01–2006
Razstava
V petek, 2. decembra 2005, je
bila v galerijskem prostoru Liz-
njekove doma~ije v Kranjski Gori
odprta razstava o Alja`evem stol-
pu. To je bila hkrati sklepna
prireditve ob spominu na ustvar-
jalno delo Jakoba Alja`a in posta-
vitvi stolpa na vrhu Triglava. Raz-
stavo je skrbno pripravila kus-
tosinja Elizabeta Gradnik iz Gor-
njesavskega muzeja Jesenice -
enota Kranjska gora. Avtorica je
uporabila arhivske vire iz Triglav-
ske muzejske zbirke in gradivo
Planinskega vestnika. Opozorila
je na odprtje Alja`evega stolpa, ki
je vezano na datum 22. avgust
leta 1895. Za strokovno pomo~ se
je zahvalila sodelavcem, Slavici
Tov{ak, Jani Racman in drugim.
V nagovoru je sodeloval predsed-
nik PZS Franc Ekar, ki je opozo-
ril na pomembni dogodek in iz-
razil upanje ter `eljo, da se »slo-
venski planinski muzej ~imprej
zgodi«. Njegove misli je nadalje-
val dov{ki `upnik France Urba-
nija, ki je orisal pomen Jakoba
Alja`a za slovenstvo in slovenske
planince. V kulturnem programu
sta sodelovala baritonist dr. An-
drej Rupnik in Marsel Gomboc.
Razstavo, ki bo na ogled do 12.
februarja 2006, je odprl `upan
ob~ine Kranjska Gora Jure @erjav.
V spomin Dragu
Kozoletu
Drago je bil za{~itni znak
Dola … Ne predstavljam si, da ga
ne bomo ve~ videvali na vasi.
Takih ljudi, ki svoje `ivljenje po-
svetijo kraju, je vedno manj.
Tak{ne in podobne komentarje
smo lahko sli{ali na Dolu ob `a-
lostni vesti, da je Drago Kozole za
vedno zapustil svoje bli`nje in
sova{~ane. Rodil se je 26. oktobra
1926 v Brdcah. O~e je bil gostil-
ni~ar, mati trgovka. Tako so mu
delovne navade pri{le v kri `e v
otro{kih letih, zato mu nikoli ni
bilo te`ko prevzemati odgovor-
nosti. Tudi njegove poklicne de-
javnosti so se vrtele na podro~ju
trgovanja in gostinstva. Pri PD
Dol je bil ~lan vse od ustanovitve
leta 1953. Sodeloval je pri graditvi
doma v Gorah in bil kasneje vrsto
let njegov gospodar. Zasluge ima
za asfaltiranje ceste do ko~e, za
gradnjo vodovoda in rekreacijskih
povr{in. Prav tako je bil idejni
vodja pobratenja s planinskimi
dru{tvi Ra{ica in Sutjeska. Nje-
govo ljubezen do gora in organi-
zacijske sposobnosti so znali cen-
iti tudi na Planinski zvezi Slo-
venije, saj je bil vrsto let predsed-
nik gospodarske komisije PZS in
~lan upravnega odbora. Za svoje
delo je dobil najvi{ja dru{tvena
priznanja in vsa mo`na priznanja
PZS. Drago Kozole je bil eden
redkih, ki se je zavedal pomena
arhiva pri dru{tveni dejavnosti.
Imel je izjemen ob~utek, kdaj je
treba fotografirati, zapisati.
Kronologijo dru{tva je izdal `e
pred petimi leti v Zborniku 1953
– 2000. Rad je slikal tudi portrete
in novogradnje va{~anov in to
potem lastnikom podarjal. Po-
dobno dejavnost je opravljal pri
dolskih gasilcih, kjer je tudi ure-
dil njihovo kroniko, pripravil ob
stoletnici dru{tva bogato razstavo
79
01–2006
Otvoritev 
razstave
V ~etrtek, 17. novembra 2005
zve~er, je bila v Ljubljani slovesna ot-
voritev razstave del z 19. slikarske ko-
lonije »Tine Horvat«, ki je potekala
na Pohorju v organizaciji PD Po{te in
Telekoma Ljubljana. Dela so razstavl-
jena v 4. nadstropju poslovne stavbe
Telekoma Slovenije, Stegne 19, Lju-
bljana, v atriju, ki je gostil `e ve~
na{ih razstav. V kulturnem programu
je ~lanica upravnega odbora dru{tva
Cvetka Murovec recitirala svoje pe-
smi, ob spremljavi kitarista Andreja
Okorna, program je povezoval Lojze
Cuznar. V svojem nagovoru je na-
~elnik Odseka za propagando in kul-
turo Janez Me`an opisal, kako so razs-
tavljena dela nastajala med tridnevn-
im bivanjem na Pohorju. Slikali so v
okolici prenovljenega hotela Tisa,
kjer so bili gostje Telekoma Slo-
venije, nekaj slikarjev pa se je odprav-
ilo tudi k ^rnemu jezeru. Na skriv-
nostnem Pohorju je motivov za li-
kovno ustvarjanje veliko in s pri~u-
jo~imi slikami so nam umetniki po-
skusili pribli`ati vsaj del~ek tega lep-
ega okolja. Razstavo je odprl predsed-
nik Planinskega dru{tva Stane Tom{i~
in povabil umetnike, da se udele`ijo
tudi jubilejne 20. slikarske kolonije
prihodnje leto. Ve~er se je nadaljeval
v prijateljskem klepetu ob prigrizku.
Razstavo si je mogo~e ogledati do
konca novembra, nato pa bo preselje-
na v razstavni prostor restavracije
Telekoma na Cigaletovi ulici 15 v
Ljubljani. 
Janez Me`an
Kje le`i bivak na
Kotovem sedlu
Prejeli smo pismo bralca Vestnika, ki
nam je sporo~il, da ni na{el bivaka na
Kotovem sedlu. Zato smo zaprosili nje-
gove ustvarjalce, naj nam posredujejo
opis. Tukaj je:
Lega bivaka na Kotovem sedlu {e
ni bila opisana v nobeni planinski
publikaciji. Da bi bivak planincem
~im bolje slu`il in da bi ga na{li pred-
vsem takrat, ko ga najbolj potrebuje-
jo, je tole kratek opis njegove lokaci-
je. Bivak stoji na visokogorskih podih
pod Kotovim sedlom v Tamarju na
vi{ini 1965 metrov. Poleti je najla`je
dosegljiv po letni poti iz Tamarja ~ez
Brkico na Kotovo sedlo. Nahaja se ob
najravnej{em delu poti, kjer pot za-
pusti ru{evje, in sicer pribli`no 80
metrov severno od poti ob najve~jem
razpo~enem balvanu na podih, ki je
visok 15 metrov. Da je balvan razpo-
~en, se pa s poti ne vidi. Ta balvan ni
tisti zna~ilni balvan, mimo katerega
pelje obi~ajni turnosmu~arski spust,
od njega je oddaljen kak{nih 800
metrov proti severu. Pot od turnos-
mu~arskega balvana do bivaka bi bilo
mo`no ozna~iti z `eleznimi palicami
in smerokazi, kot je to v Dolini Tri-
glavskih jezer, vendar bi to skazilo
podobo pokrajine. Gorski re{evalci iz
Kranjske Gore in Rate~ pa obljublja-
jo, da bodo postavili tablo ob letni
poti, ki bo kazala pot k bivaku.
Miha Kajzelj
78
IN MEMORIAM
in izdal kar nekaj kronik gasilske
dejavnosti. O njegovem delu pri
Planinski zvezi Slovenije je spre-
govoril podpredsednik Adi Vid-
majer, svoje spo{tovanje pa so
poleg {tevilnih sova{~anov Dragu
Kozoletu izkazali {e predstavniki
dvanajstih dru{tev MDO Zasavja
pod vodstvom predsednika Boru-
ta Vukovi~a, delegacija pobrate-
nega dru{tva Ra{ica, 130 ~lanov
GD iz cele Slovenije in ob~inska
delegacija z `upanom Miranom
Jeri~em. Z Dragom Kozoletom
smo izgubili ~loveka, ki ga bo te-
`ko nadomestiti. Ljudje se ga bo-
do spominjali tudi kot izjemnega
sogovornika z mladostno, pro`no
mislijo. V~asih je bil jedek kritik,
drugi~ hudomu{en zbadljivec. V
spominu bodo ostale njegove bo-
gate `ivljenjske izku{nje, optimi-
zem in veselje do `ivljenja. 
Fan~i Moljk
Francu Hvali
Planinci novogori{kega planin-
skega dru{tva, ki smo Franca
Hvalo pospremili 5. decembra
2005 na njegovo zadnjo pot v
Staro goro, smo presene~eni ugo-
tovili, da je bilo ob slovesu o
pokojnem Francu Hvali, njego-
vem delu in zaslugah ogromno
povedanega. @al pa je bilo o njem
kot o planincu in planinstvu do
Iz Mladinske knjige,
KNJIGARNE KONZORCIJ,
Slovenska 29, Ljubljana
Chris Bonnington, Audrey Salkeld
WORLD MOUNTAINEERING
The World's Greatest Mountains by the
Worlds Greatest Mountaineers
Mitchell Beazley, november 2005
(304 strani, mehka vezava, 300 barvnih in
~rnobelih fotografij, 
cena 8.222,00 SIT)
Petdeset spektakularnih vrhov z vsega sveta,
~udovite fotografije, iz izku{enj priznanih
vrhunskih alpinistov.
Peter Keill, Robert Bösch, Sepp
Brandl, Florian Burggraf
DIE SCHÖNSTEN
SKIDURCHQUERUNGEN
IN DEN ALPEN
Bruckmannn, november 2005
(168 strani, mehka vezava, barvne
fotografije, cena 8.806,00 SIT)
Idealen vodnik za turno smu~anje z natan~nimi
opisi tur skozi najlep{e predele Alp. (med Mont
Blanc-om in Watzmann-om)
VESTNIK-1.qxp  5.1.2006  20:03  Page 78