Naši dopisi. Iz Ljuhljane. Dnevni red okrajne učiteljske konferencije za okolico ljubljansko dne 3. rožnika 1891. 1. ob 9. uri dopoludne v drugi mestni deški ljudski šoli (na Cojzovi cesti v) Ljubljani. 1.) Otvoritev konferencije, določitev predsednikovega namestnika in volitev dveh zapisnikarjev. 2.) Poročilo c. kr. okrajnega šolskega nadzornika o nadzorovanih šolah. 3.) Kako je šolski vrt oskrbovuti in obdelovati, da bode uzor pravega šolskega vrta. Poročevalca gg. Janko Žirovnik in Matija Rant. 4.) Nazorni nauk v spodnjih oddelkih ljudske šole. Poročevalca gospdč. Ana Praprotnikova in g. Albert Sitsch. 5.) Izbor učnib knjig in beril za šolsko leto 1891/92. 6.) Poročilo knjižničnega odbora o stanji in računu okrajne učiteljske knjižnice. 7.) Nasveti o nakupu novih knjig za okrajno učiteljsko knjižnico, katere je najkasneje do 1. rožnika t. 1. pismeno oglasiti pri knjižničnein odboru. 8.) Volitev knjižničnega odbora za 1. 1891/92. 9.) Volitev stalnega odbora učiteljske konferencije za šolsko leto 1891/02. 10. Dopolnilna volitev jednega zastopnika učiteljstva v c. kr. ukrajni šolski svet. 11.) Saraostalni predlogi, katere je najkasneje do 1. rožnika t. 1. pisrneno oglasiti pri stalnem odboru. Iz Postojine v 16. dan mal. travna. — f Filip Ke te. Oj težka pot, oj tožna pot, Ko od srca srce se loči!" — Oj solzna pot, oj zadnja ]iot! Sira. Gregorčič. Komaj pol leta je preteklo, kar je umil nadueitelj Alojzij Lavrenčič in že zopet je prišla koščena žena rned naš stan z neusmiljeno koso. V 12. dan malega travna umrl je namreč v našem okraji občepriljubljeni in spoštovani nadučitelj košanski gospod Filip Kete v najlepši moški dobi. Močan in krepak, kakor malokdo, branil se je do zadnjega; ,le nji se uklonil je, ki mora se ji vsak." Letošnjo zimo ulila se niu je kri in nič budega sluteč, opravljal je vedno dalje svojo službo kot učitelj in kot orgljavec. V 12. dan t. m. odprla se mu je drugič prav močno in v četrt ure bilo je po njem. Porodil se je blagi pnkojnik 1849. na Vrhniki; učilelj je postal 1. 1868. ter služboval večinoma v našein okrnji in sicer v Št. Petru, v Trnovein, na Premu, na Golu. v Zagorju in zadnji dve leti kot nadučitelj v Košani. V Zagorji je služboval jednajst let. Povsod. kjerkoli je služil, pridobil si je s svojim odkritim značajem in prijaznostjo srca vseh občanov in z ljubeznijo do otrok pa šolsko deco na svnjo stran. Hinavs-tva ni poznal. Najraje v srci jezik je imel, Ko zinil je, pa srce nn jeziku. Kako je bil pokojnik priljubljen, pokazal je najbolj njegov veličasten pogreb v 15. dan t. in. Stari ljudje so pripovedovali, da tncega pogreba še ni Košana doživela. Mlado in staro iz širne košanske župnije je prihitelo na njegov pogreb. Iz Zagorja prišla je požarna brainba, občinski zastop in innogo druzib Zagorcev. Vsi veljaki iz košanske doline so bili polnoštevilno zastopani. Tudi tovariši njegnvi zbrali smo se v mnogobrojneiu številu ]iri njegovi krsti ter skazali zadnjo <"ast uglednemu tovarišu in blagemu prijatelju. Sprevod je vodil prečastni gospnd župnik Matija Torkar z g. župnikom zagorskirn, g. župnikom šiniheljskim in domačim g. kapelanom. Ko smo mu tovariši zapeli pred hišo »Blagor mu«, spremili smo ga v cerkev, kjer je g. župnik daroval črno sv. mašo. Na grobu smo mu zapeli »Jamico tiho« in g. tovariš Št. Jelenec naslikal je v lepih in ginljivib besedab njegovo uzorno življenje ter se v imeni učiteljstva poslovil od rajnega. Iz srca prišla mu je vsaka beseda, a segla je tudi vsakemu v srce. Slovo nain britko sekn rane, Solze rosijo nain oči, — Oj z Bogorn, drago srce ti! Niti jednega očesa ni bilo subega na pokopališči. Šolska mladina plakala je na ves glas za svojim dobrim učiteljem, občani solzili so se za svojim svetovalcern, tovariši njegovi točili smo solze za blagiin prijateljem in č. dubovščina za plemenitiin župljanoin in unetim kristjanom. Pa ne saino kot kristjan in ueitelj, — tudi kot nnrodnjak je najzvestejespolnoval svoje dolžnosti. — Viharjev ni se bal, Za dom, za rod je trdno stal. V najhujših časih je stal neomahljiv ter se pokazal pri vsakipriliki kot najzvestejši sin svojega naroda. Pokojnik je zapustil nadepolnega sina, ki se vežba na ljubljanskem učiteljišči. Rajni ga je nad vse ljuliil; marcikaleri grižljej je pritrgal svojiin ustoin, da je sinu pomagal. Dal Bog, da bi našel usmiljenib dobrotnikov, koji bi mu poinagali toliko, da bi dovršil svoje študije. Mati mrtvit, mrtev oče, Bratov nima, ne sestra. Pokojnik bil je udovec in se je drugii" žimil. in ta sirota je iz prvega zakona. Poleg sina jo zapustil žalujočo udovo, koja bode zanaprej navezana le lia skromno penzijo. Tudi njo priporočanui usiniljcniin srcem. Zvonovi, zvonite, Domov ga spremite; Gre z dela in teže Učitelj trpin! Poslovil si se od nas za nekaj časa, a spomin tvoj ostane neusabljiv med narni in nauki. koje si cepil v nedolžna otroška srca in druga dobra del;i venčajo naj te v rajskib višinah z lavorjevim venceni večne pravice Zdaj bivaš vrh višave jasne, Kjer ni mraku. kjer ni noči. Blagor tebi! Saj našel si na božjem nebi, Kar tukaj bi zastonj iskal! Spominjaj se gori zapuščenega sina in uduve; priporočamo se ti pa tudi tvoji žalostni tovariši in prijatelji, da prosiš za nas in naše sovražnike! Z Bogom, dragi Filip, blagi prijatelj! Na svidenje nad zvezdaini, — »kjpr ni križev, težav, ne joka!" Jnkob Dimnik. 1/. novomeškegra okraja. (Jakob Ancelj f). Vse je minljivo in kakor kaplja na veji, istotako tudi naše življenje nima nič gotovosti. Koliko naših tovarišev krije že danes črna prst, kateri so se še lansko leto z nami veselili prijetnega majnika; a letos — ni jili! Bog jih je poklical v boljše življenje. Žalostno vest Vam imam sporočiti, da je v našem okraji dne 26. p. in. uinrl naš blagi tovariš g. Jakob Ancelj v najlepših letih človeške dobe. — Da mu postavim skroinen spomenik, naj nekoliko več omenim o rajnem tovariši. Jakob Ancelj se je porodil 1. 1865. v Suhorji blizu Metlike. Pohajal je spodnjo gimnaziju v Novem Mestu in od?el oil tu v Ljubljano na učiteljsko pripravnico. kjer je 1. 1888. dobil zrelostno spričevalo. Jeseni istega leta prosi za izpraznjeno učiteljsko inesto na jednorazrednici v Podgradu, katero tudi dobi in kjer ostane do svoje prerane smrti. Lansko je?en, že bolehen, poda se k preizkušnji in o božiči je bil imenovan stalnim učiteljem, da bi tein laže in usiješneje deloval za svoj težavni poklic; a sreča mu ni bila niila na tem, gotovo mu je milejša na onein svetu, ker trpel je dolgo in jako potrpežljivo. Blagi pokojnik je imel še kot dijak pljučnico, pa kakor večinoina dijakoui, ki niniajo dobre i>ostrežbe, ostala je tudi njemu kal, katera je začela korenine poganjali Podgradoni, kjer je jako oster zrak in stanovanje učiteljevo jako slabo (zato je tudi blag. g. okrajni glavar rekel, da bo treba šolo v kratkem popraviti, kar je jako potrebno). Ker je vedno bolebal, dobil je parkrat dopust, kakor pa se čuti nekoliko pokrepčanega, ne raore pustiti nežne mladine brez pouka; ta delavnost ga je pokopala; šel je — za poklicem. Letos je dobil 4mesečni dopust, kateri se je pa žalibog spremenil v večnega. Da je bil pa dragi Jakob vsem priljubljen, priča njegov pogreb. Gorska je vas, v kateri je bival, dan pokopa je bil pa deževen in iz teh uzrokov se sme sprevod velii-asten imenovati. Pred rakvijo je šla šolska mladina, naprej dečki, za njimi deklice z venci na glavi. Za temi so stopali ueitelji in duhovšeina, kateri so skupno peli »Miserere«. Na rakvi si videl lep venec z belimi trakovi in napisom »Učitelji svojemu blagemu tovarišu!« Za krsto je sledilo obilo ljudstva. Preblngorodnega g. okrajnega glavarja je namestoval g. baron E. Schonfeld. Pribitela sta ludi dva gg. patra iz Novega Mesta, jeden g. župnik iz bližnje župnije, 7 gg. tovarišev, 1 gspdč. tovarišica in več druzega občinstva. Zahvaliti se moramo vsem, posebno še domačemu g. župniku, ki je mnogo žrtvoval za rajnega in gg. Fr. Gregoraču in Fr. Kendu, katera sta iz sosednjega črnomaljskega okraja došla in pripomogla, da snio rajnemu v slovo zapeli tri žalostinke in sicer pred šolskira poslopjem »Nad zvezdaini«, po končanem opravilu v cerkvi »Blagor mu« in na pokopališči »Jamica tiba«. Dragi Jakob ! res da te krije že <"rna zemlje, a duh tvoj še živi med narni. Malo časa si deloval tu, a priljubil si se nam popolnorna. Le prerano sino te zgubili iz svoje srede. Koliko solz se je prelilo za te! Tvoja, te ljubeča mati ni si mogla utešiti žalosti in glasno ihteč, Te je menila priklicati nazaj, pa — ni bilo mogoče; nič manj se ni solzila tvoja dvojčica, sestra, ki je bila vedno pri Tebi in Ti tudi v dolgi bolezni po bratovsko stregla. Za Teboj sta jokala tudi Tvoja brata; pa tudi Tvnji znanci in marsikateri prisotni si niso mogli zakriti solze žalosti v svojib očeb. Kako tužno in z rosnimi očmi zre človek na rakev, katero spuščajo v temno jamo; kako pretresljiv je glas iz jame, ko se osuje prst na krsto in kako se prestrašeno ozira za čilim, delavnim mladenieem! Ni ga, ker koščena žena, bela smrt pretrgala mu je nit življenja. V miru počivaj! —l. Iz kočevskega okmja. (Dekan Martin Sku bic f) l)ne i). malega travna zjutraj je izdibnil svojo blago du.šo po kratki bolezai v 76. letu svoje starosti ribniški dekan in <"astni kanonik velečastiti gospod Martin Skubic. Blagi pokojnik je bil naslednik 1868. leta umrlemu dekanu Ig. Holzapflu, znanemu »Čbeličarju«, ki je zapustil svoje ogromno imetje v izobražbo gluhonemcev. Dekan Skubic je bil častni kanonik, knezoškofijski svetovalee, častni občan ribniški, zastopnik Cerkve v c. kr. okrajnem šolskem svetu, predsednik krajnega šolskega sveta v Bibnici, ud krajnega šolskega sveta v Velikih Poljanah itd. Dne 25. grudna 1889. leta ga je odlikoval presvetli cesar radi njegovih obilih zaslug s podeljenjem vitežkega križca Fran-Jožefovega reda; dne 29. prosinca ga mu je slovesno pripel g. okrajni glavar na prsi, katero slovesnost. je opisal »Uč. Tov.« v svoji 5. štev. lanskega letnika. Predsednik krajnemu šolskerau svetu storil je iunogo za ribniško šolo, kot ud okrajnemu šolskemu svetu se je pa vrlo potezal za koristi učiteljstva. Poknjnik je ljubil učiteljski stan ter vedno želel. da deluje duhovSčina v slogi z učiteljstvoni za napredek našega naroda. Sijajnega pogreba dne 11. malega travna se je udeležilo tudi vee učiteljev. Blag inu spoinin! Z—e. Z Iga. Družba sv. Moborja izdaja vsako leto šest knjig razne poučne vsebine. Med toliko tisoč udi so zastopani tudi v ogromnem številu učitelji in šolarske krijižniee, ki ne hranijo knjig doma, marveč jih razposojujejo mladini in odraslim. Najmikavnejše berilo so poleg kake druge knjige druge vsebine »Koledar« in »Večernice«, katere vsak z zaniinanjem prebira. Povesti v teh knjigah so mične in poučne, a vender ne dosezajo tistih povestij, katere so pred leti se podajale ljudstvu po tej družbi. Veliko knjig od družbe izdanih je povse že pošlo, a tudi niso bile tiskane v tako ogromnein številu, kakor se knjige danes tiskajo, ker je družba štela le nekaj tisoč udov. Kakor je običajno, da se prirejajo jedne in iste knjige drugi, tudi tretji natisek, bi tudi družba sv. Mohorja prav storila, da bi od nekojih »Večernic« od 1. 1860—1870. priredila drugi natisek, in to od taistib, katerih berilo je povsem kratkočasno in poučno, katere knjige bi se gotovo z veseljem pozdravljale, kakor so se v času dotičnih družnikov. Ako bi slavna družba bntela tej želji ustreči, gotovo ji bode velika večina njenili udov za to hvaležna. Kdo ne bi z veseljem vzel v roke: »Rožice« s podobo bleškega jezera, »Elizabeta ali pregnanci v Sibiriji«, »Stari Urban ali zimski večeri dobrih kmetov«, »Deteljica ali življenje treh kianjskib bratov francoskih soldatov«, »Žalost in veselje«. Vse te knjige poleg drugih so tudi prav pripravne za otroške knjižnice. Gotovo bode slavni odbor ustregel, ako vsaku-leto vsaj jedno teli in tac-ib knjig ponatisne in kot šesto knjigo pošlje v dežel. Fr. TroU.