1auk o gospodinjstvu 


bodočim gospodinjam, *ženskim učiteljiščem, učitelje m 
in učiteljicam na višjih dekliških razredih ljudskih I n 
meščanskih šol . 

Poleg nengkega izvirnika 
IVANA viteza HERI\TANN--A 


prosto poslovenil a 

l~t '11 In 

Založil Ivaw, Lapajne v Kritem . 

V TRST U 
NOVA TISKARNICA PRAN HUAL A 


1880 . 


(Ponatis iz »Edinosti«) 


I. 
O gospodinjstvu v obče . 

Hišna gospodinja ima dve glavni nalogi ; skrb za tvarno 
(materijalno) gospodinjstvo in skrb za odpojo otrok. Tukaj bomo 
govorili le o gospodinjstvu . 

Umno gospodinjstvo je sreča in blagostanje hiši . Gospodinja, 
ki ne zna gospodinjiti, zapravlja teško prislužene novce 
gospodarju, in vso gospodarstvo gre mkovo pot . Gospodinj a 
mora dobro vedeti, kaj je hiši neobhodno potreba ; nepotrebni h 
in dragocenih rečij ne sme kupovati, sicer jej gospodar nikol i 
ne bo mogel dovolj novcev dajati, i da bi jih na vagane meril . 
Dobra gospodinja tri hišne vogle podpira . Tu hočemo razložit i 
najvažniše, česar je treba pametnej gospodinji vedeti, in kak o 
naj ravna, da bode gospodarstvo napredovalo . 

O stanoval išču. 

Poglavitna skrb kmečkej gospodinji je čistost in snaga v 
stanovališču. 

Ali v mestih, kjer so navadno zeló mala in ozka stanovališča, 
to še ni zadosti. Tukaj je treba, da gospodinja varčno 
ravna s prostorom, kajti vsakemu je ljubše prostorno stanovališče, 
in neugodno je bivati v malej in ozkej sobici . V malej 


sobi moralno biti zadovoljni z manj pohištvom, in kedor ga im a 
mnogo, naj ga raje shrani podstrešjem . Soba nam se vidi manj


ša, ako reči, katerim je mesto v omari, ležé po mizi ali stolih , 
ali ako pohišje ni primerno razpostavljeno . 

Najprostorniše in najmirniše stanovanje med domačini naj 
ima hišni oče, kajti on vzdržuje in skrbi za vso hišo . Hišna 
mati si lažje poišče kak prostorček za svojo mizico, kjer šiva, 

in najbolji je tak kraj, od koder lahko opazuje otroke al i 
družino . Ali hišni oče potrebuje mirnega kraja, da ga niked o 
ne moti, posebno pri čitanju in pisanju. Osobito naj gospodinja 
skrbi, da ga pri delu ne motijo kričeči in ropotajoči otroci . 

Otroci naj stanujó v najveéjej in najsvetlejšej sobi, kajt i 

temne in tesne sobe provzročujejo raznotere bolezni, posebn o 
bramorje. (škrofule) 

Svitloba v stanovališču je zelo ugodna vsakemu ; zato je 
v ozkih ulicah bolje stanovati v nadstropjih, nego pri tleh . V 
temnih stanovališčih naj bodo stene, duri in pohištvo i n 
zastori svetle barve ; kajti temna barva svetlobo preveč pije. 
Vendar presvetla ali čisto bela barva očem škoduje . 

Barve, posebno svitlozelene, pomešane često z otrovnimi 
tvarmi, škodujó zdravju ; sten in pohišja ne mažimo ž njimi. 

Tudi nizke sobe, akopram tople in lahko razsvetljive, nis o 
prijetna stanovališéa ; posebno po zimi je v njih zaduhel in 
nezdrav zrak. 

Suha stanovališča so zdravju posebno koristna . 
Vsako stanovališče naj ima obednico, klet, shrambo z a 
jedi in družinsko sobo. 

Stanovališče ne srne biti preveč oddaljeno od kraja, kamor 

hišni oče v službo ali urad zahaja, ker predalek pot v slabe m 

vremenu ni prijeten in je mnogokrat tudi zdravju škodljiv . 

Otrokom posebno koristen pri stanovališču (ali vsaj bliz u 
njega) je vrt ali drug prostor, kjer se brez zadržka lahko igraj o 
in sprehajajo. Dobra voda, neobhodno potrebna zdravju, mor a 

v vsakem stanovališču ali vsaj blizu njega biti . 
Na vse to treba gospodinji pri najemu stanovališča ozirati 
se. 


— 5 — 

Red, čistost in okus gledé pohištva i. t. d. nam kažejo 
redoljubje, čednost, okus, in tudi omiko gospodinje, To se ve, 
da vnanji red še ni vselej zanesljiv porok notranjega reda, ke r 
v omarah je morebiti vse neredno in narobe ; po okusu naj se 
nikedo ne sodi. 

Nikakor pa naj ne bode gospodinji vse enako, kako j o 

kedo sodi, ker to njene] časti škoduje ; tujec naj nikdar ne najde 
stanovališča nerednega ali nečistega . 

Zarad družine, osobito radi otrok in poslov treba, da go


spodinja povsod strogo pazi vnanjega reda in čistosti . Posli 
večinoma itak premalo ljube red in čistost, in pri nerednej gospodinji 
ostane vse po starej navadi . 

Notranji red, namreč v omarah i. t. d., in povsod, kamor 
tujčevo oko ne vidi, naj gospodinja uh zarad same sebe ljubi 
in na skrbi ima . 

Pohišje naj se prav pogostoma obriše, in preproge z gladko 

paličico ali s trtovcem pazno (da se ne raztrgajo) izprašé in 
izkrtaZé. Pametna in štedljiva (varčna) gospodinja ne dovoljuje 
otrokom, da bi se z dragim pohištvom igrali, po njem skakali ali 
drugače škodovali . 

Tudi treba, da se stene vsaki mesec po enkrat ome


tejo in okna «čiste. Spehi pri oknih naj se s pavolrmtimi progami 
zamašé (tako da jih moremo odpirati), in sicer zato, d a 
obvarujemo sobo mraza, prepiha in uličnega praha. 

Nrt:panje duri je zeló neprijetno ušesu, zato je treb a 
steki.» večkrat mazati. 

Voske tlaka, bodisi navadnega ali vloženega (parket), morajo 
biti trdno napete, da se med njimi ne nabira prah ali kaka 
gomazen . Navadna tla treba večkrat ribati, a vloženi tlak povoščit, 
da se sveti . Loščiti se morejo trda in mehka tla . 

Stenke, ki se rade kamor si bode vgnjezdé, kakor v postelj'išee, 
v spehe pri oknih in durih, pod preproge ali tapete, v 
votle stene, v razne okvire, zeló so nadležna gomazen, katera 

se včasi tudi v najčisteje stanovališče vrine . Ako se le dve ali tri 
zatrosé, bode jih ščasoma vse polno. Neprestano čiščenje je 
najboljši pornoček, da se jih iznebimo. 


— 6 — 

Kakor je ta nesnažna gomazen radi svojega smrada i n 

po noči ljudem celó nestrpljiva, baš tako so molji radi škode, 

ki jo delajo. 

Tudi molji se lahko in nevidoma vgnjezdé, posebno v 
pavolnatih in drugih mastnih tvarinah. Ljuba . jim je tema , 

zato obleko, ki več tednov v omari mirno leži, hitro poškodujó . 
Iz obleke se spravijo v pohištvo, s perjem ali s žimo napolnjeno , 
kjer jih ni mogoče pokončati drugače, nego s tem, da se žima 
prekuha . 

Najzdatneji pomoček proti moljem je večkratno in pridn o 
otepanje in krtačenje obleke in pohištva . Vsa druga sredstva , 
kakor kafra, tobak i. t. d., so večinoma brezvspešna . 

V sobah, kjer stanujemo, ne sme biti pretoplo . Enakomerna 
toplina (12° II.) zdravju ugaja ; spremenljiva je škodljiva, 
osobito bolnikom. 

Sobe je treba vsak dan dobro prevetriti ; kjer to radi 
bolnikov ni varno, tam naj se zrak s kajenjem brinja ali 

z izpuhtenjem octa čisti. 
V sobah naj ne pušča gospodinja takih hlapnih reči, k i 
prehudo ali neprijetno dišé, ter zrak kužé. Peči naj se vsaki 

večer pazno pripirajo, a ne prej, dokler žrjavica ni popolnem 
ugasnila. Kjer se s premogom kuri, tam naj se pečne cevi n e 
zapirajo. 

Spomladi ali jeseni, ko še ne kurimo, naj pečar osnaži i n 
zamaže peči . Ako med pečnicami kaka razpoklina nastane, treb a 
jo takoj zamazati ; nekaj ilovice v kakej starej posodi tedaj 
zmiraj treba shranjene imeti . 

S kolikim in kakim pohištvom je potrebno poedine sob e 
oskrbeti, to mora vsaka gospodinja sama najbolje razsoditi . 
Vsakako pa mora biti vsaj v enej sobi ura ; najboljša je 
ura z majalcem in bitjem. 


— 7 — 

O kuhinji. 

3 kuhinji se pripravlja vsakdanja hrana ; kuhinja je tedaj 

bistven del stanovališča. Kuhinja mora biti dovolj prostorn a 
in svetla, mora imeti nepotratno ognjišče, kotel za vodo in peč 
na sapo. 

3 majhnej kuhinji, kjer za shrambo raznega posodj a 
potrebne omare nemajo dovolj prostora, naj se porabé police in 
sklednjaki na stenah ter miznice. 

Ako je kuhinja temna, treba jej umetne svetlobe . Temna 
kuhinja je nesnažna kuhinja. Plin je najpriročnejša luč (vendar 
ne povsod mogoča). Potrebno pa je postaviti jo na takem kraju, 
od koder kuharici pri vsakem delu najlepše sveti . 

Kjer ni plinove svečave, tamkaj je najboljše kaméno olj e 
ali petrolej, ki ima svitlo luč in je po ceni . 

Ognjišče naj bo z železnim obročem obrobljeno ter s pečnicami 
obloženo, da se tako lahko ne poškoduje in da je lično . 
Ognjišču je potrebno dveh lukenj, ene za praženje, a druge z a 
kuhanje ; tudi dober prepih mora imeti, da se lažje kuri . 

Kotel za vodo ali za pranje naj bode bakren, ker je 

ilovnat premalo trpežen, ter naj stoji blizu ognjišča tako, da s e 
voda dovolj segreva. Kjer to ni mogoče, tam naj se pod ko


tlom kuri. 

Ako pri ognjišču ni kotla, ali če ni pripravnega prostor a 
njemu, tedaj je potrebna bakrena, znotraj pocinjena banjica . V 

tej naj bo zmiraj nekaj tople vode za umivanje razne posode. 
Da se voda ne skaluži ali osmradi, treba kotel in banjico 

večkrat pridno umivati . Voda v kotlu ali v banjici naj se nlkeda r 
ne rabi za kuhanje. 
3 peči na sapo se zlasti belijo železa (tible .) 

Potrebne kuhinjske reči so : miza, posoda za vodo, klop, 
dva stolca, truga z dvema predaloma za drva in premog, brent a 
za drva, omara za jedila, deska za rezanice in sekálnica, dv e 
vedri za umivanje in splakanje, kobelj za nesnažno vodo, klešče, 
maček ali sekirica za oglje in grébljica, sekira, tolkáč ali kij , 


vaga in liter, nož rezalnik in sekavéek (krivi nož), sito za juh o 
in precejanje, okovnik ali možnar, potrebne ponvice, piskri i . t. d . 

Število in velikost imenovanih rečij naj bosta okoliščina m 
in razmeram kuhinjo primerna . 

Miza se ne sme majati ; za razne priprave mora dovolj 
prostorna biti . 

V tesnej kuhinji naj se posoda v pripravnih omarah hrani . 
Za nože in vilice so pripravni prédali pod klopjo ali vpreéna 
deska, kamor naj se železna in teška posoda postavlja, da se , 

če je potrebujemo, lažje in hitreje rabi, ter zopet na svoje mest o 
postavi. 

Kjer studenca ni blizu, tam ste potrebni dve vedri ; v 
enem zajemamo, a &ligo se srši. Malo vode naj se iz vedr a 
v škáfec vlije, da se lažje zajema . ' 

V kuhinji naj bo' gospodinja jako varčna. Ničesar naj néma 

premalo, da ne pride v zadrego, 13a tudi ne preveč, da ne bo 
itnela pri nadzorovanju preveč skrbi . V' preobilici sé 'tudi kuharica 
lahko' navadi zapravljivosti . 

F 

V kuhinji je najléOa in najbolj priporočila vreána" laštnost 
Čzstošt. 

,

Čistost je dvojna, vnanja in notranja. Vnanje čls'

to mora 

biti vse, kar je v kuhinji, 'kákor : tlak, posoda za ' vodo in dr'ugo 
posodje, žlice, vilice, i t . d. — posebno tudi kuharičina 'dl'aa. 

Notranja čistost zahteva, áa je voda za kuhanje čista i n 
sveža. Meso treba prej, nego se k ognju pristavi, izmiti' pra'h'a 
in druge nesnage. Zelenjava mora biti dobro iztrebljena ; vse 
nesnažno nezdravo naj se zavrže . ~bite pazljivosti' je potreba, 
da se ne natepe> muhe, lasje i. t. d. v jedila. Kuharica 
naj ima vsikdar čiste roke ; večkrat, posebno predno mei testo, 
naj si jih umije. 

Teško jo verjeti, dali je vse čisto v takej kuhinji, v ka


terej je postelja, Basi tudi čista ; pri mizi nas nehote spominj a 

čganja in nočnega izhlapljenja. To isto velja tudi o Muhah . 

Ni mogoče, tako si mislimo, da v kuhinji, kjer je heiZmere n 

roj nnmh, ne bi katera tUd' i jedii~pttia? I 'gototd se ne 1 


Ako tedaj gospodinja želi, da nje gosti ne bodo dvomil i 

o'' čistosti ,kuhinje, treba jej muhe kolikor mogoč6 pokončati , 
To se v'e, da vsako sredstvo, kakor mašni papir, mušnica i . t. d. , 
ni najbolje pokončanju muh, ker jih izprva le omami, in sedaj 
še le prav gosto padajo v jedila . Boljše je lian, katerega se prilepljajo, 
ter ne mogo več odletati. Tudi s tako zvanim «mušnim 
lesom», ki se povsod v štacunah dobiva, uničujo se muhe. Ko 
smo z vodo, v katerej se je murni les dobro prekuhal, namočil i 
pivni papir ter ga potrosili z sladkorjem, postavimo ga na okrožnikih 
muham. 

Tudi tista kuhinja ni posebno čista, v katerej so žoharj i 
(kebri alf ščurki). 'oharji ali ščurki so jako boječi svoj e 
luknje zapuščajo le takrat, ko je vse tiho, da si iščejo živeža . Neizmerno 
so požrešni ; jedo vsako Cvar, bodisi živalsko ali rastlinsko . 
Tudi črevljem, poškrobljenemu perilu, in če so zelo gladni, š e 
spečim ljudem ne prizanesó . Gospodinjam so neizmerno nadležni, 
ne le radi svoje množine, temuč tudi radi nesnage, ki 
jo delajo. 

V zadnjem koncu tela imajo dva mehurja, iz kateri h 

spuščajo smrdečo tekočino ; kruh, ki so ga z njo onesnažili, n i 
za jed. Ljuba jim je toplina, zato so tudi najraje v kuhinji. 

Najbolje sredstvo, da se pokončajo, je kuhinje vnanj a 
čistost. Nobena luknjica v tleh ali v steni naj se jim ne pušča. 
Vsaka reč, s katero bi se mogli hraniti, mora se jim odvzeti. 
Tudi kosti spravljati (za prodajo), naj se kuharici prepové . 

Reci je druga lepa čednost v kuhinji . Tudi red je vnanj i 
ih notranji. Vnanji red zahteva, da je kuhinjska priprava zmira j 
čista in na svojem opredeljenem kraju, kamor jo treba vselej , 
ko se več ne rabi, zopet postaviti. Vsaka kuhinjska priprava in 
posoda naj bo cela nobene stvari ne sme manjkati ; kuhinjsk o 
perilo, kakor tirača, obrisače i. t. d., naj rabi le posebnim 
svojim namenom ; ako se ne rabi, naj visi na pripravnem kraju . 
Ako je česa v izobilji, naj se hrani na odmerjenem torišču, 
kamor naj se nič drugega ne devlje . 

Notranji red v kuhinji zahteva, da se ,vsako delo vestn o 

in o pravem času stori. Kuhinjsko perilo treba o pravem času 


— 10 -s 
čistim zameniti. Kuhinjske posode in priprave ne smemo z a 
drugo rabiti, ampak le za to, čemur je odločena . Notranji red pa 
tudi veleva, da je v omarah in drugod, kamor oko ne vidi, vs e 
redno in snažno. 

V vsakej kuhinji ali vsaj v bližnjej sobi je želeti ure, p o 

katerej se je kuharici ravnati pri opravilih, da vsako delo točn o 
in o pravem času izvrši . 

Skrb za živež. 

Gospodinji najtežja naloga je oskrbovanje živeža . Najprej 
treba, da primerno izmenjuje jedila. Z jedili treba vsakemu 

ustreči. Jedi morajo biti tečne in tudi po ceni . 

Najpotrebnejše je tedaj, da je gospodinja sama dobra kuharica, 
da more in ve posle v kuhinji nadzorovati, ter nji h 
napake popravljati . 

Ceno živeža, ki je v dotičnem kraju, treba jej je vselej vedeti ; 

radi tega naj na trgu sama o vsem, kar zadeva ceno, natank o 
poizve. Dobroto živeža mora po dišavi in okusu, in tudi po vnanjosti 
spoznati, ter le zdrav, svež in nepokvarjen živež kupovati . 

Treba da ve, koliko jej je katere hrane pripravljati posameznim 
osobam ali vsem skupaj za južino ; ne premalo, pa 

tudi ne preveč, da ničesar zastonj ne potrati . 

Tega se more in mora gospodinja s pridnim opazovanjem 

in primerjanjem naučiti. Izprva se ve da, naj kuha, kakor s e 
jej najbolje zdi.; sčasoma se -de privadi stanovitne mere, ter 
bode pozneje vse na tanko merila in vagala. Mera in vaga ste 
tedaj neobhodno potrebni v kuhinji . 

Živež, kakor meso, maslo, zaból, mleko, moka i. t. d., ki 

ga kuharica kupuje, naj večkrat zvaga ali zmeri, da mesarju , 
trgovcu in kuharici ne bo mogoče varati je. 

Nekaterih rečij se lahko število napove, n . pr. bele, rumene , 
rudeče repe, krompirja, lóéike, zeljnatih in kapusnih glav, hrušek , 
jabelk i. t. d. 


— 11 — 

Gena živeža ni v vsakem letnem času enaka . Spomladi 
je zelenjava najdražja, n. pr. prvi špargelj ali krompir. V pustnem 
času imajo zopet belice najvišjo ceno. Takoj draginji s e 
pametna in varčna gospodinja zna in mora izogibati . Spomladi 
naj kupuje cenejega sočivja, moko, pšeno, kašo in mrk'. V 
pustnem času naj ne pripravlja jedil, katerim je mnogo beli c 
potrebno. Ceneje je živež v večej množini in od pridelovalca 
kupljen, nego pri branjarju ali kramarju ; ta dva dobiček živi , 
morata tedaj svoje reči tudi draže prodajati in natančneje vagat i 
in meriti. Pridelovalcu tega ni treba ; on je zadovoljen, da more 
svoje pridelke prodati, posebno veliko skupaj, ker tako ne po trati 
preveč časa, h krati pa tudi več novcev dobi. . 

Pametna gospodinja, ki to dobro ve, kupuje vselej ve č 
živeža skupaj, posebno takega, ki se da shraniti, n. pr. jeseni 
krompirja, repe, sočivja . Tudi raznih dišav ima zmiraj nekaj 
v zalogi, da jej ni treba vsak čas k trgovcu po nje pošiljati. 

Več živeža skupaj naj vsikedar sama gospodinja kupuje , 
ako hoče imeti dobro robo, prav merjeno in vagano . Kuharica 
ali druge nezanesljive osobe jej lahko potrato i škodo delajo . 

Kako naj se živež hrani . 

Za shrambo živeža treba gospodinji suhe hladne kleti, 

suhe pivnice in zračnega podstrešja. 

Vino, ako se pije, naj se kupuje od zanesljivega vinotržca , 

in sicer eden ali več hektolitrov skupaj. Vendar treba, da je 
vino bilo uže večkrat pretočeno, sicer se ne sme v steklenice 
točiti . Tako vino je boljše in ceneje nego ono, ki se kupuje p o 
litrih. To je, treba je zanj hladne pivnice. Steklenice za vino 
morajo biti čiste. Zamaški ali čepi naj se v vročej vodi namočé , 
in potem s hladno vodo izplaknejo . Steklenice ne smejo bit i 
čisto polne ; mej čepom in vinom mora biti dva centimetr a 
prostora. Tako napolnjene steklenice treba postaviti v pivnico . 

Tudi pivo, pri katerih hišah ga pijo, stane polovico manj , 
ako se kupuje po hektolitrih ; vendar ne sme biti čisto novo, 


— 12 — 


nego obležano. Pretoči se v čiste steklenice, ne do vrha polne 
(3 dm. niže zamaška), ter postavi v klet. 

Krompir se shrani v kleti večkrat ga treba prebrati, i n 
gnjilega odstraniti, da zdravega krompirja in drugih reči n e 
okuži. Da ne izgubi skroba in redivnosti, treba mu klice pridno 
puliti. Klice so pa tudi otrovne ali strupene, zato jih treba izrut i 
tudi staremu krompirju, ki se živini daje. 

Korenje, najme rumena, rudeča, bela repa, zimska redkev , 
hren, peteržilj, se oskubé listja in koreninic, ter vsuje v klet i 
na kupe. Ali če je dosta prostora, pokoplje se zapored v suhem 
pesku ; gornji del mora malo iz peska moleti . 

Peteržiljevo listje, ako ga pozimi potrebujemo, vsadi se v 

zemljo v trugah, včasi namoči in postavi na zrak . 

Zimska zelenjava, zelje in kapus, izpuli se jeseni pre d 
mrazom s koreninami, sprideno listje se odreže, potem posadi 
v zemljo v kleti. Večkrat se pregleda, in kar je gnjilega, odstrani. 
Kapusna zelišča z mladikami, ki se v kleti vsadé, treb a 
na koncu odkrhnoti. 

Surovo maslo, maslo, sir shranjujemo tudi v kleti . Daš 
tako zimsko sadje ; hruške in jabolka treba narazen položiti 
na deske, ki se lahko v kleti ob stenah postavijo . 

V sobi z odprtimi okni, v katerej nikdo ne stanuje, pod


strešjem (dokler še ne zmrzuje), ali na kakem drugem zračne m 
kraju, hrani se grozdje ; postavi se narazen po deskah ali razobesi. 
Nezdrave jagode treba marljivo izbirati, da zdravih ne 
poškodujó. Kedor ima brajde ali vinograd, naj grozde zgodaj, 
dokler jih še ni solnce obsijalo, odreže, in prerézo z navadnim 
ali pečatnim voskom zamaže, ter jih za vrvico narobe v zračnem 
kraju obesi. 

Več moke, pšena, kaše, rajža, graha, fižola, leče se shranjuje 
v skrinjah ali trugah, ki pa morajo biti pokrite (radi mišij). 
Večkrat jih treba premešati, da ne zaduhnó . Predno se posoda 
vnovič napolni, treba ostatek do čista porabiti, ter posodo omesti. 

Tudi v manjšem gospodinjstvu treba, da je več moke v 
zalogi, in sicer suhe ; kajti suha moka je nekaterim jedilo m 
neobhodno potrebna, in tudi izda več, nego še le namleta. 


— 13 — 

Čebula, luk, česna se spletó v vence, in na suhem hladnem 
kraju (kjer ne zmrzuje) obesó. Takega kraja potrebuje tudi 
posušeno sadje . 

Ako hočeš dalj časa svežih limon imeti, treba jih s papirjem 
oviti, položiti v nov lonec, ter ga dobro pokriti, in postaviti 
na suhem hladnem kraju. Večkrat jih treba pregledati 
in gnjile odstraniti . 

Nesežgano kavo lahko hranimo povsod, kjer ni vlažn o 
ali kjer kaj posebnega ne vonja ; sežgano (bodi si semleto ali 

ne) pa v neprozračno zamašenih steklenicah ali v plehnati h 
pušicah. Semleta kava mora biti naphana. Tudi čaj ali té naj 
bo v neprozračno zadelanej posodi . 

Načeti hleb kruha treba v prtič zaviti, da se načetek 
preveč ne posuši na zraku. Nenačeti hlebi naj bodo na suhem , 
hladnem kraju. 

Belice se položé v žito, proso, laneno seme na hladnem 
kraju (kjer ne zmrzuje) in kamor ne morejo dihurji in kune ; 

mej sebo naj se ne dotikajo, in s končico morajo biti postavljene 
navzgor. 

Da se meso nekaj dni] sveže ohrani, treba, da ga ovijem o 

s čisto platneno ruto (radi mrčesa), ter položimo na led. 
Suho meso se lahko na palicah spodaj v dimniku obesi . 

Kak ima biti živež . 

Živež je vsaka reč, ki vzdržuje Živenje ; posebno voda, 
zrak, svetlost in toplina so po pravici pogoj živenju, brez katerih 
ne bi živela ni zelišča. .4 

Voda je najimenitniša sestavina vseh rastlinskih in živalskih 
teles. Tudi človeško telo, Iočbeno (kemično) preiskano, im a 
največ vode v sebi, potem malo beljákovca, masti, soli, apna , 
železa, žvepla in koščenca (fosfora). 

Telu treba zmiraj onih sestavin, iz katerih obstaje, od 
zunaj pridajati, da more živeti . 


— 14 --
Vode se telesu. v različnih podobah dodajo. Vode je v 
kruhu, mesu in v močnatih jedilih, ki jih uživamo . Vode je 
v juhi, sadju, zelenjavi, mleku, pivu in (največkrat še preveč) 
v vinu . 

Vendar ni vsaka voda enako koristna . Razen lastnih 
svojih sestavin, vodenca kisleca, ne sme imeti v sebi nobeni h 
drugih delov, n. pr. tvari od gnjilih teles . 

Za pijačo najtečneja in najbolja voda je studenčnica, ki 
ima v sebi tudi telu koristnih soli. Za kuhanje in pranje je pa 
boljša deževnica in potočnica. 

Dobra voda, dasi je morebiti tudi dalj časa na proste m 
stala, mora biti popolnoma čista, brez barve, brez duha in n e 
sme imeti nikakega okusa . Dobra voda je zdravju koristna, 
posebno otrokom ; ona je pogoj človeškemu živenju ; rabimo jo 
tudi mnogovrstno v gospodinjstvu. 

Gospodinji treba tedaj posebno paziti, da ima stanovališče 
dobro vodo . 

Zrak sicer ni živež, vendar baš' tako neobkoclno .potreben 
Živenj'u, kakor voda . Vode uživamo včasih, a zrak srkamo n a 
vsak dušek, zmiraj, neprestano. 

Zraka, ki ga dihamo, ne moremo zboljševati, vendar s e 

lahko krajev in stanovališč z okuženim zrakom ogibljemo, te r 
iščemo drugih s čistim in zdravim zrakom . 

Gospodinji treba posebno paziti, da se zrak z raznovrstni m 

izhlapljenjem v stanovališču ne pokvari ; okna treba čestokra t 
odpirati, ter dotle odprta puščati, da se pokvarjeni zrak dovol j 
izmeni se zdravim vnanjim . 

Telesnemu organizmu najškodljivša je ogelnokislina ; 

največ se nje napravlja v kletéh, kjer vino vre, v premogovi h 
jamah, globokih studencih, pri apnenicah in v pivarijah ; brez 
luči naj se nikdar ne ide v take kraje, ker ako luč ugasne, 
vemo, da je ogelnokislina v njih, in treba se takoj vrnoti . Kleti 
morajo imeti dovoljnega prepiha. 

Enako škodljiv je oglenčev plin, ki se pri nepopolnem 

in počasnem gorenju premoga dela. Peči, v katerih se s premogom 
kuri, naj se nikdar popolnoma ne zapirajo . 


— 15 — 

Škodljiv je tudi ogelni vodenčni plin pri vodah, kjer zelišča 
ali živali gnjijó ; v globokih rudnikih je znan z imenom « praskavi 
plin » . 

Tudi Žveplenovodenčni plin v straniščih, ki ima von j 
gnjilih jajec, škoduje. Stranišča treba tedaj dobro zapirati . Po 
mestih so najboljša tako zvana angleška stranišča . 

Zrak, napolnjen s prahom ali z dimom, ni zdrav ; škoduj e 
posebno bolnim na prsih in na očeh. Pri pometanju sobe treba 
paziti, da se ne praši. Peči in ognjišče morajo imeti dobe r 
prepih, da se ne kadi . 

Svitloba je živelj veselja in radosti v živenju. Brez svitlob e 
ni živenja. Tema je smrt v živalstvu in rastlinstvu. Gospodinja 
naj tedaj pazi, da bode vsak del stanovališča dovolj svitel, al i 
primerno razsvetljen . 

Toplota je vnanja, samostojna, in notranja, t. j. v živalskem 
organizmu . 

Zemlja sama za se ima vnanjo toploto, katero solnčn i 
žarki le množé ; toplota vzbuja zelišča iz zimskega spanja , 
oživlja prečudno in raznovrstno živalsko klico v jajcu . 

Vnanja toplota deluje tudi na dovršeni živalski organizem ; 

človek se jej mora pokoravati, ker ne upliva le na njegovo stanovališče, 
obleko, temuč tudi na živež . Vsakdo vé, da nam po 
zimi bolje teknejo jedi, kakor po leti ! 

Notranja toplota, ki nastaja na poseben način v živalske m 
organizmu, je pri zdravem človeku navadno 28—30 stopinj p o 
Reaumur-u ; v bolezni se menja od 26—33 stopinj . Najmanja j e 
v spanju, kajti ta čas je tvarna menjava (ali živenje) najbolj 
počasna ; zato se treba v spanju bolj pokrivati . 

Največ notranje ali živalske toplote izbujajo močne pijače, 
hitro gibanje in velik napor tela. Lačnega človeka (ker mu 
manjka sredstev toplote) zebe bolj, nego nasitenega. 

Zivež ali le množi toploto tela, ali mu daje tudi moč i n 
trpežnost, t. j. redi ga. Toploto podpirajo : oglec, vodenec, kislec ; 
v mastih, olju, sladkorju, skrobu je razve omenjenih prvin, tud i 
dušec. Samo tak živel, ki ne pospešuje le toplote, nego tudi 


–— 


redivnost, je élovgkemt . telu ugoden treb:a -Je, da ga v primernem 
razmerju uA,vamo . 

Bistven del človeškega tela je beUdkovec, ki je iz ogl,enea, 
vodene, ,kislega in dušca sestavljen ; bodi si trde ali tekoče podobe, 
telu daje največ 

Živeža, ki ima beljakovca v sebi, nam daje rastlinstvo in 

živalstvo, itak živalstvo v mnogo večej meri, zato tudi živež 
od živalstva bolj redi . 

Živalski živež ima posebno mnogo masti ; rastlinstvo nam 
daje olja, kakor oljnato, laneno, makovo' seme, i. t. d. 

Tudi soli, posebno kuhinjska sol, je našemu telu neobhodno 
potrebna . Živalski živež ima več soli v sebi, nego rastlinski 
; tega treba tedaj bolj soliti . 

Izmej apnenih soli potrebuje naše telo osobito koščenče'

Vokislega 
apna, ki je bistvena sestavina kostij . Apnice je najve č 
v jedilih, ki imajo ,beljakovca v sebi. 

Tudi železa, žvepla, koščenca, ki so v živalskem in ra


stlinskem živežu, potrebuje človeško telo . 

Mleko je najteéneja in nojboljša hrana, kajti v mleku j e 
vseh živenju potrebnih tvarij v primernem razmerju ; tudi ob 

samem mleku je mogoče živeti . 

Čem več je v mleku sirnine, tem veča redivnost ima. 

Zvečer namolzeno mleko je boljše, nego zjutraj namolzeno. 

V zmedkih še je samo sirnine ; sirodka ima le malo redivnosti, 

ker jej sirnine in masla manjka . 

Tudi v belicah ali jajcih so vse omenjene tvari, ki sestavljajo 
živalsko telo . Mehko kuhane belice so lažje prebavljive, 
nego trdo kuhane. Trd beljak je najme teško prebavljiv ; zato 

treba, da jajčnatim jedilom surovega masla dodajemo . 

Za mlekom in jajci ima meso največ redivnosti ; posebno 

če je mnogo v njem soka in krvi . Krv in sok lažje prebavljamo, 

nego mesno vlakno ; zato ga treba (vendar ne preveč) kuhati, 

peči in pražiti . Suhemu mesu naj se pridene masti . 

Jetra, obist, možgani so baš tako redivni kakor meso. 

V svinjskem mesu so včasi male živalce, trihine imenovane, 
katerih s prostim očesom ne moremo videti, in katere, 


— 17 — 


ako žive pridejo v človeško telo, istemu škoduj() ; radi tega treba 
svinjsko meso dobro skuhati ali speči. 

Gnjatim in drugemu suhemu mesu treba masti pri


deti, da je točneje in lažje prebavljivo . Surovo meso ni zdravo . 
Tudi se ne sme meso preveč izpirati (kakor nekatere kuharice 
delajo), tudi nesme predolgo v mrzlej vodi ležati ; kajti v vod i 

izgubi meso sirnine in ni redivno . Boljša je motna juha, ki 

ima y sebi sirnine razstopljene, kakor čista — topla voda ! 
Ako se želi sočnatega, dobrega in lahko prebavljiveg a 
mesa (se ve da juha je slaba), treba ga v toplej vodi pristavit i 
k ognju ; kajti tako ostane beljak v mesu, ki je zato tudi redivniše 
in tečniše. Bas zato je tudi na ražnju pečeno mes o 
boljše nego v ponvi pečeno . 
Če meso na drobno sesekamo, v mrzlej vodi četrt ur e 
mešamo, in zatem ožmemo, dobimo rudečkasto tekočino, imenovano 
Liebig-ovo meseno juho, ki je za težkih bolezni] i n 
pri počasnem prebavljenju izvrstna hrana. 
Ribje, račje in meso mehkužcev (polžev i. t. d.), ima isto 
redivn ost kakor meso toplokrvnih žlvalij . 
Za mesom ima največ redivne moči sočivje, kakor bob 
ali fižol, leča i. t. d., vendar jih je radi lupin težko prebavljati. 
Luske se pa lahko odstrane, ako se sočivje prav dobro prekuha , 
stlači in ožme. 
Da se sočivje hitreje skuha, treba vodi prideti polu žlice 
dvojno ogelnokislega natrona (natron bicarbonicum), katoreg a 
je lahko v vsakej lekarni dobiti . 
Razne vrste žita, dasi imajo manj redivne moči, neg o 
mleko, meso in sočivje, vendar bas tako #redé človeško telo le 
v večej meri jih treba uživati . 

,Semleto žito nam daje moko, od katere pripravljam o 
mnogovrstnega živeža ; najbolj znan in najpotrebnejši je kruh. 

Kruh je črn in bel. 

Dobremu kruhu treba dobre moke, redno pripravljeneg a 

testa, in mora biti dovolj pečen . 


IS — 

Le od suhega, popolnem zrelega žita je dobra moka ; čem 
več je v njej vlečeta, tem veča redivno moč ima . Bela mok a 
ima malo vlečeta, zato tudi beli kruh ni tako rediven kakor črni . 

Za testo treba primerno moke, ter niti preveč niti premalo 
vode ali kvasa. Testo treba dobro umesiti. Nepečen kruh ne sme 
prekipet. Peč naj ne bode premalo, pa tudi ne preveč razgreta . 
Preveč pečenemu kruhu se skorja utrga od meče. Surov kruh j e 
voden in nezdrav . Vsako jed je lažje dobro pripraviti, nego dobreg a 
kruha speči. Zato treba posebne pazljivosti pri pečenju kruha . 

Tudi moka sočivna, primešana žitnej moki, je dobra za 
kruh. Kruh iz krompirjeve moke ni rediven . 

Dober kruh ne sme biti kislega vonja in okusa ne sme 
biti špehast; skorja treba, da je rajava in ne odkrhnena od 
sredice. Luknjic ne sme imeti niti preveč, niti prevelikih . 

Novopečen kruh ni zdrav, zato prvi dan ni za uživanje. 

Iz pšenice, ječmena, turšice, ajde in prosa se pripravlj a 

kaša in pšeno. KO.o in pšeno pridevljemo juh i 

Moka iz ajde je dobra za žgance. 

Najmanjše redivnosti sta turšica in rajž ; imata namreč 

v sebi največ skroba, in le malo (do 7 odstotkov) vlečeta . 

Rajža je več vrst ; beli in bliščeči raft", dasi dražji, ni nič 

boljši od drugega manj belega. Varčne gospodinje naj ne 

moti blišč 

V trgovini navadni rajž je italijanski ; prideluje se pa tudi 
v Banatu. 
Rajž množi toplino, a ne redi ; zato mu treba prideti 
mleka ali jajc. 

Manjše redivnosti, nego razna žita, so gobe, čebula, (lukec) 

česna . 

Gobe treba gospodinji popolnoma poznati, da ve razločit i 

zdrave od strupenih ali otrovnih . Navadna in najboljša goba j e 

jedljivi goban (karželj ali glibanja) ; meres njo rada objeda v 

korenu in klobuku, pa tudi zunaj . Vse objedeno naj se izrež e 

in zavrže. 

Se manjšo redivno moč ima korenje in druga zelenjad , 

ločika, (salata) krompir in ovočje ali sadje. 


— 19 — 

Rumena repa in koleraba ste še najbolj redivni . Prestara 
repa s klicami ni za jed baš tako redkev . 

Mej listnato zelenjavo še je cvetno zelje največe redivnosti, 
ker Ima dušca v sebi . 

Sicer pa je tudi od zemlje in gnoja odvisna manja al i 

veča redivnost zelenjadi . 

Vodo, v katerej se zelenjava kuha, treba osoliti, kajti ne 


osoljena voda soli, ki so radi veče redivnosti v zelenjavi, posrka , 
ter se k' njo vred izlijó . 
Zarad lažje prebave treba zelenjavo zabéliti . Ločika se 
beli navadno z laškim oljem tudi bučino ali tikvino olje je dobro . 

Porabni bilúš ali špargelj množi redivnost in toploto . 
Krompir je živež najmanjše redivnosti ; od 100 kilogramo v 

ima le poludrug kilogram redivne moči . Ali mnogo je v njem 
skroba (15—17 odstotkov), ki toploto in dihanje podpira, in j e 
lahko prebavljiv. 

Najtečneji krompir je tisti, ki ima mnogo skroba v sebi . 
Nezreli ali vodenčni krompir zdravju škoduje . 

Klice krompirja so otrovne. Od krompirjevega skroba se 
dela sago za juho, ki je pa slabši od pravega saga, katereg a 
pripravljajo v izhodnej Indiji iz stržena palmovih dreves. 

Ovočje pospešuje dihanje in toploto . Sadje uživamo al i 
sveže, posušeno, čežano ali kuhano . Sveže ovočje ni za bolnike, 
boljše je kuhano . 

Kava, čaj in kakao pomnožujo toploto in redivnost ; vse 
druge pijače (razen mleka) množe le toploto . 
. Kava je tudi krepčaven živež, ker hna mnogo dušca 

3 sebi. 
Najboljša je ona kava, ki se prideluje pri mestu Mokha 
3 Arabiji . 

Zrna dobre kave so enako velika in enake sveže boje ; 
3 vodi morajo utoniti, in ako jih en dan v vodi pustimo, treba 
da je voda rumena kakor citrone . 

Kave ne smemo preveč sežgati . 

Mnogo vrst je ponarejene kave, kakor pšenična, ržena, 
ječmenova, želodova, smokvina ali figova kava, in cikorija . Vendar 


vsi omenjeni kavini nadomestki pravo kavo le slabo nadomeš


čajo, ali so celo zdravju škodljivi, n. pr. cikorija. Pametna gospodinja 
naj jih tedaj opušča . 
Caj je črn ali zelen. V čaju je mnogo dušca, zato je tud i 
rediven. Najboljši in najdražji je tako imenovani carski čaj ali 

Raztrgano listje, modročrna boja, črni in rumenozelen i 
deli so znamenja poškodovanega čaja, popravljenega s olovo m 
(svincem) in kromom. 

Tudi čaj se zamenja s raznim drugim listjem, ter ponareja. 
Pivo, vino, žganje in vse druge močne pijače podpirajo 
le dihanje in toploto, ker jim manjka dušca . 
Pivo nf rediven živež, kakor ljudje večinoma mislijo . 

O kurjatvi . 

Kurivo je razno : drva, šota, porabljeno in stlačeno čreslo, 
premog in koks. 

Drva so mehka in trda, polena ali veje. 

Trda drva so navadno bukova ; druga so mehka. 

Po dr. Il, Berndt-u so najboljša javorova drva, zate m 

bukova, jesenova, hrastova i, t. d. Tudi premog je izvrstno 

kurivo. 

Trdih drv, ki imajo dvakrat toliko kurivne moči kako r 
mehka, treba polovico manj od mehkih i. t. d. 

Najboljše je s trdimi bukovimi drvi kuriti ; kajti, dasl 

so dražja, vendar tudi več izdaje ; tudi pepel bukovih drv j e 
boljši, potreben za dober lug v pranju . 

Treba pa tudi mehkih drv imeti za iverje, s katerim se 
lažje in hitreje zakuri. 

Varčna in pametna gospodinja ne dopušča kuriti z dolgimi 
drvi, kajti z njimi se lahko peči in ognjišča poškoduje, i n 
kuharica navadno dolgih polen sežge prav toliko, kolikor kratkih . 

Pri kupovanju drv treba paziti, da so zdrava, suha, o d 
starih dreves, in ne trohljiva . 


— 21 — 

Drva morajo biti popolnem suha, in dobro naložena, bod i 

si eden ali več metrov . Meter šibja ali vej izda manj, nego 
meter debelih polen . 

Plovna drva so tem slabša, čem dalje so bila v vodi . 

Popolnoma suha in teška, črna ali temnorujava šota, ki 

zgorela dá malo in belega pepela, je najboljša . Šota je v zemlji. 

Kujavi premog je iz predpotopnih časov od pod zemlj o 
izoglenelih listovcev in iglavcev. 

Kujavi premog je mnogo starši od šote. 
Dober premog je gost, težek, in prelom se mu mora 


bliščeti. Premog ima več kurivne moči, nego drva ; vendar treba 
za premog posebnih pečij, in osobite pazljivosti pri kuriti. 

B liše'eči premog (Kaméno oglje) še je starši nego rujavi, 
leži globokeje v zemlji, ter baš tako obstoja iz razdetih gozdov . 

Bliščeči premog, kateremu so včasi druge reči primešane , 

pr. pesek i. t. d. ni vreden toliko, kolikor čisti. 

Cisti bliščeči premog ima trikrat večo kurivno moč, neg o 
najboljša drva; ako se k' njim kuri, treba posebne pazljivosti , 
kakor je bilo uže rečeno . 

Koks je žlindra od rujavega in blišeečega premoga ; boljši 
je nego drva ; tudi zanj treba posebnih pečij, kakor za premog . 

Tudi vinski cvet je dobro kurivo, posebno za brzovare 
in kavovare. 
Kurjatev je različna, in sicer : cevna, parna, zračna, n a 
kom.enu, kurjatev v peči i. t. d. 

Cevna in parna kurjatev ste navadni le v velikih rastlinjakih 
in v tvórnicah ali fabrikah. 
Zračna kurjatev je primerna za cela poslopja, kakor : 
gostilnice, urade, šole. Vendar zdravju ni posebno dobra, ker 

zrak preveč izsuši; zarad tega treba v takih sobah v posodi 
vode, ki se izhlapuje . 

Kurjatev na komenu, t . j. kurjatev v peči z veliko odprtino 
prav pod dimnikom, je najslabša ; in škoda dragih drv, 
ki se zastonj rabe. 

Najboljša kurjatev za sobe je v peči. 

Peči so razne : železne, lončene, ruske, dunajske i. t. d. 


V sobah, v katerih se potrebuje hitre in le za kratek čas 
trajajoče toplote, so najboljše železne peči . Za sobe pa, kjer 
dalje časa toplote potrebujemo, so boljše lončene peči . Večim 
sobam treba večih pečij, ali močnejše kurjatve . 

Peč treba, da pospešuje obtok zraka v sobi ; temu so potrebne 
take peči, ki se v sobah kurijo. 

Dobra peč ne sme imeti prevelikega, posebno ne previsokega 
prostora, kjer se kuri, ter mora imeti dober prepih ; zato 
treba visohega dimnika, snaženja cevi] in pospravljanja pepela . 

Za kurjatev s premogom treba posebnih pečij . 

Dobre peči še ne zadostujó, da se kuriva prihrani, marve č 
treba pametne in primerne kuritve ; gospodinja naj tedaj pazi, 
kako se kuri. 

O svečavi . 

Tudi svetiva so razna, dobiva se namreč : lojenih, stearinovih , 
voščenih in sveč iz ribje tolšče, parafinovih sveč, raznega olja, 
petrolija in svetilnega plina. 

Lojenice so najboljše «dunajske prihranjevalne sveče» o d 
čistega loja in se spletenimi pavolnatimi stenji, kakor i «Argand
»-ove lojenice. 

Tudi zlite sveče so iz čistega loja, imajo pa sukane stenje . 

Izvlečene sveče so navadne lojenice, ki imajo lanen stenj . 
Pripravne so posebno tam, kjer jih treba prenašati (n . pr. iz 
kuhinje v klet), ker ne otekajo. 

Stearinove (tudi Apollo-ve, Mili-jeve in carske sveče imenovane) 
so lepše, v sobi ne vonjajo, ter ne treba jih utrinjati . 
Vendar, ker so precej dražje od prej omenjenih, ter tudi bolj e 
in dalje ne svetijo, zato so prejšnje v varčnem gospodinjstvu 
boljše, ker so ceneje. 

Vosek je rumen ali ubelen . Voščene sveče se rabijo le š e 
v cerkvah. 

Navadniše in potrebniše še so voščenke (voščeni svitek) 
iz rumenega ali belega voska ; lažje jih je prenašati, nego drugo 
svetivo. 


—7 — rt 
Vosek se eesto ponareja iz loja, kateri pa je lahko p o 
vonju poznati. 

Tudi iz tolšče ribe glavača se napravljajo sveče, ki s o 
zarad lepote in manjše cene boljše od voščenih . 

Še nam je omeniti sveč iz parafina, ki se prideluje iz 
smole rujavega in bliščečega premoga in s čiščenjem petrolija. 
Sveče iz parafina so razne boje ; dasi imajo lep in svitel plamen, 
itak niso najboljše, ker v sobi neprijetno vonjajo . 

Oljnatega svetiva dobivamo od rastlinstva, živalstva i n 
rudstva. Razna olja od živalstva in rudstva so le malokje še v 
rabi, zato jih ne bodemo pobliže opisovali. 

Najvažneje svetivo je kaméno olje ali petrolij in pa svetilni 
plin. Petrolfi je skoraj gotovo nastal od delovanja toplot e 
na premog. Petrolij se dobiva v podzemeljskih votlinah, ali pa 
tudi na površji zemlje. Vrelcev, iz katerih izvira, nahajamo na 
mnogih krajih . 

Vsak petrolij ni enako čist in enake boje. Amerikanski 
in poljski je nečist ter rujavkastorumen perzijanski in vzhodnoindiški 
brez boje in tako čist, da je tudi brez čiščenj a 
pripravno svetivo. Mi rabimo večinoma pensilvanski (iz severne 
Amerike) in poljski petrolij. 

Dobro prečien petrolij je čist kakor voda, ter diši po 
smodú. Petrolij je najboljše svetivo, kér je poceni in svitlo 
gori. Od petrolja ceneji je svetilni plin ; rabi se uh po vseh 
večjih mestih. Plin napravljajo v plinarnicah iz premoga. 

Svetilnice za olje so raznovrstne. 

O perilu. 

Gospodinja mora imeti na skrbi tudi perilo. Primerno in 

čisto perilo pospešuje zdravje in zadovoljnost družine. Gospodinja 
naj oskrbi posteljne, pomizne, kuhinjske in druge prtenine. 
Ni vsako platno pripravno za razne prtnine. Platno naj se kupuje 
pri zanesljivem in poštenem trgovcu. 

Čisto laneno in konopljeno platno se lahko pozna od 
bombaževega ali pavolnatega po teži in po vlaknu . Laneno 


— 24 — 


platno je težje od pavolnatega. Vlakna lanenega platna so daljša 

in močnejša nego pavolnata. 

Platno je večidel močno poskrobljeno (poštirkano), zara d 
česa se nam zdi, da je gosto. Ce pa skrob (štirko) izperemo, 
opazimo, da so niti zelo narazen, in platno je redko . Gospodinja 
naj tedaj ne kupuje poskrobljenega platna ; naj pazi, da so niti 
okrogle in goste, ter v snutku in v votku povsod enake in n e 
pretrgane. Platno od ubeljene preje je boljše (ker je močnejše) , 
od tistega, ki je bilo še le pozneje ubeljeno . 

Gospodinje, ki lan doma pridelujó, mislijo navadno, d a 

je bolje, če ga dadó doma otreti, spresti in platno ubeliti . Ali 
to ni res. Preja, ki jo predice napredo, ni tako enaka in lep a 
kakor preja, napredena na predilnih strojih (rnOinah). Baš tako 
je platno, tkano na tkalnih strojih, lepše od onega, katero j e 
tkalec tkal. Poleg tega se pa še mnogo trosi za terice in beljenje . 
Boljše je tedaj, ako predivo proda, te' si za dobljene novc e 
lahko več in lepega platna v prodajalnici (štacuni) kupi . 

Za nočne srajce i. t. d. je boljše bombaževo platno, ker 
je mehko ; prav tako za stare ljudi, ki potrebujó toplej z',ega perila . 
Perilo od bombaževega platna ugaja tudi takim ljudem, ki s e 
močno poté ; tudi je zdrave‘F:e, ker nas bolj brani prehlajenja. 

Koliko pa naj ima gospodinja raznega perila? Več, kakor 
jej je mogoče kupiti si, ne more ga imeti . Vendar hi bilo treba, 
da ga ima za mesec dni dovolj, kajti z večkratnim pranjem n a 
mesec se perilo tudi hitreje raztrga. 

Po zimi treba, da se posteljne rjuhe vsaj enkrat vsakega 
meseca izmenjajo ; po letu po dva — ali še večkrat. Mizno 
rjuho ali krušnico in druge prtiče ali brisače moramo vsa k 
teden s čistimi nadomestiti. 

Perilo otrok, če tudi ga je veliko, naj se vsak teden opere . 

Posebna tenko:t ali lepota perila ni.' p'óglavitna reč, marveč 

njegovo čistost. 

Za razno kuhinjsko perilo je boljše močno neubeljeno 
platno. 

Gospodinja mora vedeti, koliko ima tega ali onega perila . 
DQI:>ro mara paziti, da se jej v pranju kaj ne izgubl,t ali ne za,. 


— 25 — 


meni . Tudi posle treba nadzirati, da si katere reči ne osvojé ; 
posebno ako še ni dovolj prepričana o njihovej poštenosti . 

Kar je raztrganega, treba zakrpati in popraviti . Umazan o 
perilo naj se hrani na zračnem suhem kraju, kamor ne pridej o 
miši ali podgane najboljše je, razobesiti ga . 

Za pranje je potrebno pripravne posode (kotla, žehtnjaka 

i. t. d.), vode, mjila in luga. Voda naj bode deževnica ali potočnica 
; ali če je studenčnica, naj je Ide nekaj časa v posoda h 
stala. 

Nekaj mjila mora gospodinja vedno doma imeti, ker š e 
le kupljeno mjilo je navadno premehko . Dober lug je poglavitna 
reč za pranje ; najboljši je od buko‘ ega pepela . Lug se pripravlja 
na razen način. 

Predno se umazano perilo namoči, treba ga odbrati, te r 
čisto umazano skupaj, in zopet bolj belo skupaj zložiti . Sedaj 
se namoči. Dovolj premočenega z mjilom po obeh straneh dobro 
omjilimo (žajfamo) ter denemo v ne preoster lug. Pobojeno (pobarvano), 
zelo tenko in pavolnato perilo se ne sme v lug devati . 

V lugu naj bode perilo eno noč. Drugi dan se z vodo in 
z lugom opere. Tako oprano se polije z vročo vodo, in v drugi č 
opere. Slednjič še ga v čistej vodi (najlažje v tekoéej) splaknemo . 

Pobojeno ali pisano perilo se ne sme preveč z mjilom ali 
z lugom prati, pa tudi ne kuhati . Tudi v vodi ne srne predolg o 
ležati. Namesto mjila in luga je za pranje pisanega perila boljš a 
voda, v kateri so otrobi zavreli ali se nastrženi krompir polij e 
s kropom, ter s precejeno tekočino pero perilo. 

Oprano in splakneno perilo treba hitro posušiti, kajti ak o 

dalj časa vlažno leži, postane rumeno. Najlepše se suši na sol;ncu 
in na zračnem podstrešju. Razobesiti ga treba primerno . 

Skrob (štirka) se pripravlja na dvojni način . Bodisi da 
se kuha dotle, dokler se napravljajo mehurji, in se zatem pre-
cedi ; ali se pa tudi samo z mrzlo vodo polije in precedi. 

Ako se s kuhanim skrobom skrobi, to se najprej peril o 

osuši, zatem skrobi, v mrzlej vodi namoči, izžme in malo po suši. 
Z mrzlim skrobom se še vlažno perilo poskrobi, in .. v polu 
uri zatem gladi (tibla) . Manj dela je po poslednjem načinu . 


— 26 — 

Perilo modriti (plibati) je (rekel bi) neumno ; kajti kar je 
plava ali modro, to ne bode nikoli belo, a perilo mora biti belo 

in čisto. 

Suho perilo se ovlaži in zvalja. Raztrgano in marogasto 

perilo najprej zakrpamo in očistimo marog, ter še le zatem 
oličimo. Primerno zloženo perilo se liči (monga) ; ako se želi, 
da bode lepo gladko, treba ga na valj čvrsto ter povsod enak o 
debelo omotati . Povaljano perilo se zunaj na zraku ali v sobah , 
v katerih ne stanujemo, še enkrat prav dobro posuši, in zatem 
shrani. 

Likavnik (tibla) ne sme biti prevroč, da perila ne osmodimo. 
Likati (tiblati) ne smemo pri luči, nego podnevi . 

Shramba za perilo naj bode suha in dobro zaprta, da ne 
pride prah v njo. Novo perilo naj se posebe in staro posebe zloži . 

Gospodinja, ki želi kakega vonja v omarih, mora skrbeti , 
da bode vsakemu prijeten, n. pr. rožnati ali vijolični vonj ; zato 
je pripravno nekaj korenov modre Iride (Iris germanica) mej 

perilom. 

O snaženju perilnih marog. 

Perilo, ki ima potnih in mastnih marog ali skrun, očisti 
se z mjilom in lugom. Maroge oljnate boje treba s terpentinovi m 
oljem namazati. Maroge kolomázi ali smoljaka se namažó s e 
surovim maslom, zatem omanejo in izperó. Madeže od ovočja 
(sadja) navadno z večkratnim pranjem odpravimo . Vinski, ocetni 
in tintni madeži se odprave s citronovim sokom in z beli m 
grózdjičem. Maroge od kave, čaja in drugih tekočin moram o 
s čisto vodo izprati. 

Ožoltelo perilo naj se dalj časa v zelo kisle zmedke (pinjeno 
mleko) dene, zatem z mjilom v mlačnej vodi izpere in 
slednjič splakne. Po letu se tudi lahko na solncu ubeli . 

Stare zaležane maroge v platnu se odprave s l litro m 

deževnice ali potočnice, katerej je 2 Dg . stolčenega salmijaka i n 
8 Dg. kuhinjske soli prideti . 

Pobojeno marogasto perilo je teško osnažiti ; boja se na


vadno razkroji, in nastane še veča maroga . 


O obleki. 

Gospodinji sicer ni treba toliko skrbeti za obleko vs e 
družine, kakor za perilo, vendar se je treba ozirati na gospodarjevo 
in otroško obleko . 

Pametna gospodinja naj ima svojemu stanu primernik in 
ne preveč oblačil. Nespametno je vsakej novej šegi (»modi« p o 

snovu, kroju in llšpu) streči ; gospodinje, katere nikedar nemaj o 
zadosti oblačil, pripravljajo vso hišo na beraško palico . 

Kakor je treba platno kupovati le pri zanesljivem in po


štenem trgovcu, baš tako moramo blago za obleko naročevat i 
le pri onih trgovcih, katere popolnem poznamo ; kajti ni dovolj , 
če je roba močna, marveč mora biti tudi stanovitne boje. 

Skrlatna (preveč rudeča) in žolta boja niste prijetni očesu . 
Blago enostavnih boj je lepše in boljše nego pisano. Siva boja 
je najprimernejša, ter se z vsemi drugimi bojami najbolj ujema . 

Tamnejše boje so v zimi, a svetleje po letu pripravne . 
Nekatere boje na zraku in solncu obledé ; blago takošnih 
boj naj se ne kupuje . Drugim bojam (m pr. svitlozelenim) j e 

časi primešanih otrovnih (strupovitih) tvarij ; take škodijo zdravju. 

Ceno blago je navadno slabo ; pametneje je dražjega kupiti, 
ki razmerno dalje traje, in ga je tudi lažje snažiti. Pametno 

je tudi nekaj več blaga kupiti, da moremo oblačilo, ako se raz trga, 
z enakim popraviti. 

Preveč nališpana oblačila so smešna in predraga. Pametna 
gospodinja naj ne posnema vsake nove šege, pa naj se 
ne kaže tudi v čisto preprostej obleki. Za oblačila otrok, ki še 
niso dorastli, naj se kupuje ceneje blago . Tudi obnošena oblek a 
je dobra za oblačila otrok. 

Varčnost pa tudi zahteva, da se na oblačila pazi, namreč 
da jih ne poškodujemo iz nemarnosti . 

Najprej je potrebno gledati na to, da obleke ne umažemo . 
V slabem vremenu in pri teškem delu je dobra starejša in obnošena 
obleka. Varovati se treba kolomázi, masti od sveč in 
olja. Posebno v kuhinji je treba paziti, da se obleka ne umaže . 
Če je kaj raztrganega, naj se takoj popravi. 


— 28 — 

Drugič moramo umazano obleko praha, blata i . t. d. vselej 
osnažiti, bodisi s ščetjo ali krtačo, ali da jo izperemo. Umazane, 
mokre ali vlažne obleke ni smeti shranjevati v omaro . 

Slednjič nam je paziti, kam obleko shranjujemo in kolik o 
časa. Obleko moramo večkrat iz omare vzeti in otepsti. Nekatera 
oblačila morajo viseti, a ne zložena biti. Posebno treba n a 
skrbi imeti obleko iz kožuhovine, da je molji ne poškodujo. 

O čiščenju marog iz oblaki! . 

Dežne maroge odpravimo, ako olje iz vinskega kamen a 
(Oleum tartari, ki se v lekarnah dobiva) pomešamo v polu litr a 
deževnice, ter z njo, ko je uže polu ure stala, pomažemo ma


roge, obrišemo jih z belo platneno ruto, in zadnjič gladim o 
(tiblamo). 

Vosek in smolo treba s trpentinovim oljem namazati , 

s prečiščenim vinskim cvetom ovlažiti, rahlo drgniti in z vod o 
izprati. 

Maroge od kolomázi se očisté, ako se pod nje položi čista, 
platnena krpa, in se potem s pavolnato capo, ovlaženo s trpenti 
novcem, manejo tako dolgo, dokler ni platnena krpa kolomaz i 
popila. Nazadnje se še s čisto vodo izperó. 

Z lugasto soljo, raztopljeno v svežej vodi, se osnaž é 

zelena, rudeča in vijolasta svilnata oblačila marog od vini, 
citron in scalnice . 

Ako želiš oljnatih marog iz svilnatega blaga odpraviti , 
treba jih najpre ovlažiti, se starim kruhom drgniti, ter zate m 

s pavolnato capico, omočeno s trpentinovcem, mazati dotle, dokle r 
ne zginó. 
Mastne maroge treba z jajčnatim rumenjakom namazati , 
osušiti, zmeti ter v mlačnej vodi izprati . 

Da se umazano pobojeno (pobarvano) pavolnato blag o 

očisti, treba ga z redkim salmijakovcem drgniti in zatem oprati . 

Maroge od olja, masti in voska v pavolnatern in svilnatem 

blagu se odpravé, ako jih manemo z gobo, namočeno v zmesi 
iz trpentinovega, sivkinega in citronovega olja . 


— 29 
Imenovanih sredstev za snažen je raznih marog treba d a 

vsak čas nekaj pripravnih imamo. Ako prvikrat nismo mogl i 
odpraviti marog, tedaj je potrebno, da jih še večkrat sna:žimo . 

Gospodinja naj pazi, da otroci obleke ne umažó in ne 
poškodujó. Tudi njim mora kazati, kako se obleka snaži. 

Kakor svojo, enako mora gospodinja tudi moško oblek o 
na skrbi imeti. Klobuke treba z mehko ščetjo praha snaž'iti ; 
mokri klobuki se se suhim prtom obrišejo. 

Mokre črevlje in škornje treba z osušeno capo obrisati, 
ter počasno posušiti (ali ne na vročej peči) . Voščilo (črnilo z a 
črevlje), ki se posušeno na črevljih beli, škoduje usnju. 

Tudi krpe, ki krojaču ali šivilji ostanejo, naj gospodinj a 
shranjuje za popravljanje oblačil . 

O posteljnini . 

Postelje so zeló potrebne reči v gospodinjstvu . Zarad teg a 
treba gospodinji posebno pozornej biti, da ima dovolj in zdravi h 
postelj. Vsakej osobi je lastna postelja neobhodno potrebna. 

Posteljišča in posteljnine so različne. Posteljišče poslov 
je dobro iz mehkega lesa . Boja posteljišča naj bode primern a 
boji ostalega pohištva . 

Posteljišča so ali iz mehkega ali trdega (orehovega itd . ) 
lesa. Najboljša so železna posteljišča (zarad čistosti), posebno 
za posle in otroke. Posteljišča odraslih treba da so 2 m. dolga 
in m. široka. Posteljišča otrok naj bodo zarad varnosti z motozi 
preprežena . 

Posteljnina je pernata ali dlačna . V posteljišču najniže j e 
slamnjak, na tem ena ali dve blazini, dva ali več vzglavniko v 
in pokrivalo ali odeja. Slama v slamnjaku mora biti mehka in 
ne predolga ; dobra je ječménica. Najboljše je, če s koruzni m 
lupinjem polnimo slamnjake. Platno za povlake slamnjakov 
treba da je močen dvočrt (ovnih} ; boljši še je trojnik. 


— 30 — 

Perje v blazinah je večidel od domačih ptič ; pa tudi 
perja od divjih ptičev je moči rabiti . Z mehkejšim perjem (puhom ) 
polnimo blazine otrok in pokrivala . Mastnega perja, ki je Mizo 
mastnih smolik, naj se ne devlje v blazine, da se v teh ne na pravijo 
pršice in molji. 

Peresa treba oskubsti, in debelejša porabiti za spodnj e 
blazine. Na skrbi moramo imeti, da mej oskubeno perje ne 
spravimo peresnih tulov, ki prevleko hitro proderó . Puh ali 

v 
blazinah. 
Prevleke iz močnega pavolnatega platna so boljše (ker 
so mehkejše), nego od lanenega platna. Vendar ni nobeno platno 
tako čvrsto tkano, da bi pelje ne moglo skozi . Zarad tega nekatere 
gospodinje prevleke znotraj z milom ali z voskom namaž() 
; boljše je z voskom . 

gaginje perje je zarad svoje mehkoče posebno pripravno 

Prevleka vzglavja naj bode iz usnja, da nobeno peresce 
ne more priti do obraza. Spodnjih blazin naj se polovica, a 
gornjih le tretji del s perjem napolni . 

Blazine treba da so primerne posteljišču ; pokrivala ali 
odeje morajo biti večje, da jih v spanju tako lahko raz sebe n e 
spravimo. Blazine, odejo in vzglavnike je treba s platnom prevleči, 
da se ne zamažó . 

Zdravejše od pernatih so žimnate postelje, posebno po leti . 
Žima se kupuje na nago. Naskubene žime se napše v 
prevleke, ter 16—21 centimetrov narazen vsa blazina z debel o 

šivanko in z močnimi motozi (špago) prevleče in zveže, in sice r 

zategadelj, da žima zmiraj enakomerno razdeljena ostane ter s e 

ne napše na kupe . 

Čem daljša in močnejša je žima, tem pro'neja (bolj ela


stična) in mehkejša bode žimnica . V dobrej žimnici je potrebn o 

10—12 kilogramov žime. 

Ako se želi zeló prožne in mehke žimnice, tedaj je na mesto 
slamnjaka potrebno posteljne podloge na kovinskih peresih . 
Redar ima žimnatih postelj, mora, to se ve da, po zim i 
rabiti odeje od podmetka (vate), v hujšej zimi potrebujemo tudi 


— 31 — 


gunja (koca). Poleti zadostuje nakačkana ali pikét-odeja .*) Samo ob 
sebi se umeje, da moramo vse imenovane odeje zarad snažnosti 
z rjuhami dobro prevleči . 

Namesto žime (konjske dlake) se v žimnicah rabi tudi 
kodrasta svinjska dlaka, katere se ne primejo pršice in molji . 

Pri nas rabimo tudi za žimnice haljugo (morsko ali močvirno 
travo, Carex brizoides in C . remota). Traje le 4 leta, zato 
moramo vsako peto leto z novo haljugo žimnice napolniti. Tudi 
vodeno jermenje (Zostera marina, v štacuni z imenom grai n 
d'Afrique) je dobro za žimnice. O novejšem času se posebno 
priporoča za žimnice neka druga rastlina, donešena iz Azij e 
k nam, namreč »Vegetable Hair« pripravlja se na Dunaji v 
fabriki Voss-evi. — Ubožnejši ljudje imajo tudi mak v žimnicah, 
katere baje do 20 let trajajo. Baš tako je tudi bukovo listje, 
koruzno lupinje in slama za žimnice. Car Josip II. je le na 
slamnati žimnici spal . 

O snaženj postelj. Postelje moramo vsako jutro na nov o 
postljati. Odejo treba na stran položiti, da se blazine dovoljn o 
izpuhte. Slamnjak in blazine naj se dobro premešajo, in vsa k 
dan preobrnejo. Mokro posteljnino treba popolnem posušiti. 
Izza teških boleznij moramo perje ali žimo dobro prekuhati, 
ter prevleke oprati. Posteljnino treba večkrat pri lepem vremen u 
na zraku in solncu presušiti in izprašiti . Tudi po večletnej rabi 
naj se perje in žima osnaži vendar jih ni treba kuhati . 

Prevleke iz usnja so zarad snažnosti posebno pripravne 
na potovanjih in v kopeljih (toplicah). 

O skrbi gospodinje za zdravje družine . 

Zdravju neobhodno potrebno je, da gospodinja svoji m 

čiste, zdrave in tečne hrane podaje . Enako treba, da so postelj e 
čiste, in da je poprek v vsej hiši vse snažno in lepo. Razen 

*) V najnovejšem času se močno hvalijo tako imenovane »potn e 
odeje se zračnimi vzglavniki«, posebno praktične za potnike in vojake. 
Dobiti jih je na Dunaji pri »Geb . Buehmiiller«-jih. Prevoditelj . 


— 32 — 


tega še je mnogo drugega potrebno, treba namreč skrbeti z a 
zobe, lasé, polt, oči, in poprek za vse telo . 

Zobe treba vsako jutro sé svežo (friško), ne premrzlo vodo , 

in po jedi vsikdar z mlačno vodo izprati ; tudi ne sme manjkati 
ščetke za zobe. Vsako leto enkrat (tudi večkrat ako je potrebno) , 
naj da svoje in svojih otrok zobe pri pametnem zdravniku pregledati 
ter popraviti, kar ni v redu. 

Votle zobe moramo posebno marljivo čistiti, da neugodn o 
ne vonjajo. Jedi, ki so mej zobmi ostale, treba iztrebiti z leseni m 
mehkim zobotrebcem, a nikdar ne z iglo, nožem ali vilicami . 

Manjkanje zob (posebno prednjih) grdi ves obraz ; treba 
si je tedaj umetnih napraviti dati. Ako komu vseh zob manjka, 

naj si naroči celo umetno ozobje, s katerim se baš tako lahko 
jé, kakor z lastnim . 

Za moške lase je lahka skrb. Vsak dan treba glavo 
(vendar ne takoj ko smo vstali) se svežo vodo izmiti, ter praha 

in luskin z glavnikom in se ščetko osnažiti . 

Zelo teško je ženskim svoje lase v redu imeti, posebn o 

dolge in goste ; one potrebuje mnogo časa s pletenjem las . 

Nekedaj so tudi možje nosili kite, in to je bilo baje »lepo !« Mi 

pa želimo in. upamo časov, ko bodo tudi žene imele »kratk e 

lasen. Dokler pa ostane zdanja šega dolgih las, dotle bodo mo


rale, se ve da, gospodinje skrbeti si za prav dolge in goste lase. 

liže pri novorejencu treba za lase skrbeti ; glava mu se 

mora pridno izmivati ter pazljivo osuševati, kajti luskine i n 

prah duše lasno rást . Glave ni smeti toplo pokrivati . Lasje rasto 

najlepše, če je glava razkrita . 

Za česanje je potrebno redkega glavnika, kajti paziti s e 

mora, da si las ne iztrgamo, Ko smo uže z redkim glavniko m 

lase vredni, takrat še s gostejšim praha in luskin počešemo, in 
na zadnje se ščetko ogladimo lase . Suhe lase, posebno dolge 
in goste, treba s čistim navadnim oljkovim oljem namazati, da 
jih je lažje česati in da se ne trgajo. 

Luskine se odpravijo, ako se glava in lasje namaž o 
z dvema rumenjakoma, smešanima se sokom ene citrone ; polu 

ure kesneje treba glavo s čisto vodo izmiti . Lase žgati je škodljivo . 


Čem večkrat lase strižemo, tem gostejši bodo . Tudi dolgi 
lasje baje lepše rastó, če jih vsak mesec pri končicah mal o 
odrežemo. 

Rast las pa gotovo pospešuje umivanje z močno nahmeljenlm 
olorn (pivom), posebno če se je v njem pirničnih korenov 
skuhalo. Pravijo tudi, da je goveji mozeg in umivanje z vino m 
koristno lasem. 

Polt (ten) je koža (katere ne pokriva obleka) na rokah , 
obrazu, vratu in tilniku. Za olepšanje polta so izmišljena razn a 
sredstva, koristna in škodljiva. Poglavitna reč je snažnost kože ; 
vsa druga nenaravna in umetna sredstva so zastonj . 

Umivanje kože s flanelno capo ali gobo, z mjilom in vod o 
najbolje kaže . Če nam je vroče, ako se potimo in takoj ko sm o 
iz postelje vstali, ne smemo se umivati . Na dan je potrebn o 
večkrat se umivati, posebno po leti, po teškem delu . Pred jedjo 
se moramo vsikdar umiti, posebno roke . Namesto mjila je moč i 
tudi mehko kuhani krompir rabiti za umivanje . 

Ko smo se umili, treba popolnem posušiti se ter ne it i 

ne na mrzli zrak, pa tudi ne k vročej peči, da nam ne postan e 
hrapava koža. 
Dobro in celó potrebno je, da se vsak večer, predno spat 
gremo, čisto umijemo . 
Ogrčava (mozoljasta) koža naj se z mazilom (pomado) iz 
kumare (murke) namaže. Tudi z umivanjem jagodično — rožnato 

— bedrenčeve vode odpravimo ogorce (mozolje) . 
Izpokanim rokam in poprek nesnažnemu poltu je koristn o 
baje tudi mandeljnovo mleko, pomešano z malo kapljicam i 
benzoe-ove omake (tinkture) . 

Hrapave roke treba mazati z oljkovim ali mandeljnovi m 
oljem, in s kakaovo mastjo (Kakaobutter) . 

Ako si znojni in zaprašeni takoj umivamo obraz, ali če 
se naglo razhladimo, tedaj se potnice (znojne luknjice) na obrazu 
prehitro stisnejo, in prd.h ostane v njih. Na obrazu pa vidimo 
mnogo črnih nesnažnih pik, katerih se je moči iznebiti, ak o 
nad soparam bezgovega cvetja, skuhanega v mleku, držim o 
obraz, in zatem se z mehko belo ruto obrišemo . 

3 


Pege na obrazu se baje s Hufeland-ovo lepotično vodo 
dajo odpraviti. Vzame se 15.6 gramov mandeljnovih otrobov i n 

37 .5 dekag. vode od pomarančnega cvetja, v tej zmesi se razpusti 
7.8 gramov boraksa, in še 7.8 gramov benzoeove omake 
doda. S to tekočino se treba vsak večer umivati. Nekateri priporočajo 
tudi petrolej proti pegam . 
Na bradavice naj se dene mehkega usnja (z malo luknjico), 
namazanega z obližem (flaštrom) » diaculum« zvanim . 

Bradavico, ki skozi luknjico moli, treba z ocetno kislino večkra t 
mazati. Tudi z nohti je moči bradavice iztrgati. 

Potrebno je, da si vsak mesec vsaj enkrat vse telo umi jemo 
v toplej (20—25 stopinj po Réaumur-u) vodi z Lajnam in 
gobo. Boljše še je kopati se, kdor ima priliko. Gotovo pa treba, 
da si vsak mesec enkrat ali dvakrat noge umijemo Pri kopanju 
moramo paziti, da se ne prehladimo. 

Kopanje v mrzlej vodi po leti je silno koristno zdravju. 

Vsaka mati naj skrbi, da se otroci (posebno dečki) naučé plavati. 
Plavanje je koristno zdravju. Kako dolgo je smeti in moči 
kopati se in plavati, vsak sam najbolje zna. Ako je zrak hladen, 
ali če je vetrovno, treba, da se hitro osušimo, obrišemo in oblečemo, 
ko smo se skopali . Na solncu (če je dovolj toplo) se 
osušiti je celo prijetno in zdravo. 

Namesto kopanja v mrzlej vodi se more rabiti tudi polivanje 
tela z mrzlo vodo, kar pa nf tako koristno. V mlačnej 
in toplej vodi se je moči lepše osnažiti, nego v mrzlej . 

O varstvu in skrbi oči. Uže oči novorojenega otroka moramo 
na skrbi imeti . Na preveč svitlem kraju (npr . poleg jasne 
luči, pri oknu itd.) ne puščajmo otroka ležati. Solnčnih žarkov 
ga moramo posebno varovati. Na straneh in za zibeljo al i 
posteljo ne sme biti nobenih reči, katere bi otrok opazoval, 
kajti drugače se lahko zgodi, da bode razók ali škilav. Pod 
milim nebom v zelenej naravi naj se uči razpoznavati in gledat i 
oddaljenih stvari, da se mu vid ojači. Pri igri in učenju moramo 
otroka navaditi ravnega držanja, da mu se obe očesi enak o 
vežbate. Mati naj mu nikdar ne dopušča v mraku ali na solncu 
čitati ali pisati I. t. d. ; vsikdar mora imeti dovoljne in dobre luči . 


Izguba vida se ne more z nobeno nesrečo primerjati . 
Zdrave oči so tedaj največe vrednosti. 

Premočna luč škoduje očem tudi odrastlih ljudi . Zeló svitlih 
reči tedaj ne smemo niti naglo niti predolgo gledati . Tudi 
slaba luč, oblačno vreme po zimi, mrak, nagla prememba iz svitlega 
na temno in narobe je škodljiva očem . S hitrim in dolgi m 
čitanjem (posebno malega pisma) trpi oko mnogo, več neg o 
s pisanjem. Varovati se tedaj treba neprenéhoma in dolgo čitati . 

Prav tako škoduje očem, ako mnogokrat in dolgo gledamo 
na drobnogled ali na daljnovid ; tudi v eno mer gledati 
z enim očesom je škodljivo . 

Pri slabej luči, v mraku ni smeti delati ničesar, kar na š 

vid preveč napénja. Luč mora biti tako postavljena, da je plamen 
nad očmi, ter da ne pada neposredno na oči. Trpolenje 
ali plehetanje luči škoduje očem neizmerno ; prav tako spanje 
v temnih sobah, ako smo s obrazom obrneni k oknu, skoz i 
katero nágloma solnčna svetlost na oči pada . 

Nečist zrak, močno vetrovje, prah, dim, razjedav vonj 
slabijo tudi oči. Ljudje, ki po vse dni sedijo, morajo vsak da n 
nekaj časa pod milim nebom se sprehajati . 

Mize, pri katerih pišemo, šivamo i. t. d. morajo biti poleg 
okna in sicer tako postavljene, da od leve strani na nje lu č 
prihaja. Tudi boje sobinih sten (malanih in prepreženih ali tapeciranih) 
morajo biti očem ugodne, ne presvitle ali pretemne , 
pa tudi ne odveč pisane in raznovrstne . Baš tako je velika 
vročina ognja škodljiva očem vsaka mati naj tedaj pazi na-s e 
in na svoje hčeri, da ne stopajo bliže k ognju nego je treba . 

Na očeh nekaterih ljudij (zlasti otrok) se napravi v spanj u 
neka vrst sluza, katerega treba s čisto gobo ali z mehko capo 
in z mlačno vodo izmiti in obrisati . 

Bolnih oči si nikdar sami ne lečimo, marveč vsakokra t 
treba, da pri pametnem zdravniku prašamo za svet, ter toča, 
in na tenko storimo vse, kar nam je zapovedal . 


O spanju . 

Spanje je dušni in telesni mir. V spanju se opočijemo od 
dnevnega dela in skrbi. Da si pa telo v resnici more počiti, treba 
mu mehke postelje. Vsa družina tedaj potrebuje mehkih postelj , 
in gospodinja mora, kakor za druge reči, tako tudi za postelj e 
skrbeti. 

Mehke, snažne in zdrave postelje so poglavitna reč noč nega 
opočitka in spanja., Tudi treba gospodinji gledati na to, 
da je po noči vse tiho in mirno . Postelje naj ne bodo prebliz o 
okna. Okna morajo biti prestreta, da mesečna svetlost na očf 
spečemu ne pada . 

V spanju treba, da je telo prosto tesnih oblačil in trákov . 
Poln želodec jedi ali pijače je vzrok hudih sanj nikakor tedaj 
ne kaže takoj po večerji spat iti . Tudi kak posebni govor al i 
&tanje pred spanjem ni dobro . Predno ležemo spat, treba, d a 
vse v nemar pustimo, ne brigajoč se za nobeno delo , 

Pametna gospodinja mora vse to na skrbi imeti, posebno 
pri otrokih ; šolskih nalog naj jim nikdar ne dopušča pred spanjem 
izdelovati . 

Glava razkrita mora ležati više od pleč. Lasje naj ne bod o 
trdo spleteni. 

Potreba spanja je v raznih dobah človeškega živenja različna. 
Čem mlajši človek, tem več spi. Novorojenec večidel spi 
in jé. Zdravim mladim ljudem do 20. leta treba na dan po 8 
do 9 ur spanja. Od 20. do 50. leta zadostuje 5 do 7 ur. Od 50. 
leta naprej je spanje različno, zavisno od človeške moči, dela 
in od prejšnjih navad . Stari ljudje navadno manj spe od mladih. 

Ljudem, ki duševno delajo, potrebno je več spanja neg o 
onim, ki si z rokami kruha služé. Pozimi spimo dalje, nego 
poleti ; svetlost in letna vročina krajšate spanje. 

Spanju najpripravnejši čas je mirna in temna noč. Kdor 
ob 8., 9., 10. uri zvečer spat gre, mora in treba, da ob 3 ., 4., 5. uri 
vstane. »Rana ura, zlata ura« pravi pregovor . 

Mladi zdravi ljudje naj v 24 urah le enkrat (po noči ) 
spé ; otroci, starci, slabi in bolni ljudje smejo na dan tudi več



— 37 -krat 
spati. Po obedu kratko se opočiti (polu ure zadostuje) koristno 
je le starejšim ljudem ; mladini spanje po obedu cel o 
škoduje. 

Kakor prekratko, tako je tudi predolgo spanje škodljivo . 

Kratko spanje napravi možgane in živce zelo občutljive, provzročuje 
bolno domišljijo, omotico, bolečino oči: in slabo prebavljanje. 
Dolgo spanje oblenobi človeka, kateremu se vsako del o 
zdi teško. 

Naglo drámljenje iz spanja škoduje ljudem, posebno onim , 

ki imajo razdražene čutnice, in mesečnikom . 

O skrbi gospodinje za bolno družino -

Prehldd, naglo razhlajenje, prepoln želodec, slaba in pičla 
hrana, prenapéto ali prisiljeno vtrjenje, pretaka duševno al i 
telesno delo so vzrok skoro vseh boleznij. 

Razni nahodi ali katari (kakor plučni, želodčni, érevni i n 
očesni katar), protin, vroénica i. t. d. so nasledki prehlada. 

Prehladiti se je zelo lahko in na mnogovrsten način ; 
namreč ako smo slabo oblečeni, ali če se na mrzlem prepočasn o 
gibljemo ali še celo stojimo, tudi če razgreti gornja oblačil a 
slečemo. Tudi prepih je močno škodljiv, t. j. če so okna in vrata 
ali nasprotna okna odprta. Baš tako škoduje prehitro menjanje , 
toplote in mraza ali narobe. Mokra oblačila in 'érevlje treba 
vsikdar in hitro se suhimi zameniti . 

Vse to treba da ima gospodinja na skrbi uči in svetuj e 
naj otrokom in družini, kaj jim treba storiti in česa se varovati , 
da se prehladu izognejo. Otroci morajo biti toplo oblečeni. Na 
mrzlem vetru krivcu ali burji treba ušesa z bombažem si za -
Ahati, in usta zaprta imeti, da se ovarujemo hude zoboboli. 

Nahoda se moremo nalezti tudi na takih krajih, ki močn o 
vonjajo ; treba tedaj da se jih kolikor moči ogibljemo. 

Bolni in slabi ljudje se tudi lahko prehladé v sobah, v 
katerih ni enakomerne toplote. 
Ako smo liže nahod dobili, tedaj treba paziti, da nam s e 
v hudo hripo ne spremeni . Nobena reč ne pospešuje nahoda 


-38 


tako, kakor mokri žepni robci ; ne bodimo tedaj z robci varčni , 
če imamo nahod. Otroci, ki imajo nahod, naj ostano dva ali tri 
dni doma (zlasti v slabem vremenu), in sicer v toplej sobi in 
v postelji, dokler jim nahod ne mine . V lepem vremenu je boljše , 
če jih pazljivo vodimo na sprehod. Pri želodčnem, očesnem in 
črevnem kataru treba poklicati zdravnika . 

Ako nas po udih trga, tedaj je potrebno, da se prav toplo 

oblečemo, da se potimo, da pijemo čaj iz bezgovega ali lipoveg a 

cvetja, da v prav toplo posteljo ležemo in se dobro pokrijem o 

Prenaglo razhlajenje je vzrok vnetice : pluč, v sapniku 
prsi in oprsne mrene ; tudi plučnica ali sušita je nastopek hitrega 
razhlaj enj a . 

Prehladiti se moremo (kakor smo uže rekli) zelo lahko i n 

na razen način. Omenjamo le še, da je neizmerno škodljiv o 
zdravju, ako razgreti pijemo, kar se celo rado zgodi na plesu 

i. t. d. Ako nam je vroče, če se potimo, bodisi da smo tešk o 
delali ali naglo hodili, tedaj ne smemo nikdar piti mrzle studenčnice, 
ako nam je mari zdravja.*) Mnogo mladih ljudi j e 
uže zarad svoje lahkomiselnosti ali nevarno zbolelo, ali je bil o 
v najlepšej dobi pokopanih v črno jamo ! Zarad tega treba materam 
posebno paziti na svoje otroke . 
Ce se je kdo izmej družine prehladil, ter kašlja ali g a 
mrzlica trese, moramo takoj pozvati pametnega zdravnika. 

Pomanjkanje živeža ali slaba hrana prouzročuje suhost , 
bledobo lica, medlost, manjkanje krvi, bledico i. t. d. Gospodinja 
in gospodar naj skrbita za dobro in zdravo hrano. Mlajši ljudje 
potrebujo mnogo in krepkega živeža, zlasti oni, ki se moraj o 
učiti t. j. dijaki . 

Jedi naj se primerno izmenjavajo . Razen kruha ne tekn e 
nobena jed, ako je vsak dan na mizi. Jed, ki pa ne tekne, tudi 
ni koristna . 

*j Nepozabljivi mi prof. Dr. J. Lukas, direktor graškega učiteljišča, 
nam je pravil, da gornji tajarci in Tirolci imajo navado vsikdar, 
kader se poté ali če so razgreti, najprej en požirek žganja pogoltniti 
ter še le zatem mrzle vode me napiti . To je baje koristno prot i 
prehlajenju . Prevod. 


-39 
Poteža, bljuvanje, slabo prebavljanje, želodčne (gastrične) 
in čutne mrzlice nastanó od prepolnega želodca. 
Pri jedi navadno otroci ne znajo prave mere ; mati naj 

jih uči in na nje pazi . 

Otroci, ki skoro ves dan neprestano jedó kakor hrošči , 

postanó trebušni pritlikavci zopernega pogleda. Potrebno je 

tedaj, da jih pametna mati priuči reda in zmernosti, brez kate


rih ni teka in ne zdravja. 

Bolni želodec se najlaže s postom ozdravi ; tudi mlačni 

kamilični čaj (té) je dobro zdravilo . 

Pri nekaterih hišah dobivajo otroci mnogo in različnih 
sladkarij, zarad katerih slabé in bolehajo. Tudi zobje jim hitro 
izpadajo. Nobena mati naj tedaj preveč ne daje svojim otrokom 
sladkarij, ako želi, da jej bodo zdravi in krepki. 

Koristno in hvalevredno je, ako se navadimo razni h 

nezgod in tako utrdimo telo, vendar kar je preveč, pravijo, ni 
niti s kruhom dobro. Otrók, ki tožijo, da jih to ali ono boli, n e 
smemo vselej z grdo besedo odpravljati, češ, da so mehkužn i 
in preobčutljivi . Ako kašljajo, naj ostanó v postelji, ter ne pošiljajmo 
jih v grdem vremenu na zrak . Posebno deklice, ki so 
nežnejega telesnega ustroja, moramo varovati različnih nezgod , 
katere jim zlasti v gotovih časih zeló škodujó . 

Nastopki velikega duševnega truda so : iznemoglost du


ševnih moči, dražljivost čutnic, glavoból, slabo prebavljanj e 
in smrt. 

Tudi preveliki napori tela (kakor dalnja in nagla hoja, 
vzdiganje in nošenje teških bremen i . t. d.) človeka hitro pohabijo, 
ter zlasti mladim ljudem škodijo. Skrbna mati naj paz i 
(posebno na hčere), da si s hitro hojo, teškim delom i. t. d. ne 
pokvarijo zdravja . 

Domača Iekárnica . 

Vsako gospodinjstvo potrebuje majhne lekarnice (apoteke) , 
kajti za vsako malo bolehnost ali vnanje poškodovanje še n i 
vredno takoj po zdravnika ali zdravil pošiljati ; tudi jih povsod 


— 40 — 

ni moči hitro dobiti, Gospodinja pa mora tudi vedeti, čemu s o 
razna zdravila koristna, in kako jih treba priplavljati . 

Privrženci homejopatiji si morejo uže gotovih malih ho


mejopatičnih lekarnic naročiti ; drugi pa, ki bolj alopatijo čislajo, 
morajo sami sestaviti si ter pripravljenih imeti teh le zdravil : 

l. Slezov čaj (eibiš'té) proti kašlju . 
2. Bezgovo ali lipovo cvetje proti prehladu ; treba ga kuhanega 
piti, in zatem v toplo posteljo leči . 

3. Kamilični čaj pospešuje in olajša bljuvanje . 
4. Grižne rože (svedrec) ; pije se na tešče, če je želodec 
bolan . 
5. Sirotica (viola tricolor) čisti krv. 
O. Hoffmannove kaplje proti éutniškej omotici, omedlevici , 
materinici, želodčnemu krču in kóliki. Vzame se ena ali dve kaplj i 
na sladkorju ali z vodo . 

7. Melisovec proti krčevitej slabosti čutnic, pri napad u 
mrtuda, proti omedlevici, šumenju po ušesih, glavo- in zoboboli . 
Melisovca ali v sé dihamo, ali z vodo pijemo, pa tudi mazanj e 
z njim hitro pomaga. 
8. Mincelteljni in gomezeči prah proti gorečici ali zgagi, 
9. Grenka ali angleška sol je dobro čistilo . Otrokom zadostuje 
mala žlicica v 1 decilitru vode. 
10. Magnezija odstranjuje želodčno kislino pri otrocih ; 
tudi je čistilo. Proti krču v zobeh pri otrocih je izvrstno sredstvo, 
Baš tako pomaga proti gorečici, želodčnem krču in koliki . 

II, Salmijákovec za vdihanje v omedlevicah. Tudi proti 
kóliki in materin-ici je dobro sredstvo, ako se ga 5 do 10 kaplji c 

v ječmenovem ali rajževem sluzu vzame. 

12. Mandlji za mandljevo mleko proti pritoku in bljuvanju 
krvi poprek je dobro hladilo, vendar ga ni smeti premočnega 
piti . 

13. Boljše hladilo nego mandljevo: mleko je limonada ; 
treba tedaj v gospodinjstvu zmiraj tudi nekaj limon imeti . 
14. Kolinska voda (Kolnischwasser) za vdihanje v orne dlevici 
; tudi ocet ali kis ?je proti omedlevici . 

— 41 — 


15. Testo iz gorušične moke se devlje na podplate, al i 
meča, ako v glavo krv močno sili . 
16. Selzénovec (Malva rotundifolia) za kopelji pri vnanje m 
poškodovanju. 
17. Gourlardska voda pri vnanjih oteklinah . 
18. Črvivec ali árnika pri ótiskah, zvinenju, ranah . Prilije 
se mrzlej vodi za vlažne zaveze . 
19. Muškátovo hladilo (balzam) proti krču, kóliki in bramorjem 
pri otrocih je baje močno zdravilo, če se z njim maže . 
20. Kafra, razpužčena v olji je mazilo proti počasnemu 
revmatizmu . 
21. Francosko žganje, nasičeno z morsko soljo, je tud i 
proti revmatičnemu bolenju ; prav tako olje iz jelovih češarkov , 
22. Kis iz španskih muh. Platnena krpica, namočena v 
njem, dene se n. pr. pri zoboboli za ušesi, pri želodčnem krču 
na želodec. 
23. Diaculum (obliž) . 
24. Angleški obliž (flašter) za majhne rane, da ne mor e 
do njih zrak ali prah. 
25. Laško olje. 
O hitre] pom00 v manjših in tudi vetjih nesrečah . 

Spečenino na roki treba, dokler še se ni napravil mehur , 
držati nad žrjavico ali plamenom kakor 'bigo je moči . Opečen o 
mesto se posuši, da ne nastane mehur . 

Če je pa mehur uže se naredil, tedaj treba nanj devat i 
laneno sapico, namočeno v mrzli ali goulardski vodi, ali pa 
tudi v kisu. Mehur sam poči, ali ga moramo se šivanko pazn o 
prebosti, ter tekočino v njem iztisnoti . 

Na opeklino (t. j. še večje poškodovanje kože) naj se polagajo 
mehke čiste lanene capice, namazane se zmesjo I dela 
laškega olja in dveh delov beljá,ka. Dva-ali trikrat na dan treb a 

v mlačnej kopelji otrdnele capice odmočiti, rane gnojá iztrebiti, 
ter jih vsakokrat z novimi obezami oviti. 


— 42 — 

Zvinjeni ud (noga ali roka) mora ležati popolnoma mirno , 
ter više nego ostalo truplo, da ne priteka toliko krvi vanj tudi 
z mrzlimi, vlažnimi. (ne mokrimi) zavezami ga treba ovijati, i n 

obleko, ki ga tišči, takoj odstraniti. Enako se ravna pri ótiskah 
ali otolkljajih (Quetschungen) . 

Vrezano ali vbodeno mesto se v svežej vodi dobro izmije , 
ter nanj angleškega obliža dene. Gnoječe rane treba da z mlačno 
vodo 2 ali 3 krat na dan izpiramo tako, kakor opekline . 

Rano kože na kosti, ki je včasi zelo nevarna, moram o 
z ledom oblagati . 
Proti močnemu krvavenju iz nosa treba mrzle vode 
nos potegovati, in mrzlih vlažnih obet na zatilnik devati . 

Ozebline si moramo kopati v mlačnej zavrelici iz vrbov e 
in dobove (hrastove) skorje. Če so ozebline na nogah, tedaj potrebujemo 
prostorne in mehke obutve. 

Lišáj se vsak dan 2 do 3 krat umiva z mjilom iz smole 
(t'erseife). 
V omedlevicah naj se vrat, prsi in truplo obleke odpravi , 

okna zarad svežega zraka odpró, ter čelo, senci, dlani in pod plati 
bolnika drgnejo se suknom, namočenim v mrzlej vodi . 
Malokrvni sme tudi kisa, kolinske vode ali melisovca vohati . 

Zadetemu od mrtuda moramo nemudoma tesno obleko 

sleči. Glavo naj ima više nego drugo truplo. Okna treba odpreti, 
glavo in prsi mu z mrzlo vodo škropiti, na dlanih in 
podplatih ga se ščetkami drgati in na meča gorušičnega test a 
pokladati . 

Ako je komu kost ali koščica v vratu ostala, ali če j e 
šivanko ali kako drugo reč pogoltnil, tedaj je potrebno, da g a 
po hrbtu večkrat precej močno udarimo. Ne pride li venda r 
pogoltnena reč na polje, potem jo je treba (ako je moči) s prstom 
ali sé svilkovimi (dratenimi) kleščicami pazno izvleči. 
Z mandljevim oljem je moči zmanjšati bolečino, dokler ni 
zdravnika. V velikej nevarnosti zadušenja naj se dotična reč 
z mehkimi jedmi (tudi pooljeno nekuhano kislo zelje je dobro ) 
poskusi v želodec spraviti. 


— 43 — 


Utopljencev ne postavljajmo nikdar na glavo, ker to ji h 

gotovo umori, če še kaj Živé, marveč je potrebno, da je glava 
više od trupla. Obleko jim treba nemudoma sleči, truplo s toplimi 
rutami obrisati, In usta kaluže očistiti . V usta treba da 
jim zraka vdihujemo, ter jih s flanelom, namočenim v žganju, 
drgamo po vsem truplu, zlasti na Žličici ali srčni jamici . Kakor 
z utopljenci, naj se ravna z obešenci. 

Zmrznenoe moramo slečene deti v sneg, ali če tega ni , 
v prav mrzlo vodo. Obraz se ve da ostane prost. Ko se je truplo 
začelo tajati, tedaj jih položimo v toplo posteljo, ter s flanelom 
drgnemo. Tudi toplega vina naj se jim v usta vliva . 

Zadušeni potrebujejo svežega zraka. Obleko jim treba 

sleči. Glava in prsi naj jim se z mrzlo vodo polivajo, dlani in 
podplati sé ščetko drgajo. V usta naj jim se vpihava zraka. 
Tudi je dobro deti jim pod nos kisa, jelénovca ali zasmojeneg a 
perja. Taki poskusi naj se več ur nadaljujejo. Zadušencu, ki se 
je začel zavedati, treba dati vode s kisom ali citronovim sokom , 
da jo pije . 

Pri ostrupljenju ali otrovanju treba takoj zdravnika po klicati. 
Proti strupovitim gobam in bakrenej soli je pitje mlačn e 
vode najhitreje pomoček . 

Proti soliternej in drugim otrovnim kislinam naj se magnezija 
ali kreda z vodo pije. 
Proti lu.qastim tvarem (razjedno apno, lug i. t. d.) treba 

piti kisa z vodo. 
Proti razjednej prepalini (sublimatu) pomaga beljak z vodo . 
Rastlinski strup (otrov) se odstrani z mlekom in drugim i 

slizavimi pijačami, s črno kavo i. t. d. 

Obleko, poškodovano od steklik psov, treba uničiti (sežgati) . 
Rana od stekline naj se s kisom ali sé solno vodo izpira ; dobro 
je tudi, če se na njo postavi rožič, da jo izsesa. Nadalje je potrebno, 
da rano z razbeljenim železom izžgemo, ali strelneg a 

prahu v njo nasipljemo in užgemo . 

Poškodovanim od pada (raz konja i. t. d.) moramo oblek o 
na vratu in prsih razvezati, ter jih položiti v posteljo tako, d a 
je glava više od trupla. Bolniku, ki se zaveda, treba dati mrzle 


vode, in na zmečkane ali polomljene ude mrzlih zavez devati . 
S nezavednim naj se ravna tako, kakor je bilo rečeno pr i 
omedlevicah . 

Nesrečneži se zlomljeno nogo ali roko naj se na nosilih 
ali vozu domov spravijo, in sicer kakor najbolj mogoče mirno . 
Dokler ni zdravnika, treba da jim devljemo na poškodovan i 
ud mrzlih zavez. 

Razna našteta sredstva pomagajo le v trenotku . Zelo po


trebno pa je, da v vsakej nesreči nemudoma pokličemo skušenega 
in zanesljivega zdravnika (ne kakega mazača), kateri bode naj bolj 
vedel, kar treba še dalje storiti . 

O sobi bolnih. 

V malih in le kratek čas trajajočih boleznih je pripravn a 
vsaka soba (izba). Za dolgotrajajoée in nalezljive bolezni je potrebno 
prostornih, zračnih in kurljivih izb. Soba bolnih mora 

imeti potrebnega in primernega pohištva, in drugih raznih reči , 
ki so potrebne bolnikom . Tudi toplomera (termometer) ne sm e 

manjkati . 
Sobe bolnikov moramo pazno in često vetriti, zlasti pr i 
nalezljivih boleznih, kakor so : rudeča vročica, osepnice al i 
koze i. t. d. 

V sobi bolnih naj bode zmiraj enakomerna toplota. Pre


vroče izbe so škodljive bolnikom ; posebno mrzlica je hujša, 
ako bolnik v preveč toplej postelji in izbi leži . 

Izbe bolnikov naj ne bodo presuhe. Suhe sobe škodujej o 

posebno bolnim na pljučih. Potrebno je tedaj kake posode, napolnjene 
z vodo, za izhlapljanje . 

Soba naj bode razsvetljena ali temna, t. j. kar bolniku 
bolje dé. Bolnikom, ki blaznijo, treba temne sobe. 

Vsak dan in sicer zjutraj je neohhodno potrebno, da 
sobo bolnika popolnoma, osnažimo in očedimo. Nobena reč ne 
sme ostati nesnažna. 


— 45 --
Neprijeten vonj se odpravi, ako sobo pokadimo z vinskim , 

blagodišečim (aromatičnim), ali s tako imenovanim sleparski m 
kisom (vinaigre de quatre voleurs) . Aromatičnega in sleparskeg a 
kisa je dobiti v vsakej lekarnici. Sopar teh kisov je prijeten in 
krepčaven. 

Tudi zelenec (klor) in zelenčevo apno se rabita za kajenje ; 
vendar škodujeta boji (barvi) pohištva, ter vzbujata nepotrebe n 
kašelj. 

Najboljši za kajenje je brinovec ali smólovec, ker plamen 

tudi zrak čisti ; vendar ga treba užgati z gorečo treska, ne p a 

na žrj avl ci. 
Za odpravljenje vonja odsébnice baje pomaga, ako se v 

njo kavnega zavrelka z malo vode in nekaj peščic rezi dene. 
Proti zopernemu vonju odsebnic je dobro tudi kajenje s prahom 
iz močno osušene nesežgane kave. Tudi je nosljavih angleških 
odsebnic brez vonja. 

O skrbi za bolnika . 

Neposredna skrb za bolnika zahteva : da pametno zadostu


jemo vsem njegovim potrebam, da natančno spolnjujemo zdravnikove 
ukaze, da ga kratkočasimo, da tek bolezni skrbno opazujem o 
ter zdravniku o vsem vestno poročamo. 

Vsakemu, ki bolnikom streže, treba poznati bolnikov o 
naravo . Drugače se ravna s človekom naglo jezne nravi, drugač e 
s onim, ki je mirne čudi . Pri prvem treba dobro paziti, da ga v 
ničem ne žalimo, kajti srd in jeza mu lahko neizmerno škodujeta. 
Mirne in občutljive ljudi pa včasi uže neprijazen pogle d 
še občutljivejše stori, kar jim prav tako škoduje . Najboljše je, 
ako bolnika najbližnja rodbina, oče, mati, brat ali sestra i. t. d. 
na skrbi imajo, ker ti ga tudi najbolje poznajo. Strašno je človeku 
na smrt bolnemu, ako ve, da je izročen trdosrčnemu i n 
svojeglavnemu strežniku . 

Kedor je pa primoran tujega strežaja ali strežnico bolnik u 

najeti, to je najboljše, če mu najmemo »milosrčno sestroK . Ko 


— 46 — 


pa te ni moči dobiti, takrat se ve da moramo zadovoljni bit i 
s kako drugo osebo, ki po Dr . Berndt-u mora imeti te le lastnosti : 

1. Naj ne bode prestara, pa tudi ne premlada (mej 25—5 0 
letom) ; 
Treba da je zdrava in dovolj močna, slabotne žensk e

2. 
niso dobre strežnice ; 

3. ne srne biti preveč rejena in okorna . 
4. potrebno ji je prijaznega obraza, da se jej bolnik lažje 
zaupa. 
5. mora znati &tati in pisati, da bode mogla razločevati 
zdravilne zapise (recepte) in zdravila . 
Nadalje nam treba poizvedeti, da-li je dotiéna oseba už e 
kedaj stregla bolnikom? Kako se je pri njih vedla? Je-li bila 
potrpežljiva, pazljiva, trezna, snažna, redna, ter v izvrševanj u 
zdravnikovih ukazov natančna Ni-li bila godrnjava, klepetava 

i. t. d. 
Osebi, ki smo jo najeli, moramo od konca vse sami pokazati, 
kako naj z bolnikom ravna, čemu je navajen , vzlasti 

pri bolnih otrocih treba, da jo o vsem natanko in točno podu


čimo, in jej pokažemo, kako ravnati z njimi . 

Samo ob sebi se razumeva, da jej vse (kakor plačo, hrano 

i. t. d.), kar smo jej pogodili, tudi natančno, redno in polten o 
izplačamo in dajemo . 
Tudi jej je vsakega dne potrebno, da se 1 ali 2 uri sprehaja. 
Enako jej moramo privoščiti najpotrebnejšega časa za spanje . 

Bolniku naj se vsak dan enkrat postelje, pa tudi večkrat, 

ako mu vstajanje ni preteško . Rjuhe treba prevetriti in osušiti . 

V dolgo trajajočih, zlasti nalezljivih boleznih treba, da v vsaki h 

24 urah posteljno perilo s čistim zamenimo, če je mogoče. 

Posebne pazljivosti, snage in pogostega menjanja peril a 
potrebujejo bolniki z ranami . Dobro je, ako jim pod rjuhe po 


voščenega platna denemo . Potrebno je tudi nekaj z žimo napolnenih 
6 dm. dolgih in 3 dm. širokih vájkošnic, katere treba 
na dan večkrat izmenjati in postavljati tja, kamor bolnik želi . 
Mesta rjuhe, kjer leže pleča, križec in bedra, treba namazati 


— 47 -z 
jelenovim lojem. Pod bolnikovo posteljo naj bode posoda 

sveže vode zarad izhlapljanja, da se zrak v sobi preveč ne osuši . 

3 bolnikovej izbi, zlasti pri teških boleznih, naj se nikdo 
ne pogovarja ; posebno se treba varovati šepetanja, plašnih i n 

boječih obrazov, ki bolnika strašijo, ter mu upanje jemljó, d a 
se k matu ozdravi . 

Ko je bolnik začel okrevati, tedaj mu treba posebne pazljivosti, 
da si z jedjo ali s čim drugim ne pokvari želodca, da 
se ne prehladi, ter na novo in še hujše ne zboli, kajti majhn a 
nepazljivost pri okrevancih lahko smrt naključi . 

O družinskih praznikih . 

Nekateri dnevi v letu nas posebno veselih dogodkov spominjajo, 
kakor : rojstni in imendan, dan poroke, rodni dnevi 
otrok, roditeljev, bratov in sester, deda, babice in druge rodbine , 

sveti večer in novega leta dan . 

3 družinah, ki omenjenih dnij ne praznujejo dostojno 

vlada mlačnost, katera hišnej gospodinji ne dela časti . Ti dnevi 
naj bodo veselja dnevi. Za te dni naj gospodinja oskrbi šopek 
cvetic, naj sebe in otroke posebno snažno obleče . Otroke naj 
nauči primernega vošila ali čestitke, katero naj na pamet govoré , 
ali tudi lepo spisano5predajo očetu k rojstnemu dnevu ali k novemu 
letu. 

3 tacih dneh mora gospodinja tudi skrbeti za posebno 

čisto pomizno prtenino . Naj pripravi takih jedij, katere dotične 
katerih god ali imendan se slavi, posebno čisla. Za zdravico 
ne sme manjkati steklenice dobrega vina, katerega se sme takra t 
tudi otrokom dati . Gospodinja naj oskrbi tudi kako majhno i n 
koristno darilo tistemu, kateremu v čast se je praznoval dan . 

Otrokom naj podari potrebne obleke, ali kako koristno , 
njih starosti primerno knjigo . 

Na sveti božični večer treba, da gospodinja vsakemu do-
mačinu pripravi kako veselje, bodi si še tako neznatno ; kajti 

vsakega veseli, če vidi, da hišna mati tudi njega ni pozabila . 


— 48 — 

O poslih . 

Gospodinja naj ne zaupa preveliko spričevalom (bodi si 
še tako dobrim) poslov, katere nameni v službo si najeti . Posli, 
ki so pri neredne] in brezskrbnej gospodinji služili, imajo navadilo 
prav dobra pričevala, a vendar niso nič boljši od svoj e 

prejšnje gospodinje. Marveč treba, da gospodinja po vnanje m 
vedenju, govoru i. t. d. Ide na prvi pogled spozna, kakošno je 
družinče, katero hoče sprejeti. Poslu, ki jej se dopada, naj točno 
in v kratkem naznači delo, katero bode v navoj službi mora l 
opravljati ; dolgo razjasnovanje dolžnostij in dela ga lahk o 
ustraši . 

Z novo došlimi posli naj ne bode gospodinja niti preveč 
prijazna, pa tudi ne osorna. S početka naj jim pokaže vse, česar 
in kako jim treba opravljati. Vsikdar in povsod pa se mora 
gospodinja tako vesti, da družino o svojej sposobnosti v gospodinjstvu 
prepriča, t. j da sama vse najbolj ve in, omeje. Kar je 
enkrat ukazala, tega naj nikdar ne prekliče, če tudi v lastn o 
škodo. Gospodinja naj ne opravlja opravil, katere mora družinče 
storiti, kajti drugače bi znalo misliti, da ima preveč ali preteškega 
dela . 

Gospodinja naj tudi skrbi, da bode vsako delo o pravem 
času in redno storjeno . Kjer je gospodinja natančna in stanovitna, 
tamkaj se tudi posli v svojih opravilih hitro privadijo natančnosti 
in stanovitnosti. 

Gospodinji treba vedeti, koliko časa je potreba za to ali 

ono delo, da bode opravljeno . Naj ne zahteva od poslov, da bi 

morali katero delo prehitro dokončati, pa naj jim tudi preve č 

časa ne pušča, kajti drugače se lahko privadijo brezskrbnost i 

ali lenobe. 

Ako je družinče pri delu, zlasti če pore, gladi ali tibl a 

i. t. d., takrat mu brez silne potrebe ne velevajmo kakega drugega 
dela, ker s tem ga le motimo in brezskrbnosti vadimo. 
Gospodinja naj ne pošilja poslov zarad kake koli malenkosti 
na trg ali v štacuno, ampak naj raznih drobnjav h krat i 
nakupi pogosti in nepotrebni hodi škodijo zdravju . 


— 49 — 

Gospodinja naj pazi, da bode vsako delo cesto, redno in 
dobro opravljeno. Posli naj bodo snažni, zlasti kuharica mor a 
biti čisto in redno oblečena in umita . 

V svarilih in očitanjih treba, da je gospodinja mirna, n e 
jezria ; naj se ne posmehuje poslom, naj jih ne zasramuje, ampak 
naj jih prijazno posvari, ako so česa zakrivili, kajti noben 
človek ni nezmotljiv . 

Vsaka gospodinja mora (ali bi vsaj morala} svojo družin o 
3 naobraženosti nadkriliti ; ona jej mora biti vzor v vsem, kar 
lepo in dobro. 
Družino je mnogo lažje ravnati z mirnostjo in .potrpežljivostjo, 
nego z neprestanim kreganjem in jezo . Slabo oprav


ljeno delo naj družinee v nazočnosti gospodinje popravi . Gospodinja 
naj se nikdar ne prepira s posli, ako noče vsem domačinom 
dati pohujšanja. Zlasti se treba varovati prepira h koncu let a 
službe, kajti takrat so posli véasi nalašč neslu§ni, 'svojevoljn i 
in trdoglavni . 

Pogosto menjanje poslov ni dobro, ker noben človek n t 
brez pogreškov. 

Gospodinja, ki ima več poslov, naj ne sluša in ne trpi 
njih tožeb, tor naj se nikdar ne meša v prepire in svaje, kater e 
imajo posli med sobo ; pušča naj jih, da se sami zopet pomirij o 

Ali tudi gospodinja ima dolžnosti do svojih poslov. Poslom 

je potrebno prijetne in svetle izbice, čiste in mehke postelje , 
kjer si od teškega dela morejo spočiti . Vsak dan naj 'jim pusti 
vsaj eno uro prostega časa (posebno na večer) za njih lastn a 
opravila. Tudi primerne in dovolj hrane jim moramo dajati . 
Nepotrebnega dela naj se jim ne ukazuje . 

Gospodinja naj poslom vsaj enkrat v 14 dneh (in sicer 

3 nedeljo popoludne) dozvoli toliko prostega časa, da obiščejo 
svojo rodbino itd . — Živenje poslov, ki nikdar niti ene ure nis o 
popolnoma sami svoji, enako je živenju sužnjev, ter neznosljivo . 

Bolnemu družinčetu naj se kolikor moči prizanaša ; naj 
se, ako je mogoče, doma zdravi ter ne pošilja v bolnico. 

Samo ob sebi se umeje, da treba poslom pogojeno -plačil o 

o pravem času in natančno izplačati . 
4 

 50 

Hvalevredna je gospodinja, ki svoje posle, vzlasti mlad e 
in neskušene, k varnosti navaja, povsod jim potrebnega svet a 
daje, da jih nikdo ne more prevariti ali ogoljufati . 

Prihranjeni denar naj pri njej ali v hranilnici hranijo . 

K rojstnemu ali imendanu, na sveti večer ali ob novem 
letu naj gqspodinja svojim poslom kako malo darilo preskrbi , 
kajti izredni in nenavadni darovi jih ne razveseljujejo le, neg o 
tudi k večji pridnosti in zvestobi spodbujajo. 

O hišnem računu. 

Gospodinji treba vedeti, koliko sme na leto izdati. Nikakor 
pa naj ne misli, da jej je smeti vse potrošiti, kar hišni oče prislui, 
kar se skupno pri hiši pridela . Od skupnih letnih dohof:
lkov se morajo odšteti vsi letni troški, kakor n. pr. dača, 
razni troški za , popravo hiše i. t. cj,>, ter ostatek še le je čisti 
letni dohodek. 

Pa tudA s čistim dohodkom treba gospodinji varčno ravnati 
; naj pazi, da ne potroši vsega v gospodinjstvu. Vsakega 
leta naj dá manjši ali večji prihranjeni donesek v hranilnico, posojilnico 
ali kam drugam v shrambo. Čem več ima hiša, prihranjene 
na obresti izposojene glávnice (kapitala), tem večje j e 
nje blagostanje, tem večja brezskrbnost 1.n varnost v časih potre b 
in zadreg . 

Potroški hiše so trojni : za gospodarstvo, za vsqkdawje in 
izmredze potrebe. 
Troški za gospodarstvo so ti le : 

l. za najemščino hiše ; 
2. za razno izbnino, kuhinjsko in hišno opravo ; 
3. za perilo in obleko ; 
4. za plačilo družine, in 
5. stroški za poduk otrok, ter drugi razni izdavki, kakor 
ubogim i. t. d. 
Mej izdavke za vsakdanje potrebe štejemo : 


l. stroške za kurjavo ; 
2. stroške za svečavo ; 

— 51 -3. 
stroške za živež . 
Izvenredni potroški so dvojni : 
1 . osebni očeta in matere (za duhan, darila), in 
2. slučajni in nepričakovani (za bolezni ali kake drug e 
,nenadne potrebe). 
Vsaka hiša ima, kakor vidimo, zučo mnogo in razlié'nih 
trakov, katerih se ni moči izogniti . Edini izdavki 2a d*kan so 
čisto nepotrebni. 

Vpraša se pa, koliko je smeti za pojedine naštete potreb e 
porabiti? Gospodinja, ki hoče česa prihraniti, mora uh naprej 
vedeti, koliko sme za eno ali drugo reč izdati. Najprej treba, 
da dobro preračunimo, koliko ima čistega dohodka na leto . N. pr. 
ko bi bilo čistih dohodkov 100 gld., tedaj je smeti za gospodarstvo 
vračuniti 39 odstotkov t. j. 39 gld. in sicer : 

1. za najemščino 17 odstotkov ali 17 gld. 
2. za razne oprave 1 » » » 
3. za obleko, perilo 10 » » 10 » 
4. za plačo poslov 5 » » 5 » 
5. za poduk i . t. d. 6 6 » 

Za vsakdanje potrebe je potrebno 56 odst . ali 56 gld. in to : 

1. za kurjavo 4 1/2 odstotkov ali 4.50 gld. 
2. za svečavo 2 » » » 
3. za čiščenje perila 41/2 » » 4.50 » 
4. za hrano 45 » » 45.-» 
Za izvenredne izdavke še nam ostaje 5 odst. ali 5 gld., 
od katerih naj se : 

i. osebnim izdavko-m gospodarja in gospodinje vraéunita 
2% odst. ali 2 gld. 50 nove., in 
2. za nepričakovane pokoške tudi 21/2 odst. ali 2 gl. n. 
Ako izmej naštetih potreb (tedaj tudi stroškov) kater a 
odpáde (n. pr. najemščina i. t. d.), tedaj treba dotični znesek v 
shrambo 'dati, a ne za drugo nepotrebno reč ga potrošiti . 

Celoletne dohodke, ki jih v mesečnih obrokih (kako r 
uradniki) dobivamo, treba na 12 enakih delov razdeliti, ter n a 
stran deti znesek odločen za stvar (n. pr. najemščino), katero 
moramo za polu leta ali za vse leto h krati izplačati . 

* 


— 52 — 

Cl koških, ki zadevajo vso hišo, naj se gospodar in gospodinja 
skupno posvetujeta. Vsakdanje- izdavke pa mora edin o 

le gospodinja na skrbi imeti, Obema pa je treba varčnosti v 
izdavkih. Ničesa nepotrebnega naj se ne kupuje. Hiša, v katerej 
se več potroši in porabi, nego prisluži ali pridela, pride hitro 
na beraško palico. V obleki, hrani i. t. d. treba, da smo -varčni 
in zmerni l Vsi našim dohodkom preveliki, kakor i našemu stanu 
neprimerni troški, naj se opuste. Gospodinja mora biti v vsem 
varčna. »Varčna gospodinja, pravi pregovor, mora za pero če z 
plot skočiti u . 

Vsakej gospodinji je potreben zapisnik (zapisna knjiga) 
Ako imamo 400 gld . dohodkov, poleg katerih smo uže 

zgoraj odmerili izdavke za razne reči, tedaj si napravimo v zapisniku 
tak le obrazec : 

c,3 
Cin) ct 
,'", 
cc3 
~i4 i 
> M O 
03 
>C.) ó 
WO o '-'-' 
c~:3 
,e .5 4 
ca '0,3 
4 2.. 
17g. 1g. 5 g. 6 g . 4.50g. 4.50g. 2.50g. 2.50g . 
g . I 11 . Ig . rt . g. lrt. g . n. g. I g. n . g . n . g. n . 

Vsakdanje izdavke, kakor za hrano i. t. d. treba l koncu 
vsakega temna ali meseca v zapisnik vpisati ; drugi troški za 

najemščino, poduk, poslov i. t. d. pa naj se v zapisni k 
zapišejo tistega dne, ko smo jih izdali . 

Razen zapisnika je potreba še kuhinjske knjižice, v katero 
zapisujemo izdavke za reči, nakupljene od kuharice. Razen 
glavnega zapisnika in kuhinjske knjižice še treba dnevne knjige, 

v katero vpišemo vsakdanji znesek kuhinjske knjižice, ter po koške 
za hrano, katere ni nakupila kuharica. 
Gospodinja, ki meso, mleko, žemlje i . t. d. na počák 
(upanje) jemlje, naj na koncu tedna ali meseca vse seštete koške 


-53 


v dnevne, knjige vpiše. Slednjič še se potroški dnevnih knji g 
vpišejo v zapisnik pod predelom »hrana« . 

Gospodinja, ki vse potroške točno zapisuje, lahko hitro i n 
vsak' čas preračuni, koliko jej je še smeti potrošiti od zneska , 
odločenega za to ali ono reč v vsem tednu, mesecu ali letu . 

V novem gospodinjstvu se treba vseh nepotrebnih izdavko v 
varovati, vzlasti poleg negotovih dohodkov . »Náčear ne kupovati 
na počák (e)« bi moralo biti poglavitno pravilo v vsake m 
gospodarstvu in gospodinjstvu. Vsako reč treba, da :takoj plačamo . 

H koncu omenjamo, da ni samo naloga gospodinje o 

tem skrbeti, da ne napravlja večjih izdavkov, nego so dohodki , 
marveč jej treba gledati tudi na to, da prtipravi domačinom za 
male potro§ke kolikor največ modi prijetnosti in zadovoljnosti. Zarad 

tega pa tudi treba, da pridno razmišljuje o ,qospódinjstvu ter 

varčno gospodinji 

O ionskem ročnem delu . 

Vsaka gospodinja bi morala biti zvedena tudi v ženskem 

ročnem delu, kajti potrebno je, da zna svoje hčeri ali sama podučevati, 
ali če obiskujejo šolo, da jih more nadgledovati. 
Ženska ročna dela so ta le : 

l. pletenje, 
2. šivanje in znamenovanje, 
3. krpanje platnine, 
4. napleta, spleta in zamaševanje (krpanje) nogavic , 
5. kačkanje, 
6. vezenje, 
7. predenje, i n 
8. krojenje platnine . 
Izmej omenjenib ročnih del so najpotrebnejša : šivanje, 
krpanje, pletenje in krojenje platnine ; ta ročna dela mora vsak a 
gospodinja popolnem umeti. Gospodinja, ki lan doma prideluje, 
mora tudi v predenju biti zvedena. 


— 54 — 

Štiri de petletni otroci se morejo uh učiti kačkanja 
(h~keln), ker je celo lahko . Vendar je pletenje (štrikanje) koristniše, 
ter tildi posebno teško . Kriva misel pa je, če kdo pravi , 
da je le deklicam potrebno učiti se' pletenja. Cemu bi morali 
dečki ,biti ves božji dan brez dela? — S početka naj se pletó 
lahke reči, pozneje še le težje . Mej raznimi pletenimi i-ečmi so 
nogavice najimenitnejše . Nogavice morajo biti pravilno, dobro i n 
lepo spletme,, ne preveč trdno, pa tudi no preraltlo. 

Najvažnejše ročno delo je šivanje . Najlažje in najprimerneje 
se učé deklice šivanja, ako mati z njimi od starega peril a 
nareja obleko za uboge otroke ali za punčice. Krojenje platqin e 
naj se ne uči pred 12. ali 14. letom. 

Drugače se krpajo tkane in drugače pletene reči . Prve 
treba zašiti, s krpo nadšiti ali podšiti Pleteno razstrgano blag o 
pa se zašivlje,, vpleta in pripleta. Tudi krpanja se treba učiti. 

Uže s početka naj mati navadi otroke zdravju neškodljivega 
držanja pri delu ; naj jih nauči snažnosti, pravilnosti, 
natančnosti in urnosti. Pri delu treba, da otrokom pokaže i n 
razjasni primerno orodje . Pove naj jim, kateri sukanec (cvirn) j e 
boljši. Naj jih uči poznavati raznega blaga (robe) in njega notranje 
vrednosti . 


XAZAI.O. 


D gospodinjstvu v obče . . . Stran 3 
q mtanovališóu, "" , 3 

. _-_"~ 

 

»7 
Skrb za živež 

» 10 
Kako naj se živež' hrani . ~ ` . » 11 

' 

Kak ima biti živež . . ~ . ' ~ » 13 
q kurjatvl ~ » 20 
q svečavi . ~ ~ ,	 _ _ • 22 
q perilu. . `. .. .^_ 23 
S snaženju perilnih marog . . . . ^ . ^ 26 

• 

q obleki	 ^ ^ . » 27 
S čiščenju marog iz oblačil	 • »28 
q posteljnini .^ "^ '~ " .' ' ' . » 29 
() skrbi gospodinje za zdravje družine	 » 31 
q spanju	 » 36 
D skrbi gospodinje za bolno družino . » 37 
» 39 
q hitrej pomoči v manjših in tudi večjih nesrečah . » 41 

o sobi bolnih ~^ . 

. . »44 

o skrbi za bolnika . .` » 45 
q úrnžinakúh praznikih . . . . ` ` ` » 47 
~p~~.^ ' .. . .^ , , » 48 
q hišnem računu	 » DC 
q ženskem ročnem delu	 53

» 


Pri I.‘ran.u. 1_aapajn.e-tu v KRŠKEM n a 
Dolenjskem se dobiva to le dolsko blago : 
a) Knjige za narodne gole : 

l. Fizika in kemija (po Decker-ju) cena 70 kr. 
2. Prirodopis (po dr . Netolički)	 « 60 « 
3. Zemljepis (po Kocenu) 30 « 
4. Občna zyodovina (po dr. Netolički) « 25 « 
5. Mala fizika (po dr. Netolički) . « 25 « 
«

6. Geometrija . . . « 24 
7. Domovinoslovje « 12 « 
8. Pripovedi iz z,qodovtne tajerske (po dr. Kronesu) « 8 » 
b) Plsanke : 

l. Pisanka za slovensko lepopisje (Slovenisches 
Schónschreibheft) s kranjskim zemljevidom . 
— za vse stopinje ljudske šole 
2. Pisanka za nemško lepopisje (Deutsches 
Schónschreibheft) s štajerskim zemljevidom 
— za vse stopinje ljudske šole 
3. Pisanka za slovensko pravopisje na nižj i 
stopinji (Slovenisch. Rechtschreibheft auf 
der Unterstufe) s primorskim zemljevidom 
4. Pisanka za nemško pravopisje na nižji stop . 
(Deutsches Rechtschreibheft auf der Unterstufe) 
s koroškim zemljevidom 
5. Pisanka za pravopisne in spisne vaje (Schreibheft 
fiir Rechtschreib-Aufsatziibungen) 
z avstrijskim zemljevidom 
6. Računska pisanka z na:s'tevanko (»enkrat 
eno«) 
(Te pisanke imajo 16 strani; 14 je za pisanje 
orabljivih .)
Domače naloge (Hausaufgaben) pisanka s 

črtami. 32 strani z modrim ovitkom in 

napisnim listkom 

8. Domače naloge (Hausaufgaben) — čista 
anka s podkladkom (listkom z debelimiLami} . 32 strani z rudečim ovitkom i n 
napisnim listkom 

Cena pisankam. 

Brez 

.

zemljevidov zemljevidi 
100k. 50k 100k. i 50k. 

1'20 0.65 1.30 0.70 

1.20 0.65 1.30 0-70 
1 .20 0 .65 1.30 010 
1'20 0.65 1.30 0 .70 
1 .20 0.65 1.30 0.70 
1 .20 0'65 
2.90 1'50 _ 
2'40 1 .25 


c) Risanke : 

a) Za nižjo stopinjo : 

l. Prva risanka (Erste Zeichentheke). Priredjena 
po Grandauer-ju, II. in III. zvezek 
(pike l cm. narazen) 
l) Za srednjo stopinjo : 

2. Druga risanka (Zweite Zeichentheke). Priredjena 
po Grandauer-ju, IV . zvezek, (pik e 
2 cm, narazen) 
3. _Tretja risanka (Dritte Zeichentheke) . Priredjena 
po Grandauer-ju, V . zvezek, (pike 
4 cm. narazen) 
4. Cetrta risanka (Vierte Zeichentheke). Priredjena 
po Grandauer-ju, VI. zvezek, (brez 
pik z razdeljenim okvirjem) 
c) Za' višjo stopinjo : 

5. Peta risanka (F~nfte Zeichentheke) — s 
čistim papirjem	 

Cena risankam. 
Iz slabšega Iz bolj Bega 
risanskega risanskega 
papirja papirja 
100k. I 50 k . 100k. 50 k. 


3.10 11.00 4.30 2.20 
3.10 1.60 4.30 2.20 
3 .10 1.60 4.30 2.20 
3.10 1.00 4.30 2.20 
3.10 l '60 4.30 2 .20