70
Dopisi.
y
Cubar na Hrvaškem 20. svečana. ACL.   — Bralci
„Novic" že vedo, da kakor pri vas na Slovenskem gospodariti hoče votli nemškutar, isto tako kod nas, Če ne še huje, oholi magjaron. Čudno je, da je tako „na-robe svet" in da v Cislajtaniji kakor v Translajtaniji ni nikogar, ki bi predrugačil, kar je narobe na svetu* Naj vam v dokaz tega tudi to povem, da v Čubru leto* o pustu nismo imeli nobene narodne veselice; mi, rodoljubi, nismo tedaj nič znali od pusta. Maškarali so se samo magjaronski činovniki in njihovi prijatli, navdani magjaronskega duha. Od naše županije Ričke pozvani smo bili vsi občinski sudci, od vsake občine en zastopnik, od naroda voljen. Pri skupščini govorilo se je mnogo; no, vendar upamo, da ne bodo zastonj naše besede.
V Gorici 23. febr. —x+y. — Kedar grž meščan med znance in prijatle na kmete, prvo, po čemur ga poprašavajo, je: kaj je kaj novega v mestu? In res, kdor ktero mesto pozna, mika ga vse, kar se tam godi, tem več, če gre za vprašanja, kakoršna dandanes svet pretresajo, —za vprašanja, kterih odbojni učinek se razodeva v najskrajniših kotih držav in dežel, v kterih so na dnevnem redu. V 5. štev. „Novie" sem razložil, kaj in kako se je godilo pred novim letom se svetopisemskimi podobami v tukajšnjih mestnih ljudskih šolah. Danes naj povem nekaj druzega oni dogodbi sorodnega, kar se je pripetilo po novem letu. Prve dni tekočega leta so imele opraviti nova voditeljica in učiteljice mestne dekliške šole v postavi zapovedano prisego vpričo mestnega župana, kot prvosednika mestno-okrajnega šolskega sveta. Potem ko je bil nek uradnik postavno formulo prebral in so jo učiteljice za njim porekale, pristavile ste dve izmed njih po besedah: „Tako mi Bog pomagaj",  še te-le besede:   „salvo i
diritti de 11 a Chiesa" (to je.....pa da ostanejo
obvarovane cerkvi njene pravice). Gospod župan je te dve učiteljici precej ostro zavrnil in podučil in na zadnje ste molče prisego podpisale, kakor vse druge. To je izvedel „Isonzo" in zdajci raztrobil, ker se mu je zdelo, da je voda na njegov mlin. V eni naslednjih sej mestnega starešinstva je nekdo župana zarad te zadeve in-terpeliral in župan jo je pojasnil. Al nekteri niso bili zadovoljni z njegovim pojasnilom in so le naprej rili, in to iz dveh vzrokov, kakor se kaže. Hotefi so po-zvedeti, kdo je bil učiteljici nastavil, da ste s pridržkom prisegle in pa župana v zadrego zaplesti, češ, da ni bilo vse tako, kakor je on v mestnem zboru povedaL Sosebno pa jim je šlo menda za to, ali je ukazal uči*
71
teljicama,  formulo brez pridržka ponoviti.    Ne vem, po kterih potih je prišlo do tega,  da je  bila naročena preiskava o tej stvari mestno-okrajnemu šolskemu nadzorniku.    Potem ko se je reč na podlagi vseh zadevnih spisov pri kompetentni oblasti obravnala,  došlo je županu povelje, naj omenjeni učiteljici še enkrat v prisego vzame.   Al župan se brani, to storiti — kakor slišim.   Brani se, pravijo,  ker ima prisego vsled tega, da  ste učiteljici  postavno  formulo  podpisali  in  vsled vseh poznejih pojasnil,   ki   se  iz  uradnih spisov podajajo, za postavno in veljavno, to je, v smislu onih učiteljic storjeno;  brani se pa brž ko ne tudi zarad tega, ker čuti,   da je  sulica prav  za prav proti njemu obrnjena. On misli toraj poslati to zadevo ministerstvu na razsodbo. Radovedni smo, kako se štrena konečno razmota.  —   To  je   tedaj   zopet en prizorček iz naših domačih mizerij.    Da ni brez principielne  važnosti,  je očitno. — Kaj pa imajo sicer še mestni starešine z županom?    V odgovor temu vprašanju  bi  moral   spisati <jelo knjigo;   ker pa knjige  pisati nočem,   naj stisnem vse, kar imam reči, v ta le stavek.  Naš župan pl. Cla-ricini (bivši c. k. okrožno-sodnijski svetovalec) je skoz in   skoz poštenjak;   postal je  župan   po   sili okolnosti, vsled borbe med strankami v starešinstvu, kterih voditelji niso mogli doseči večine glasov za županstvo; imajo ga za poloklerikalca.    S tem je vse  rečeno;   nemogoče je skoraj, da bi bil težavnim  okolnostim kos.   —   Več o homatijah v našem mestnem starešinstvu in mestu o drugi priliki.         -
V Roj a na. (Čitalnica naša) napravi v spomin slavnega Simona Jenka „besedo" v nedeljo 10. marca. Dramatični odsek bo predstavljal igro „Bob iz Kranja". Vljudno se vabijo vsi častiti udje, neudje, povabljeni s listki in po udih vpeljani plačajo vstopnino.
\z Postojne 23. sveč.   (Hranilnica notranjska; železnica v naši jami.) Pretekli pondeljek, to je, 19. svečana, je za Notranjsko pomenljivi dan.    Zbralo se je namreč omenjeni  dan v Postojni mnogo rodoljubov iz Notranjskega,   in tudi iz druzih krajev v posvetovanje za na-Sravo hranilnice  za Notranjsko v Postojni.    Pa tudi ogovorile so  se poglavitne reči v tej zadevi,  in zagotovilo  se je potrebno posebno   poroštvo;   izvolil  se je vrh tega  tudi  odsek   z nalogo,   naj pravila vredi,   po odobrenju  njihovem  privoljenje   od vlade   za  napravo hranilnice preskrbi in potem skliče občni zbor, da ustanovi zastop, ravnateljstvo in vse drugo, kar je za daljno ravnanje potrebno.    Bog daj srečo k ovemu,   za narod naš neizrekljivo  koristnemu početju!*)   —   Druga posebna pomenljivost   preteklega pondeljka je pa začetek izdelovanja železnice v postojnski jami.    Ona bo polajšala pot premožnejšim  obiskovalcem slovečih podzemeljskih tukaj snih votlin.    Se ve da s hlaponi se ne bo po jami vozilo, ampak z ročnimi pripravnimi voziči, kajti iz hlapona  kipeči   dim   bi   kmalu vkadil sprelepe kapnike,  ki kinčajo podzemeljski tukajšnji svet,   kteri vabi le-sem mnogo občudovalcev  iz  bližnjih in daljnih krajev, da!  cel6 iz tujih držav,  posebno binkošni pondeljek v  zmirom  večem  številu od  leta do leta.    Železnica podzemeljska privabi nam pa gotovo še več gostov, ki novcev prines6 našemu kraju.
Črnomelj 24. sveč. — Tem bolj si nasprotna stranka na nas pritiskati prizadeva, tem bolj se izbujamo iz mnogoletnega spanja. Sosed se sosedu bliža in prijatelstvo se vtemeljuje, pripoznavši, da samo v edinosti in slogi je napredek mogoč, posebno v našem kraji, kjer se še od nobene strani cel6 nič storilo ni, akoravno so naši kraji,
*) Čast in hvala rodoljubom, ki so to jako važno stvar ˇ svoje roke vzeli in bodo tako veliki dobrotniki Notranjcem!
Vred.
kakor nas zgodovina uči, tolikanj prestati imeli, posebna ob časih turških napadov.    Nočem  danes naštevati potrebščin naših; naj omenim le to, da o našim zapuščenim in od sveta ločenim krajem krvavo potrebni železnici še danes ni sledu ne tird! — Po končanih zadnjih volitvah smo   drag proti drugemu  tako   priljudni   postali, da je veselje.    Temu živ dokaz  so  bili   prijazni   shodi pretekli pust v čitalnici naši.    Hvala vsem,  ki so nam grenke ure življenja vsaj   za  kratke ure  zabiti dali in še posebno gospej   in gospodični Kapeletovi   in   pa gospodoma  Svajgerju  in   Endliherju.   —   Letošnje   pred-pustne zabave so pa tudi korist imele, da so me kraso-tice naše poprosile, naj jim dramatičaih knjig oskrbim, ker hočejo z gledališkimi igrami  na oder stopiti.    Njih blagi namen je stradaj očim bratom in sestricam na pomoč prihiteti. Jaz sem radosten obljubil to storiti, ako se bo le dalo.   Ker je namen velike hvale vreden, bom jaz in vsi, kteri so mojega mnenja, na delo stopili. — Konečno, da med ne bo brez pelina, naj še to povem, da so med mestnim zastopstvom jako velike zmešnjave. Na domači narodni strani jih stoji 10,  na nasprotni pa 4,   slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi nezmožni, ki pa so ljubljenci c. k. okrajnega glavarstva. Zavoljo pisarnice, ktero je odbor od župana Stoniča iz strašno nepripravne sobe v pripravno sobo Majerle-tovo prenesti sklenil, so se silovite reči godile, celo kazenske preiskave  vpeljale,   kterih je   zdaj   konec.    61.   c.   kr. sodnija je razsodbo tako lepo razvila, da ni hudodelstva ni prestopka našla na nobeni strani.   Pritožbe, ktere   se imajo po politični poti rešiti, so deloma pri visoki c. k. vladi  in   deloma   pri si.  deželnem odboru;   kako bodo rešene,   še  ne  vemo.    Pomilovanja res  vreden je naš gosp. Majerle,   drugi svetovalec;  on,  pošten  in naj-premožnejši mož tukaj, je bil, čujte! po dveh žandarjih na ukaz c. k. poglavarstva   tukajšnjega   od  gosposkine uradnije čez veliki trg v svojo hišo peljan, kakih tisoč korakov daleč, on v sredi, žandarja vsak na eni strani, komisar Merk instrežaji za njimi! Ljudje so le strmeli. Okoli Majerletove hiše bilo je  ljudstva brezbrojno;   tje je tudi glavar Tribuci primandral.  Oj precartana „neue freie era!" vsaj si še hujša kakor turška pravica! Med turške se šteje gotovo še ta dogodba, da si je župan 2 ključa mestne  blagajnice, ktera sta odbornikoma Svei-gerju in Kolesu izročena bila,  s silo osvojil,  3. ključ ima prvi svetovalec,  majhen človeček pa velik   germa-nizator na hrvaški meji — Vi ran t.
Iz Črnomlja 25. sveč. (Telegram y>Novicam".) V D oblicah je danes popoldne pogorelo 11 hiš, mnogo poslopij, živeža za ljudi in živino. Skoda velika; krivi so nesrečne vžigalice. Nihče zavarovan; siromaštvo je že tako hudo, zdaj bode še huje.
Iz Krškega 24. sveč. (,tTagblatta; »pijana muha"; župan naš; milodarna beseda.) V ljubljanskem „Tag-blattu" štev. 43. amo čitali dopis „Jungfernsprung bei Gurkfeld". Dopisnik pita mene kakor dopisnika „No-vicam" in „Slov. Narodu" z besedami „ungeschlachte Feder", „unbefahigter Original - Correspondent") in z enacimi naslovi, po šabloni Tagblattovski. Treba le, da našim bralcem popišem „Tagblattovega" korespondenta, — sami bodo potem lahko sodili pezo njihovih besed. Ta človek, namesti da bi sedel v pisarni, sedi raji v krčmi in to že zelo navadno od poldesete ure zjutraj do poznega večera; tu vince srka po maslicah, pa se tudi hudega žganja ne boji, čeravno ga je menda že večkrat na tla vrgel in ga pogostoma tako omami, da že v jutro svojih navadnih Lukuličnih besedi „das ist Gute, Gute" komaj izreka, na večer paše vveči„stadi" najde. Gostilničarju in drugim je ta „pijanamuha" tudi v finančnem obziru prava nadloga. Ta človek je tudi veliko pripomogel v to, da se je tukaj prijaznost kalila,
72
a zdaj so že skoraj vsi spoznali, da je poštene ljudi le za orodje hotela imeti svojih umazanih namenov. In ta Človek, kteremu žganje včasih ves vid vzame, je trdil, da podpisi za grof Hohenwartovo zaupnico, ki jih je tukajšnja narodna stranka nabirala, so bili večidel le podkrižani; to spet je le pijana laž, kajti najbolj izobraženi možje tukajšnjega okraja, vedoč, zakaj podpišejo, so jo podpisali. Dalje čveka ta oseba, da se tukaj bode podpisov za direktne volitve naglo dobilo na kupe; al zopet je to osebo v številkah prevaril vinski duh. Resnica je le to, da je tukajšnji župan poslal srenjskega strežaja v vojaški monduri in s sabljo podpisov nabirat; nekteri, inisle, da gre za kako občinsko reč, so podpisali; al kdo izmed njih ve*, kaj so direktne volitve, tega ne bom tukaj preiskaval, ampak na našega župana le stavim interpelacijo to: Občinski mandat je že pred 2 letoma dotekel, kdaj se bo vam poljubilo nove volitve razpisati? Ali hočete, da se nas več pri deželnem odboru o vaši svojeglavnosti pritoži? — Pevsko društvo bode 17. dne prihodnjega meseca za stradajoče na Dolenskem in Notranjskem „besedo" napravilo s petjem in tombolo; natančneje vam poroča odbor. Sobe za ta večer društvu prepuščata gosp. Gre-gorič in sopruga njegova brez plačila. Hvala njima za to prijaznost!                                                    M e s t j a n.
Iz Ljubljane. — „Novice" so nedavno svojim bralcem priobčile zaupnico grofu Hohenwarthu, bivšemu ministru, ktero je na povod g. Jan. Lad. Crny-a, tukajšnjega načelnika „Slavijea podpisal skoro da ves narod slovenski. Na prošnjo g. Crny-a je g. dr. Costa to zaupnico poslal gospodu grofu v Sovodnje (Gmunden) v gornji Avstriji, kjer zdaj biva. Grof Hohenwarth, zahvalivŠi se v prijaznem dopisu g. Crny-u za milo mu spomenico, je dr. Costi poslal pismo na mnogo stran velevažno. Misle*, da ne žalimo ozirnosti proti grofu Hohenwarth-u, naznanjamo to pismo vsem onim, ki so podpisali zaupnico , živo prepričani, da jih bode jako razveselilo.  Tako-le se glasi v slovenski prestavi:
„Blagorodni Gospod! Vrnivši se v Savodnje, kjer me delj časa ni bilo, prejel sem Vaše čestito pismo od 30. preteklega meseca, in ž njim poslano zaupnico, s ktero so me počastili Slovenci kranjski in sosednjih dežel. Ze osebne razmere, v kterih sem s Kranjsko deželo po rodu in posestvu, tej zaupnici dajejo odlično mesto med mnogimi dokazi priznanja, ki so mi došli iz različnih dežel cesarstva; a vendar še ceno tega glasila mnogo povikšuje to, da so se, kakor mi objavlja Vaše pismo , te zaupnice s svojimi podpisi čisto prostovoljno vdeležili tisoči iz vseh stanov teh dežel. Ker ste Vi, blagorodni gospod, bili tako prijazni, da ste prevzeli trud poslati mi to zaupnico, zato dovolite tudi meni, da Vas nadležujem s prošnjo, da blagovolite posrednik biti tudi moji zahvali, kteri morem pristaviti le še to zagotovilo, da načelom, ktera sem zastopal s svojimi tovarši v ministerstvu, vedno zvest ostanem, in da trdne nade pričakujem nedaljnega trenutka, ko se zopet in popolnoma pokaže ničnost domišljenih vspehov, ki se morda dosežejo s centralizujočo silo , in na dan pride splošno spoznanje one resnice, da Avstrija more svojo starodavno moč in veličestvo doseči le s tem, da si zopet ustanovi slogo med svojimi samostojnimi deli in dalje zida na svojih starozgodovinskih podlagah. Ponavljaje Vam, blagorodni gospod, svojo zahvalo za Vaše poročilo izreka posebno svoje spoštovanje
Vam udani
Karol grof Hohenwarth 1. r."
V Sovodnjah (Gmunden-u) 24. febr. 1872.
— (Iz seje deželnega odbora 23. febr.) V podporo stradajoČih na Dolenskem in Notranjskem in sicer v Postojnskem, Planinskem, Kočevskem, Črno-
maljskem, Novomeškem, Krškem in Litijskem okraji je deželni odbor dovolil 2000 gold. iz deželnega zaklada v ta namen, da se za to podporo nakupi žita in sadežev za seme. (V seji 27. dne je odbor vsled toplega vladnega popisa velike revščine v prizadetih krajih, ki blizo 2 tretjini kranjske dežele obsegajo, zanašaj e se na to, da deželni zbor odobri milosrčnost odborovo, pridal še 2000 gold., tedaj skupaj daroval4000 gold.). Po c. k. okrajnem glavarstvu v Litiji za 1872. L sklenjene pogodbe zarad oskrbovanja gnanjcev s hrano na štacijah v Litiji in Zatičini, in zarad vožnje gnanjcev iz Litijske štacije so se potrdile, zarad vožnje gnanjcev iz Zatiške štacije pa se je sklenilo, da ima občina skrbeti za pri-prego proti povračilu za leto 1872. odločene postavne priprežnine. — Podobčini Palčje se je dovolila volitev novih gospodarjev s soseskinim premoženjem. — Poročilo o posvetovanji zarad prenaredbe občinske postave, ki je bilo 24. dne t. m., prineso prihodnje „Novice", danes povemo le to, da vlada je poslala v ta posvet gospoda vladna svetovalca Ko t h-a in viteza Hoffern-a, po deželnem odboru povabljeni pa so iz dežele prišli c. kr. okrajni glavar Globočnik in gospodje župani: vitez Gariboldi, pl. Langer, Zelen, Levičnik, Vavken in Košir.
— (Naznanilo.) V oklicu od 19. dne t. m. srna naznanili, da se je v Ljubljani ustanovil „odbor za podporo stradajočih" v ta namen, da bi tem vspeš-neje milosrčne darove nabiral po vsem Slovenskem za naše v revščini zdihajoČe rojake. Dotekli so nam v malo dneh obilni darovi od vseh strani in še več jih je bilo pričakovati. Al c. kr. deželna vlada, kterej smo 19. dne t. m. pismeno oznanili svoj namen, je z dopisom od 22. dne t. m., št. 13 9, odboru s pozivom na vis. ukaz od 14. sept. 1852. leta prepovedala vsako delovanje v gori omenjenem smislu. — Po tem ukazu je odbor prisiljen, ustaviti svoje komaj začeto delovanje. Srčno se zahvaljujemo vsem bla-godušnim darovateljem za nam poslane darove, ktere smo izročili deželnemu odboru kranjskemu; vse rodoljube pa prosimo, naj se po tem neugodnem slučaji ne dade zadržati, da \sak po svojih močeh prihiti na pomoč svojim revnim rojakom, kteri zel6 potrebujejo zdatne podpore.
V Ljubljani 26. svečana 1872. Dr. J. Bleiweis, predsednik.       Dr. J. Vošnjak, tajnik.
—   Iz tega naznanila vidijo naši bralci, da „domo-ljubi obračajo, vlada pa obrne". Odbor za podporo siromakov naših komaj rojen, moral se je kmalu v grob položiti — pokoren postavnim predpisom. Al vsak previden človek ve, da ta postava izvira še iz Bachovih časov, — iz časov absolutizma, in misli, da postava te dobe ne smela bi več veljave imeti, ko nam „ustavo-verci" v eno mer zagotovljajo, da Avstrija je „svobodna" država, ki je nima para, s hripavimi glasovi kričajoči! „Freiheit wie in Oesterreich!" Zares „frajost", da se Bog usmili, če se še z društvo siromakov usmiliti ne sme! — „Novice" pa so že sto in stokrat za pogorelce in druge reveže brez prepovedi nabirale darov , m tako se tudi zdaj obrnejo do dobrotnikov naših s toplo prošnjo, naj „Novicam" pošljejo darov prav obilo, ako jih drugam oddati ne ved6.
—   (Vprašanje.) Ali gosp. vodja c. kr. više naše realke ve: koliko obrtniških učencev ob nedeljah obiskuje nauk o kemiji, in obkore gosp. prof. Perger prihaja učit jih?
—    (Preskusnja babic v tukajšnji soli) po preteku zimskega tečaja, ki je slovenski, je bila 26. in 27. dne t. m. Podvrglo se je tej preskušnji 14 učenk: 12 Kra-njic, 1 Stajarka in i Istrijanka. Kazale so skoraj vse, da so se dobro izurile vbabiški umetnosti, in tudi letos
73
spet je bilo očitno, da je napredek v slovenskem tečaji boljši memo nemškega. Izpraševalci so bili vodja te učilnice c. kr. vladni svetovalec dr. vitez Andriolli, <j. kr. profesor učilnice dr. Valenta in pa dr. Karol Bleiweis.
—  (Slovenska razreda tukajšnje gimnazije in realke) v prvi polovici letošnjega šolskega leta sta se veliko "bolja skazala kakor nemška; tega zanikati tudi nemški učitelji ne morejo.
—   (Deželni Šolski svet) je v poslednji seji onih 4000 gold., ki jih je v podporo kranjskim učiteljskim pripravnikom in pripravnicam odločila vlada, razdelil tako, da je 34 pripravnikom dal po 50 do 100 gold., 22 pripravnicam pa po 50 gold. — Pritožbo mestnega odbora zoper sklep deželnega šolskega sveta, ki ga sili napraviti letos si pošteno šolsko poslopje, pisano skozi in skozi v „Tagblattovskem" duhu, je šolski svet sklenil dobro razjasneno poslati mi-nisterstvu nauka.
—  (Čudna ministerska imenovanja!) V Litijo ima za c. kr. začasnega okrajnega glavarja priti iz Celja tisti glasoviti Schonwetter, ki jeunidan vradni slovenski dopis iz Ljubljane poslal v Zagreb prestavljat! Veseli se ga Kranja! Vi Celjani! pa se veselite onega glasovitega g. Franca, ki iz Dalmacije pride k vam! In naš c. k. okrajni komisar g. Ar con, dozdaj v službi pri tukajšnem c. kr. deželnem predsedstvu, izvrsten uradnik, kteremu so razmere naše dežele dobro znane in slovenskega jezika zmožen kakor malokdo, on mora za okrajnega glavarja „vandrati" v neznano mu Dalmacijo! O j precartana nova &ra!
—   (Eden in dvajseta predstava dram. društva) v deželnem gledališči bo v soboto 2. marca. Predstavljala se bode prvikrat historična resna igra v 3 dejanjih „Edvard na Škotskem", poslovenil J. Bavdek. Ker je letos velika noč jako zgodaj in ni gotovo, če bodo meseca aprila po veliki noči še slovenske predstave, se je nadjati, da bodo predstave meseca marca vsaj še dobro obiskane.
—  (Dramatično društvo)   sme  Raimundovega  „Za-pravljivea",   kterega je   J.   Ogrinec  dobro prestavil, svojim  najboljim  predstavam   prištevati.    Mi   smo   mu zato hvaležni, kajti Raimundovi igrokazi niso jalove burke,   ampak so biseri  dramatični,   ki  razveseljujejo Človeka,  mu srce žlahnijo in misliti dad6.    Glavne naloge so imeli gospodje Schmidt, Grasselli, Nolli, P. Kaj zel, gospaOdijeva in gospodičina Podkraj-Šekova.   Gosp. Grasselli je bil „Volk", da boljega še nismo videli,   in   mi   smo   že marsikterega „Wolfa" videli v dunajskih glediščih; gosp. Nolli se tudi more meriti z vsacim  „Azurom";   „beračevo"  pesem je   pel izvrstno;   gosp. Kaj zel je   bil   tisti dobrovoljni zvesti služabnik, kakoršnega si je Raimund mislil; da ni pevec, tega ni on kriv; vsaj tudi Raimund ni bil; gospa Odi-jeva je bila izvrstna „Roza"; v sceni, ko se grozi nad sprejemom svojega nekdanjega gospoda v hišo,  bila je klasična; ljubeznjiviše „Keristane" kakor je bila gospodičina   P o d k r a j š e k o v a,   si   pač želeti  ne  moremo. Gosp. Schmidt je dobro delal „Zapravljivca", prvo in težko rolo te igre; še veči efekt pa bi bil dosegel, ako bi ne bil sploh tako hitro in mnogokrat prejokljivo govoril in sem ter tje bolje povdarjal to in uno. Ker tudi manjše role so se dostojno vršile, dobila je igra veliko pohvalo obilo zbranega občinstva.
—  (Čitalnica) napravi v nedeljo 3. dne t. m. besedo", ki se začne zvečer ob pol osmih. Dotični odsek si je prizadjal, program tako mikavno sestaviti, da se moremo nadjati jako veselega večera; orhester vojaški bo godel zanimive predmete.
— [Vabilo udom katoliške družbe na Kranjskem,) V nedeljo 10. sušca ob 6. zvečer bode v sobah katoliške in katoliško-politiške družbe v Ljubljani večerno vedrilo s tombolo ter z zbirko „za stradajoče na Do-lenskem in Notranjskem. Odbor zatega dei upa, da se bodo častiti družniki s svojimi družinami obilo vde-ležili te milodarne veselice; ob enem pa tudi prosi tiste dobrotnike, ki bi morebiti blagovolili kake dobitke za tombolo v ta namen darovati, da bi se dobilo več čistega zneska, naj bi take reči poslali predsedniku katoliškega društva.
2. imenik darovateljev za stradajoče na Notranjskem in Dolenskem.
Gospa Frančiška Supevec 20 gld., gospodje: Ivan Junkar, civilni inženir na Reki 10 gld., Janez Parapat v Podbrezji 1 gld., Drag. Ravnikar v Gradcu 5 gld., Janez Orešek, c. k. gimn. profesor 10 gld., Anton Hočevar, kaplan v Dobrnči pri Trebnem 5 gld. in 2 mernika ajde, Janez Boheim, kaplan v Laškem trgu J. gld., Anton Žuža, dekan v Laškem trgu 5 gld., Miha Sumar, kaplan 1 gld., Andrej Elsbaher, trgovec 1 gld., M. Petrič, učitelj v Planini 1 gld., prof. Kandrnal 5 gld., Kuralt 1 gld., Jože Kušar v Ljubljani 6 mernikov fižola, F. P. iz Remške fare pri Gorici 1 gld., M. V. iz Rem-ške fare pri Gorici 1 gold., France Hrašovec, c. kr. okrajni sodnik v Sovodnjah 5 gld., Valentin Krisper v Ljubljani 25 gld., dr. J. Strbenc 5 gld., Gustav Kosti, fajmošter v Ljubljani 10gld., dr. Pogačar, stolni prost v Ljubljani 10 gld., France Vidic, kaplan v Kanali 1 gld. 50 kr., baron Anton Zois 200 gld., dr. Valenta 10 gld., skupaj 332 gld. 50 kr., in z vštetimi 165 gold. 1. imenika skupaj 497 gld. 50 kr.
V Ljubljani 27. sveč. 1872.
Dr. Jan. Bleiweis, bivši predsednik. Ivan Vil h ar, denarničar.         Dr. J. Vošnjak, tajnik.
— (Pobirki iz časnikov.) Dopisnik iz Zagreba v 20. listu „Slov. Nar." zagovarja svojo zaupnico dr. R. Razlagu poslano in vleče celo armado izmišljenih razlogov na dan, izmaknivši se pa temu, da dr. Razlagu je došla zaupnica zagrebška potem, ko je v deželnem zboru zagovarjal službene pravice nemških zdravnikov, prav za prav le dr. Keesbacherja, to je onega dr. K., na kterem „Slov. Nar." prejšnji čas ne dobre dlake ni pustil! Od kod zdajci druga sapa? Dozdeva se nam pa, da zajec tiči še za drugim grmom; vsaj dr. K. ni spak „kranjskega domačinstva". Ce pa ste to zaupnico stavili zato, ker pravite, da „ste videli, da se v Ljubljani proti dr. R. skrito in očito ruje in intriguje", poživljamo vas očitno, povejte: kdo jerul? in imenujte intrige! «— „Slov. Nar." na-se obrača, kar so „Novice" o ,,Mladoslovencih" rekle, ko so poročale o izidu volitev za Matičin odbor. Kako neki to, vsaj ga niso imele v mislih? Ali se čuti zadetega? Da so oni, ki so stavili kandidate, merili na to, da iz odbora spravijo duhovne, to kažejo volilni listi in „Narod" sam to obstoji, čeravno pravi, da je g. Šolar skoro enoglasno voljen; kje so pa oni štirje duhovni, ki so vsled pravil imeli izstopiti, 1867. leta voljeni? Vrh tega pa imamo pisma v rokah, ki nam naznanjajo parolo, ki se je dajala pred volitvijo. Da niso bili nas veto vani kandidatje v zarodu", to je pač istina; al kdo more reči, da niso bili Eo druzih potih za kandidate stavljeni? Vsaj tudi „Tag-latt" ne stavi pri volitvah deželnih poslancev svojih kandidatov — že ve, zakaj ne — njegovi privrženci pa delajo na vse kriplje za „svojbino". Ce „Narodu" ni znano, povemo mu mi, da so pisma švigala s podpisom: „kranjski in štajarski rodoljubi napredne stranke". Sapa.,   če je iste dni bila,  vsaj menda vendar ni volil-
čem na uho šepetala ali roke vodila, da so skoro ista imena zapisali na priliko : v Zagrebu in v Gorici, komen-ski in videmski dekaniji, v Begunjah in Celji, v Reki in Ptuju ? v Proseku in Ormužu, Laškem in slovenski Bistrici.    Le nikar zvijač, kjer je stvar jasna! —
74