%^tfe Kamniški OŠČAN Št. 15 Leto XXXVIII Kamnik, 9. septembra 1999 DOBRODOŠLI NA DNEVIH NARODNIH NOŠ VKamniku slikovitem mestu pod Grintovci, se tuđi letos - kot že sko-raj polna tri desetletja zapored - v začetku jeseni na poseben način srečujeta preteklosl in sedanjost. S takšnim vabilom ponovno vabimo v naše starodavno mesto vse, ki obujajo spornim na našo preleklost, na nose in običaje minulih stoletij. Organizacijski odbor letošnjih Dne-vov narodnih nošže od pomladi pripravlja vse, da bodo zadovoljni tišti, ki bodo ponovno ohlekli oblačila naših dedov in babir, in ludi tišti, ki od blizu in daleč ž.elijo videti Živopisno kolono prek tisoč narodnih nos, ki se zli je skoz.i Šutno in Glavni trg. Poleg pisane nedeljske povorke bo živahno vse tri dni. Program povezuje glasbeno, plesno, folkorno in ohlačilno kulturo naše bližnje in daljne preteklosti. Večeri pa bodo namenjeni zabavi in plesu s priznanimi domačimi ansambli: Poljanšek, Gamsi, Nagelj. Prepričan sem, da bo ludi tokrat mesto polno zaživelo, vaša želja je, da se bodo vsi, ki bodo obiskali letošnje Dneve narodnih noš, po-čutili prijetno, sproščeno. To bo obenem zahvala vsem, ki si priza-devamo, da bodo letošnje narodne nose v ponos Kamniku, z Željo, da bodo prihodnje leto, ko borno slavili okroglo obletnico, 30-letni-co Dnevov narodnih noš, ti še bolj bogati, veličastni. Dobrodošli! ANTON TONE SMOLNIKAR Župan PROGRAM PRIREDITEV NA 29. DNEVIH NARODNIH NOŠ: Petek, /ft septembra 1999 17.30 Uradim otvoritev prlreditve na Olavnem trgu Nastop Oodbe Stranjc tS.:iO Odprtje razstave v galeriji Veronika 50 let Fllatolistićnoga drust va Kamnik tS.:it> l'redstavltev ljudskih noš v povexavi z glasbo in plesom Izvedbu: FS Oznru. l'rimskovo pri Krunju 2IJH) Zabavni večer z ansamblom Poljanšek Sobota. U. septembra 1999 SkOO Zafietek predstavitve domaćih obrti v Maistrovi ulici tOJOO Program otrošklh folklornih skupln: Društvo narodnih nos na Komendskem FS Paslirčok, OŠ Jakoba Aljaža Kranj UM) l'romenadnl koncert Mladinskega pihalnega orkestra »Ulašteno sole Kamnik« 11.00 Nastop ansambla Veseli planšarji I7M Predstavltev folklornih skupin FS Društva upokojencev Kamnik, FS Mali vrh, Nemilje Podblica: FS Orlec, Cres I9M Nastop 1)lxleland žasedbe Mamut, Kamnik 2(M> Modna revija Pleienin Spenko 2iM> Zabavni večer z ansamblom Gamsi 22JU) Ognjemet s Staroga gradu nad mostom Nedelja. 12. septembra 1999 HUHt l'romenadni koncert Mestne godbe Kamnik z nastopom Matoretne skupine Veronika, Kamnik UM Nastop skupine iz mosta Trofaiach (Avstrija) tUJMI TRADICIONALNA POVORKA NARODNIH NOŠ (Zaprice, Šutna, (llavni trg, (irabenl HUffl l'opoldne z ansamblom Nagelj Većina piiredltev se bo odvijala na Glavnom trgu. Slovesen podpis listine o partnerstvu med Trofaiachom in Kamnikom v Srečanje vprijaznem mestu ob Zelezni cesti Skoraj ironija usode, da je prav vojaSkim ciljem namenjen obrat, namreč smodnišnica, oblikovala skupno zgodovinsko ozadje današnjega pohratenja, je na slavnostni seji občinskega sveta v Trofaiachu dejal župan August Wagner, preden sta s kamniškim županom To-netom Smolnikarjem slavnostno podpisala listino o partnerstvu med obema ohčinama. S tem dejanjem sta tuđi uradno potrdila že dokaj raz-vito sodclovanje v zadnjih dveh Ic-tih. KoreninC stikov pa segajo v daljnje leto 1915, ko seje med prvo svetovno vojno iz Kamnika v Trofaiach za I 1 let preselila takratna smodnišnica. Tridnevnega programa, od petka, 27., do nedcljc, 29. avgusta, ki je bil povezan tuđi s proslavo 20-letnicc mesta Trofaiach in 125-letnicc mestne godbe Trofaiach, se je udc-ležila tuđi 12-članska delegacija ob- Župana Trofaiacha August Wagner in Kamnika Tone Smolnikar spndpi-sanima listinama n partnerstvu čine Kamnik z županom Tonetom Smolnikarjem in predstavnikom KIK IVtrom Koželjem. V petek zvečer je na slavnostnem koncertu ob svoji 125-letnici pisan NOVO - NOVO - NOVO - NOVO Svetovalne ure za DDV vsak ponedeljek od 10. do 14. ure na Glavnem trgu 23. Predhodna naročita po tel. 817-116. PR1ČETEK 27. 9. 1999 SC9$0 Moste 88 A Prodajalna obrtne in tekstila Velika tzbira oto^m s§ Jesenske dni BE WILD SIMPLE NIKE JELOW CAB ARA JENNY DR. MARTENS GAIJUS Iz smeri Kamnika je dostop do naše prodajalne nemoten. spored popularnih melodij v večna-menski dvorani predstavila mestna godba Trofaiach pod vodstvom dol-goletnega umetniSkega vodja mag. Manfreda Wechselbergerja. Kot solista pa sta sodelovala 20-let-na sopranistka Bettina Wechselber-ger in barilonist Sebastian Rietz. Koncerta se je udeležilo več kot ti-soč ljudi. Nadaljevanje na 3. strani UIMhVI NARODNIH NOŠ V KAMNIKU so pnkitnost, da ob spoznavanju in spoštoranju pnlcktosti obogatimo tuđi našo sedanjost. V našem starodavnem mestu pod vznožjem kamniških planin se borno v dneh od 10. do 12. septembra srečevali zaradi prijetnega vzdušja, barvitosti in ohilice zanimivega dogajanja. 7. namenom ohranjanja slovenske dediščine je Odbor za pripravo prireditve Dnevi narodnih noš k sodelovanju povabil tuđi mojstre ljudskih obrti, ki bodo na Maistrovi ulici predstaviti ustvarjalnosti slovenskih rokodelcev. ŠAŠA MEJAČ SOLSKIZVONEC SPFT KLICE K POUKU Dolge in brezskrbne počitnice so se s prvim septembrom izlekle in šolska mravljišča so ponovno oživela. Šolski zvanec v na.fi ohčini zopet vabi k pouku okoti 27(H) osnavnoSolcev in 1070 srednješoliev. Prav gotovo je začetek sole najpomembnejši za pribliino IHO kamniških prvošolčkov, ki z rumenimi rutkami okoli vratu in s polnimi Sol-skimi torhami stopajo v povsem novo življenje. Prve šolske dni jim varno pol v solo zagotavljajo kamniški poli-cisti na vseh prehodih v neposredni bliiini šol in okolici, kjer so šolarji najbolj ogrož.eni. 7m prometno var-nost skrbijo ludi (lani Zvez.e šojerjev in avtomehanikov in AMD Kamnik ter Svet za preventivo in varnost v cest-nem prometu obline Kamnik s posta-vitvijo opozorilnih lubel v blizini šol. Otrovi, ziasti mlajši, so povedali, da se počulijo varne, te jim kdo pomaga injih spretnija. Siver pa kamniški po-livisti skozi ćelo šolsko leto skrbijo z.a varnost olrok. Vodje policijskih oko-lišev sodelujejo s šolami, otroke in njihove starše seznanjajo z varnost/o v cestnem prometu ter pokale jo otro-kom varne poti v solo in iz nje. V senti šolskega vsakduna pa še ved-no potekajo razprave o prenovi slovenske osnovne sole, uvajanju obveznoga devetU'tnega osnovnega šolanja, o novih programih, kibodo v prihodnje pripravljali otroke na srednjo solo, univer-z.o in življenje. Na 42 osnovnih šolah po Sloveniji seje prenova le začela, sajje v šolske klopi sedlo tisoč petsto šestlet-nikov, ki bodo solo obiskovali devet let, in devetsto lamkih petošolcev, ki obis-kujejo sedmi razred prenovljene sole. Otroii, ki olnskiiji'io osiuiviui šoli> v Mekuijali, \t> it lusiifnui />ni upravlja Minislr sivo za promet in zvcz.e - Dirckci-\Ja RS za ceste. /m ureditev in z.agolovitev var tiosli v prometu, kalere obstoječa cesta koi laka ne zagotavlja. je bil Že pred leti sprejet prostorski izvedbeni nacrt (lokui ijski nacrt z oznaka zfiz.idalnepji otoka S4 ceste Slranjc Stahovu a), (/lede na določila Zakona o javnih cestuh je občina kot lokalna samoupravna skupnosl dolina z.agoioviti tako projektno lehnično dokumentacijo kot ludi finančna sredstva z,a načr-lovane posege v I. i cestni koridor. (ilede uredilve racionalne ( esle RI-225/Hm Stranje Stahovica je Z/i pododsi'k skori naselje Stran/c od km 2+ 7J0 do km 3 + .i.«> rz.deia na projektna dokumentacija na ni voju projekta z.a izvedbo, ki je okiio va za iz.vetlho luićrtovoncva hndni kti z.a pešce, uieditev odvodnjavanja meteomih voda kot ludi izvedi" 'y/ ///- ,i>,n u..,,, , ,/,, aprila 1999. Občinska uprava uskladila ludi potrebne projektno tehniine icUtve pa ludi finančna vprašanju z Ministrsivom a /. /ai Ic prcni/r'cnp.h e n''re\enc problc/nc. /> nhi in.ska U[/ra\'a al li\ truta .mb.t.n KS, tU-/■" '/ im krujšern " I ■ 'lili (f odftr- ir vseh zgoruj omenjeruh komunalni/ infrastrukturnih ohjekttn in iKi/rrav urejen le del prometnice, u ,„ ,„, ,,'„!, „,„„..', .„;-■;,■-,■„. 'i ijtinja ANTON IONE SMOLNIKAR /IH'AN Popočitniški pogovor z županom Tonetom Smolnikarjem JESENI V OSPREDJU NAČRTOVANJE IZRABE PROSTORA Tuđi v občinski upravi se življenje konec avgusta vrača na stare tir-nice, čeprav niti med počilnitami ni /.astalo in so bili ohčani tak« v občinski upravi kot v upravni enoti lahko deleženi vseh pričakovanih, zlasti nabolj potrebnih storitev. O tem, kako vroča bo letošnja kamniSka občinska jesen, smo se pogovarjali z županom Tonetom Smolnikarjem, ko se je po osmih dneh križarjenja okrog Visa in Kornatov vrnil domov. »Računali smo na štirinajstdnevni potep z barko, vendar nam jo je po leđnu dni zagodlo slabo vreme in smo se raje vrnili domov,« je na vprašanje. kje je prcživcl prvi dopust kot poklieni župan, pojasnil dobro razpoloženi Tone Smolnikar in do-dal, da namerava preostali del dopusta izrabiti za smučarijo. »Ker v večini predelov Kornatov mobitel ni prijel, sem bil prisiljen pretežni del časa po-zabiti na občinske probleme.« Sicer pa je bil za čas županove odsotnosti za opravljanje županskih dolžnosti pooblaščen podžupan Tone Hočevar. Nekaj razlike od prejSnjih počitnic, ko je poleg pokliene novinarske službe opravljal dolžnost župana ne-poklicno, po njegovem mnenju ven-darle je, čeprav pravi, daje tuđi prej-Snja leta 70% časa porabil za občino. Razlika pa ni toliko v počitnicah kot v dejslvu, da je zdaj manj časa v Ljubljani. »Prepričan sem, da sem prcdolgo v svoji pisarni oziroma pri-tegnjen v operativno reševanje pro-blcniov. Nekateri so se na to že tako navadili, da pravijo, čc me naključno ni v pisarni, saj ga nikoli ni mogoče najti in podobno.« Pravi, da je imel kot novinar boljSc kontakte z vladni-mi predstavniki, kar ni bilo nepo-membno, ker je financiranje in sploh delovanje občine tesno povezano z Ljubljano in tamkajSnjimi institucija-mi. Ko sva se lotila perečih zadev, ki bodo v ospredju jesenskih razprav lako v upravi, delovnih telesih kot v občinskem svetu, je župan najprej omenil rebalans občinskega proračuna, kar pomeni njegovo prilagoditev oziroma uskladitev dejanskih prihod-kov in nujnih potreb na posameznih področjih. Pripraviti pa bo treba tuđi osnutek proračuna za prihodnje leto. Sevcda pa mora občina prej dobiti potrebna izhodiSča ministrstva za fi-nanec. »Pri rebalansu bodo seveda v ospredju potrebna sanacijska dela pri odpravljanju posledk nedavnih poplav«, pravi Smolnikar. Ker bo bralce gotovo zanimalo, kaj je bilo na tem področju doslej storjenega. sva temu vprašanju namenila nekoliko već pozornosti. Zapisali smo že, da so samo lanske novembrske poplave povzročile v naši občini za več kot milijardo tolarjev škode. Zlasti zaradi številnih plazov, ki so poško-dovali oziroma odnesli velik del lokalnih cesl. še posebej na območju Tuhinjske doline in Motnika. Kot je dejal župan, je občina v svojem proračunu glede na možnosti predvide-la za odpravo posledic okrog 200 mi-lijonov SIT, kar pomeni, da bo pač morala levji delež za te namene zagotoviti država. Iz lanskega proračuna je država dodelila občini Kamnik okrog 50 milijonov SIT. Strokovne službe Ministrstva za okolje in prostor so potrdile Škodo v naši občini v visini okrog 260 milijonov SIT. Po sklepu vlade bo mogoče letos za sanacijo na našem območju izkoristiti še okrog 16 milijonov SIT na podlagi predložitve sanacijskih progra-mov, prihodnje leto pa naj bi državna pomoč znašala okrog 22,7 milijo-na SIT. Po županovih besedah je bilo do vključno meseca julija letos predvsem na območju Tuhinjske doline saniranih 20 plazov, usadov, delov lokalnih čest in drugih poškodb. Popravljenih pa je bilo tuđi šest vodovodnih omrežij. Za vsa ta dela je bilo porabljenih okrog 90 milijonov SIT. »Povedali moram še to, da moramo vsak projekt, s katerim želimo kandidirati za državna sredstva, pla-čati mi. Zato moramo biti prcvidni, da ne borno plačevali projektov, ki jih kasneje zaradi tega, ker ne bo dr-žavnega denarja. ne homo mogli uresničiti. Največji problem so vodo-toki v Motniku, ki jih moramo čim-prej urediti.« Kaj pa sprememba prostorskih aktov, kalere predlngi so le dni v javni razpravi? Za zdaj lahko rečem samo to, da so bili ob 412 pripombah in predlo-gih, ki smo jh prejeli lani, morda kriteriji za njihovo upoštevanje preveč strogi. Te pripombe bi lahko razvrs-tili v dve vrsti, v tište, ki pomenijo individualne želje, ki so v določeni me- ri realne, če stroka to dovoljuje glede na poplavna ohrnočja, na varnost-ne koridorje elektrike, prvo obmocje kmetijskih zemljišč, kjer je težko po-segati in podobno. Na eni strani gre torej za predloge, kjer predlagatelji želijo svojim otrokom zagotoviti možnost gradnje na domači zemlji, na drugi strani pa tuđi za špekulante, ki bi želeli dražje prodati nekatere parcele. Največ zapletov lahko priča-kujemo na območju obvoznice. Stola in KIK, kjer so želje po razvoju proizvodno-poslovnih dejavnosti, sedanji predlog pripravljalcev pa gre v smer zadostitve potreb po centralnih in mestoslužnih dejavnostih. Čeprav s tem ne nameravamo izriniti podjet-ništva, pa vendar, bi morali poznati, kakšni so dejanski realni nacrti, de-nimo KIK za nadaljnji razvoj proizvodnje. Tega pa trenutno še ne poznamo. V Podgorjuje precej pripomb, da noben njihov predlog ni bil uposle-van? »Po mnenju LUZ je Podgorje precej specifična vas, kjer naj bi re-ševali problem predvsem na neza-polnjenih območjih znotraj sedanjih stanovanjskih pozidav, med goz-dom in vaško cesto. Ocenjujejo, da je teh prostorov še veliko. Nišo pa bile niti slučajno zavrnjene kake pobude, da na primer pod cesto skozi vas ne bi bilo možno graditi hlevov, kozolcev in drugih gospodarskih objektov. Res pa je bilo veliko želja, da bi nekatere poli iz vaši proti glavni cesti po/idali. Ker je v Pod-gorju še kar nekaj velikih kmeti j, bi bilo podgorsko polje zelo nesmotr-no po/.idati.« Beseda je stekla tuđi o blilnjih 29. dnevih narodnih ni/š in o pogle-dih nuprihodnjo 30. jubilejno prireditev. Župan Smolnikar, ki tuđi letos vodi odbor za izvedbo te osrednje karn-niške turistične prireditve, meni, da je bilo že lani razmišljanje ali ne bi občina za organizacijo dnevov narodnih noš kot blagovne znainke raz-pisala koncesijo in se bolj usmerila na oblikovanje kvalitetnoj šega kulturno etnološkega dela prireditve, vendar so se tuđi letos odlučili, da prireditev izvedejo v celoti v lastni organizaciji. Prihodnje leto pa se bodo verjetno odločili za ceiovitejši pri-stop k temu projektu. Že jeseni naj bi začeli zbirati ponudbe v smislu idej, kaj naj bi vsebovalajubilejna prireditev. Kot vemo, bo naš lupan konec tega meseca srečal Abrahuma, zato nas je še zanimalo, ali bo držjal be-sedo, ki smo jo lahko pred časom prebrali v družabni kroniki v Nede-lu, kjer je Aleksander I ah zapisat Smolnikarjevo izjavo, da bo za Ab-rahama Kamničanom ponuditpeče-nega vola. »Res je, da sem takrat iz štosa rekel, kaj pa je meni za Abra-hama speci enega vola. Luc pa je to dobesedno zapisal. Ker mislim, da sem bil vedno mož beseda, bom tuđi tokrat. Zato bom v soboto, 18. septembra, (z Abrahom se bo srečal 22. septembra, op. p.) na Glavnem trgu v Kamniku to obljubo tuđi uresni-čil. Mislim, da se bo do takrat vol tuđi primerno zredil, ludi pijace ne bo manjkalo. Zato, da borno skupaj nazdravili, saj je tuđi to en del mojega predvolilnega gesla, nadaljujmo skupaj. Ob tej priložnosti že zdaj vabim občane na to srečanje, povabil pa bom tuđi vse novinarske kolege in župane. Za zabavni dei srečanja pa bod« poskrbeli tuđi moji pevski prijatelji, kot so to storili v predvolilni kampanji.« Ob koncu smo lupanu Smolnikarju v imenu uredništva in upaj-mo, da lahko ludi v imenu naših bralcev izrekeli iskrene čestitke ob njegovem srelanju z Abrahamom z teljo, da bi imel ćimbolj sretno roku pri odgovornem vođenju kamniške občine ludi v prihodnjih letih! FRANC SVETELJ ione Smolnikar 4 9. septembra 1999 PO NAŠIH KRAJIH Kamniški ObČAN NA KRATKOj Pridobitve v KS Šmarca Kri, dar življenja Septembrska krvodajalska akcija v Katnniku Območno združenje Rdečega križa Kamnik skupaj z zavodom RS za transfuzijo krvi organizira krvodajalsko akcijo 23. in 24. septembra 1999 na Zavodu v Ljubljani. Rdeči križ vabi vse zdrave, da se razpisane krvodajalske akcije udeležijo. Z darovanjem krvi bo mogoče marsikomu resiti življenje ali bolnikom pomagati k hitrejši ozdravitvi. Za vse, ki se bodo krvodajalske akcije udeležili, bo organiziran poseben avtobusni prevoz v Ljubljano in nazaj. Četrtek, 23. septembra 1999 6. uri - Odhod z avtobusne postaje Kamnik, postanki na Duplici, Križu, v Komendi in Mostah. 9. uri - Odhod iz Čme, »pri Logarju«, ustavlja do Kamnika, pelje v Tunjice ter nazaj v Kamnik in naprej s postanki do Šmarce. 11. uri - Odhod z AP Kamnik s postanki do Šmarce Petek, 24. septembra 1999 ob 6. uri - Odhod /, AP Kamnik in vozi do Šmarce z vmesnimi postanki 9. uri - Odhod iz Češnjic (Tuhinjska dolina) s postanki do Kamnika in dalje do Šmarce. 11. uri - Odhod z AP Kamnik s postanki do Duplice, pelje dalje do Križa, Komende in Most. Po odvzemu krvi bodo avtobusi odpeljali krvodajalce nazaj do izhodišč-ne postaje. RK pričakuje dober odziv, o rezultatih akcije borno naše bralce obvestili v naslednjih i/daj ah Kamniškega občana. Vljudno vabljeni! STANE SIMŠIČ Tek za slovensko državo Fa\l \. SKD TABOROM sla \atc l'olajnar in Velenjčan .bnc/. Zavolov-šek tekla maraton od Sentvida nad Ljubljano preko Kamnika, Kamni.ške Bistrice, Kamniškega sedla, Logarske, Crne, Gosposvetskega polja do Prevalj. Na sliki drugi in tretji z leve ob sprejemu v soboto, 28. avgusta v Kamniku. MILAN WINDSCHNURER Spominsko srečanje ob dnevu vstaje na Kamniškem Letošnjega srečanja pri Titanovi brvi, se je v soboto, 24. julija, udeležila velika množica ljudi; borci in aktivisti NOB, mladi in starejši občani, precej pa jih je prišlo tuđi iz drugih krajev. Te slovesnosti so se udeležili tuđi šte-vilni praproščaki in drugi znani udeleženci NOB. V priložnostnem kulturnem programu so sodelovali pevci Solidarnosti iz Kamnika in recitator Peršin, ki je prisotnim recitiral dela znanih avtorjev. K besedi se je oglasil župan kamniške občine Tone Smolnikar. Govoril je o problemih, s katerimi se srečujejo v občini. O pomenu vstaje na Kamniškem je govorila Danica Simšič. V ta okvir je vključila tuđi dogajanje danes in poskuse razvrednotiti vlogo in pomen osvo-bodilnega boja. Janez Prezelj, predsednik občinske borčevske organizacije, je izrekel zahvalo vsem prisotnim za udeležbo, ki se vsako leto povečuje, in vse navzoče Ob spomeniku podlih prvoborcev na Perovem povabil, da se podobne prireditve udeležijo tuđi v naslednjem letu, letu 2000. Žalni venec, ki ga je pred spomenik padlim prvoborcem položila delegacija, in prižgane svečke so vse spominjale na padle borce na Kamniškem in na druge številne žrtve. STANE SIMŠIČ Sedma državna razstava koz v Kamniku Tuđi letos Kozjerejsko društvo Kamnik v času Dnevov narodnih noš 11. in 12. septembra organizira že tradicionalno razstavo koz. Na sejmišču ob Can-karjevi cesti, takoj za mostom čez Kamniško Bistrico, si boste lahko oba dne-va med 8. in 18. uro ogledali okrog petdeset koz različnih pasem - sanske, sr-naste in burske. Pokusili boste lahko sveže kozje mleko in izdelke iz kozjega mesa in mleka. Razstavo, ki jo bodo uradno odprli v soboto, 11. septembra, ob 15. uri bodo popestrili z bogatim srečelovom. Na Kozjerejskem društvu Kamnik upajo na čimvečji obisk razstave, saj je ogled brezplačen. ŠAŠA MEJAČ Polčetrti kilometer kanalizacije in cesta Čeprav so morali že sredi junija načrtovano slovesnost ob odprtju novih komunalnih pridobitcv v Šmarci vključno z gasilsko veselico preložiti za mesec dni, 17. julija v Šmarci ni bilo nič manj veselo. Ob navzočnosti župana Toneta Smolnikarja in drugih predstavni-kov občinske uprave je pred kulturnim domom Ivan Sekavčnik, predsednik KS Šmarca, prerezal trak novo asfaltirani in z javno razsvet-Ijavo opremljeni Pibernikovi cesti, ki teče skozi vas proti Nožicam. Hkrati so slavili tuđi zaključck tret-je faze izgradnje največje investicije v tej KS - kanalizacije. Za veseli del pa so ob tej priložnosti poskr-beli domači gasilci z veselico. Kot nam je v pogovoru rekel pri-zadevni predsednik šmarske KS dipl. inž. Ivan Sekavčnik, je zgra-jenega približno 60% celotnega ka-nalizacijskega omrežja, kar pome-ni okrog 3500 m od skupaj načrto-vanih 6000 m kanalizacijskih cevi. Doslej je bilo v izgradnjo kanalizacije vloženih v treh letih okrog 90 milijonov SIT, od česar so 30% denarja prispevali krajani neposredno. Povprečen prispevek na priključek je znašal okrog 180.000 SIT." Do konca leta so imeli v nacrtu izgradnjo še preostalega dela kanalizacije v severnem delu Šmarce (Zgornji log, Habjanovo naselje), vendar kot pravi Sekavčnik, jim to zaradi nekaterih zapletov z lastniki zemljišč verjetno ne bo uspelo. Prvotno načrtovana trasa po opušče-ni Mlinščici nameč ne priđe več v poštev, ker je na nekaterih delih že pozidana (brez ustreznih dovo-ljenj). Zato bo treba na novi trasi pridobiti soglasja za uporabo zem-ljišča, kar pa bo terjalo marsikdaj dolgotrajne postopke. Skupaj z izgradnjo s položitvijo kanalizacijskih cevi so na Pibernikovi in nekaterih ostalih ulicah za-menjali tuđi dotrajane vodovodne cevi, kar je opravilo kamniško ko- munalno podjetje kot upravljalec vodovoda. Kot zanimivost naj po-vemo, daje Sončna ulica šcle se-daj dobila normalne vodovodne priključke, doslej so namreč imeli le začasne. Čeprav v Šmarci plinsko ogre-vanje uporablja že prvih 50 naroč-nikov na južnem delu Šmarce, pa po besedah predsednika KS zanimanje za to vrsto ogrcvanja malo upada. Zato so se v krajevni skup-nosti odločili med krajani opraviti posebno anketo, prek katere bi dobili točnejše podatke o interesentih za priključke zemeljskega plina. Marsikje se še vedno dogaja, da se ceste modernizirajo kar na pamet, brez posebnih pro-jektov, ki bi upošte-vali vse posledice takega urejanja cest. V Šmarci pa ni tako, saj imajo izdela-ne projekte za urc-ditev vseh ulic, vključno z javno razsvetljavo. Poleg dobrega sodelovanja z neka-terimi podjetji (v KS imajo prek 60 podjetnikov), še po-sebej z Meni no, je inž. Sekavčnik opo-zoril tuđi na nekate-re probleme, ki se tarejo to KS s 1250 prebivalci. Na pr-vem mestu so prav gotovo težave s prometno vamostjo, saj se velik del prometa s kamniške ohvoz-nice zliva skozi Šmarco po regionalni cesti proti Mcngšu in proti Domžalam. Kljub nekajkratnim pisnim opozorilom pristojnih or-ganov še vedno nišo označeni prehodi za pešce pri železniški in avtobusni postaji na cesti Dupli-ca-Mengeš, prav tako ne na cesti skozi Šmarco proti Jaršam, kjer morajo krajani, če hočejo na ploč- nik na drugi strani, prečkati zelo prometno cesto, brez označenih prehodov. Po mnenju Sekavčnika se bo promet skozi Šmarco še zgostil, saj se bo del voznikov, ki prek Tuhinjske doline pripcljcjo v Kamnik, na'mcsto prek Vodič od-ločil za bližnjo pot do Ljubljane po delu avtoccstc od Domžal naprej ali pa po sedaj razširjeni šti-ripasovnici. Med probleme je predsednik KS uvrsti I tuđi objestneže, ki so žc po-škodovali nekaj sveti lk nove javne razsvetljavc. Ivan Sekavčnik poleg predsednika sveta KS opravlja tuđi dolžnost občinskcga svetnika. Zato nas je kot za kanalizacijo primaknila tuđi za dela, ki sledijo položitvi ka-nalov in nišo poceni, to pa je ure-ditcv asfaltiranja in javna razsvet-ljava. Tuđi za delovanjc KS je 353.000 SIT premalo, saj mora KS v/.držcvati tuđi Kulturni dom. Res, da imajo Domžalc večji proračun, vendar njihove krajevne skupnos-ti dobijo Irikrat več denarja kot naše. Na uvcdho krajevnega samopri-spevka pa Sekavčnik še pomisliti ne upa. Čc samoprispevek leta 1994, še po starem sistemu ugotav-Ijanja rczultatov na referendumu, ni uspcl, bi zdaj - treba je pridobili večino glasov vseh volivcev - še Ivan Sekavčnik, predsednik KS Šmarca, je prerezal trak na modernizirani Pibernikovi cesti. zanimalo, kako povezuje opravljanje teh dveh odgovornih funkcij. Pravi, daje to na eni strani določc-na prednost, na drugi strani pa mu je kot svetniku težko vedno slediti stališčem stranke (je svetnik SKD, ki je v »opoziciji« op. p.), da ne priđe v konflikt /, ohčinsko upravo, čeprav KS z občino dobro sodelu-je. Želi pa, da bi občina kak tolar manj. »Dogovarjali se borno spro-li za neposredne prispevke kraja-nov za vsako delo posebej, zato puške ne borno vrgli v koruzo,« pravi na koncu Ivan Sekavčnik. »Tuđi na ta način borno poskušali šc preostalim krajanom zagotoviti asfaltiranje ulic.« FRANC SVETELJ Plaz ogroža stanovanjsko hišo Julijsko deževje je prlneslo velike skrbi tuđi družini Dušana Re-sanoviča v Soteski 86, ki leži na poboćju nad Tuhlnjsko cesto pred klancem Kavran. O posledlcah prejšnjega neurja, ki je na glavno cesto podrlo več smrek, smo že pisali. Tokrat pa je ogrožena stano-vanjska niša, kl stoji nekaj deset metrov više. Voda, kl spodjeda zemeljske plas-ti, je na delu objekta že povzroćila velike razpo-ke. Zazijale so glohoku razpoke v betonski plošci okrog hiše, plošćad se nagiba. Kaže, da vsak naliv pospešujp. promike zemlji šča po strmom bregu proti grabnu ob cesti. Kot pravi Hasanović, so se prvi znaki plazenja zače-li kazati že ob neurju leta 1990, kn je velik plaz ogrozil hišo na vrhu Kav-rana. Takrat si je komisija ogledala ludi Resa no-vičovo zcmljišče, vendar kakih posebnih ukrepov in pomoći še ni dočakal. Zato je ponovno z vlogo za pomoć pri sanaciji opozoril na ta problem, ki ga sam ni v stanju sanirati. Zanimlvo, da zraven ogrožene hlše raste nova siano-vanjska hiša, ki bo, će bo šio tako naprej, verjetno potrebna sanacije, še preden bo zgrajena. Vsekakor bi morali geologl odgovoriti na vpra-šanje, ali so in kako so poseki gozdnih dreves na tem območju vpllvali na premike zemljišća ... KS. Zavod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik, ki ga zastopa direktorica ga. Zdravka Slavec, objavlja po sklepu kolegija zavoda JAVNO LICITACIJO za prodajo MINIBUSA za prevoz 16 oseb in tovora Predmet prodaje: MINIBUS RENAULT MASTER T 30 D, letnik 1990, prevoženih 232.000 km, izklicna cena je 650.000,00 SIT. Pogoji licitacije: 1. Na javni licitaciji lahko sodelujcjo vse pravne in fizične osebe. Interesenti morajo v 10 dneh po objavi oglasa oddati pisne ponudbe na naslov: ZUIM Kamnik, Novi trg 43a, 1240 Kamnik, s pripisom »za javno licitacijo« in plaćati varščino v visini 10% izklicne cene na žiro račun zavoda številka: 50140-603-57109. Nepopolne vloge ne bodo obravnavane. Vlogi je potrebno priložiti potrdilo o plaćani varščini. 2. Ogled vozila bo možen 13. in 14. septembra 1999 od 8. do 12. ure po predhodni najavi po telefonu številka (061) 817-444, interna 213, g. Marko Simončič, kjcr dobite tuđi druga dodatna pojasnila. 3. Najugodnejšemu ponudniku bo varščina všteta v kupnino, ncuspelemu pa brezobrestno vrnjena najkasnejc v 3 dneh po končani licitaciji. 4. Vozilo bo naprodaj po sistemu videno-kupljeno, brez kasnejših reklamacij. 5. Kupnino mora kupeč plaćati najkasneje v 8 dneh po licitaciji; čc tega ne stori, varščina zapade. Vozilo bo kupcu izročeno po plačilu celotne kupnine. 6. Kupce plača stroške kupoprodajne pogodbe, DDV in morebitne druge stroške za pronos laslništva. Zdravstveni dom dr. Julija Polca Kamnik, Novi trg 26 obvešča, da ima od 4. septembra dalje novo telefonsko številfco 818-600. DOM STAREJŠIH OBČANOV KAMNIK NUDI: a) Starejšim občanom navadna ali dietna kosila z možnostjo dostave na dom v sodobnih termos posodah b) Delovnim organizacijam, zasebnikom ali občanom pranje perila (posteljno perilo, prti, delovne obleke) Cene zelo ugodne. Vsa pojasnila v zvezi s ponudbo so vam na voljo v računovodstvu Doma starejših občanov od ponedeljka do petka v času od 7. do 14. ure na telefon 831-510. Plaz ogroia hišo v Soteski Kamniški ObČAN DNEVI NARODNIH NOŠ 9. septembra 1999 5 OB DNEVIH NARODNIH NOS Prvi dan narodnih noš Na pragu novega tisočletja so pre-lomnice zelo priljubljena in pngosla tema. Zapriseženi spremembam pri-čakujemo pojav raznih novosti. Ven-dar nas do usodne polnoči loči Se ne-kaj časa! ludi mnogo radosti in veselja. V veseli čas hodo prav gotovo sodili tuđi letošnji Dnevi narodnih noš. Meslo, odeto v praznično opravo, bo že 29. leto zapovrstjo pričaka-lo mnoiico obiskovalcev iz bližnjih in daljnih krajev. povorki sodelovalo kar pet godbenih skupiti: i/, Kamnika, Stranj, McngSa, Domžal in Vodič. Tuđi v starih časih so premožnej-ši že na zunaj kazali svoj »višji« položaj. Le malokateri si je namreč lah-ko privoščil nakup vozila. V letošnji povorki pa jih bo sodelovalo kar trideset: čaši se spreminjajo... Verjamemo, da bo tuđi letošnja povorka noš zanimiva in pestra. To-rej, vabljeni, da si jo ogledate. ... Roka postaja torej alternativa sodohnim strojem in robotom, ki iz,-delujejo produkte velikega števila in serij. Ne omogoča le nadaljevunja najstarejtih in najbolj prvinskih sti-kov z gradovi, ampak ludi ustvarja-nje lakih mojstrovin, ki v naše fivlje-nje vnašajo kakovost...« NaSem povabilu so se odzvali šte-vilni mojstri, ki nam bodo ponudil pestro paleto ustvarjalnosti sodobnih slovenskih rokodclccv: svece iz čebe- Bela peča, avba in zidana ruta, je bilo pogasio geslo v poz-nejših obdobjih narodno pre-budnega gibanja, ko so posa-mezniki svojo narodno zavest iz-kazovali tuđi lako, da so se oblačili v posebno preobleko za posebne, zlasti svečane prilož-nosti, imenovano narodna nosa. Zanimivo pri tem je, da Slovenci tega modela nismo nikoli oblikovali do konca. Narodna nosa je torej bolj ali manj namen-sko in namišljeno nastali pojav v okviru narodnega oblačilnega videza za posebne priložnosti. Največ sestavin narodne nose izvira iz prazničnih elementov oblačilnega videza v našem alp-skem svetu. Ko je narodno gibanje doseglo svoje cilje, je oblačenje v narodno nošo postajalo zmeraj bolj le zunanje, manifes-tativne narave in je hkraii postajalo pojav, ki se se zmeraj spreminja. Prvi Dan narodnih noš je bil v Kamniku 11. septembra 1966. To prireditev je pripravilo Turislično društvo Kamnik. Tedajje društvo vodil dr. Sveto-zar Frantar, kije že ledaj dejal, da bi Dan narodnih noš v Kamniku moral postati tradiocional-na prireditev, ki bo popestrila turistično življenje v naši občini. To je bil velik izzjv v tedanjih tu-rističnih delavcev, z vsakoletno priredi tvijo seje ohranil do danes. Od tedajje minilo že 33 let. Tedajje poziv organizatorja nalete! na velik odmev med pro-svetnimi društvi in posamezniki iz bližnje in daljnje okolice. Po mnenju prireditelja je v spre vodu sodelovalo okrog 350 ljudi v narodnih nošah in veliktj organiziranih skupin iz vseh krajev Slovenije. Na pločnikih kamniš-kih ulic se je zbralo blizu 5000 opazovalcev. Mesto samo je bilo v prazničnem razpoloženju, okrašeno z zastavami, izložbena okna trgovskih lokalov pa so bila okus no opremljena z ekspo- bil čudovit dan, kakor da bi se sonce veselil pisane lepote naših narodnih noš. Tuđi to leto se je Kamnik dostojno pripravil na tako velik praznik, katerega je Z.opet pripravilo Turistično društvo Kamnik. Že tedaj se je Kamnik uvrsti! med kraje s tra-dicionalnimi prireditvami. Seve-da vedno ni šio vse po zamisli. Bili so manjši spodrsljaji, ki so se vsako leto odpravljali. Prva prekinitev je bila leta 1970, ven-dar so že v naslednjem letu po-vabili konje ni ke in plesalce iz Požege, ki so bili prvič naši gostje. Tuđi v letu 1972 prireditve ni bilo. V naslednjem letu 1973 pa so zapisali: »Praznik dneva narodne nose, 2. septembru, je bil došlej najlepša prireditev tako po udeležbi, uspeh u in izvedbi programa«. V letih 19H0in I9H1 je bil premor. Od tedaj dalje pa so se dnevi uvrstili vsako leto. Toliko pisanih noš iz zamejstvu Povorka noš iz leta 1971 (Joto: Arhiv Turističnega društva Kamnik) Po letu dni premora so v Kamniku 1971 ponovno organizirali Dneve narodnih noš. Tuđi tokrat uspešno. Preteklost Ko so v letu 1966 člani Turističnega društva Kamnik zasnovali prireditev Dnevi narodnih noš, si prav gotovo nišo mogli zamišljati, da se bo vsebina enega dne kmalu razširi-la na večdnevno prireditev. Osrednji dogodek je kljub spreinembam vse-lej predstavljala nedeljska povorka narodnih noš. Od skromnih začet-kov, ko je v povorki sodelovalo 350 ljudi, do današnjih dni, je število naraslo tja do tisoč in več udeležencev, kaj ti nosa je vselej odražala pripadnost, pa naj si bo pokrajnsko ali so-cialno. Že po oblcki so se namreč med seboj ločevali kmetje odjgospo-dov in gospodje od slug, pa Štajcrci od Gorenjccv, Dolenjcev, Primorcev in drugih. Vedno pa je bila nošnja nošc nekaj veličastnega in predvsem v ponos. S tem, ko so si Ijudje nade-li nošo, si nišo samo nadeli preoble- Ljudska obrt Pomembna priložnost za srečeva-njc ljudi iz različnih pokrajin so bili sejmi. Kamnik je vseskozi od srednjega veka dalje predstavlja! po-membno tržno središče. V Kamnik so z namenom trgovanja prihajali obrtniki od daleč naokrog. Sejmi so tako predstavljali možnost ohranja-nja obrti; in nekatere od leh so se po zaslugi prizadevnih posameznikov ohranilc do današnjih dni. Na žalost pa čaši domači, folklorni obrti nišo najbolj naklonjeni. Zaradi njene uporabnosti le za ozek krog potrošnikov, višji ceni zaradi daljšega postopka proizvodnje se krog izdelovalcev ljudske obrti vedno bolj krči. Zaradi preživetja se vedno več današnjega rokodclstva približuje industrijskomu oblikovanju, ki delo prav gotovo olajša. Ro-kodelstvo s posodobitvami pa tako ljega voska, poslikavo panjskih konč-nic, vezenine, dražgoške kruhke, iz-delavo ljudskih glasbil, lončarstvo, lesene žlice, ročno tkanje, nečke, izdelovanje lutk, poslikavo skrinj, klekljanje, čipke iz žlice, keramiko, izdelovanje avb in zavijačk... S svojimi izdelki in ustvarjanjem nam bodo prav gotovo obogatili vsakdanjik kol tuđi naš praznik. Vsi člani organizacijskega odbora za pripravo Dnevov narodnih noš, ki smo v zadnjih mesecih v izvedbo vložili kar nekaj dela, iskreno upamo, pravzaprav smo prepričani, da bodo tuđi letošnjc narodne nose vredne na-daljevalke častitljivc tradicije. ANDREJA KRŽEN Kamničani v narodnih nošah pri odkritju spomenika cesarja Franca Jolefa v smodnišnici, 15. 8. 1907 Od kod izvira izdelovanje ročno oblikovanih piškotov in kruhkov iz mede-nega testa, ni jasno. Nekateri avtorji v zvezi s tem pripisuje jo ženskim samostanom. Od tod naj bi se znanje širilo predvsem h kmečkim gospodinjam. Najdlje seje izdelovanje medenih »kruhkov« obranilo v Oražgošah in okolici, zatojim še danes pravimo dražgoški kruhki. Med najbolj znanimi iz-delovalkami draigoških kruhkov je drila Šmid iz Železnikov, ki bo sode-lovala tuđi na kamniški prireditvi. (Joto: Arhiv Aleksander Sarnavsky) ke, ampak si je tuđi vođenje nadclo vidcz veličastnosti. Nosa je prav gotovo glavni element ohranjanja tradicije oblačilne kulture pretcklosti, torej naše zgodo-vine. Zato smo lahko še toliko bolj veseli vseh, ki še vedno ohranjajo njeno živost. Povorka '99 Letošnjo povorko narodnih noš smo si zamislili predvsem kot pred-stavitcv skupin iz celotnega ozcmlja Slovenije, ki se še ukvarjajo s tovrst-nim ljudskim izročilom. Tako bodo ob številnih lurističnih društvih v povorki sodclovalc različne foklorne skupine, ki ob nosi ohranjajo tuđi ples in pesem. Posebno zanimivost bosta prav gotovo predstavljali dve tuji folklorni skupini iz Cresa in Sandžaka. Godbcna društva so bila vseskozi sestavni dcl vseh pomembnejših prireditev. Dajala so jim še večji pridih slavnosti. Tako bo v letošnjem letu v ostaja povezava med preteklostjo in sodobnostjo. Vračanje k dediščini in sodobnosti rokodclccv je ponovno vzpostavljanje razmerja med našim naravnim in kulturnim okoljem, ki pa naj se ne dogaja samo v narodnih parkih in etno-muzejih, dc-javnost moramo prcnesti predvsem v vsakdanjik. S tem namenom smo v letošnjem letu, po nekajletnem premoru, ponovno v Maistrovo ulico povabili mojstrc ljudske obrti iz vse Slovenije. Ćela vrsta slovenskih rokodclccv bo svojo dejavnost in iz-delke predstavila v soboto, 11. septembra. Mojstre in njihove izdelke smo iz-brali predvsem s pomočjo knjige dr. Janeza Bogataja Mojslrovine Slovenije, ki v omenjeni knjigi med drugim pravi tuđi slednje: «... Pestrost in različnost rokodel-ske ustvarjalnosti na Slovenskem je posledica zgodovinskega razvoja, iz-jemne lege Slovenije in vplivov, kijih prinaša vsakdanjik... Bi radi imeli »narodno« nošo? VmikoknU. ko plticm kuj o niišnh. vodno znovn razmišljam o pojmili ljudsku. kmiH>kn In narodnu nosu. Kakšnajo ni/.llkn med knioč-ko In narodno nošo? Ali jo rekonstrukciju knicrke nošc ludi narodna nosa? V si'ikmdcsclih latili IH. slolelju su se kmetje ■/■.c oblačili po sodob-mjši modi. ki je posnemala mcsi.no modo. Mnogi pa »> imeli sturtjšv nose spravljene v skrinjnh. Dobu luborm. tega edlnsivenegu slo\i'ti-skegn knllunicgii gihnnjn. je zujela ludi ktmrkn prcliivalslvo Orga-ni/.utorji luliomv sa pozivali kinele. naj w udelc/.iijejo /horovauj v svojih starih narodnih nošah. ,S lem. ko so kmetje ohlckli /.e opusecnu sturejše nošc. so /, iijimi i/.prii'cvali svojo narodnost no /.uvest ter du-jnli zhonnanjem slovesntjšl poudurck Torej je hilu na //uceikii prazničnu kmeekn nosa iiporahljeiia kot »narodna nosnu - kol uniforma za manifestacije slovenske nurodne zavesti. Tuđi mestitu In trska gospodu je začela iziiričcvuli svojo pripadnost slovenskomu narodu s lem. da se je za razne svečanosti oblačila v narodne nose. Kcr starih noš ni bilo dovolj. mi znčeli krojili moške in ženske narodne nosi' po starih krojili, vendur iz novejsih industrijskih tkanin. Spromemlic pa nišo ostale ie pri mutcrlulih, amjiak je bila drngučnu ludi Izdclnva. k nosi so se zuivli pojavljuli novi dodatki. Na prehodu v 110. slolelje so v casopisili veliko pisali, knksnn naj bi bila nosa, tlu bo prhnernijša /,a slovesne priloznosli. Ti nasveli so se podvojili v tridesetih letih našemu slolelju. Tuđi dnncs je ši< veliko iijuirnlmikov narodnih noš /folklorne skupine, nurodnozubuvni ansambli, razna društva in posamcznikil in mulo pokličnih izdelovalcev narodnih noš. l'osebno gorenjska ženska in moška nosa, ki sta nujholj razširjeni. dozivljatn nnjvoč sprememli in jHiptičenj. Nekaicri hi rudi spravili na nose ves kič, kar pi premorc naša doba, od plastičnih bleščic na avhnli in ćelo na ninskih telovnikih. do kril In predpusnikov Iz svetleCc atlas podloge. Velikokrnl je krivo pomanjkanje denuijn. da se odločliuo za cenej-šc mnterink; da pn so naše slabo izdelune, je krivo neznanje in ne-poyjitivu.njc noš. kajli mnogi izdelovulei nišo še nikdur videll starih, ročno Iz.dclnnlh delov noš. in zato nimujo prave predstave. Tuđi kako se ohlečemo in olmnšiimo v nošl. ni vseeno. Ko včnsih gledanu) knkšno skupino, obločeno v mitv, prej funnislimo na nmškamđo In nismo niti nnjirmnj ponosni, da je to »nn,šu« narodna nosa. Ne branimo se ročnih del. l'rosti čas, kl ga homn Zrtvovulc zii pečo, bo najbolja povvdnl, koliko je v red na. peču. l,A>po izdalana narodna nosa je bogustva, ki ga borno hranili tz roda v rod. Izdolalino si nošo, kl nam bo v ponos doma In v tujini, ki bo pri-spe\ek k prazničijosli prlwditw, za kalem jo bom> oblekli. (ljuba VrUivoc, Skwenski koledar 'HZ sir. 45) nali, kijih je za ta praznik dal na razpolago kamniški muzej. Toliko ljudi in tako urejeno mesto je bilo tedaj v ponos turističnim delavcem, ki so s svojo idejo prodrli v veliko turistično atraktivno prireditev. To je bil dober uspeh v pogledu udeležbe in dober začetek kasnejših dnevov narodnih noš. Danes lahko trdi-mo, da je prvi Dan narodnih noš Žena s pečo izredno uspel. Tuđi drugi dan narodnih noš je v Kamniku pre-segel vsa pričakovunja. Tisto nedeljo, 3. septembra 1967, je ni bilo nikoli kakor v letu 1985. Poleg vseh narodov teda-nje republike so poleg noš iz za-mejstva sodelovali tuđi folkoristi iz Turčije. V vseh letih od 1966 dalje je Kamnik privahljul veliko ljubite-Ijev folkore. Letos je ta prireditev že devetindvujseta. Torej v leto 2000 s praznovanjem tride-setletnice. Ali bodo tedaj organizator/i in delavci, ki so v preteklos-ti v to delo vložili svoj prosti čas, voljo in vztraj-nost, prejeli le kakšno priznanje ali le skromen hvala? Zaslužili bi mnogo več. In na koncu še zapisane misli Mar-jance Klobčar: »Narodne nose čisto nevede po-sluvljajo pred nas ogledalo, kaj se moramo res preobleči, da se v svojem lastnem mestu počutimo doma, da znamo biti sproščeni, šesti skupaj in preživeti lep večer? Ali samo takrat, ko izstopi-mo iz vsakda-njosti, pustimo, da se za trenutek ustavi čas?« ALEKSANDER SARNA VSKY 9. septembra 1999 POGLEDI Kamniški ObČAN Iz torbe Krištofovega Pepeta II. Filatelistično društvo »Ivan Vavpotič« Temnega valčka modrasi in županov vol... Ker je v moji torbi ostalo še nekaj predpočitniških drobtin, naj Se te stresem na krožnik kamniške kronike, da ne utonejo v pozabo ... Moram reci, da naš poslanec Maksi kar dobro skrbi za svojo popularnost. Tako se je tik pred poletnimi počitnieami oddolžil novi-narjem, kot pravijo, za njihovo kriti-ko predvidenega zakona o predčas-nem upokojevanju poslancev. Sekre-tarki zbora je namreč naročil, naj naredi red v poslanski restavraciji, kjer se novinarji nišo odrekli poceni in dobrih kosil, obenem pa da gledajo poslancem v krožnike in vlečejo na ušesa zaupne pogovore. To pa naj bi pomenilo. naj bi novinarjem prepo-vedali vstop v te prostore. To jim se-veda še daleč ni povšeči. Najbolj je bila prizadeta nekdanja urednica našega časopisa, ki je zapisala v osrednji dnevnik: M. Lavrinc izganja no-vinarje iz državnega zbora. Toda ona se bo že znašla, naš Maksi pa tuđi, čeprav mu kolega (»padalec«) Jelin-čič očita policajstvo, novinarski »imperij« pa bo verjetno kmalu vrnil udarec... Ceprav se je dupliški Hilton že v začetku letošnjega leta napolnil z vsemi mogočimi privatnimi firma-mi, med njimi je tuđi ugledna banka, se vendar v tem času vsi skupaj nišo uspeli dogovoriti, kdo bo popravil in utrdil pokrove odtočnih jaškov ob vhodu na dvorišče pred (nekdanjo) upravo Stola, prek katerih vozijo obiskovalci. Če si bo kdo zaradi tega prerezal gumo ali ćelo ponesrečil s kolesom, se bodo pač izgovarjali drug na drugega ali pa ćelo na umi-raioči Stol ... Ce tisto noč ne bilo dežja, me da nes ne bilo več,« mi je zaupal Temni valček svojo poletno pusto-lovščino. Kamniški komunalci so ga namreč spravili s seboj na praznova-nje v lovsko kočo na Savinji Peči. Po obilni pijaci in jedači seje valček od-pravil malo počit v bližnji gozd. Komunalci so ob dohodu v dolino kar pozabili nanj, tako da seje zbudil sele proti jutru. »Vsa sreča, daje začelo dežavati in so se modrasi in gadje, ki jih tam gori kar mrgoli, zatekli v zemljo, zjutraj sta bili na meni samo dve veliki kroti,« pravi znani kamniški veseljak, ki mu je Tuhinjska dolina prva domovina ... VSvilanitu pravijo, da so naredi li največjo brisačo na svetu. Dolga naj bi bila čez petnajst metrov. Mini primerke te brisače naj bi, kot smo prebrali v osrednjih časnikih, iz-ročili tuđi vsem ljubljanskim mest-nim možem, našim pa »rekordnih« brisač še pokazali nišo. Naši svetni-ki pa si verjetno mislijo, kar naj ima-jo tište brisače, pa naj se na Ljublja- no obrnejo še takrat, ko bo treba od-pisati kakšen komunalni »puf« ... Cmjani bodo verjetno prišli v zgodovino samoprispevkov, saj so se odločili, da bodo namesto ene-ga imeli kar dva referenduma: ta gornji Črnjani svojega, ta spodnji pa svojega. Pravijo: eden bo gotovo us-pel. Samo nihče se še ni vprašal, če bo uspel samo zgornji referendum, kam bodo potem ta spodnji po.šiljali otroke v solo, če ne bodo sodelovali pri gradnji prizidka sole, ali kam bodo pokopavali pokojne, če bo skrb za dograditev pokopališča prepuščena samo ta zgornjim Črnjanom. To se borno pa sami zmenili, pravijo ... Poletne velenjske dirke županov na motorjih so pokazale, da je naš župan Tonti uspešno presedlal z deset tisoč obratov na skuter, saj je z njim druge župane krepko pustil za seboj. Za tolažbo pa je vse župane povabil na svoje srečanje z Abraha-mom, ko jih bo sredi kamniškega Glavnega trga pogostil s pečenim volom. Prav pa bi bilo, če bi na vola povabil tuđi kakega državnega zakladnika, mogoče pa bi se to 1c kaj poznalo pri »talanju« državnih cekinov v novem tisočletju ... Krištofov Pepe II. Pripombe k Spremembam in dopolnitvam dolgoročnega in srednjeročnega druzbenega plana občine Kamnik Spremembe in dopolnitve dolgoročnega in srednjeročnega družbene-ga plana občine Kamnik smo Kamni-čani že dalj časa pričakovali, svetni-ki SKD pa smo na to, da jih je treba pripraviti, že več let opozarjali župana in občinsko upravo. Menimo, da bi te morale vplivati na živahnejše zasebno in poslovno gradbeno dejav-nost, uresničitev nekaterih nujnih na-črtov. Hkrati pa tuđi prinesti denar v kar precej obubožan občinski proračun. Ob javni razgrnitvi pa ugotavlja-mo, da je marsikaj v zvezi s tem aktom problematično in pričakujemo javnopojasnitev: 1. Čas razgmitve je bil popolnoma neustrezen. saj si med počitnicami in pred solo marsikdo ni vzel časa za temeljit pregled aktov. 2. Prostor je bil premajhen, gradiva premalo. Zadnjih štirinajst dni ni bilo besedilnega dela. Prav tako ni bilo občinskih delavcev, ki bi dajali pojasnila. 3. Za nestrokovnjake so karte zelo nepregledne. 4. Želje občanov v glavnem nišo bile upoštevane. Marsikdaj se zdi, da so bili pri rešitvah upoštevani interesi posameznikov, npr. občinskih uslužbencev. Kdaj se bo občina začela zavedati, da je le strokovni servis občanov? 5. Pri marsikateri zavmitvi je jasno, da izdelovalec področja ne pozna oziroma si ga ni ogledal. 6. Spremembe še nimajo izhodišč Zavoda za varovanje kulturne in naravne dediščine iz Kranja, čeprav so bile že dane v javno obravnavo. 7. Ni bilo dovolj upoštevano načelo, da se naselja širijo na obe strani od komunalne opreme in da se gradbene vrzeli zapolnijo, kar bi prispevalo k varčevanju z občinskimi sredstvi in vračanju že vloženega občinskega denarja. Kako je mogoče, da so npr. v Podgorju zavrnjeni vsi predlogi za gradnje v sami vaši, ob komunalno opremljeni prometni žili, hkrati pa je sredi polja, ob robu čiste stanovanj-ske soseske predviđen nov zazidalni otok B 2, namenjen garažam in avto-busni postaji? Le kdo bo tu parkiral? 8. Kako je mogoče, da je bil tako močno prekoračen rok izdelave? Pogodba z izdelovalcem je bila podpisa-na poleti 1998. Rok izdelave je bil 4 mesece. Prva faza pa je bila izdelana sele po enem letu? 9. Zakaj se ukinjajo ali močno zmanjšujejo obstoječa industrijska območja, ki imajo že vso potrebno in specifično komunalno opremo (Zar-ja, KIK)? 10. S spremembo meja prostorskih izvedbenih načrtov se ti pravnofor-malno razveljavljajo (2. odst. 44. čle-na Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor), tako da investi-torji na teh območjih nimajo več pravnih osnov in zakonito verificira- PLESNI CENTER, KAMNTK ŠOLA KLASIČNECJA BALETA, USTVARJALNEGA GIBA IN SODOBNEGA PLESA Telefon: 33-88-45 VPISUJEMO NOVE UČENCE ZA ŠOLSKO LETO 1999/2000 • KLASIČNI BALET (v tekočem letu dopolnjena starost 9 let) • USTVARJALNI GIB - IZRAZNI PLES (v tekočem letu dopolnjena starost 5 let) • SODOBNI PLES ZA SREpNJEŠOLCE, STUDENTE IN ODRASLE # Dvorana Plesnega centra se nahaja na Osnovni soli Frana Al-brehta na Šolski ulici 1 v centru Kamnika. Vpisujemo vsak delovni dan v septembru od 16. do 19.30. Prei/skus sposobnosti /a vpis otrok v 1. razred baletne Sole (dopolnjena starost 10 - 12 let) bo potekal še zadnjič 13. in 14. septembra 1999 od 18. do 19.30. Za podrobnejše informacije pokličile na /gornjo telefonsko Ste-^_______ __________________VABLJENI! nih konceptov. Zakaj so spremenjena in na novo oštevilčena področja zazi-dalnih načrtov (npr.: B8 je zdaj B 21)? Zato bodo nastali novi stroški z izdelavo novih zazidalnih načrtov in novih odlokov. Potrebne bodo nove razgmitve, javne razprave itd., kar vse tuđi odmika čas koristne in ustrezne uporabe prostora. 11. Spremembe ne nakazujejo prometne ureditve in ne rešujejo problema mirujočega prometa. 12. Celotni nacrt je delan na temelju topografskih načrtov in ne na prc-glednih katastrskih načrtih, zato ob-čan težko razbere, kaj se dogaja z do-ločeno parcelo. 13. Ni izdelanega kartografskega dela v merilu 1:25.O0O, ki predstavlja tematske karte, kar je osnova za plan (spomeniško varstvo, vodno gospodarstvo, promet, poseljenost, osnovna namenska raba). Poleg tega so karte zastarele, saj tuđi po 20 let stari objekti nišo vrisani. 14. Kartografska dokumentacija v merilu 1:500() ni izdelana na prcgled-nih kalastrskih načrtih in nima osnovnih elementov, ki jih zahteva zakono-daja (varovanje temeljnih območij za pridelovo hrane - 1. območje kmetij-skih zemljišč in varovalnih gozdov, varstvo vodnih virov, varnostnega pasu KIK-a, skratka vsega, kar zahteva država in kar je bilo sprejeto z občinskimi odloki). Iz teh kart, kot tuđi i/, ostalih (urbanistične zasnovc), ni razvidno, kaj je obstoječe stanje in kaj je nacrt niti ni etapnosti izgradnje. 15. Urbanističnih zasnov za Stra-nje, Stahovico in krajinskih zasnov za Veliko planino ni. Ali se ukinjajo? Kako da to ni navedeno v odloku? 16. Ni izdelan in razgrnjen srednje-ročni plan, ki bi določil dejavnosti za vsa območja novih kompleksnih posegov, predviđenih v dolgoročnem planu. 17. Istovrstna in različna kartografska gradiva so med seboj neusklajena. Iz povedanega je razvidno, da je celotno gradivo izdelal nekdo, ki to-vrstnega načrtovanja ne obvlada, da ne pozna občine. Nepoznavanje je av-tor priznal tuđi sam v studiji o novih možnih lokacijah pokopališč. Predlagamo, da občina delo zavr-ne, zahteva dopolnitev in ureditev v skladu z zakonodajo ter popravljeno gradivo ponovno da v javno obravnavo. Člani svetniške skupine SKD in člani IO SKD Kamnik: Marjeta Humar, prof., spec. leks,. Janez Stražar, univ. dipl. inž., Ivan Sekavčnik, univ. dipl. inž., Damjan Hančič, abs., Janez Les-kovec, Tone Stele, Milan VVind-sehnurer, univ. dipl. ekon. Leto 1999 praznuje kamniško filatelistično društvo 50-letnico obstoja. Ob jubileju filatelisti pripravijajo razstavo v galeriji Veronika. Od-prta bo v petek, 10. .septembra, ob 18.30. Mesto Kamnik kot starodavno srednjeveško mesto, ki obstoja že 770 let, ima vrsto društev, ki so se razvila iz posebnih hobijev, mednje sodi tuđi filatelistično. Cc pogledamo v zgodovino svetovne filatelije, lahko priznamo, da so se stari Kam-ničani začeli ukvarjati z zbiranjem poštnih znamk že zelo zgodaj. Kamnik je bil že v 19. stoletju znan kot eno vodilnih mest vojvodine Kranjske, zato je dobi I na novo organizirano poštno službo v Avstriji že I. junija 1850. Za sedanje področje Slovenije je dunajska poštna uprava določila Trst, kot izredno pomemb-no obmorsko pristaniško mesto, tuđi za glavno upravo pošte za območje Slovenije. Tam je avstrijska pošta or-ganizirala tuđi višjo poštno šolsko upravo, ki je do prve svetovne vojne vzgojila ogromno poštarjev in pošta-ric. Ti so potem prevzcli to službo na podeželju bivšeKranjske. Ljubljana je sicer imela poštno upravo, toda bila je podrejena Trstu. Z ukazom mi-nistrstva za promet in pošto na Dunaju so se 1. junija 1850 po vsej Avstriji odprle pošte, tako se je istega dne kot v Ljubljani, Kranju, Postoj-ni in Trstu začela poštna služba tuđi v Kamniku. Takrat kamniška pošta še ni imela telegrafa, na velikih poš-tah na Dunaju, v Mariboru, Ljubljani, Trstu pa je telegrafska pošta že delovala. Kakšno je bilo stanje na Kamniš-kem? Organizacijske priprave za poštno službo so tekle vrsto let pred svečano otvoritvijo 1. junija 1850. Za takratno poštno službo je bila pošta pri mostu Kamniške Bistrice, takrat imenovana ulica Herren-strasse. Stara postaje bila tam do 1893, ko je prešla v hišo nasproti občine, kjer je bila do 1935, potem se je selila naGraben in 1973 na Glavni trg, kjer je še danes. Prvi upravnik pošte v Kamniku je bil znan Kam-ničan g. Janez Dcbevcc. Takrat Kamnik ni imel lokalne že-leznice. Tako je moral prvi upravnik pošte v Kamniku organizirati pove-zavo Kamnika z ljubljansko pošto s konjsko vprego. In res, g. Debevcc je imel nasproti glavnega poslopja kamniške pošte hleve za najmanj šti-ri ali pet konj. Vsak drugi dan je vozil pošto in potnike iz Kamnika v Ljubljano in nazaj. Leta 1873 je kamniška pošta že imela telegraf, pa tuđi njene po-družice, to so bile: Zg. Tuhinj, Mot-nik, Moravče, Mengeš, so bile že povezane s kamniško pošto. Oberpost meister, kot so ga takratni Kamniča-ni imenovali, je moral razporcjati po-štne uslužbence tuđi po podružnicah. Zgodovinskoje potrjeno, daje bil Motnik že leta 1873 telegrafsko povezan s Kamnikom. Telegrafski ap-rati so bili Še na galvanske člene, da so dobili električno energijo za dclo-vanje, torej telegrafiranje, z morzeje-vimi znaki. Okrog leta 1900 je Kamnik dobil žc telefon. Telegrafske in telefonske žične povezave z Ljubljano so bile prvotno na lesenih drogo-vih iz domačega koštanja. Ko so na-peljevali prvo lokalno želeniško pro- go na Kranjskem leta 1891, so bile vse poštne žične povezave s centalo v Ljubljani na drogovih ob želczniš-ki progi Kamnik-Ljubljana. Vožnja s poštno kočijo ali s pregom, kot so imenovali večji potovalni voz, je trajala vsaj tri ure, če ne več. Menjava konj je bila v Mengšu in Črnučah. Vsa pisemska pošta je potovala s to konjsko vprego. Nas kot filateliste pa zanima, kdaj je kamniška pošta dobila poštne znamke, ki so se začele uporabljati za frankaturo pisem, paketov, telegrafskih in telefonskih sporočil ter drugih storitev. Prvotno je pošta v Avstriji začela izdajati časopisne znamke, ki jih je prva na svetu uved-la pošta v Angliji. Filatelisti dobro poznamo poštno znamko »črnega pe-nija«, ki ima danes milijonsko vred-nost. Tuđi Avstrija je začela uvajati znamke. Na Dunaju živeči Slovence iz škofjeloškega hribovja, g. Franc Kosir, je patentira! na Dunaju, da bi z znamkami lahko plačevali pošlno takso. Jugoslovanska filatelija je ob Koširjevi 100-lctnici izdala posebne znamke z njegovim portretom in blokom, toda izkazalo seje, da Kosir ni bil prvi, ki je patentiral poštno znamko, ampak Anglež Hill. Kamniška pošta je dobila prve znamke žc 1851, znamenite znamke z grbi. Kmalu za tem pa Avstrija izda posebne znamke za krajc v Lombardiji in Beneški republiki, ki jih je zascclla. Danes so izredno drage in rcdkc. Potem so se leta 1851 pojavile na Dunaju časopisne znamke z Merkurjem, seveda seje na znamkah kmalu pojavila glava cesarja F ranca Jožcfa I. Te znamke so kupovali na pošti. (nadaljevanje prihodnjič) dr. Nikolaj Sadnikar g*g&*rggg SANIRANO ODIAGAUSČE? - Tak je napis na tabli z ohčinskim grbom ob nekdanjem odlagalištu odpadkov na podgorskem polju ali pod dupliš-kim hribom, kot ga sedaj imenujejo. Toda letoSnji »pridelek« pšenice na bližnji njivi je zgovorno pokazat, kakšnaje ta »sanacija«, saj okrog 20 metrov od poli pod hribom ni zraslo drugega kot plevel... (fs) SPOR O ZEMLJIŠČU OB ROŽIČEVI - Stanovahu Klavciteve ulice ne so-glašajo z odlujilvijo dela zeleniće med njihovo ulico in ulico Velka Rožica, ki naj bi si ga prisvojili lastniki štirih hiš na Rožičevi. Pravijo, da so s tem posegli na velik del otroškega igrišia in parkirišče, kigana Klavčičevi pri-manjkuje. Po izjavi načelnika Bojana Mlakarja so prehivalci Rožileve navedeno zemljište pridobili v zakup od državnega kmetijskega sklada. Na spodnjem delu, za bencinsko irpalko, bo oblina letos uredila otroško igriš-le, tuđi za ostali del si bo občina prizadevala, da bo služilo komunalnim objektom, namenjenim temu območju. (fs) PROGRAM DODATNIH DEJAVNOSTI V VVZ ANTON MEDVED KAMNIK Spoštovani starši! VVZ Antona Medveda tuđi v šolskem letu 1999/2000 organizira dodatne dejavnosti za predšoJ-ske otroke v občini Kamnik. Prijavnice dobite v vseh enotah vrtca, Matični knjižnici Kamnik in Zdravstvenem domu - otroški oddelki. Oddate jih do 15. 9. 1999 na upravo VVZ, Novi trg 26B, tel. št. 819-210. KRAJ - ENOTA - tel. št. VSEBINA »E.IAVNOSTI VZGOJITELJICA ČAS STAROST OTROK ROŽLE, 819-210 Novi trg 26b CICIBAN TELOVADI CICIBANOVE URICE IGRAIJVK URICE Andreja Bajde, Lidija Grintal Natašu LaniSek Jnžica Klemen I7.-I8.30, poncdeljek 17.-18.30, petek 17.-18., četrtek 5do7 4 do 5 4do5 PESTRNA, 815-800 Groharjeva 1 ZAPOJMO SKUPAJ USTVAR.IAJMO SKUPAJ Breda l'odlipnik Jelka Letnar 15.-16., sreda 15.-16., ćetrtek 4 do 7 5 do 6 CEPETAVČEK, 831-573, Nevlje CICIBAN, DOBER DAN Olga Prešeren 16.-18., ponedeljek 4 do 7 OŠ Marije Vere, Duplica CICIBAN TELOVADI Milena Lampret, Alenka Jevšnik 17.-18., torek 5 do 7 KEKEC, 825-572, Stranje CICIBANOVE URICE Silva Krpič 15.30-17., torek 4 do 5 PA LČEK, 847-522, Šmartno, CICIBANOVE URICE Mija Hrihar 16.-18., sreda 4do5 OŠ Tunjice CICIBANOVE URICE Ljuba Lajmiš 16.-17.30, torek 4do5 Kamniški ObČAN POGLEDI 9. septembra J999 7 Nekaj poletnih velikopbninskih utrinkov - ali kako ohranjamo svojo naravno, kulturno in etnografsko dediščino LetoSnja poletna sezona, turistična in pašna se počasi končuje. Prve krave so že odgnali v dolino, začela se je Sola in tuđi turistov je manj. Zato žc lahko zbcrcmo prve vtise, pravza-prav utrinke. Tokrat samo nekaj ta-kih, ki nišo ravno najlepSi. To pa zato, da bi zvedeli žanje tuđi tišti, ki bi jih lahko do prihodnje sezone bolj ali manj uspešno odpravili. Ko greš po smučiSču - pašniku s Šimnovca proti Zelenomu robu in ti nasproti piha veter, bi prav rad s pol-nimi pijuci zajel svež planinski zrak. Toda, fuj! V pljuča ti pridejo izpuš-ni plini dizelskega agregata na Zele-nem robu. Ta, ne samo da onesnažu-je zrak, ampak onesnažuje svojo okolico tuđi z ropotom, ki je v občut-ljivem planinskem okolju še toliko bolj izrazit in moteč. * * * Glede prometa je na planini velika anarhija. Vozi se praktično povsod, kjer le ni preveč skal. V celotni paš-ni sezoni ni bilo dneva, da ne bi bilo na planini vsaj eno motorno vozilo -osebni avtomobil. Rampa v Mački-nem kotu je bila praktično stalno dvignjena. (Zapornici za GojSko in Malo planino sta bili večinoma lepo zaprti, čeprav tam, predvscm na Goj-ški, avtomobile parkirajo že kar ob stanovih!) Izvrtino, v kateri bi morala biti ključavnica, pa je neznani prida-nič zabil z lesom. Tako so z avtomo-bili vozili podolgem in počez. Iz raz-bitega karterja je teklo olje, ki ga se-veda ni nihče prestregel in dež ga je spral v tla. Če se na planino pripelje z avtom tišti, ki drugače ne bi mogel tam pasti, je Se razumljivo. Tuđi veterinar mora priti do bolnikov in potrebnih čim prej in čim bolj spočit. In Se za koga in kaj bi se naSel opravičljiv in utemeljen vzrok, da uporabi avto tuđi za vožnjo prav do stanu. To, da se gor vozijo tuđi »turisti« in turisti, ki jim je odveč tište pol urice hoje z USivca ali Mačkinega kota, je pa že preveč. Nekaleri so se ćelo od stanu do stanu vozili z avtomobilom. In tuđi avtomobili, parkirani ob planinskih domovih (= gostilnah!?) nišo za vzgled in prav motijo planinsko vzduSje in Se marsikaj drugega. * * * Dolgoročno se tuđi pastirsko naselje na Veliki planini spreminja v vi-kendaSko - doslej je bil na novo zgra-jen sicer Sele en vikend (formalno si-cer ne), vendar je vikendov v pastirskom naselju precej več - ja, kaj drugega pa so stanovi, tuđi prenovljeni in bistveno povečani, v katerih ne prebiva govedo in ne pastirji. so pa v njih občasno drugi, tuđi čisti »turisti«. * * * Konjščica, Mala planina, Gojska planina, predvsem pa Dol in Kisovec Bo od sedaj naprej to znaiilna Vclikoplaninska idila, ki boprivabljala množite turislov: krave ob cesti, v osku pa avtomobili? kažejo pot preobrazbe (napredka?) -najprej spremenjena arhitektura, nato Se namembnost - navkljub ali pa prav zaradi vseh usmeritev in teženj po ohranjanju naravne, kulturne in etnografske dediSčine. * * * Na planini gradijo ceste, kakor se komu zdi, le da ima denar. Če bo šio tako naprej, bo vsaka bajta (tako stanovi kot tuđi vikendi) na planini imela urejen dovoz za motorna vozila. Žičnica tako vsaj poleti ne bo več potrebna, saj bo, če se ne bo kmalu začelo ukrepati, možen dovoz tuđi z osebnimi avtomobili in ne samo s traktorji in terenci, za kar pa naj ne bi bilo potrebno posebej plačati cestni-ne. Glede na naSo ekoloSko zavest bo kaj kmalu lahko v kakšnem za-puSčenem kotu ali breznu nastalo Se kakSno dodatno odlagaliSče in kmalu za tem se borno lahko Kamničani obrisali pod nosom za kvalitetno pit-no vodo, ki nam jo bodo onesnažilli lastniki Velike planine - ne samo pastirji ampak tuđi vikendaSi, ki se v čedalje večjem številu do svojih vikendov poskuSajo pripeljati z avtomobili in zato tuđi gradijo ceste brez vsakrSnih dovoljenj in to po tujem zemljiSču. * * * Tuđi pri ohranjevanju edinstvene slovenske arhitekture je na planini vedno slabše. Vsak nov stan je večji od prejSnjpga, manj funkcionalen kol originalni pastirski, zato pa po obli-ki in arhitekturi bolj neslovenski -bolj bosanski in bolj bahaški. Mar nas je res Se vedno sram, da smo Slovenci, mar nas je resnično sram na-Sc edinslvcne dediščine, ki je izražena tuđi v ovalnem pastirskem stanu, edinstvenem v svetu? * * * In na koncu Se komentar enega od vernikov, udeleženca maSe na dan praznika Marije Sncžnc (5. avgustaj, ki je sama po sebi bila prav v redu in je privabila veliko Stevilo ljudi: »MaSa je bila zaradi pridige pravi partijski sestanek.« Žal. Bojč TURISTIČNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK GLAVNI TRG 23, 1240 KAMNIK TEL: 061/831-470, FAKS: 061/818-119 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net; http://www.kamnik.si KOLEDAR PRIREDITEV OBČINA KAMNIK Glavni trg 24, 1240 Kamnik od petka. 10.. do nedelie. 12. septembra Kamnik XXIX. DNEVI NARODNIH NOŠ Kulturni program z nastopi zabavnih in narodnozabavnih ansamblov, folklornih skupin in godb. Stojnična in gostinska ponudba na Glavnem trgu in na Šutni, prikazi izdelovalcev domaće in umetne obrti v Mais-trovi ulici. Povorka narodnih noš po mest-nih ulicah v nedeljo, 12. septembra, ob 15. uri. Organizacija: Občina Kamnik, inf.: Turistično informacijski center občine Kamnik, tel. 831-470 ali 818-136. OBVESTILO! Zaradi zapore Kovinarske ulice bo formiranje povorke v nedeljo, 12. septembra 1999, od 14. ure dalje potekalo na Ljubljanski cesti, od zgornje bencinske črpalke dalje. k u m u i k Japljeva 2, 1240 Kamnik tel.: 061/831-612 Napovedujemo: KAMNIK ob 770-letnici prve omembe meščanov Kamnika (1229-1999) Petek. 24. septembra Galerija Veronika, Kamnik Odprtje razstave. GROFJE ANDEŠKI - vzpon in zaton dinas-tične rodbine. Razstava predstavlja oris zgodovine aristokratske bavarske družine, dinastije Andeško Meranskih grofov. Svoj nastanek in srednjeveški razvoj mesto Kamnik dolguje prav njim. Rastava bo odprta do 25. oktobra 1999. MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, 1240 Kamnik tel. 061/812-597 Torek. 14. septembra, ob 19. uri KAMNIŠKI VEČER: Predstavitev knjige Veronika z Malega gradu - ljudsko pripovedno izroćilo s Kamniškega. Poleg avtorjev sodelujejo tuđi dijaki ŠCRM in ljudski pripovedovalec ter citrar- ka. Četrtek. 16. septembra, oh 1 s, ^ri Zaključna prireditev za Slovenski knjižni kviz - France Prešeren in Gorenjska. Sodelovala bo glas-bena skupina Nepridipravi. KULTURNI CENTER KAMNIK Muzejska pot 3, 1240 Kamnik tel.: 061/817-64 7, 817-662 Grad Zaorice Razstava ZLAHTNI PURGARJI KAMNIŠKI - najpremožnejši meščani Kamnika v drugi polovi- ci 19. stoletja. Odprto: od torka do sobote od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure, nedelja od 10. do 13. ure. DRUGE PRIREDITVE POHOD DO IZVIRA NEVLJICE Sobota. 11. septembra, ob 8. uri Gasilski dom Šmartno Pohod traja okoli 5 ur in je primeren za udeležence vseh starosti. Organizacija: KO SDS Tuhinjske doline, inf.: g. Tone Rajsar, tel.: 847-222. DRŽAVNA RAZSTAVA KOZ Sobota. 11- in nedelia. 12. septembra, od 8. do 18. ure Sejmišče na Cankarjevi cesti, Kamnik Razstava in ocenjevanje koz, pokušina mleka in mlečnih izdelkov iz kozjega mleka. Organizacija. Kozjerejsko društvo Kamnik, inf.: g. Pavle Ulčar, tel.: 832-809, in g. Marjan Dragar, tel.: 831-582. PRIJATELJSKO TENISKO SREČANJE Sobota. 11. septembra, ob 9. uri Igrišča TK Slazenger, Kamnik Prijateljsko srečanje TK Slazenger Kamnik in TK Standox Domžale. Organizacija: TK Slazenger Kamnik, inf.: g. Tone Jeras, tel: 817-679. TRADICIONALNO SPIKINO SREČANJE LJUBITELJEV ASTRONOMIJE Sobota. 18. septembra, pd •) 2. ure dalie Kisovec pod Veliko planino Pogledi skozi velik astronomski teleskop na luno, planeta Jupiter ter Saturn in veliko Andromedino galaksijo, ponoći pa bo vidnih tuđi nekaj zvezdnih kopic in znamenita Orionova meglica. Organizacija: Astronomsko društvo Komet, inf.: g. Tone Špenko, tel.: 831-587. REGIJSKO GASILSKO TEK-MOVANJE PIONIRJEV IN MLADINCEV Spbota, 18. septembra, ob 8. uri Športni stadion, Mekinje Organizacija: Gasilska zveza Kamnik, inf.: g. Jože Oblak, te I.: 814-852. KLUBSKO TENISKO PRVENSTVO Sobota. 18- in nedelia. 19. septembra, ob 9. uri Igrišča TK Slazenger, Kamnik Klubsko prvenstvo za moške in ženske; posamezno in dvojice. Organizacija: TK Slazenger Kamnik, inf.: g. Tone Jeras, tel.: 817-679. ZAKLJUČNI TENISKI TURNIR LB Nedelia. 26. septembra, ob 9. uri Igrišča TK Slazenger, Kamnik Zaključni teniski turnir za dečke in deklice do 12, 12 in 14 let. Organizacija: TK Slazenger, inf.: g. Tone Jeras, tel.: 81 7-679. Referendum v KS Ona Svet krajevne skupnosli Crna pri Kumniku oh. MJane, da sla razpisana referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju KS Crna. Samoprispevek v višim 2'ii bo (uijal /;t oba'ob|r *> let. Sredstva, /brana v naseljih Podstudenec. Žiiga. Krivćevo. Sinp.ći'-v Crni, Gozd, Podlom, Kalifie in Zavrh pri Crnivcu, se bodo poradila za sanacijo in pri/idek k osnovni soli (io/.cl (većnamenski prostor, ki bo sluzil za lelovadnico in manjSo dvorano za razne kulturne prireditve ter vrtce /a približno 12 otrok), dokoncanje novega pokopaliSća ter sanacijo starega, asfaltiranje cest. izgradnjo vodovoda Podlom- Kališe- Zavrh in izgradnjo vodohrama ter dokonćanjc gasilskega doma na Go/ du. Izgradnja CATV sisterha v naseljih Zaga in Podstudenec, pomoć društvom, vzdrževanje cest. ki so v domeni KS ter tekoćc funkcioniranje KS. Sredstva, /.brana v naseljih Crna pri Kamniku in Potok v Crni, se bodo porubila za izgradnjo CATV sistema v naseljih Potok in Crna, ureditev kanalizacije in sanacijo vodovoda, asfaltiranje cest, pomoć druStvom in tekoče funkcioniranje KS. Glasovanje bo potekalo v nedeljo, 19. septembra 1999, od 7. do 19. ure na običajnih volišćih v krajevni skupnosti. Na volišču v gostilni Grkman bodo volivci iz 3. volilne enote (ob-močje Črnc in Potok v Crni) hkrati volili nadomestnega ćlana sveta KS. Volivci, ki bodo na dan glasovanja odsotni, lahko glasujejo na vo lišču za predčasno glasovanje, ki bo v prostorih PodružniĆne osnovne sole Gozd dne 16. 9.1999 od 7. do 17. ure. Volivci, ki se zaradi bo-lezni ne morejo udeležiti glasovanja, lahko pisno zahtevajo glasovanje na svojem domu. Pisno zahlevo morajo do 15. 9. IW9 posredovati vo Hini komisiji krajevne skupnosti. Volilni imeniki in drugi razglasi m> objavljeni na krajevno obićajen način - na oglasnih deskah KS. Spošlovani sokrajani! S svojo udde/bo na referendumu in glasovanjem ZA boslc dokazali, da v;.im ni vserno /.a razvoj nasV krajevne skupnosti, kajli za samoprispevek |f poirrtmo * izdelava strokovnih listin - studije, elaborati, pravilniki ZA DVIG RAVNI VARNOSTI IN ZDRAVJA DELAVCEV! HRANILNO KREDITNA SLUŽBA DOMŽALE Ljubljanska 72, Domžale Sporočamo, do smo zvišali obrestne mere za varčevanje. bilo namreč pomislekov, od tega, če bo takrat sploh ugodno vreme, do tega, da med 97% ali 100% zakritega sonca ne more biti prav velike razlike. Mi seveda nismo mislili tako, res pa je, da se nismo odločili za kakšno objavo ali rezervacijo mesta za opazovanje iz dveh razlogov: vnaprej določeno mes-to bi nas vezalo v primeru slabega vremena, priložnost pa je bila, z avtomobili se zapeljati vse do Francije ali Romuni-je. Seveda pa je takšno odločitev glede vremena možno sprejeti le dan pred mrkom. To se je potrdilo prav letos, ko je bila Evropa priča burnemu vremenske-mu dogajanju, ki ni znaćilno za avgust. Tako smo zadnji dan izbrali varianto, ki jo je predstavljala vzhodna Avstrija, saj smo imeli namen oditi opazovat mrk z več velikimi teleskopi in z goro fotografske opreme. Tako se nas je na vzhodni rob Avstrije odpeljalo kar Stiri-deset z družinskimi člani in nekaj prijatelji, ki so bili pripravljeni čakati na odločitev do zadnjega. V Furstenfeklu smo dobili na voljo travnato opazovalno ploščad tamkajšnjega športnega letališ-ča in tuđi vreme nam je bilo naklonjeno. Za pisanje o samem mrku, sem pri-hranil le opis tistih nekaj minut, za katere smo tuđi prej delali reklamo ali bolje opozarjali, da bodo zelo drugačne od tistih, ki bi bile na voljo v domačem kraju. Temni se, pa ne od oblakov. Pokrajina je Se obsijana od čedalje bolj pojema-joče bledo oranžne svetlobe s svinčenim pridihom. Od severozahoda piha hlađen, zoprn vetrič. Kumulus je obtičal niže. Razvija in pojema se z neznansko nagli-co. Kot v pospešenem filmu. Oranžna barva čedalje bolj slabi in postaja svin-čenosiva, srebrnkasta. Aparata sta pripravljena. »Tako izgleda doma!« zavpijem s po-višanim tonom. V trenutku se zavem: če bi bili doma, bi spet počasi začelo postajati svetleje, SLOVEHUAIB DO KONCA MESECA SEFTEMBR4 POSEBNO UGODNA PONUDBA STATOEGAPOHIŠmiN OBLOG V SiMiBMi HMOTf DOMŽALE A. 1CIVM TEL Ofil - 714 710 &C R N I f E BMBA45.m:il-lfil35i tukaj pa se temni z grozečo naglico. Odviti moram filtre. Takrat na vezani plošci, na kateri imam pritrjen fi I ter, opazim hitro bežeče senčnate pasove. »Pasovi! Senčnati pasovi!« kričim, ostali so karotrpnili: »Na poslopju leta-lišča!« »Anton noče ubogati!« slišim ženo Andrejo: »Mimo filtra gleda!« Skočim tja in mu pripeljem eno čez zadnjo plat. Nad Nizkimi turami za poslopjem leta-lišča pa se že vzdiguje orjaška zamolklo siva senca. »Sencaaa!« V pokrajini ugasne še zadnji odsev bledo srebnosivkastih oranžnih žarkov. Kako temno je. »Mrk!!!« Skočim k okularju. »Moj Bog! Protuberance!!! Sedem, ali ćelo devet! Za boga filtre dol, doool! Brez očal - za Boga!« znova kričim vi-deč, da jih je tema kar nekako uročila in bodo vse zamuilili: »Sem Andrcja, Anton, gledat!!!. Korona!!!« Fotografiraj! Fotografiraj! Tisočinka! Obasproži naenkrat! Napni. Dvestopet-desetinka. Kam leže teleskop. Ali nima težišča? Presneto, še tega je treba bilo. Šestdesetinka. »Ne tresi teleskopa! Moj bog, kakšne barveee!« Petnajstinka! Spet se ozrem v nebo s prostimi očmi. Srebrna korona dobesed-no žari, tik ob temni ploskvi lune pa se-vajo elementarno rožnate protuberance. »Venera!« Saj homo na vse drugo pozabili! »Obzorje!« Vse nebo je pokrilo s temnim sivomodrim pokrovom, le osem morda deset stopinj neba tik nad obzorjem žari v oranžni zarji. Okular. Kar sem posnel, sem posnel. Hočem se napiti Se te slike v okularju. Nikjer nišo zapisali, da se protuberance vidijo skozi vso fazo in kakšne barve. Strupena? Nenaravna, saj takšne ni v naravi? Ne! Spominja me na elementarno, ki jo do-biš pri plamenskih reakcijah, samo mnogo, mnogo bolj intenzivna, žareča. Pa korona, saj je ves okular, kljub polju sto-pinje in pol napoljen z njo, pravzaprav s svilenimi laski, ki se širijo na vse strani. Desno zaslutim svetlobo. »Diamantni prstan!« Skočim nazaj k fotoaparatu! Zamujam. Prokleto, pa še filma nisem napel, svetloba že žari. Klik, zaropota ogledalo in zavesca. Sončna luč pa presvetli temno ploskcv lune. »Konec! Konec jee! Filtre gor!«Od-sunem teleskop in še zakričim: »Senca!« z roko kazajoč proti jugovzhodu, kjer pokrov postaja manjši in manjši. Mojega kričanja je konec, pokrajino okrog nas pa spet obliva vse bolj inte-zivna sivkasto srebrno oranžna svetloba. Pot mi lije po obrazu, majica je prepo-tena in presune me spoznanje: Bog me ima rad, če pa mi je uspel vsaj en sam samcat kolikor toliko uporaben posne-tek, potem... me pa ima res, res rad. Koje na nebu spet zasijal sila tanek krajec sonca, je na letališču sele zavladalo nepopisno veselje. Zdaj smo vede-li, da sta ti dve minuti in dve sekundi da-leč presegali vse, kar smo prebrali in sli-Sali. Za naše društvo pa bo velik dogodek Srečanje Ijubiteljev astronomije na Kisovcu pod Veliko planino 18. septembra letos z opazovalno nočjo, ko bosta v zelo ugodni legi za opazovanje oba velika planeta Jupiter in Saturn (a še tako dobra slika planetov pri veli- SEJE ČAS, DAŠE PRIDRUŽITE NAŠIM PLESNIM SKUPINAM Prijavnice vas čakajo v šolah in vrtcih. ki povečavi se ne more primerjati s tis-to, ki smo je bili deležni 11. avgusta ob 12.45, poleg tega je mogoče dobiti slike velikih teleskopov teh planetov, ki daleč presegajo tisto, kar je videti v okularju, medtem ko so slike mrkov bolj slab posnetek tistega, kar je videti z očmi skozi okular, pa četudi jih posnamejo največji mojstri astrofotografije na svetu). Sredi novembra pa bomo morda priča še redkejsemu dogodku stolet-ja: Meteorskomu dežju Leonidov. Prav izkušnja z mrkom nas bo v jesenskih srečanjih na društvu (vsak drugi če-trtek v mesecu ob 19. uri, v učilnici 78 na gimnaziji Rudolfa Maistra), zaposlo-vala 7. razmišljanji, ali si bomo morali iskati jasno nebo drugod, v vremensko neprijaznem obdobju leta, čeprav je ve-liko vprašanje ali omenjeni dež sploh bo. Toda čepeti doma in naslednje jutro na prvi strani Dela zagledati sliko dežja agencije Rcuter, bi bil... Meteorski dež, je žal še redkejši pojav. TONE ŠPENKO Poletna šola Mak 99 Društvo Mak iz Motnika je prav posebno nepridobitno združenjc fi-zičnih oseb, ki želijo s svojim delom omogočiti otrokom s podeželja do-stop do najrazličnejših oblik izobra-ževanja. To izobraževanje je potekalo letos kraj sam in še posebno | podružnična šola Motnik živijo za Mak in z Makom. Tako skupaj pripravijo sr. rc./.har- že tretjič. Julija in avgusta so organizirali tečaje računalništva, ncmščinc, angleščinc, italijanščinc in španščine za otrokc od 5. do 16. leta. Vse aktivnosti so za otroke brczplačne. Zato pa je toliko več dela skozi ćelo leto /. iskanjem sponzorjev in z organizacijo. Duša in motor Maka je ga. Jelka Kadunc, pobudnica in usta-noviteljica društva, ki je nastalo v spomin na staršc Matevža in Angele Kadunc. Oba sta se zavedala, koliko pomeni za otroka znanje in zanj sta bila pripravljena posekati zadnjo smrdio iz svojega gozda. Zato ni na-ključje, da se poletna šola odvija v obnovljeni hiši Kadunčevih, a ludi sko-likovno delavnico in astronom-sko-orientacijsko delavnico na Bibi planini. V prvi delavnici je nastalo žc kar precej umetniških izdelkov otrok, ki jih nameravajo nekoć ponuditi na dražbi. Z rezbarskim mojstrom pa so otroci naredili čebelnjak s panjskimi končnicami, satovje s čebelo in slavnoga motniškega polža, kar vse krasi solo. Počitnice pa vsako leto zaključijo s sklepno prireditvijo, kjer se pred-stavijo vsi sodelujoči, podelijo priznanja in oblikujcjo glasilo. Da bi Mak še dolgo cvctel in deh-tel! HELENA OBMOCNA OBRTNA ZBORNICA KAMNIK Prodamo ali oddamo v najem poslovno zgradbo na Kolodvorski 4 v Kamniku. Cena po dogovoru. Informacije na sedežu na Kolodvorski 4 ali po tel.: 831-738. KNJIGOVODSKEMU SERVISU oddamo v najem obnovljeni poslovni prostor v izmeri 29 m2 z lastnim vhodom na Tomšićevi liv Kamniku. Pisne ponudbe pošljite na naš naslov do 20. septembra. V ZAČETKU OKTOBRA PRIČNEMOS TEČAJI DRUŽABNIH PLESOV ZA ODRASLE Vse informacije: 9 722-782 0609-635-783 /aPLESNA sgUMjKi f I/ fltness center PfiNTER Domžale, Jarška cesta 30 tel. 061/722 782 • SAMOSTOJNA FITNES VADBA • BODY PC1MP • AEROBIKA • ORGANIZIRANA VADBA ZA ŽENSKE • TELOVADBA ZA NOSEČNICE • KID FIT - FITNES ZA OTROKE • SOLARIJ IN MASAŽA Obiščite nas vsak dan od IO. do 22. ure, ob sobotah in nedeljah od 16. do 21. ure Sončev mrk 11. avgusta 1999 STAVBNO POHISTVO IN OBLOGE Popolni sončev mrk skozi teleobjektiv 500 mm, 0,2 sekunde. Kamniški OBČAN MED NAMI 9. septembra 1999 Zgodbao Veroniki in še sedemindvajset drugih Matična knjižnica Kamnik je ob petdesetletnici uredila in izdala izbor bogatcga Ijudskega izročila s Kamniškega. Slovenija premorc bogato ljudsko izročilo. Tuđi kamniški konce. Del tega so v knjigi z naslovom Veronika z Malcga gradu - po prvi pripovcdki v njej - zbrale in uredile direktorica Matične knjižnice Kamnik prof. Breda Podbrežnik-Vukmir ter sodelavki Maja Šinko-vec-Rajh in Andrcja Storman. Spremno besedo, opombe in ko-mentarje k osemindvajsetim objavljenim pripovedkam oziroma posameznim zvrstem Ijudskega izročila je prispeval etnolog dr. Tone Cevc. Ilustracije je narisal Ilustracija Kost ju Oatnika - hamniti lovec na Svetem Primofu Kostja Gatnik, oblikovanje pa je delo Marjana Kocjana. Kako je knjiga nastajala in zakaj je prišlo do nje - zaradi pogoslega povpraševanja otrok, pa ludi drugih bralcev po tcj zvrsti slovenske ustvarjalnosti; zlasti še s kamniškega območja - v uvodu povc prof. Podbrežnikova. Pojasni, da so se urednice lotile res tcžkcga dela, saj je bilo treba najprej zbrati vsepo-vsod raztreseno objavljeno gradi- vo (pripovedke), tega smiselno urediti po zvrsteh pripovedi, preliti v veliko bolj berljivi knjižni jezik, kolikor so bili zapisi v narečju (dr. Cevc v opombah meni, da bi ga bilo zaradi izvirnosti in pristnosti po-vedanega bolje pustiti takšnega), nazadnje pa iz vsega zbranega še izbrati tisto, kar je posebej značil-no in pomembno za prostor, ki ga obsegata občini Kamnik in Ko-menda. Odločala je še prvinskost, izvornost povedanega, prepoznav-nosl oziroma umeščenost v dolo-čene kraje ter, nazadnje, kar naj-bolj smisclna razdelitev izbranega. In tako je pred nami prva antologija osemindvajsetih pripovedk in pravljic s sedanjega kamniško-komendskega območja. Kdo bo de-jal, čemu vendar, saj danes živimo v čisto drugačnem svetu, kot pa so naši predniki; čemu nam bo torej to vračanje v neko od-maknjeno pretek-lost? Temu opore-ka dr. Cevc z ugo-tovitvijo, da si tuđi »sodobni človek želi zateci v svet, kjcr domujc domiš-Ijija, kjcr govori narava poseben jezik, kjer imajo skale, čeri in balvani človeške in žival-ske podobe, kjcr tuđi šumenje vetra in trepelanje svctlobe v noči ni brez smisla in globljega pomena. Povcdkc in pravljicc nas uče gledati, poslušati in doživljati svet v najbolj pr-vinski obliki. ... Zato povcdke in pravljice ne bodo nikoli ostale brez bralcev in poslušalcev. V knjigi je zbranega le dcl »Ijudskega blaga« na Kamniškem. Kdaj bo v celoti, je težko reci, vse-kakor pa je knjiga pohvale vreden MESNICA KLEMEN v poslovno trgovskem centru na Dupllci, ljubljanska 21 c nudimo dnevno sveže in pečeno meso slovenskega porekla, delikatesne izdelke, prehrambne artikle... Obiščite nas med 8. in 19. uro, ob sobotah med 7. in 13. uro poskus bralcu ponuditi tislo, kar je stoletja živelo v preprostem člove-ku iz naših krajev, ki gaje ta posredova! od ust do ust, od rodu do rodu. To je velikokrat sorodno s pri-povedmi iz drugih koncev Slovenije, saj ima skupen izvor, vendar kamniško »obarvano«. Če že dru-gega ne, ker gaje ohranil, mu dal svojo vsebino, svoj poudarek, ga povedal in dostikrat tuđi zapisal človek s kamniškega konca. Čeprav pripovedke najbolje in najlepše govorijo same zase, človek rad prebere tuđi vse ostalo v knjigi; posebej še Cevčevo spremno besedo, vesel pa je tuđi njegovih opomb in komentarjev. S tem knjiga pridobi »na strokovnosti«, pa tuđi informativnosti. Iz po datu-mih zapisanega Ijudskega izročila (ćelo leta 1998!) pa bralec lahko ugotovi, da še veliko tega živi v spominu šc živih ljudi, kar spodbu-ja k novemu raziskovalnemu zago-nu. Njegov vrhunec bo dosežen, ko borno imeli pred sabo kar najbolj popoln, strokovno ovrednoten in celovit zbir pripovedk in pravljic s kamniško-komendskega konca. Do takrat pa borno starši z vese-ljem otrokom prebirali zgodbice s Kamniškega in jim odškrinjali vra-la v skrivnostno-pravljični svet to-likokrat omenjane pripovedi o pre-vzetni in skopušni plemenitašici Veroniki z Malega gradu, ki jo vsi bolj ali manj poznamo, vendar je ne bi nikdar znali na pamet tako dobro povedati, kot je zapisana v knjigi. Prav tako tuđi ne zgodbe o jezeru na kraju sedanjega mesta Kamnik, ki bi lo mesto, čc (je) bi v resnici bilo, še bolj povzdignilo na lepolni in turistični lcslvici naj-imenitnejših in najstarejših slovenskih mcsl, med katerimi spada v sam vrh. Potem pa pridejo zgodbe, ki do-dobra razburijo domišljijo: o kam- Cvetoče veselje na naših oknih in balkonih Ko sepeljemo skozi mesto in vaši ali ko se sprehodimo po ulicah, je še zlasti v turobnejših dneh nad-vse prijeten pogled na cvetoče rastline na oknih in balkonih, iz katerih se marsikje vsipajo kar ćeli slapovi cvetja. Pogled se nam je ustavil na kmečki his"i s poslopjem pod mekinjskim klancem, kjer do-mujejo Hočevarjevi. Pri Cajnarju, kol se reče po domaće, vsa okna, vrt in okolico krasijo čudovite cvetoče rože. Mama Toniku in snahu Slavi jih vzgojita kar sami. lako na jesen nasadila v korila polaknjen-ce, ki čez zimo zasedejo vse nolru-nje okenske police in klet. Vendar je trud poplaćan, saj je pogled na zdrave, doma vzgojene roiie v veselje in ponos. ŠAŠA MEJAĆ nitem lovcu pri Sv. Primožu, far-jevem plažu pod Mokrico, kako so nastale Kamniške planine, grašči-ni na Veliki planini, zakladu nad Šmartnim, motniškem polžu, belih deklicah na Veliki planini, divjih možeh prav tam. Tuđi iz okolice Komende je ena, čeprav jih je zbiralec Andrej Mejač iz nekdanje Kaple vaši zapisal in objavil več: o Torki, ki o kvartah zmeša štrenc lahkomisel-nim in posmehljivim predicam. Ne manjka tuđi pripoved o co-prnicah, divji jagi pod Kavranom, škratih v Kamniških planinah, hu- KofObOĆ, d.o.o., Kamnik, Šutna 76 V najem oddamo za daljše obdobje: - poslovni prostor za neživilsko dejavnost cea 20 m2 - poslovni prostor za živilsko ali neživilsko dejavnost cea 100 m2 v dveh etažah (2x50 m2) Informacije na 041/642-805. »> nuisrisOM* -; c^HS^J^ PNEUMATIC CENTER Ne izivajte sreće! Ker je varnost na prvem mestu. Novi salon OPEL KOSEC DOMŽALE ODPIRA VRATA Vozila OPEL sedaj še korak bližje v novem prodajnem salonu OPEL KOSEC na Kamniški 19 v Domžalah. Ugodnosti: staro za novo • kredit, leasing • servis - mehanične, kleparske, elektrikarske storitve. Razlog več, da bo vaš novi avto - avto OPEL. aVtOtehna Wll§ /n KOSeC, Kamniška 19, Domžale, salon tel.: 716-092, servis tel.: 715-333 dobeu ter takšnih. ob katerih se človek zamisli nad nadarjenostjo naših prednikov, kako v pravljični obliki povedati večno veljavni živ-Ijenjski nauk, »popopran« z mod-rostjo, kakršno premore le intuitivna, socialno globoko čuteča in ne-pokvarjena duša preprostega člo-veka. Knjigo sem prebral tako rekoč na mah, v enem dušku. Vesel sem bil vsega povedanega v njej, saj bom odslej, kolikor že nisem, ho-dil s prav posebnim odnosom po v njej opisanih krajih. Prav užival sem v povedanem; v preprostosti in iskrivosti zapisanega. Kako to zveni čisto točno, narečno, piše na zadnji strani ovitka pri pripovedi o divjih možeh. Posebej ot- roci bodo uživali ob zelo preprič-ljivih barvnih ilustracijah Kostje Oatnika. Vsekakor je Matična knjižnica Kamnik ob svoji petdesetletnici -njene začetke, razvoj, pomen ter knjižno in drugo »bogastvo« je na koncu knjige opisala direktorica Podbrežnikova - izdala lepo in pomembno knjigo; prav posebej za ljudi s Kamniškega. I^epo po obliki, na kakovostnem papirju, s pri-merno velikimi in zato lahko ber-ljivimi črkami. Knjigo, ki jo je vredno imeti doma, predvsem pa brati ter se bogatiti ob vsem, kar je živelo in še živi na kamniškem in komendskem območju. JOŽKPAVIJČ ŠOLSKI CENTER RUDOLF MAISTER enota IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH vabi k vpisu v: • ŠOLSKE PROGRAME (IV. in V. stopnje) ZA ODRASLE (gimnazija, ekonomsko-komercialna tertrgovska šola) • TEČAJE TUJIH JEZIKOV (1. do 5. stopnje) (angleščina, nemščina) • TEČAJ RAČUNALNIŠTVA (Windows, Excel, Access,...) • TEČAJ HIGIE.NSKE&A MINIMUMA (osnovni in obnovitveni) INFORMACIJE IN VPIS: ŠCRM, Novi trg 41a, Kamnik, tel.: 817-210 in 817-465. INFORMATIVNI DAN: 15. september 1999 K2 lUi^m-BAKOVNIK STANOVAVI^KO.pOSmVVI OBJFKT Začetek gradnje septembra 1999. Vselitev septembra 2000. Za vse kupce, ki pristopijo k sistemu sofinanciranja, stimulativni popusti. Investitor: , v 1 Cesta v Mestni log 55, Ljubljana \/A / ^Wm tel" ot>1l'&'* 3l8- GSW 041/610 394 Vr\ ' . s~il& d.0.0. internet: www.va-al.si Še nekaj prostih, vseljivih stanovanj v našem prvem kamniškem objektu. Sprejemamo rezervacije za stanovanjsko-poslovni objekt v Vižmarjlh in za ekskuzivne apartmaje na Bledu in Blejskem Vintgarju. 9 OPEL 10 9. septembra 1999 KULTURA Kamniški ObCAN Za kultura jezika Zakaj ne po slovensko? V trgovskem centru med obvozni-co in Kamniško Bistrico je zmeraj živahno. Tam Kamničani nakupujejo, sedijo pred lokali, kJepetajo. Površen opazovalec ima občutek, daje že leta in leta tako, da je tu trgovsko us-pešni del Kamnika. Zakaj površen? Pred leti sem tu popisala imena loka-lov, pa marsikaterega ni več ali pa je drugačno. Iz več razlogov sem ta imena pregledala še enkrat. Želela sem ugoto-viti, ali seje prejšnje stanje kaj spre-menilo v prid slovenskosti poimeno-vanj. Jeseni bo namreč del zborova-nja Slavističnega društva Slovenije namenjen poslovno-uradovalnemu jeziku, kamor sodijo tuđi poimeno-vanja trgovin, gostiln in drugih loka-lov, in tako majhno področje, kot je to, je lahko vzorec za večja. Pravkar se začenja šola in rudi tu bi učitelji na katerega od sodobnih jezikovnih po-javov lahko bolj opozarjali. Prvotno je bilo miSljeno, da bo ta prostor namenjen delavnicam kam-niških obrtnikov. Zdaj je to bolj tr-govsko-bifejsko-storitveno področje, na katerem prevladujejo tuje reklame: COCA COLA, Campari, Philips Car Svstems, Black & Decker, Slazenger, Carlton..., od domaćih podjetij sta se z reklamami uveljavi-li le pivovarni Union in Laško. Ze- lo nalahko jemljejo slovenščino kot državni jezik tišti, ki uporabljajo kar angleško reklamno gradivo: tu npr. vihra zastava z napisom DUNLOP FUTURE. Mimogrede: tujejezične reklame lahko zdaj vidite tuđi po bankah. Pravilnih slovenskih poimenovanj je nekaj, zato je prav, da jih našteje-mo (upoštevali borno tuđi tista, v ka-terih so mednarodno uporabljene tuj-ke, vendar prilagojene slovenščini): Mesarstvo Rešet, Celjski grof, Gostišče Groš, Sadje, zelen java, ži-vila, Tami • trgovina s tekstilom, NT - transport, marketing, zasto-panje, Zavarovalnica Maribor, Turistična agencija Valvasor, La-sal - frizerski salon, Elektrotrgovi-na, Bistro Orhideja in Se katero. Pri Vandrovcu - sportna trgovina, servis športne opreme, ki je duhovito izbrano ime proti nekdanjemu Alp Sportu, moti angleška oznaka vrste trgovine: outdoor shop. Med kar ustrezna imena sodi Bar Fontana, morda bi lahko rekli Bar pri vod-njaku. Posebnost je ime Okrepčevalnica Imbis, kjer je prvi del slovenski, drugi pa nemški in pomeni prigrizek, malica. Zakaj so lastniki lokal tako poimenovali, je seveda uganka. Po anglo-ameriškem vzoru so narejena naslednja imena: Dama avto - prodaja in odkup vozil (pravilneje bi bilo Avto Dama), Kofna diskont (pravilno: Kočnin diskont ali kveč-jemu Diskont Kočna), Cabrio bar (bar bi moral biti na prvem mestu, namesto Cabrio pa bi se, verjetno gre za italijansko ime za kabriolet, reklo Bar Kabriolet), Sitar pnevmatic center bi bil tuđi lahko kar s slovenskim imenom, take so tuđi njegove stranke. Čudna stvar je Krokodil Caffee. (Ne vem, ali se prav spominjani, da so nekdaj tu zares imeli krokodila.) Ime samo je mešanica tujih poimenovanj. V francoSčini se namreč kavama, bar, točilnica imenujejo cafe, v italijanSčini caffe, v anglešči-ni cafć, v nemščini Kaffee tuđi Kaffee. Da bi se vsej tej zmedi izognili, bi lahko bila Kavarnica Pri krokodilu. Tako bi bilo lepše in bolj prijazno. V imenu BMt - ribolov, camp, šport bi bilo treba zapisati kamp, pri novi trgovini 3 S SPORT pa poslo-veniti 3 S šport (če bi potem Se bili trije esi, pa ne vem). Čemu služijo spakedranke kot In-tershop - Hoby program, Lesni ho-by program, Trucks Juhant trgovina, Pizza club Skok? Zakaj je ime sicer lepo urejenega lokala Finlan-dia, Atrium cafe čisto tuje? Kdo je dovolil registracijo angleškega imena trgovine Wit boy? Upravna enota, sodišče? Kako bi ti utemeljili svoja soglasja? MARJETA HUMAR Matična knjižnica Kamnik Pravljične urice Rada imam pravljice. Mislim, da se jih nikoli ne bom naveličala brati, niti poslušati. Vedno, ko vza-mem v roko knjigo s pravljicami, se spomnim večerov, ko me je mami v svet sanj pospremila z lepimi pravljicami. Všeč so mi bile ravno zaradi tega, ker je bilo v njihovem svetu vse mogoče in je dobro zma-galo nad zlim. To pa še vedno drži, kakor tuđi naslednje: v predšolskem obdobju z otroki najlažje navežemo stike ravno prek pripovedovanja prav-ljic. Na ta način spoznavamo način otrokovega razmišljanja in spreje-manja okolja, ki ga obdaja. Tuđi na pionirskem oddelku se zavedamo tega, da je treba že v predšolskem obdobju otroku pomagati navezati stike s knjigo in ga popeljati v svet domišljije. Že po otroških očeh se takoj vidi, kako otrok doživlja pravljico, kako se vanjo vživi. Njegovo doživljanje pravljice pa se še posebno vidi, ko jo po končanem pripovedovanju likovno izrazi ali pa se o njej tuđi pogovarja s prav-ljičarjem. Več o vsem tem pa naj povedo kar pravljičarke Matične knjižnice Kamnik same, saj imajo dovolj iz-kušenj, nabrale so si jih pri vođenju pravljičnih uric. Njihovi vtisi s pravljičnih uric naj zvenijo kot po-vabilo, da bi se jih otroci udeleži-li. Potekale bodo v dvorani Matične knjižnice Kamnik vsak ponede-ljek od 18. do 19. ure, od oktobra dalje. V knjižnici Šmarca bodo pravljične urice vsak drugi četrtek od 18. do 19. ure, v Komendi bodo potekale vsak teden, pa tuđi potu- joča knjižnica bo pripeljala s sabo pravljičarko Jano. Vsako sredo bo gospa Helena Sterle vodila igralne urice z bibami. Te so namenjene otrokom, ki nišo v organiziranem varstvu. Gospa Rosana Kleindienst Premk pa bo to šolsko leto spet vodila delavnico Vila Čira-Čara. Termini pravljičnih uric in de-lavnice Vila Čira-Čara bodo vedno objavljeni v Kamniškem občanu, obveščanje pa bo potekalo tuđi preko plakatov. Cena pravljične urice bo 400 SIT, ceno delavnice Vila Čira-Čara pa boste izvedeli pri gospe Rosani. Želimo, da bi se pravljičnih uric udeležilo veliko otrok, pa tuđi babice in dedki. Letos je mednarodno leto starejših in naj bodo te besede tuđi po vabilo babi-cam in dedkom, da bi nam v oktobru priskočili na pomoč pri pripovedovanju pravljic. Lahko bi tuđi obujali spomine na svoja otroška leta. Zberite pogum in se oglasite na pionirskem oddelku. Veseli bomo vaše pomoči. TATJANA TRATNIK In še nekaj besed naših pravljičark: Pravljične ure v različnih krajih kamniške in komendske občine, poleg potujoče knjižnice, popestri- jo dogajanje. Želim si, da bi otroci / veseljem pri- POGAČAR i V Šmarci se je že oblikova-■ la skupina otrok, ki obisku-|cjo pravljične urice. Z veseljem pa bi otroci sprejeli še nove otroke, ki bi se skupaj z nami podali v prav-Ijični svet. Naša enourna druženja so včasih prekratka, vendar pa otroci odnesejo domov izdelke, ki jih sami izdelajo, da jih še doma spo-minjajo na prehrano pravljico. JANA VERLINŠEK V Matični knjižnici Kamnik tuđi letos pričaku-jemo otroke, ki nišo v organi /iranem varstvu in jih njihovi varuhi lahko pripeljejo v dopoldanskem času. Sredo smo izbrali, ker je to dan »tadolgih« služb in bo morda zaradi družbe vrstnikov, zgodbic, igre, petja in likovnih dejavnosti malo krajši. BIBE - so namenjene predšol-skim otrokom od 3. leta dalje. Vsako srečanje je enota zase, zato pri-dite, ko vam je dolgčas in si zaželite družbe. Veselim se srečanj z vami! HELENA Umri je slikar Galeb Baiee (1953-1999) Sredi poletnih avgustovskih dni je umri naš stanov-ski kolega in prijatelj GALEB BAIEE. Poln načrtov in vizij je preminil dobesedno sredi slikarskoga ustvar-jalnega dela v likovni koloniji v dalmatinskem Stonu. Te se je udeležil skupaj s prijateljem, kamniškim sli-karjem Lojzetom Kalinškom. Pokojni slikar je prijateljeval s kamniškimi likov-niki in rad prihajal v naše mesto, kjer se je udelcžc-val slikarskih otvoritev in likovnih kolonij. Tako je so-deloval na slikarskih srečanjih »Šutna« v Kamniku in v likovni koloniji »Golice '97« vTuhinjski dolini. Na-črtoval je tuđi samostojno slikarsko razstavo v kamniškem razstavišču Veronika, a mu je žal prezgodnja smrt to preprečila. Akademski slikar Galeb Baiee, po rodu iz Iraka, je študiral slikarstvo na ljubljanski ALU, kjer je tuđi dip-lomiral. Tako je v svojem slikarstvu vzpostavil zani-mivo sintezo moderne zahodno-evropske in slovenske likovne tradicije z eksotično, vzhodnjaško barvno in estetsko prvobitnostjo. V zgodnejših slikarskih delih seje predstavil s skoraj abstraktnimi simbolnimi upo-dobitvami človeških kreatur v utišanih in zamolklih barvnih tonalitelah. V zadnjih slikarskih predstavitvah pa je izbruhnil na dan ves slikarjev radoživi stilistični in barvni potencial, specifična slikarska imaginacija v obravnavanju človeške figure, akta in portreta. Galeb je bil znan predvsem kot mojster ženskih aktov, ki jih je upodabljal v neprisiljeni in sproščeni animalični go-loti in kot izboren risar in vešč portretist. Vsa leta svojega likovnega ustvarjanja seje poleg povsem osebne-ga slikarskoga eksperimentiranja profesionalno ukvar-jal tuđi s portretiranjem, predvsem v tehniki pastela in olja. Tu je dosegel zavidljivo tehnično znanje v obvla-dovanju portretnega risanja in slikanja in je bil prav gotovo eden izmed kvalitetnih nadaljevalcev žlahtne slikarske tradicije portretnega slikarstva pri nas. Pokojni Galeb si je pri nas ustvaril družino, tu do-študiral, razstavljal in soustvarjal slovensko likovno umetnost, zato ga lahko imenujemo tuđi slovenskega slikarja. Prijatelji, znanci in stanovski kolegi bomo ohranili pokojnega umetnika v spominu kot veščega slikarja, iskrivega sogovornika, vedrega sopotnika in dobrega človeka. DUŠAN LIPOVEC ŽIVLJENJE V MILIJARDI LET V Prirodoslovnom muzeju v Ljubljani bo še do sredine septembra 1999 odprta razstava z naslovom Življenje v milijardi let, na kateri se v strnjeni podobi lahko podučite o zgodovini življenja na Zemlji od najpreprostejših drohnih strukcijc tega zanimivega kopitar-ja, katerega ostanke, najdenc v opuščenem motniškem rudniku, hrani kamniški muzej. Kako mu je to uspelo, si prav tako lahko ogledate na tej razstavi. Priložnostna ra/.stava kamniškega muzeja o pri- tlikavcm nosorogu je v poletnih mesecih istočasno gostovala v prostorih Prirodoslovnoga muzeja v Ljubljani, septembra pa bo na ogled tuđi domaćemu občinstvu v Kamniškem mu/.cju. MARKO KUMER Okostje največjega dinomvra v Evrariji. morskih organizmov prek razvoja nevretenčarjev, iglokožeev, rib in prvih dvoživk na kopnem do pojava ćlovekovega prednika pred 3,6 milijona let. V Valvasorjevem parku pred muzejem vabi na ogled razstave posebna atrakcija - ogro-men mamenčizaver - popoln po-snetek okostja 22 m dolgega, največjega dino/.avra v Evraziji, ki so ga našli v Sičuanu na Kitajskem, kjer je ta ogromna žival lomastila pred 210 milijom let. Razstava, pripravljena v sodelovanju s priro-doslovnimi muzeji iz Ljubljane, Pekinga, Stockhoima in Zagreba, bo kasneje predvidoma gostovala še v Gradcu in Zagrebu. Med številnimi tuđi zelo redki-mi fosili, zbranimi z vsega sveta, je razstavljena tuđi kopija dela spod-nje čeljustnice znamenitega mot-niškega pritlikavega nosoroga. Av-tor razstave, arhitekt in Ijubiteljski paleontolog ter sodelavec pri šte-vilnih projoktih Unesca po vsem svetu, Milan Kovač, si je zamisli in tuđi realiziral poskus rekon- INTERESNE DDAVNOSTt V OKVIRU ZKO KAMNIK Majorctna skupina Veronika, Kamnik Kamniške ma-jorete vabijo k vpisu nove članice. Dekleta v starosti od 12 do 14 let se lahko vpišejo v prostorih pred Galerijo Veronika papljeva 2, Kamnik) in sicer v soboto, 25. septembra, od 10. do 12. ure. informacije lahko dobite pri mentorici Nataši Hribar na teUt. 841-094. Vabljene! ENGLAND CLUB Kamnik, Medvedova 6 tel.: 832 865,14 08 216,0609/654 870 faks: 832 865 e-mail: lidija.perko@amis.net www.isa.tp-Ij.si/lec Jezikovna šola z 10-letno tradicijo organizacije in vođenja tečajev angleškega, nemškega in italijanskega jezika za otroke, mladino in odrasle • ANGLEŠČINA ZA MALČKE • ANGLEŠĆINA, NEMŠČINA, ITALIJANŠČINA ZA ŠOLARJE • PRIPRAVE NA MATURO IZ ANGLEŠČINE ZA DIJAKE • OSVEŽITEV JEZIKOVNEGA ZNANJA, KONVERZACIJA ZA ODRASLE • INDIVIDUALNE URE VPIS ŠE DO 17. 9. matična knjižnica kamnik OBISKI POTUJOČE KNJIŽNICE september 1999 -junij 2000 C3JONKDELJEJ0 SELA: pri gasilskem domu 15.(X) do 16.30 SRFDNJA VAS: pri gasilskem domu 16.45 do 17.15 HRUSEVKA: pri Korošcu 17.30 do 18.15 BUĆ: parkiriSče pri Vrankarju 18.30 do 19.00 LAŽE: pred trgovino 19.15 do 20.00 13. in 27. september, 11. in 25. oktober, 8. in 22. november, 6. in 20. december, 3., 17. in 31. januar, 14. in 28. februar, 13. in 27. marec, 10. april, 8. in 22. maj, 5. in 19. juni) C[OREK> ČEŠN.HCE: pri trgovini 15.00 do 16.00 ŠPITALIČ: pri gasilskem domu 16.30 do 17.00 MOTNIK: pri gasilskem domu 17.15 do 18.30 ZG. TUHINJ: pri Kavsarju 19.00 do 19.30 14. in 28. seplember, 12. in 26. oktober, 9. in 23. november, 7. in 21. december, 4. in 18. januar, 1., 15. in 29. februar, 14. in 28. marec, 11. in 25. april, 9. in 23. maj, 6. in 20. junij KOMENDA: pred OŠ 17.00 do 19.30 I., 15. in 29. september, 13. in 27. oktober, 10. in 24. november, 8. in 22. december, 5. in 19. januar, 2. in 16. februar, 1., 15. in 29. marec, 12. in 26. april, 10. i n 24. maj Cčetrtek) VRAN.JA PEČ: pred solo 12.15 do 13.00 GODIČ: pri Hribarju 13.30 do 14.00 STAHOVICA: »Roščevtrg« 14.15 do 15.15 BISTRIĆFCA: pri znamenju 15.30do 17.00 OKROGLO: pri mostu 17.15 do 17.45 TUNJICE: pri soli 18.00 do 20.00 2., 16. in 30. september, 14. in 28. oktober, 11. in 25. november, 9. in 23. december, 6. in 20. januar, 3. in 17. februar, 2., 16. in 30. marec, 13. april, 11. in 25. maj, 8. in 22. junij CJETCg^ CRNA: med bloki 15.00 do 16.00 ŽAGA: trgovina pri Petku 16.15 do 16.45 KRIVČEVO: pri Jurčku 17.00 do 18.30 GOZD: pri gasilskem domu 18.45 do 19.15 3. in 17. september, 1., 15. in 29. oktober, 12. in 26. novemher, 10. december, 7. in 21. januar, 4. in 18. februar, 3., 17. in 31. marec, 14. in 28. april, 12. in 26. maj, 9. in 23. junij KNJIŽNICA V ŠMARCI je odprta ob ponedeljkih in četrtkih od 17. do 20. ure. Kamniški OliČAN •;IWtn/ nWf¥lf*'T*TT "•^""•^"^tbHHB Kamničani tuđi letos v Himalaja Sredi septembra gresla na pol v Himalajo dve odpravi, ki bosta tam posku-sili doseči cilje, ki bodo, če se bodo uresničili, pomenili potrditev svelovne kvalitete slovenskega alpinizma. V obeh odpravah bodo kamniški alpinisti imeli pomembno vlogo. Slovenska odprava na Gjačung Kang (7952) bo sicer imela relativno veliko število članov, ki pa nameravajo plezati po navezan s samostojnimi r> lji in ne kot enotna odprava. Formalni vodja odprave je Andrcj Štremfclj ( Kranj), ki bo plezal skupaj z Markom Prczljcm (AO Kamnik). Njun c*1 preplezati do sedaj Se deviško severno steno tega hriba, kar bi v primeru peha pomenilo dosežek svetovnega pomena. Ostali člani odprave (Jr Meglič - AO Tržič, Matic JoSt - AO Celje, Blaž Navršnik - AO Maribor, To maž Jakofčič - AAO in Pctcr Mcznar - SAO) imajo podobne cilje, ki so tud zelo kvalitetni. Zdravnik odprave je Žare Guzej. Druga odprava, ki pa je pravzaprav kamniSka, je odprava Tomaža Hunu AO Kamnik. V predzadnjem letu tega tisočletja naSega štetja bo poskusil re: alpinistični problem naslednjega tisočletja, kakor je vzpon čez južno 8172 m visokega Daulagirija pred leti označil znani južnotirolski alpi inhold Messner. Toma?, bo plezal popolnoma sam v alpskom slog' prečil vrh in sestopil po drugi sineri. V primeru uspeha bo to gotovo, alpinistični dosežek v tem letu, primerljiv kvečjemu z vzponom Tor na čez južno steno Lotseja. Pri doslopu do stene in po vrnitvi iz nje mi. ta pomagala Cenc Bcrčič - AO Kamnik (ta je v desnem delu skupaj z Be kom in Tratnikom leta 1981 žc preplezal to steno) in Tomo Drolec (nek nji član AO Kamnik), Stipe Božić in Joško Bolić bosta snemala, Gorazd hadolnik bo novinar, Andrej Kmet bo skrbel za zveze, da bo dogajanic goče spremljati na internetu, zdravnica bo Anda Pcrdan. Športne novice Tuđi Anton Škrlep na Havi Na Startu znamenitoga ha.vajskv.ga Irtmiiiuna so Im lotos /Hijavil ji član kamniskoga Iriallonskuga kluba Trisport - veteran Anton » Zmaga v svoji starostnl kategoriji na lokmi za svotovno Ironman se. v soseđnjom Cvlovcu mu jo prlnesla zeleno nagrado zadnjih tokmovali let - mašto na havajski startni liniji. Izredna pripravljenost v letošnjem tu, koje (!a,s na volovskom Ironmami izboljšal skoraj za pol ure 19 ur ir min.) jo botrovala, da jv favoriziranoga Nemea, ki jo do zdaj zmar kategoriji in pobirai mosta za svotovno prvenstvo, prehilel kar zt, mit, mesto pa jo samo ono. Da je letos v zares dobri formi, doka: dojsivo, da jo hil nedavno drugi mož trojko Trisporta. ki je osvoji mesto na ekipnem državnom prvenstvu v duatlomi v Kapelah. Tako se bo pridružil letosnji slovenski karavani, v kateri bo \ vodilno vlogo igra! že osemkratni havajski udelozenec, tuđi član kega Trisporta Igor Kogoj, ki imii od naših tuđi najboljše uvrstiti, prestižnom tokmovanju - dvakrat dvajseto in enaindvajseto mesto.', tovooma Juriju Lovsetu in Sandiju Kosmaču so kljub že parkrath stopom na kvalifikacijskih tekmovanjih se ni uspelo uvrstil na h Ironman, Miro Kregar pa si je za lelošnjl zaključek sezono izbra. na prav tako havajskem tekmovanju z nazivom Ultraman. Ko bosie na kamniskem bazenu zagledali posiavnega in zagorelef za, ki so je po zdravniskem svetovanju pred leti začel ukvarjatl j tom, drugače bi mu grozila invalidnost in se je pred meseeem dn> srečal z Abrahamom, vodite, da je U> Tono, za prijatelje Trzinec, čez slabe tri mose.ee srečal tuđi s havajskimi bogovi. Upajmo, da do vi ili vsaj toliko energijo, kot mu jo je Abraham. Članice Karate sekcije Virtus državne prvakinje Na lelošnjem ekipnem državnom prvenstvu v karaleju, ki je potokal., dl junija v Novi Gorici, so Karate sekcijo Virtus Dupllca ustopale U pe in sicer: članice v sosiavi: M1IUAM LUŽAH, SIMONA (iORJVP, Z1VA < Mladinko: UltŠKA GlillAJ, ŠAŠA GH1LC, ŽIVA GOLE. Starejsi iHk VIJJDIN MEUOVIĆ, IfOŠTJA N REPENSEK, TONKO HVUEV. Ob koncu tokmovanja so se vso tri ekipo izrodno dobro uvrstile, saj članice poslale državne prvakinje, ostali dve ekipi pa s(a zasodli 3. mes> to pa so ludi najboljši rezultati v kamniskem karaleju doslej. Naj om /no, da jo po štpvilu prejetih modalj Karale sekcija Virtus Duplica bila dru, najbolj uspešno društvo na lokmovanju. Z rezultati, ki so jih tekmovak dosegli, je bil glavni trener Vladimir Stanlč več kot zadovoljen, ravno tako pa ludi tronorja Stanko ('hsen in Marko Hrli. Da pa ne bi zaspali p lovorikah, so že pričoli z vadho In so pripravljajo na novo tekmovalno zono. Trenutno trenirajo dvakrat tedonsko v lelovadnici SCItM v Kai ku In sicer vsak ponedeljek in pek± od 19. uro do 20M Seveda skrbijo U, za večanje svojega članstva in so tako kot vsako lolo vat', !"'os razp'»' vpis novih članov, ki bo potvkal do konca septembra v zgoraj iiavi'.-u^. terminih. Če vas mi ka vadba v uspešnem društvu, se jim lahko pridruž. te in morda čez r!as postanete tuđi vi eden od uspesnih tekmovalcev. Rt SIlfZ^EST POSLOVNE STORITVE prodaja, nakup in posredovanje nepremičnin Ljubljanska 45,1241 Kamnik (poslovnastiivba STOL) tel.: «61 813 397, faks: »61 813 397 - posredovanje pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji in najemu hiš, stanovanj, poslovnih prostorov, zemljišč... - izdelava etažnih načrtov in vpis stanovanj 0 večstanovanjskih zgradbah) v Zemljišk knjigo - druge poslovne storitve Informacije med 9. in 12. uro po tel.: 061 810-960 041-614-308 faks: 061-810-965. Kamniški ObČAN * poznamo svojo občino? so zaradi klanca na koncu vaši in pa oštrih ovinkov raje zgradili novo nad vasjo. Zrcb je izmed pravilnih odgovorov izbral Moniko Štrajnar z Matije Blej-ca 10, Kamnik, ki prejme knjižno nagrado v Kočnini knjigarni na ljubljanski cesti. Tokrat sprašujemo po imenu nase- lja, ki je, čeprav leži kar visoko nad dolino, vezano na vodo. Svoj odgovor (ime naselja) po.šljite na Kamniški občan, Glavni trg 24, SI-1240 Kamnik tako, da bo tam do srede, 15. septembra 1999. Izmed pravilnih odgovorov bo žreb izbral prejemnika knjižne nagrade, ki jo poklanja trgov-sko podjetje Kočna Kamnik. ilskih logov pripravila gasilska zveza Kam- . Izobraževanje je trajalo 30 ur, tega je bilo 20 ur praktičnih vaj. ; čas izobraževanja so nad nami '-strogi predavatclji. Polrdilo /Ijenem tečaju je prcjcl 16 ie pravilno odgovarjal na !clu izpita in tuđi uspcSno al na praktični vaji. Od 37 jenih gasilcev nas je tečaj > zaključilo 30. V torek, ., seje s podelitvi jo diplom ,< zaključilo letošnje izobra- ; za čin gasilec-strojnik. Ob (Ul. N3I-IM I. int. 340) \s;ik dan od S. do 19. uri', ob sobolah od S. do 13. ure VAM JUNI! 14 9. septembra 1999 KamniSki QbČAN /šTupO\ Bevkova28,1241 Kamnik UPRAVUANJE IN POSREDOVANJE NEPREMIČNIN Obveščamo vas, da smo razširili svojo dejavnost na posredovanje pri prometu z nepremičninami. Storitev bo opravil posrednik z licenco Informacijske borze nepremičnin za opravljanje posla. Tel.: 061/831 844 in 817 441. R0DEX Rova, Rovska cesta 2 1235 Radomlje PEUGEOT prodaja 727-798 servis 727-010 faks 727-319 POSEBNA PONUDBA PEUGEOT 306 HUSKY 306 HUSKY 5 V od 2,220.000 SIT 306 HUSKY BREAK 2,529.000 SIT PEUGEOT BOXER že od 2,777.000 SIT Na zalogi skuterji in kolesa Peugeot. Novi kreditni pokoji: KUM SKDA.I, PLAĆAJ NASLEDNJK STOLKTJK. ('"""P^V-—^ TRGOVINA ^------v Tomšičeva 17, Kamnik, tel. 831-888 VAM NUDI PO UGODNIH CENAH: barve, lake, Jupol, Belton, Beltop, gašeno apno (1 kg - 50 SIT), žeblje, PVC sode za zelje (50 I, 70 I, 100 I, 120 I), RP posoda za vino od 10 do 1001, likalne miže že od 2.800 SIT; RPposodo Solingen 12-delno samo 12.100 SIT, kolesa Rog, pipe Armal, cevi za vodo in še in še... Velika izbira aranžiranih daril. Strokovni nasveti iz sobopleskarske stroke. Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Homar, d.o.o., trgovina Veriga se priporoča! i LANEN CVET **, i I tekstilna trgovina *^ / /feu ' | Moste 74, Komenda, tel.: 841-660 ^F^hh ' ' Delovni čas: vsak dan od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. ! AV SERVIS RTV in Vriipolie 41, Kamnik TRGOVINA KONCILIA ^^^^^Wa D Odprto: pon.-petek 730-1900 ^J^*^^*^£/M W\ sobota 730.12°° POLEG POROK IN ROJSTNIH DNEVOV FOTOGRAFIRAMO TUĐI ZA VSE VRSTE DOKUMENTOV (mesečne vozovnice, indekse, osebne izkaznice, potne liste...). V dobro založeni trgovini vam poleg fotomateriala in ostalih fotografskih uslug nudimo tuđi pestro izbiro fotoalbumov, okvirjev, daljnogiedov, video in avdio kaset. ZA VAŠ TOPEL DOM! DOSTAVA KURILNEGA OLJA Marjan Dragar, Vrhpolje 280, KAMNIK POKLIĆITE: 061/831-582. 041/691-325 ^^^p^^^ OBRTNA, GRADBENA IN TRGOVSKA ZADRUGA ]^i~ ZOEs^> DOMŽALE z.o.o. MENGEŠ, Prešernova 33 tel.: 737-224, faks 737-226 Priporočamo se s programom krovsko kleparskih izdelkov, strešnimi kritinami, pločevinami in trakovi iz Cu, Al in pocinkani, izolacijskimi materiali in plastičnimi granulati. S4H111 Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4B, DOMŽALE TEL: N.C.: 061/720-020 TRGOVINA: 061/720-560 FAKS: 061/713-288 e-mail: dom@sam.si http://www.sam.si Trgovina z gradbenim materialom Zg. Stranje 1A, STAHOVICA TEL: 061/827-030, 827-035 FAKS: 061/827-045 e-mail: st@sam.si V MESECU SEPTEMBRU VAM PO AKCIJSKIH CENAH NUDIMO: >■ STREŠNIKE BRAMAC ** HIDRO IN TERMO IZOLACIJE TIM-o, IZOLIRKE IN FRAGMATA > APNO, CEMENT ** PROIZVODE BAUMITA >■ OPEKO VVIENERBERGER OPEKARNE ORMOŽ > TER OSTALE ARTIKLE IZ PRODAJNEGA ASORTIMANA IZKORISTITE AKCIJSKE CENE, Kl SO NEKATERE ĆELO NIŽJE KOTPRED UVEDBO DAVKA NA DODANO VREDNOST NUDIMO VAM MOŽNOST BREZPLAČNE DOSTAVE Z AVTODVIGALOM VSAK TOREK BREZPLAČNO SVETOVANJE V trgovinah Vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure. ob sobotah pa od 7. do IX ure. Internet: WWW.SAM.SI KABELSKE GRELNE INSTALACIJE projektiranje izvedba garancija ELEKTRO GRELNA OPREMA Gora 20a, 1218 Komenda Tel.: 061 841 583, Faks: 061 842 208 - TALNO OGREVANJE bivalni, poslovni in drugi prostori • TAUENJE SNEGA IN LEDU na voznih in pohodnih površinah - TALJENJE SNEGA IN LEDU v stresnih žlebovih, žlotah in ceveh • OGREVANJE CEVOVODOV proti zamrzovanju ali procesno vzdrževanje temperature Kamniški ObČAN 9. septembra 1999 15 SOLARNIIN INOX BOJLERJI BOJLERJI ZA CENTRALNO KURJAVO FRANC LAGOJA FRANC LAGOJA KLJUCAVNICARSTVO 1234 MENGEŠ, LOKA NA GMAJNI 22, tel.: 061/738-488 IZDELOVANJE IN POPRAVILO SOLARNIH, INOX IN BOJLERJEV ZA CENTRALNO KURJAVO, ZA SANITARNO VODO IZ NERJAVEČE (ROSTFREI) IN NAVADNE PLOČEVINE. BOJLERJI SO VELIKOSTI OD 100 DO 500 L. STEKLARSTVO HOMEC, VIII. ul. 9/a tel.:727-089, 715-717 Delovni čas: pon., tor., čet. in pet. od 7h do 15h sreda od 7h do 17h Velika izblra barvnih etekel in ogledal, Izdelava eteklenih vitrin, termopan stekla, zaeteklitev z okraenlml letvicami, oprema \oka\ov, kaljeno steklo... TRGOVINA ZGAJNAR na Bakovniku, Klavčičeva 11, tel.: 814-348 UGODNA PONGDBA! moka tip 400 Žito, 1 kg 84,90 sladkor, 2 kg 279,90 ojje rastlinsko Aneta (Zvezda), II 189,90 barcaffe, lOOg 129,90 pečena slanina, 1 kg 999,90 salama loška, 1 kg 1.599,90 palčke Slap 29,90 napolitanke Manner block, 400 g 199,90 mesni narezek, 125 g 99,90 mesni narezek Gavrilovč, 150 g 279,90 jetrna pašteta Gavrilovč, 100 g 179,90 Milka mleti lešnik, 100 g 109,90 Milka ćeli lešnik, 100 g 119,90 5-delni komplet omel 1.299,90 kumare Aneta, 680 g 149,90 breskov kompot, 825 g 179,90 ledeni čaj Lj. Mlekarne Erik, 1 1 79,90 knežje belo vino kont. por., 1 1 149,90 Janževec, 1 1 399,90 Union, Laško, Klub, ploč., 0,5 1 119,90 prašek Ariel, 4 kg 1.299,90 toaletni papir, 10/1 199,90 Akcija velja do prodaje zalog. V našo trgovino ste povabljeni vsak dan od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 19. ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure. |Ma/j oglasi: Instruiram matematiko za osnovno solo. Tel.: 815-163 od 16" do 18" ali 041-570-820, popoldan. Oddam garaio na Bakovniku, Klavčičeva ul. Tel: 815-724. Zaposlimo ključavničarja z znanjem elektrovarjenja. Prednost imajo mlajši moški. Telefon 061-738-488. ZAPOSLIMO TRGOVKO z dobrim znanjem na področju delikates. Možnost redne zaposlitve. Tel.: 041-741-744. V naših srcih li naprej živiš, žalo pol nas vodi I ja. kjcr v lišini spis. Tam lučka l/ubezni vedno gori, in tvoj nasmeh med nami Uvi. * (Josip Murn) ZAHVALA Po tcžki bolc/.ni nas je v 75. Idu življenja zapustil naš dobri mož, oče, stari ata, brat in stric FRANC ŠMIDOVNIK Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, Se posebej pa sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalja, očetu pa podarili cvetje, svece, za maše in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tuđi dr. Pfajlarjevi in sestri Idi za vso skrb pri zdravijemu. Hvala g. župniku za opravljcn obred, pevcem in govorniku za besede slovesa. Žalujoči vsi njegovi julij 1999 Ne johi/te za menoj, Biir je želei tako. ZAHVALA V 90. letu nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta ŠTEFKA RESNIK s Sci pri Kamniku Iskrena zahvala vsern, ki ste jo pospremili na zadnjo pot, ji podarili cvetje, svece in za mase, nam pa izrekli sožaljc. Hvala g. župniku in pevcem, ki ste naši mami polepšali slovo. Vsi njeni avgust 1999 Vse življenje trdo si parala, vse z.a dom, družino si dajala, sledi za tabo oslale so povsod od dela tvojih pridnih rok. Solza, žalost, bolefina te zhudila ni, ostala je praznina, ki zelo zelo boli. ZAHVALA Prezgodaj je odšla od nas naša draga žena, mami, stara mama, sestra in teta IVANKA SPAČAL roj. Osolnik iz Kamnika Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno pisno in ustno sožalje, podarjeno cvetje in svece ter spremslvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Nevenki Šečer-Dolenc za skrbno negovanje in zdravljcnjc, duhovniku Francetu Šuštarju za opravljen pogrebni obred, govorniku g. .lane/u Malešu, pevcem ter vsem ostalim, ki sle nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. Žalujoči: mož hrane, hferke Ivanku, Murinka in Magda / družinami, sestri in brat z družinami, ter drugo sorodstvo Kamnik, Godič, Ljubljana, Logatec, Crna, Spittal, julij 1999 Annan je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja. bolezenje bila moćnejša od iivljenja. ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 72. letu življenja zapustila naša draga žena, mama in stara mama ROZKA CEVEC / Kožicnega 2/d Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, še posebej pa dobrim sosedom, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Hvala za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in svece ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Dolenčevi in patronažnima sestrama za vso skrb in nego, g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke in govorniku Francu Hribarju-Lovru za poslovilne besede. Žalujoči: mož Avgust in sin Zlatko z družino julij 1999 Kot veter v vrhu trepellike tako si v mojem srcu ti: ves gaj mnlii, le v nji šumi, in duša polna tvoje dike Irepetajoča le slavi. (Oton Župančič) ZAHVALA STEFAN LIČEN Iskrenu se zahvaljujemo vsem, ki sle ga imeli radi in ste ga v tako velikem Stevilu pospremili na njegovo zadnjo pol. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, dr. Tereziji Ftičar in vsem, ki ste se trudili za njegovo življenje in nam stali ob strani v težkih trenutkih bolečine. Hvala za ustna in pisna sožalja ter obilo cvetja. sveč in darov v dober namen. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem, trobentaču za odigrano Tišino in gasilcem. Žalujof i vsi njegovi julij 1999 MAJDI ZAGAR V SPOMIN Midva lep čas sva vroče se ljubila, A več gorja kot sreče sva ufila. Je usoda kruta Tebe meni vzela, Dokončao v večnost Ti si pohilela, Ahrahamova si leta le ujela. Žalosten in pust zdaj najin dom samev Adijo, zbogom mi reci ne uspeva. Globoko v meni upam, da počivaš, Angelsko milino novo mi odkrivaš, Resnoben up na snidenje mi vlivaš. Borut Peterlin ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. Jagoda Strehovec Potoćnikova 15,Domžale teU 712-990 Delovni čas: ponedeljek, sreda, ćetrtek 13P-19* torek,petek 9h-12h J u r i 1 SI o p ? Zagorica 12 f, StaKovica : Te!.: 825 '29 . Mob : 0609/ 650 j^^ KLEMIJA, don ČIŠĆENJE CISTERN ZA KURILNO OLJE RAZREZ CISTERN PREČRPAVANJE Tel.: 041/765-599 Priporočamo čišćenje na pet let Mtt&l ' 0609 626 061 ^ iiVSE O DIMNIKIH ZASTOPANJE, MONTAŽA ^Ulvi^fl^lDIMNIKOV. NOVOGRADNJA, SANACIJA DIMNIKOV IN TUĐI SAMO SVETOVANJEI VRTANJE DIMNIKOV IN VSTAVUANJE TULJAV IZ NERJAVEĆE PLOČEVINE. ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v 72. letu življenja /apuslil naš dobri mož, oče, dedek, brat in stric STANE ZUPANC iz Parmove 13 v Kamniku Iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se za darovano cvetje, svečke in besede sožalja. Posebna zahvala osebni zdravnici Nevenki Šečer-Dolenc, patronažni sestri Jani Prezelj, dolgoletnemu prijatelju Milanu Grkmanu, sosedoma Bogdanu Steklasi in Tonetu Sadarju. Hvala ludi g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoci vsi njegovi julij 1999 Niti zbogom nisi rekla, nili roke nam podala, sin rt le vzela je prerano, v naših srcih za vedno boi ostala. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, stare mame, tašče, tete in svakinje JUSTINE PIRC Mežnarjeve Justi z Žal 2 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, njenim in našim sodelavcem, ki ste nam ustno in pisno izrazili sožalje, podarili svece in cvetje ter jo pospremili na njeno zadnjo pot. Najlepša hvala tuđi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in prof. Majcenoviču za ganljivo zapete žalostinke. Vsi njeni Kamnik, avgust 1999 f f ■ jf velik parkirni prostor NAPREDEK - DOBRO IME MED TRGOVCI KMETIJSKA TRGOVINA KUDROVEC. d.o.o. Kranjska cesta, ob spodnji želeiniški postaji Kamnik, tel.: 813-938 VSE 2£A VITT IN Velika izbira ICJVllzTiJIC^P KRMIL za molznice, mlado govedo, nesnice, piščance, zajce, prašiče, purane, ovce i ŽITA koruze, ječmena, ovsa, pšenice, konjznega šrota j PŠENIČNE KRMILNE MOKE PŠENIČNIH OTROBOV, SOJINIH IN SONČNIČNIH TROPIN MINERALNO VITAMINSKIH DODATKOV Zemlja za presajanje, posode za rože, hrana za male živali, delovne obleke, svece in rezervni deli za BCS, BELA IN CRNA FOLIJA 2, 4, 6, 8 m... POSEBNO UGODNO - SLADKOR 10 kg 1.500 SIT, 50 kg 6.685 SIT , Prkakujemo vas vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. ; MESO KA M XIK^ Vabimo Vas v našo prodajalno na Usnjarski 1, kjer lahko izbirate med ze pripravljenimi specialitetami za žar, dnevno svežim mesom, drobovino in mesnimi izdelki. Pričakujemo Vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure. EVkB.RQ.2 oaaa W AKCIJA ZA VSA VOZILA 120.000 POPUSTA - PUNTO SOLE PLOS - BRAVO/BRAVA SX 1.2, 1.6 - MAREA VVEEKEND ELX 1.8, 1.9 JTD - MCILTIPLA ELX 1.6, 1.9 JTD Pohitite, zaloga je omejena. RABLJENA VOZILA: - Fial [»unio 55 S, I. 94/95 - Fial Punio 75 SX, I. 94/95 -Fiat Uno 1.0 Ili, I. 93 - Fiat Panda VAN, I. 98 -Fiat .Sciccnlo9()0SX, 1.9« -Maruti 8(K), 1.91 in 1.95 PRODAJA VOZIL: tel.: «64/425 54« in 425 542 SERVFS VO/IL: tel.: 064/421 193 in 064/421 141 servis Prešernova 1/a, TRGOVINA tel. 722-107 prodajalna izdelkov gOTGnj© jtffl^ gorenje %%, - pralni struji, sušilni strnji, pomivalni stroji, hladilniki, štedilniki, zamrzovalne škrinje in omare, kuhinjske nape, harvni TV TER - pomivalna korita - mali gospodinjski aparati - originalni rezervni