne plošče. Bili so to močni, plečati ljudje. Prve afri-kanske čete so bili strelci, ki niso imeli nikakega težkega orožja, in so bili predstraže konjenice. Ko je bilo vse pripravljeno, je že solnce tonilo. Videti je bilo, da se bo glavni del bitke zvršil ponoči. Sara- ' cetiom in Mauroiti to ni bilo po volji, zakaj oni so se ogibali močnih bitk in spopadov. Konji so nemirno hrzali in poskakovali. Berberi so komaj čakali, da gredo v boj. Naposled se je dalo znamenje za odhod. V največjem redu so krenile a-friške čete iz svoje vojašnice proti al-kazarju. Videti je bilo, kakor bi šli na kako parado. (Dalje prili.) mi————■mmmmmm Chi. Tel.: Office 658, Res. 1441R Uradne ure: 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m. Ob nedeljah od 10. do 12. Dr. S.Gasparovich Dentist :: Zobozdravnik Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 405. JOLIET, :-: ILLINOIS. UkafllViilliil Joliet Steam Drs Boose Profesional Cleaners and Dyer» STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass Chicago Phone 4444, N. W. 483. W. C. !VIOOI\EY PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. JEDEN AKER ZADOSTUJE. Ako si morete postaviti skromno hišo na svoje lastne stroške, pripravljen sem vam prodati jeden aker ali več zemlje. Na roko plačate majhno vsoto, ostalo pa na mesečne obroke. Jeden aker zemlje meri 132x330 čevljev, jednako šestim ali sedmim mestnim lotam. Ako si sedaj postavite hišo, si prihranite najemnino kar vam bo v veliko korist na stara leta. Blizo poulične železnice. Za podrobnosti vprašajte GEORGE WARNER YOUNG, Woodruff Bldg. Joliet, III. Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v MOJO GOSTILNO kjer boste najbolje posteeženi. Fino pivo, najboljSa vina in smodke. Wm. Metzger Ruby and Broadway JOLIET Samo pri meni se dobe patentirana in garantirana sledeča zdravilu: za rast in proti spadan-ln ženskih in mačkih las, kakor tudi za rast moških brkin brade; za revinatizeni kostiboij »11 trganje v nogah, rohah 111 križu, za rane, opeklino, bule, lure in kraste, itd. Kateri bi rabil moja zdravila be/. uspeha, grrantiram $500. Pi-Site takoj po cenik. "Koledar" in žepna knjiga od 30 strani vredna 5 dolarjev za vsakega ki jo prebere PoSljite 6 centov v markah, nakar vain pofijera Koledar in knjižico. JACOB WAHČIČ 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio. {MimETmAY? I 106 Loughran Bldg. > f Cass and Chicago St*. JOLIET 1 S Pcsojuje denar na zemljišča. / S Insurance vseh vrst S / Surety Bonds. # \ Steam Ship Agent j \ Both Phone« 500. \ Chicago Phone 788 N. W. Phone 257 James L. McCulloch MIROVNI SODNIK IN JAVNI NOTAR. M. D. POSTELANCZYK, klerk in tolmač. 317 Jefefrson Street, nasproti Court House, Joliet, III R. F. K0MPARE SLOVENSKI PRAVNIK ADVOKAT V So. Chicago, Ills.: Soba 218—9206 Commercial Ave. Telefon: South Chicago 579. Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257. Louis Wise 200 Jackson Street JOLIET, ILL. gostilničar TINO, ŽGANJE IN SMODKE. Sobe v najem in Lunch Room. M iifi m m K K SKOPUHOVA SKRINJA. Spisala Lea Fatur. iffi Velika, okovana z železom, zaprta z jnočnimi zapahi in težko žabnico, stoji že leta v plesnivem kotu podstrešne sobe. Okrog nje se plazi, na nji se-deva, na nji leži stari Timotej. Skrinja je njegova radost, njegova moč in njegov jetničar. Ona je, ki mu vliva življenje v mrkle oči, ona, ki mu daje moč, da se klanjajo visokomerni častniki in uradniki starčku v oguljenem kožuhu, izhojenih šlebedrah. Ona je, ki privablja lepotice iz svojih krasnih dvoran pod nizko streho, ona obliva odurnega starca s tako prikupnost jo, da se dotikajo nežne roke dobrika-joč njegovega ščetinastega lica, da se ozirajo najlepše oči ljubeznivo v starca. Ob takih prilikah se heheče Timotej, odbija surovo prošnje, poklone, dobrikanje. Gospodar je on, stari Timotej, tej lahkomiselni, prevzetni go spodi, na svojih razkošnih veselicah, v svojih sijajnih palačah se tresejo pred starčkom v podstrešju... V taki radosti pozabi Timotej, da je skrinja njegova ječa, da mu brani iz ozkega prostora v božji svet, v božji hram. Saj ne more, ne sme nikamor od velike oblastne. Pride Bogu posvečen dan. Vsak božji človek se pre-obleče, hiti pred svete obraze, prižiga sveče, se klanja, prosi za rešitev duše. Tudi Timotej bi šel. Skrinja stoji v kotu. A kadar hoče starec ven, se jame gibati, širiti, se drsi za njim... In če stopi vendar na hodnik, se drsi skrinja do vrat, žvenklja, kliče, svari: Prišli bodo — ne hodi! Ulomijo vrata, odpro moje telo, mi vzamejo zlato drobovje. Oropajo te, starec bedni— ostani doma! — In ostajal je. S tre sočo roko je sprejemal kruh iz rok na dušljive sosede Maruše in se kregal, da ga je osleparila, da preži ves svet na škodo siromaka starega. Varil si je čaj, sedel na škrinji in čakal, da pridejo, da se mu klanjajo: "Daj, očka Timotej Timotej evič! Reši me, dobrotnik ti naš!" — "Nisem prinesel, očka Timotej, — potrpi golobček, oča ti naš!" — In skopuh ostri poglede, računi na prste... In blede lica oholih prosilcev. Solze! kdaj so še omečile skopuha! Pa ne delajmo mu krivice. Hudo je Timoteju, ko muči božjega človeka — toda skrinja hoče tako. Prime ga včasih, da bi zapustil zatohli prostor, klical ljudi, ki se ženejo in gnetejo po ulicah za kruhom. Klical bi jih, jim izročil škrinjo z zlatim mačkom v nji, in umrl bi svobodne duše, blagoslovljen... V takih hipih odpre okno, se ozre z višine na pisane strehe matuškc Moskve, na ljudi, ki gomazijo kot mravlje pod njim. In želja velika, isilna se poloti starca po življenju in ljubezni, po milosti božji". Pa giblje se v škrinji... Tako votlo šumi v nji... Kaj si prazna, tovarišica moja draga, kaj te je oropala lakomna roka? — Jn naglo je pozabljeno vse drugo. Tresoča roka odpira žabnico,* zapahe, odriva plesnive cunje na vrhu, pritiska na skrito migalo. Odskoči. — Kopejke, rublji, grivni, zlati, domačega in tujega kova, dragi kamni v zlati zaponi se smeje Timoteju. Iskre se mu oči, tre-peče telo v blaženosti, roke grabijo, kupičijo zlato, božajo dragulje. Kaj je vsa druga sreča proti tej!... Potrka plašno... Ah! Skrinjica moja, če odda ali prinese — pomnoži se tvoj kras, ti prelepa... Dan Vstajenja. Po Moskvi zlato-glavi zvene zvonovi, praznično oblečeni ljudje se objemljejo, se pozdravljajo: "Kristus je vstal!" Končan je vsak prepir, očiščeno vsako srce, vse je o-prano v krvi jagnjeta, vse se gnete v bleščeče cerkve. Ob svoji linici stoji Timotej. Obril se je, saj je praznik. Pa ni prižgal luči pred obrazom Kazanske Bogorodi-ce, si ni priskrbel pirogov, kolačev, ni počedil neprijaznega berloga. Vse to stane, stane... kje bi vzel siromak starec! Bog pozna njegovo revščino ... Zdaj hite v cerkev... Naj molijo popi in babe! Klanja in križa se ta goljufivi svet — a njemu, bednemu istarčku, ne vrača izposojenega — še za miloščino ga prosi! Pogubi Bog hinavce! Takoj po praznikih izda krasne dolžnike pravici. Lepo Akulino, prevzetnega kupca Čičagofa, drznega uradnika Bolešova. "Imam deco, smi-luj sc, gospodar!" pravi. A kaj so meni, bratec, mari tvoja deca? "Žena je bolna, ni za zdravila, ni za čaj — potrpi gospodar, očka ti naš!" A kaj meni do tvoje žene, golobček? Dal sem ti denar, ti mi ga vrni z dogovorjenimi obrestmi, taka je božja in carska pravica. Kaj si se ženil, bedak, če ne moreš preživeti žene? Timotej sc ^ni ženil in ni mu žal... Ni mu žal? Zlato sije solnce na kupol je cerkva. Po mehkem vzduhu tre-peče zmagoslavni glas vstajenja. Veselo vriska dečad, v tihi radosti se pozdravljajo odrasli. Zaupno si pripovedujejo gorje prestane zime, vesele upe prihodnjosti, roko v roki stopajo prijatelji in sorodniki v hram božji v dom trpečih. Vse se obiskuje, vse se veseli, le ti si sam, Timotej, stari skopuh, tebe ne ljubi nikdo, tebe preklinja svet... Ali ti ni žal, starec? Zdaj bi šel lahko v spremstvu otrok in žene v cerkev — spoštovan, pozdravljan od vseh. Spomni se Tatjane! Zaman' se brani skopuh spominov. Prihajajo iz jasnega pomladnega dne na valovih velikonočnega zvonenja: Dvoje oči uprtih žalostnovdano vanj, dobrodušen bled obraz, slabotna nizka postava. "Kaj ti hočem Tatjana. Bolehava si. Stroške, samo stroške bi imel s teboj — ostani ž Bogom." Tako ji je reke! in imel je tudi prav. Slabotna si je iskala druge podpore... Postala je plen svoje slabosti... Bil je pozabil na njo. A včeraj se je privlekla bleda senca k njemu. Težko mu je bilo spoznati v zgrbljeni starki deklico, ki ga je ljubila v svoji mladosti. Vrgla se mu je k nogam, ga rotila, da ji pomaga. Njene hčere otroci stradajo, ne bodo injeli blagoslovljenega kruha na dan Vstajenja. V temni kleti prebivajo, v pomanjkanju in trpljenju. Ti lihvariš, ti spravljaš Timotej, si kopij eš greh na dušo. Pomagaj nedolžnim sirotam, stori sebi zasluženo delo... Pomagaj! Glej sam si zapuščen in brez oskrbe pri vsem tvojem bogastvu. Pusti, da ti poravnam po steljo, očedim sobo, prinesem "veselja Vstajenja... Tako je prosila. In hipoma je vide sebe kot mladeniča, ki je izbiral in tehtal — videl je sebe kot starca, ki mora ostati pri izbranem. Saj velja prijaznost, mehke prošnje, samo njegovi škrinji. "Ha!" je zasikal. "Napolnila bi mi stara grešnica hišo glad-nih ust... Poberi se mil Nisem var-čeval za tvoje grešno seme, ne potre bujem požeruhov, tatov, ubijalcev...' Tako jo je odgnal. Njene oči so ga pogledale žalostno vdano — kot ta krat. In zdaj je dan Vstajenja. Od puščanje, blagoslov, prinaša vstali Zve-ličar, ljudje hite iz tesnih mestnih ulic na prosto, vse se širi, koprni,'zeli nekam. On pa je priklenjen na svoj zaklad, privezan na veliko škrinjo. Vstajenje oznanjajo zvonovi, vstajenje po smrti. Tudi on umre. Tuji ljudje si bodo delili krohotaje njegovo bogastvo. Strašno, a neizogibno. Kaj Timotej, ko bi razpolagal sam z denarjem — ga zapustil sirotam, si rešil dušo? Pusti Timotej Tatjani, cerkvam — odpusti dolžnikom, da ti odpusti Bog... — Tako šepeče starčku rahlo v uho in plah mu beži pogled preko morja streh v daljavo, plah se vrača v nizek prostor vsakdanjega bivališča — na skrinjo. Oj umrl bom umrl! Zvonili bodo zvonovi, krohotali se ljudje, krohotal se bo vrag... Umrl bom! Tako čudno teman postaja jasen dan — težke so noge, zastaja srce. Zvoni ne k vstajenju, k sodbi... Deni svoje stvari v red, popravi grehe Timotej . Zapiši — takole zapiši: kadar umr-jem, naj bo vse Tatjane Ivanove. Izplača naj cerkvam za božjo službo in spomin... Kadar umrjem... Zapisal je in ni mogel dalje: V besnem plesu so skakale črke pred njim, v škrinji je žven-kljalo: Ne umrješ, ne zapustiš nas. Nikomur, nikomur. Kadar pojdeš, vzemi nas seboj, nas, tvoje edine prijatelje. -— Svareče je pogledal obraz Bo-gorodice vanj: "Umrješ!" Zaplesala je soba, zarežal se je samovar, gibala se je škrinja: "Ne umrješ Timotej, ne zapustiš nas. Stopi k zlatu, da se poživiš, umiriš. Pusti misli na smrt, oj dolg je še tvoj dan..." — "Ne, ne!" stoka Timotej, "zapišem, izbrišem dolgove drugim, sebi. Z nepremagljivo silo ga vleče k škrinji. Enkrat še naj se razveseli zaklada... Previdno dvigne težki pokrov, ga nasloni ob zid, gleda ostre zobe, ki zapirajo tako dobro škrinjo, odmakne cunje, odpre predal, se zatopi v blišč blaga. Ta'ko mrzel je ta blišč danes. Roke rijejo po zlatu, težko vzdiha Timotej. Tako mrzel kot grob... In vendar — pustiti ga drugemu! Nikdar! Kadar umrješ in daleč je še to — sešiješ v vzglavje svoj zaklad, ga vzameš s seboj. V tihih nočeh boš štel v grobu, se rado-val... — Čuj težek korak pred vratmi oblastno udari pest ob nje... Kdo prihaja na dan Vstajenja k samotnemu starcu? Kdo ga kliče s tako groznim glasom? To ni človek Timotej — leden curek gre po životu, naježe se ščetine na licu in čelu, osteklene oči— to je smrt! Starec hoče skočiti — strese škrinjo — pokrov se zleti, zali rešči. Pred vratmi stoji v pisano ruto zagrnjena zgodaj osivela, zgrbljena ženska, v rokah kolač in kupico vina. Tatjana je, ki hoče prinesti blagoslov in odpuščanje znancu svoje mladosti, ki mu hoče povedati, da je pomagal u-smiljeni Bog njeni hčeri po dobrih ljudeh. Stoji Tatjana pred vratmi in nenadna groza jo prime za vrat, ji zaduši vse prijazne besede in misli. Mrzlo je šlo mimo nje — nevidno a čutno — to je smrt! Z votlim glasom zakliče, s trepečo roko udari na vrata. Znotraj zahrešči, grkne. "Pomagajte ljudje! Obvaruj nas Bog nečistega!'' Ko so vlomili vrata, so našli skopu-hovo truplo pred zaprto škrinjo. Težak pokrov mu je odrezal glavo. nil očesa; prav nič nisem mogel zaspati!" Gostilničar: "Verjamem, če vi očes ne zatisnete, kako pa naj potem za-spite!" Odkritosrčno. Sodnik: "Kakšno ime vživa med ljudstvom ta obtoženec, trgovec s klobasami?" Priča (redar): "Njegovo ime ni veliko vredno; pač pa ljudje vživajo najrajši njegove sloveče klobase!" Zagovoril se je. Natakar: "Vendar ste zopet prišli k nam! Vi ste oni gospod, ki mi je nekoč plačal s ponarejeno krono!" Gost: "Oho, to pa že ne! Jaz sem bil v tej gostilni še le enkrat in še takrat nisem nič plačal!" DR. A. MATIACA slovenski elektro. in osteop. ZDRAVNIK 413 Cass Street (nad Crystal teatrom) JOLIET, ILL. Slučaj. "Ali si že slišal, da se bodete obe hčere našega soseda omožile?" "Da! To bode pač prava družinska solata! Oče je trgovec s krompirjem; eden zet je tovarnar za kis in drugi zet pa je tovarnar za olje!" Obzirnost. Sodnik: "Nikar nam ne lažite, da niste imel slabega namena. Zakaj ste pa izzul čevlje?" Obtoženec: "Prosim, slavna sodnija, nisem hotel motiti s svojimi koraki bolno gospo, ki je v prvem nadstropju.' "Zakaj slikajo zmago kot žensko, sem dostikrat premišljeval," rekel je' en- prijatelj. "Oženi se, pa boš takoj vedel zakaj," mu odgovori drugi. V mirnem času. Krasno sliko prirodnega bogastva in prospeha v mirnem času, odpošilja-nja pridelkov po suhem in mokrem na svetovne trge in radosti življenja prinaša Trinerjev Koledar za 1. 1916. Cc želite dobiti iztis, pošljite po pošti 10c na: Mr. Joseph Triner, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago, 111. •— Adv. 2t3 KJE JE JOS. NEMANICH IZ BE-reče vasi (p. d. Paučnikov) št. 29? Pred nekim časom se je nahajal v Bisbee, Arizona. Kdor ve zanj naj mi njegov naslov poslati blagovoli, ali mi naj sam piše. Anton Nema-nich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111. ufn W^iaS^ li M3 ii ŽS S S^iiisK S S ZA KRATEK ČAS. SALUNA SE ODD AST A V NAJEM z novim letom, in sicer na voglu Jackson & Indiana sts. ter na 209 Indiana st., samo en blok od Slovenske cerkve, izmed najstarejših in najboljših salunov v Jolietu. Osebno vprašati: Jos. Stukel, 209 Indiana st., Joliet, 111. LOKALNI ZASTOPNIKI (ICE) "A. S." Velika žalost. "Ti Francelj, tvoja žena in njena mati ste si pa popolnoma podobne!" "Žalibog! Zato je meni največkrat pri srcu, kakor bi imel dve tašči!" Dober odgovor. Letoviščar: "Gospod gostilničar! Jaz se moram pritožiti zaradi velikega nemira v vaši hiši; vso noč nisem zatis- Denver, Colo.: George Pavlakovich. Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Buh. Bradley, 111.: Math. Stefanich. Chicago, 111.: Jos. Zupančič. La Salle, 111.: Anton Kastello in Jakob Juvancic. Peoria, 111.: M. R. Papich. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Springfield, 111.: John Peternel. Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. Indianapolis, Ind.: St. Bajt. Kansas City, Kans.: Peter Majerle. Calumet, Mich.: John Gosenca. Iron Mountain, Mich.: Louis Bcrce. Chisholm, Minn.: John Vesel. Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Gilbert, Minn.: Frank Ulchar. llibbing, Minn.: Frank Golob. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. Soudan, Minn.: John Loushin. St. Louis, Mo.: John Mihelcich. Great Falls, Mont.: Mat. Urich. So. Omaha, Neb.: Frank Kompare. Gowanda, N. Y.: Frank Zore. Bridgeport, O.: Jos. Hochevar, Cleveland, O.: Jos. Russ in Leop. Kušljan. Nevvbitrg (Cleveland): John Lekan. Collinwood, O.: Louis Novak. Lorain, O.: Jos. Perušek. Youngstown, O.: John Jerman. Allegheny, Pa.: John Mravintz. Delmont, Pa.: Jos. Pavlich. Houston, Pa.: John Pelhan, Moon Run, Pa.: John Lustrik. Pittsburgh, Pa.: Urh R. Jakobich. Steelton, Pa.: A. M. Petric. Milwaukee, Wis.: John Vodovnik. Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. West Allis, Wis.: Anton Skerjanc. Willard, Wis.: Frank Pcrovšek, Enumclaw, Wash.: Jos. Malnerich. Valley, Wash.: Miss Marie Torkar. Rock Springs, Wyo: Leop. Poljanec. Pittsburgh, Pa.: Anton Sneller. V onih naselbinah, kjer zdaj nimamo zastopnika, priporočamo, da se zglasi kdo izmed prijateljev našega lista, da mu zastopništvo poverimo. Želeli bi imeti zastopnika v vsaki slovenski naselbini. Spoštovanjem, Uprav. "A, S." Zdravim vse kronične in zastareie bolezni z električnimi, osteopatični-mi n drugimi naravnimi sredstvi. Uradne ure dnevno od 9. do 12; ob pondeljkih, sredah, četrtkih in sobotah od 2. do 5., in od 7. do 8. ure zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. ure. Chicago telefon 986. POZOR ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici Anton Pasdertz se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba j« naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street. Chic. Phone 2768. N. W. Phone T113 W. H. KEEGAN POGREBNIK. Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se obrnite na to tvrdko in prepričani bodite, da boste najbolje postrežem, ker ta zavod je najboljši ter mnogo cenejši kot drugi. V slučaju potrebe rešilnega voza (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — po dnevi in ponoči. Vse delo jamčeno. POSTREŽBA TOČNA VSAK ČAS. W. H. KEEGAN, Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La Salle, 111. Urada telefon Chicago 100 Stanovanja telefon Chicago 3247 JOSIP K LE PEC JAVNI NOTAR 100« N. Chicago St. JOLIET, ILL. ».■■..»■■»■■»■■»■.»■■»M«,,« STENSKI PAP1F Velika zaloga vsakovrstnih barv, olja in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskeg* papirja po nizkih cenah. A lexander Haras $ flchi. Phone 376. gj i Chi. Phone 376. n. w. m 120 Jefferson St JOLIET, ILL N. W. telefon 556 'WARftMrE, 20 year $6.65 ZA ELGIN ALI WALTHAM URO $6.65. Vsakdo zna, da so najboljše ure v Ameriki z Elgin in Waltham kolesovjem, in da se prodajajo na-j vadno drugod po $25 in več, a naša posebna ponudba Vam daje zdaj priliko, da si kupite uro pa; ceni tovarne za SAMO $6.65. Torej, če hočete našo $25.00, 14 K Gold Filled 20 years guaranteed Elgin ali Waltham uro za $6.65 izrežite ta oglas in ga nam pošljite s 25c znamkami ali kvodromJ pa Vam jo pošljemo takoj na ogled. Ko se Vam! ura prinese na dom in če boste zadovoljni boste plačali ostalih $6.40 in pa kakšnih 25c za pošiljanje. ■\ko ne boste zadovoljni z uro Vam vrnemo posla-, nih 25c. Z vsako uro damo napisano garancijo Torej, če kupite uro od nas, ne zgubite Z vsako uro damo napisano garancijo ŽV, "'v', 20 let, in če se med tem časom potere, jo j)Opra| ^ vimo ali zamenjamo ZASTONJ. Predno kupite uro od nas, pojdite v prodajalno in vprašajte za ceno Elgin ali Waltham 14K Gold Filled 20 year guaranteed ure. In prepričani boste, da le mi prodajamo te drage tire tako ceno. Ne odlašajte temveč takoj naročite, če hočete, da joi dobite za Božič. Omenite, če hččete moško ali žensko in Elgin ali Walthamj uro. Vsa naročila s Kanade se morajo vnaprej plačati Fifth Avenue Watch Company, 219 Fifth Avenue,Dept. 52, New York, N. Y. Rojakom priporočamo sledeče blago. Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$10.50 Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10.50 Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............$5.00 Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za...................$7.00 Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.50 S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.00 Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................$9.00 Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.............................$12.00 Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ...................$6.00 Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$7.00 Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$6.00 Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................75c Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois. Joliet* ill* PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLINOIS. ZA Zavarovanje proti požaru, mala iu velika posojila pojdite k A. SCHOENSTBDT & CO. 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111. J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica Telefon 101. John Grahek ... Gostilničar... HM r Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premog, TELEFON 7612. JOLIET, ILL 11012 N. Broadway JOLIET, ILL. I Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imetmje EAGLE EXPORT ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company Otf tdefas 405. S. Miff St., Joliet, 10.