Georitem 9 NSL.qxd 4.2.2009 9:30 Page 1 9 MARJAN RAVBAR O@BELA RAZVOJNI DEJAVNIKI ALNOST IN N V SLOVENIJI – ARJV USTVARJALNOST IN NALO@BE VENIJI – USTO V SL VNIKI A OJNI DEJ RAZV AR: http://zalozba.zrc-sazu.si ISBN 978-961-254-108-8 VB AN RA € MARJ 9 2 1 6 9 8 7 8 8 0 1 4 5 12,00 GEORITEM 9 GEORITEM 9 1 2 GEORITEM 9 RAZVOJNI DEJAVNIKI V SLOVENIJI – USTVARJALNOST IN NALO@BE Marjan Ravbar 4 GEORITEM 9 RAZVOJNI DEJAVNIKI V SLOVENIJI – USTVARJALNOST IN NALO@BE Marjan Ravbar LJUBLJANA 2009 GEORITEM 9 RAZVOJNI DEJAVNIKI V SLOVENIJI – USTVARJALNOST IN NALO@BE Marjan Ravbar © 2009, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Urednika: Drago Kladnik, Drago Perko Recenzent: Pavle Gantar Kartografki: Nika Razpotnik, Jerneja Fridl Fotografa: David Bole, Bojan Erharti~ Prevajalka: Nika Razpotnik Oblikovalec: Drago Perko Izdajatelj: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Za izdajatelja: Drago Perko Zalònik: Zalòba ZRC Za zalònika: Oto Luthar Glavni urednik: Vojislav Likar Ra~unalni{ki prelom: SYNCOMP d. o. o. Tisk: Collegium graphicum, d. o. o. Naklada: 300 izvodov CIP – Katalòni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjìnica, Ljubljana 911.3:330.322(497.4) 911.3:159.954(497.4) RAVBAR, Marjan Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in nalòbe / Marjan Ravbar ; [kartografki Nika Razpotnik, Jerneja Fridl ; fotografa David Bole, Bojan Erharti~ ; prevajalec Nika Razpotnik]. – Ljubljana : Zalòba ZRC, 2009. – (Georitem, ISSN 1855-1963 ; 9) ISBN 978-961-254-108-8 243520256 6 GEORITEM 9 GEORITEM 9 RAZVOJNI DEJAVNIKI V SLOVENIJI – USTVARJALNOST IN NALO@BE Marjan Ravbar © 2009, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU AVTOR Marjan Ravbar marjan.ravbar@zrc-sazu.si http://giam.zrc-sazu.si Rodil se je leta 1947 v Novem mestu, kjer je leta 1965 na tamkaj{nji gimnaziji maturiral. Na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je leta 1971 diplomiral, leta 1976 magistriral in leta 1993 doktoriral. Po diplomi je bil najprej asistent na In{titutu za geografijo, nato je delal na Republi{kem zavodu za varstvo naravne in kulturne dedi{~ine. Leta 1978 se je kot pomo~nik direktorja zaposlil na Zavodu za drùbeno planiranje v Novem mestu, leta 1987 pa kot raziskovalec znova na In{titutu za geografijo. Med letoma 1993 in 1998 ter leta 2002 je bil njegov direktor. Od pridruìtve In{tituta za geografijo Geografskemu in{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti kot znanstveni svetnik vodi raziskovalni program Geografija Slovenije. Ukvarja se zlasti z naselbinskim razvojem, {irjenjem urbanizacije in problemi regionalnega razvoja. Leta 1980 je prejel nagrado novome{ke ob~inske raziskovalne skupnosti, leta 1984 priznanje Zveze geografskih dru{tev Slovenije leta, leta 1987 priznanje Zvezne konference SZDL, nato pa leta 1984 srebrno plaketo in leta 2004 zlato plaketo Zveze geografskih dru{tev Slovenije. 7 Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in nalòbe Marjan Ravbar GEORITEM 9 RAZVOJNI DEJAVNIKI V SLOVENIJI – USTVARJALNOST IN NALO@BE Marjan Ravbar © 2009, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU IZDAJATELJ Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU gi@zrc-sazu.si http://giam.zrc-sazu.si In{titut je leta 1946 ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti in ga leta 1976 poimenovala po akademiku dr. Antonu Meliku (1890–1966). Od leta 1981 je sestavni del Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Leta 2002 sta se in{titutu priklju~ila In{titut za geografijo, ki je bil ustanovljen leta 1962, in Zemljepisni muzej Slovenije, ustanovljen leta 1946. Ima oddelke za fizi~no geografijo, socialno geografijo, regionalno geografijo, naravne nesre~e, varstvo okolja, geografski informacijski sistem in tematsko kartografijo, zemljepisno knjìnico in zemljepisni muzej ter sedè Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Ukvarja se predvsem z geografskimi raziskavami Slovenije in njenih pokrajin ter pripravljanjem temeljnih geografskih knjig o Sloveniji. Sodeluje pri {tevilnih doma~ih in mednarodnih projektih, organizira znanstvena sre~anja, izobraùje mlade raziskovalce, izmenjuje znanstvenike. Izdaja znanstveno revijo Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik ter znanstveni knjìni zbirki Geografija Slovenije in Georitem. V sodih letih izdaja monografije Geografski informacijski sistemi v Sloveniji, v lihih letih pa monografije Regionalni razvoj. 8 GEORITEM 9 GEORITEM 9 RAZVOJNI DEJAVNIKI V SLOVENIJI – USTVARJALNOST IN NALO@BE Marjan Ravbar UDK: 911.3:159.954(497.4) 911.3:330.322(497.4) COBISS: 2.01 IZVLE^EK Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in nalòbe Analize regionalnih inovacijskih sistemov in njihovega prispevka h gospodarski rasti so v svetovni znanstveni literaturi è dobro uveljavljene. Nenazadnje lahko v sodobnih teorijah in empiri~nih raziskavah najdemo jasne dokaze o tesni medsebojni povezanosti tehnolo{kega napredka, ustvarjalnih ~love{kih virov, tolerantnosti in investiranja kapitala, pri ~emer so investicije zgolj odsev ter temeljni, ne pa tudi zadostni pogoj k uravnavanju razvojnih spodbud. Kapital, povezan z investicijskimi aktivnostmi, je skupaj z naravnimi (surovine) in ~love{kimi (delo, znanje in informacije) viri eden izmed klju~nih dejavnikov gospodarskega napredka. V sodobnosti so nove oblike investicij praviloma neposredno povezane z izobrazbeno strukturo prebivalstva v dolo~enem okolju, torej z znanjem. Nalòbene aktivnosti se torej ne pojavljajo povsod isto~asno in enakomerno, marve~ dolo~ene oblike investicij, praviloma ve~jih vrednosti, pronicajo zgolj iz dolo~enih inovacijskih sredi{~. To na {tevilnih obsènej{ih obmo~jih, ki tudi v majhni Sloveniji obi~ajno z velikim {tevilom kazalnikov sodijo med manj razvita, zaostruje njihov izhodi{~ni razvojni poloàj. V tem pogledu se nove investicije obi~aj-no identificirajo z novimi znanji, najpogosteje z novimi proizvodi, iznajdbami ter novimi tehnolo{kimi ali organizacijskimi pristopi. Tako je z investiranjem – ob kapitalu – tesno povezana zlasti vloga ustvarjalnih poklicev, ki klju~no prispevajo h gospodarskem razvoju. Kopi~enje ali pomanjkanje nalòbenih aktivnosti v izbranih okoljih je pogosto zgolj posledica {tevilnih dejavnikov, kjer se socialnoekonom-ska diferenciacija v pokrajini zrcali v spremenjenih lokacijskih dejavnikih; njene prednosti ali slabosti lahko prispevajo tudi k nastanku novih socialnih in regionalnih neenakosti. Geografska analiza ustvarjalnosti in nalòb kot pomembnih razvojnih dejavnikov je pokazala, da je njuna razporeditev skoraj identi~na. Kaè izrazito koncentracijo v osrednjeslovenski razvojni regiji, kjer so realizirali dve petini investicij, tu pa je tudi skoraj polovica vseh delovnih mest v ustvarjalnih poklicih v Sloveniji, ~eprav v tej regiji prebiva le ~etrtina ljudi v dràvi in je v njej 32 % delovnih mest. Zaradi te izjemne koncentracije je v vseh ostalih razvojnih regijah deleìnvesticij in zaposlenih v ustvarjalnih poklicih v primerjavi s {tevilom prebivalcev pod dràvnim povpre~jem. Skoraj trikrat manj (le 13 %) jih je v podravski razvojni regiji, nato pa po {tevilu in deleìh sledijo savinjska, dolenjska in gorenjska razvojna regija, pri ~emer ima dolenjska izrazit primanjkljaj med tako imenovanimi ustvarjalnimi poklici. Okrog 5 % vrednosti investicij in zaposlenih v ustvarjalnih poklicih je {e v obalno-kra{ki in gori{ki razvojni regiji. V preostalih razvojnih regijah se njihov delè giblje med 1 in 3 %. KLJU^NE BESEDE geografija ustvarjalnosti, regionalni razvoj, investicije, ustvarjalno okolje, konkuren~nost, Slovenija 9 Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in nalòbe Marjan Ravbar GEORITEM 9 RAZVOJNI DEJAVNIKI V SLOVENIJI – USTVARJALNOST IN NALO@BE Marjan Ravbar UDC: 911.3:159.954(497.4) 911.3:330.322(497.4) COBISS: 2.01 ABSTRACT Development factors in Slovenia – Creativity and investments Global scientific literature widely deals with analysis of regional innovative systems and their con-tribution to economic growth. Modern theories and empirical researches indicate strong correlation between the technical progress, creative human resources, toleration and capital investments. New investments are basic but not sufficient condition for balancing the developmental stimulation. Capital, linked with investment activities, natural (material) resources and human resources (work, knowledge, information) are main driving forces of the economic progress. New forms of investments today are strongly connected with population educational structure and knowledge, therefore investments do not occur everywhere, simultaneously and equally. Some forms of investments, especially the most extensive ones, originate from already established innovative centres, consequently the less developed areas (which cover the greater part of the territory) continually suffer from unprivileged starting-point. New investments usually coincide with new knowledge in the form of new products, innovations, new technological and organizing solutions. Capital therefore strongly intertwines with creative social groups, which undoubtedly have an impact on regional development. Accumulation or lack of investments in certain area is often the result of numerous factors: socio-economic differentiation, local factors changes, regional disparities and others. Geographical analysis of both investments and creativity in Slovenia indicated almost identical distribution: strong concentration in Osrednjeslovenska development region with the two fifths of total Slovenian investments and more than half of all employments in creative professions but only a quar-ter of Slovenian population and 32% of all employments. This imbalance is resulting in under-average level of investment activities and »creative« employments in the rest of the Slovenian regions. In Podravje development region the level is three times lower (13%), following by Savinjska, Dolenjska and Gorenjska development regions. Particularly Dolenjska development region shows distinctive deficit in the number of creative employments. In Obalno-kra{ka and Gori{ka development regions the rate of investments and creative employments is 5%, in the rest of the development regions this share is between 1 and 3%. KEY WORDS geography of creativity, regional development, investments, creative environment, competitiveness, Slovenia 10 GEORITEM 9 Vsebina Predgovor .................................................................................................................................................................................. 12 1 Uvod ........................................................................................................................................................................................ 14 2 Pojmi, viri in metodolo{ka pojasnila ........................................................................................................ 16 3 Geografsko vrednotenje investicij v Sloveniji ob prelomu tiso~letja .......................... 24 3.1 Splo{en pregled nalòbenih aktivnosti med letoma 1995 in 2006 .................... 24 3.2 Razporeditev investicijskih aktivnosti po razvojnih regijah v Sloveniji ............ 30 3.3 Razporeditev investicijskih aktivnosti na ravni lokalnih skupnosti ................ 68 3.4 Struktura investicij po razvojnih regijah Slovenije .......................................................... 80 3.5 Panòna sestava investicijskih aktivnosti na ravni lokalnih skupnosti ............ 89 4 Geografska analiza ~love{kih virov – ustvarjalnosti .................................................................. 93 5 Nalòbe in ustvarjalnost – razvojna dejavnika v regionalnem razvoju ................ 105 5.1 Geografsko vrednotenje medsebojne povezanosti razvojnih dejavnikov ...... 111 6 Sklepne misli in ocena vrednotenja razvojnih dejavnikov ................................................ 121 7 Seznam virov in literature ................................................................................................................................ 131 8 Seznam slik .................................................................................................................................................................... 133 9 Seznam preglednic .................................................................................................................................................. 138 11 Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in nalòbe Marjan Ravbar Predgovor Ena od iluzij, ki je na {iroko prisotna predvsem v politi~nem in poljubno publicisti~nem diskurzu o regijah, regionalnem razvoju in neenakostih v Sloveniji, se nana{a na prepri~anje, da je z usmerjeno regionalno razvojno politiko in dràvnimi interven-cijami potrebno in mogo~e dose~i enakomerno ali celo enako stopnjo razvitosti vseh regionalnih enot v Sloveniji – pa kolikor naj jih è bo in kakr{nekoli naj è bodo. V bistvu gre za zahtevo po nivelizaciji razvoja, ki jo je mo~ dose~i le z mo~nimi mehanizmi drùbene redistribucije in prostorske relokacije drùbenega bogastva od tam, kjer je ustvarjeno, tja, kjer ga primanjkuje. V izvedbi prakti~ne regionalne politike to seveda pomeni, da je potrebno zaustaviti razvoj v bolj razvitih regijah, da bi jih manj razvite lahko dohitele. Tak{na politika nivelizacije je mogo~a samo za ceno zaustavitve razvoja v celi dràvi, kar bi seveda pomenilo, da so na slab{em vsi, tudi tisti iz manj razvitih regij. Zavra~anje poskusov nivelizacije regionalnega razvoja seveda ne pomeni prista-janja na razlike v regionalni razvitosti ter na razlike v individualni in drùbeni blaginji po regijah, tak{nih kot so. Pomaga pa nam razumeti dinami~no naravo drùbenega in gospodarskega razvoja, ki je preprosto v tem, da se razvoj dogaja v prostoru in se prostorsko (regionalno) diferencira tako, da se v dolo~enih razvojnih ciklih dolo~ne regije razvijajo hitreje, druge pa zaostajajo, v nekem drugem razvojnem ciklu pa se lahko razvojna dinamika premesti iz enih regij v druge in se lahko hitreje razvijajo regije, ki so pred tem zaostajale. Naloga regionalne politike je, da identificira tiste razvojne dejavnike in okoli{~ine, ki spodbujajo hitrej{i razvoj v posameznih regijah in jim z ustreznimi ukrepi pomaga, da se lahko udejanjijo. Na ta na~in prispeva tudi k blaènju razlik v individualni in drùbeni blaginji med prebivalci posameznih regij. Poenostavljeno vzeto, logiko regionalnega razvoja in tudi razvojnih ukrepov pojas-njujemo z dvema skupinama teorij. Prva se nana{a na koncept primerjalnih prednosti in nakazuje, da se bo dolo~ena regija razvijala hitreje, ~e bo znala dobro izkoristiti specifi~ne primerjalne prednosti, po katerih se razlikuje od drugih regij. Druga teorija pa gradi na modelu diverzifikacije in nakazuje, da bo dolo~ena regija bolj uspe{na, ~e bo znala v zadostni meri zagotoviti raznolikost dejavnosti in uslug, s tem pa se tudi izogne tveganju, da bi ob morebitni krizi »nosilne« dejavnosti za{la v krizo regija kot celota, kar je sicer slabost prve teorije. Zdi se mi pomembno, in na to kaè tudi vsebina pri~ujo~e knjige, da sta obe veliki skupini teorij dandanes, na prehodu iz industrijske drùbe v drùbo znanja neza-dostni, saj ne zmoreta pojasniti nekaterih razvojnih fenomenov niti v svetovnem niti v slovenskem merilu. Tudi v Sloveniji imamo primere, ko beleìmo razmeroma mo~an regionalni razvoj v regijah, kjer tega po tradicionalnih teorijah ne bi pri~akovali, po drugi strani pa regije, ki imajo »razvojne predispozicije«, zaostajajo. Zasluga te knjige in njenega avtorja je, da so predstavljene nove razvojne razsè- nosti in dinamika regionalnega razvoja v navezavi na teorijo »kreativnega kapitala«, 12 GEORITEM 9 kakor jo je razvil Richard Florida v knjigi The Rise of the Creative Class (2002). Geografsko-prostorsko razsènost teze o ustvarjalnem drùbenem razredu kot glavnem razvojnem dejavniku je {e dodatno razvil v knjigi Cities and Creative Class (2005). Najbolj pomembno sporo~ilo teorije o ustvarjalnem razredu je seveda vloga in pomen mest kot prizori{~ za kreativno dejavnost. S svojo velikostjo, toleranco in kulturno diferenciranostjo mesta vzpostavljajo stike med razli~nimi kulturami in s tem omogo~ajo inovativnost, hkrati pa nova kultura ustvarjalnega razreda spreminja lokacijske dejavnike. Tako kot vedno se tudi v novih razmerah dejavnosti in podjetja »grozdijo«, da bi izkoristila ugodne okoli{~ine za proizvodnjo in razvoj, s ~imer postaja glavni lokacijski dejavnik koncentracija talentiranih ljudi. Ali kot pravi Florida (2005, 27): »… kar je bolj pomembno, podjetja grozdijo, da bi izkoristila koncentracijo talentiranih ljudi, ki poganjajo inovacije in ekonomsko rast …«. To sporo~ilo je po mojem mnenju zelo pomembno za razmi{ljanje o regionalnem razvoju v Sloveniji, saj ponovno izpostavi pozitivno vlogo mest kot generatorjev regionalnega razvoja, ki se {iri tudi na njihovo vplivno obmo~je, kar dokazuje tudi pri~ujo~a knjiga. Hkrati pa opozarja, da je regionalni razvoj ~edalje bolj povezan s pri-sotnostjo kreativnih poklicev in ne toliko z dostopom do klasi~ne infrastrukture, oziroma, bolje re~eno, da z infrastrukturno razvitostjo ne moremo ve~ v tolik{ni meri pojasnjevati dinamike regionalnega razvoja. Vlaganje v kreativnost in znanje, torej v ljudi, postaja poglavitni dejavnik regionalnega razvoja. Upam, da bodo to sporo- ~ilo sli{ali in ne presli{ali tudi tisti, ki oblikujejo regionalno razvojno politiko. Pavel Gantar [tevilke so tako kot na{e uboge besede, samo poskusi zajemanja posameznih pojavov, ve~no pomanjkljivo priblièvanje resnici. Johann Wolfgang Göthe (prevod iz nem{~ine Marjan Ravbar) 13 Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in nalòbe Marjan Ravbar 1 Uvod Klasi~ne raziskave, ki so doslej opozarjale na pomen dejavnikov v regionalnem razvoju in prikazovale gospodarsko strukturo, prometno povezanost, infrastrukturno opremljenost, ponudbo storitvenih dejavnosti, kakovost ìvljenjskega okolja in podobno izgubljajo pomen. V sodobnosti razvojne dejavnike nadome{~ajo novi vidiki vrednotenja odnosov znotraj regionalne skupnosti. Zlasti pomembna je navzo~nost visoko produktivnih dejavnosti ( venture capital), ki zahtevajo spremenjene nalò- bene aktivnosti, te pa prav tako spremenjene zahteve na trgu delovne sile. Z iskanjem razvojnih dejavnikov inovativno naravnanega regionalnega razvoja se è dalj ~asa ukvarjajo ekonomisti, sociologi, geografi in regionalni planerji. Analize regionalnih inovacijskih sistemov in njihovega prispevka h gospodarski rasti so v literaturi è dodobra uveljavljene. Nenazadnje lahko v empiri~nih raziskavah in sodobnih teorijah najdemo jasne dokaze o tesni medsebojni povezanosti tehnolo{- kega napredka, (ustvarjalnih) ~love{kih virov, tolerantnosti in investiranja (kapitala), pri ~emer so (nove) nalòbe zgolj odsev ter temeljni, ne pa tudi zadostni pogoj za uravnavanje razvojnih spodbud v regionalnem razvoju. Kapital, povezan z nalòbenimi aktivnostmi, je skupaj z naravnimi (surovine) in ~love{kimi viri (delo, znanje in informacije) eden od klju~nih dejavnikov gospodarskega in drùbenega napredka. V sodobnosti so nove oblike investicij praviloma neposredno povezane z izobrazbeno strukturo prebivalstva v dolo~enem okolju, torej z znanjem. Nalòbe-ne aktivnosti ne nastopajo povsod so~asno in enakomerno, temve~ dolo~ene oblike (praviloma ve~jih vrednosti) investicij pronicajo zgolj iz dolo~enih inovacijskih sredi{~, kar v znatnem {tevilu (tudi) obsènih obmo~ij, ki obi~ajno z ve~jim {tevilom izbranih kazalnikov spadajo med manj razvita – tudi v majhni Sloveniji – zaostruje njihov izhodi{~ni razvojni poloàj. V tem pogledu se nove investicije obi~ajno identificirajo z novimi znanji, najve~krat pa tudi bodisi z novimi proizvodi bodisi kot iznajdbe in novi tehnolo{ki ali organizacijski pristopi. Tako je z investiranjem – ob kapitalu – tesno povezana zlasti vloga ustvarjalnih poklicev, ki klju~no prispevajo h gospodarskem razvoju. Kopi~enje ali pomanjkanje nalòbenih aktivnosti v dolo~enih okoljih je pogosto tudi posledica {tevilnih drugih dejavnikov, pri ~emer se socialno ekonomska diferenciacija v pokrajini zrcali v spremenjenih lokacijskih dejavnikih. Njene prednosti oziroma slabosti prispevajo tudi k nastanku novih socialnih in regionalnih neenakosti. Preu~evanje medsebojne povezanosti ustvarjalnosti oziroma izobraènosti ter nalòbenih aktivnosti izkazuje izjemno kompleksnost razli~nih (ekonomskih, socialnih in prostorskih) dejavnikov. Na prelomu tiso~letja smo torej pri~a novi, temeljiti preobrazbi izobrazbenih struktur in investicijskih aktivnosti, ki jima kot izhodi{~u obravnave namenjamo posebno pozornost. Gospodarski razvoj in postindustrijska drùba sta se v razmerah globalizacije prisiljena nenehno strukturno prilagajati, pri-14 GEORITEM 9 lagoditvenim zakonitostim pa sledijo tudi sodobni razvojni dejavniki. Ti se morajo podrejati {e zlasti spreminjajo~im se lokacijskim dejavnikom, ki odlo~ilno vplivajo na geografsko razporeditev gospodarskih aktivnosti in s tem na razvojne procese v do-lo~enem geografskem okolju. Na poti v drùbo znanja dobivajo torej ~edalje ve~ji pomen nalòbe, povezane z drugimi socialno-ekonomskimi dejavniki, zlasti ~love{kimi viri. Preu~evanje teh izredno kompleksnih razsènosti in njihovih daljnosènih posledic za gospodarski in vseobsèni drùbeni razvoj je bilo doslej v posameznih drùboslovnih vedah, zlasti v ekonomiji, osvetljeno z razli~nih zornih kotov. V sodobni slovenski geografiji pa se je doslej namenjalo premalo pozornosti preobrazbi pokrajine zaradi vplivov nalòb in z njimi povezanih ustvarjalnih poklicev kot pomembnih sestavin pri strukturnih spremembah v sodobni drùbi. Zato je poglavitni namen te knjige, da v skromnem obsegu prikaè nekatere geografske zna~ilnosti investicijskega razvoja ter njegove povezanosti z ustvarjalnimi poklici v prvih letih 21. stoletja, s ~imer naj vsaj v fragmentarni obliki zapolni vrzel v ekonomski geografiji in {e zlasti pri preu~evanju vplivov, povezanih z zastavljenimi cilji izena~evanja ìvljenjskih razmer na celotnem ozemlju dràve ter zagotavljanja skladnega regionalnega razvoja. Osredoto~amo se na geografske (prostorske) vidike, torej na razporeditev nalòb in ustvarjalnosti ter na njihove u~inke v regionalnem in prostorskem razvoju. Vse-kakor je tudi ta tematika, ~eprav bo morda razumljena kot pretirano enostranski prikaz, tako obsèna in raznolika, da ji bo v prihodnje treba namenjati veliko pozornost in jo osvetliti iz razli~nih zornih kotov, kar si ob sodobnih izzivih drùbenega razvoja, ki jih prina{ajo na primer globalizacija, uravnoteèna konkuren~nost, grozdenje, regionalni management ali ustvarjalno okolje, zagotovo tudi zasluì. V pri~ujo~i publikaciji pa najprej posebno pozornost namenjamo pomembnosti preu~evanja prostorske razprostranjenosti investicijskih aktivnosti, kot so obseg, razvoj in razporeditev investicij, zlasti v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, ki med drugim kaèjo razvejenost in razvitost gospodarstva. Drugi del knjige je namenjen obravnavi geografskih razsènosti ustvarjalnosti in prostorskih vplivov konkuren~nosti. Glavno pozornost namenjamo temeljnim zna~ilnostim gospodarske in socialnogeografske preobrazbe drùbe, ki jo narekuje ustvarjalno okolje kot poglavitno gibalo sodobnega drùbenega napredka. S prostorskimi vplivi so povezani pomembni socialnoekonomski u~inki in tudi regionalna neskladja v pokrajini. @al nam ne obseg pri~ujo~e publikacije ne ~asovni okvir predhodno opravljenih raziskav ne omogo~ata prikaza prav vseh razsènosti te izjemno kompleksne proble-matike. Prikazujemo zgolj nekatere geografske zna~ilnosti investicijskega razvoja ob vstopu v novo tiso~letje, zlasti med letoma 2000 in 2006. Obravnavamo predvsem njegovo povezanost s ~love{kimi viri, posebej z ustvarjalnim potencialom. Razpravljamo tudi o mònih zamislih za bolj{e razumevanje, ki jo ima na spremenjeno dinamiko v lokalnih produkcijskih sistemih pove~ana vloga ustvarjalnega okolja. Po doslej opravljenih 15 Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in nalòbe Marjan Ravbar raziskavah (na primer Ravbar in Bole 2007) je namre~ razvoj investicij usodno povezan s ~love{kimi viri, zlasti z mlado prebivalstveno in ugodno izobrazbeno strukturo. Izhodi{~na hipoteza publikacije je podmena, da znanje, to so ustvarjalni poklici, in kapital, to so nalòbe, postajajo klju~nega pomena za nadaljnji (regionalni) razvoj. Opozarjamo predvsem na pomen tistih ustvarjalnih poklicev in z njimi povezane strukture investicij, ki vpliva zlasti na specializacijo in koncentracijo (kopi~enje ekonomskogeografskih aktivnosti) v izbranih geografskih okoljih, s tem pa posredno tudi na oblikovanje mozaika lokalnih produkcijskih sistemov. V sklepnem delu so pred-stavljeni glavni poudarki. Klju~na je ugotovitev, da sta razvoj podjetni{tva in nalòb usodno povezana s ~love{kimi viri, zlasti z ugodnima starostno in izobrazbeno strukturo. V pri~ujo~i knjiìci praviloma ne vrednotimo dejavnikov, ki bi lahko neposredno ali posredno podrobneje osvetlili investicijske vplive na regionalni razvoj, denimo ekonomske mo~i investitorjev, poslovnih kazalnikov, fizi~ne, ~asovne in cenovne dostopnosti do ustreznih zemlji{~, njihove funkcionalnosti, povezanosti z aglomeracijskimi u~inki gospodarskega razvoja, naravnogeografski razmerami in podobno. Posebno pozornost pa namenjamo pomembnosti preu~evanja prostorske razporeditve investicijskih aktivnosti in ustvarjalnosti, ki kaèjo na razvejenost in razvitost gospodarstva. Vloga obeh razvojnih dejavnikov drùbenega in regionalnega razvoja pridobiva pomen. 2 Pojmi, viri in metodolo{ka pojasnila Preden se lotimo podrobnej{e geografske analize investicijskih aktivnosti v povezavi z ustvarjalnostjo, moramo opredeliti pomen nekaterih izrazov in hkrati podati nekatera kriti~no naravnana metodolo{ka pojasnila. Izraz nalòba ali investicija izhaja iz latinske besede investicio v pomenu švlaganje’. Je tesno povezan z ekonomijo, gospodarstvom in financami. V teh vedah in dejavnostih poznamo ve~ opredelitev nalòb. Najpogostej{a delitev je vsebovana v obrazcu: bruto investicije = obnovitvene investicije + neto investicije. Nalòbe so torej izdatki, ki se dodajajo fizi~nemu kapitalu in so namenjeni pove- ~anju in/ali ohranjanju kapitala. Pri tem gre za namensko kopi~enje materialnih sredstev, ki skozi ~as prispevajo k pove~anem toku dobrin in storitev. Po drugi opredelitvi pa so nalòbe izdatek, namenjen pove~anju dohodka v prihodnosti. To je splo{na opredelitev, ki omogo~a, da med investicije uvrstimo tako materialne kot nematerialne nalòbe. Po tej opredelitvi so investicije tudi izdatki za raziskave in razvoj. Sem prav tako spadajo izdatki za izobraèvanje, opredeljeni kot investicije v ~love{ki kapital. Po statisti~ni opredelitvi so investicije tisti del bruto doma~ega proizvoda, ki ni 16 GEORITEM 9 potro{en. Dobimo jih tako, da od bruto doma~ega proizvoda od{tejemo osebno in javno porabo ter saldo zunanjetrgovinske menjave. Investicije dolo~ajo prihodnjo strukturo gospodarstva in s tem ustvarjajo bodo- ~o usklajenost proizvodnje s potro{njo oziroma ponudbe s povpra{evanjem. Obseg investicij je pomemben zato, ker predstavlja oblikovanje dodatnega kapitala ter s tem pove~anje prihodnjih proizvodnih zmogljivosti in rast bruto doma~ega proizvoda (BDP). Gre torej za dolgoro~ni vpliv investicijskih odlo~itev na ponudbo oziroma proizvodni potencial, kar je klju~nega pomena za dolgoro~no gospodarsko rast. Z investicijami se spreminja obseg proizvodnih zmogljivosti, ki se praviloma prilagajajo tr`nim razmeram. Investicije so torej klju~nega pomena tudi za drùbeni razvoj, imajo pa tudi pomemben vpliv na preobrazbo pokrajine in regionalni razvoj. Sistemati~no opazovanje razporeditve investicijskih aktivnosti ter njenih daljnosènih posledic na regionalni in drùbeni razvoj je bilo doslej pri prostorskih vedah, kamor sodita tudi geografija in regionalno planiranje, popolnoma zanemarjeno. To je toliko bolj presenetljivo, saj gre za enega najpomembnej{ih drùbeno-gospodarskih procesov, ki jih Slovenija doìvlja è od polpretekle dobe, ko sta ji v drugi polovici preteklega stoletja dajali mo~an pe~at najprej pospe{ena industrializacija, pozneje pa uspe{na preobrazba drùbenega ustroja iz industrijskega v postindustrijsko-infor-macijskega. Vzrok za tovrstno pomanjkanje geografskih raziskav je treba iskati verjetno v ob{irnosti in zapletenosti pojavov, ki jih povzro~a sleherna investicija, pa tudi v metodolo{kih teàvah, povezanih z za prostorske znanosti neustreznimi podatkovnimi bazami. Analize geografske razprostranjenosti investicij namre~ obi~ajno zahtevajo visoko stopnjo konkretizacije in v {tevilnih primerih tudi podrobnej{e informacije o dejanski razmestitvi in panòni strukturi investicij, ki so povezane z neposredno preobrazbo prostorskih struktur. Pri tem je treba razlikovati vsaj med dvema zna~il-nima skupinama investicij. Na eni strani gre za tako imenovane to~kovne nalòbe, ki so povezane z lokacijskimi dejavniki in ne nazadnje tudi s konkretnim zemlji{~em v dolo~enem kraju ali delu naselja (mesta). Pri njih je mòno spremljati zlasti panòno strukturo investicij, ki omogo~a vpogled v namen investicije, bodisi v nove zmogljivosti bodisi v rekonstrukcijo ali posodobitev oziroma dograditev, raz{iritev, lahko pa tudi v spremembo oziroma preobrazbo obstoje~e socialnoekonomske strukture. Na drugi strani so nalòbe v tako imenovane linijske objekte oziroma poteke tras povezane z raznoliko prometno, energetsko ali drugo gospodarsko in komunalno infrastrukturo. Podatke o investicijskih aktivnostih v Sloveniji zbirata Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) in Statisti~ni urad Republike Slovenije (SURS). Naloga AJPES-a je zbiranje, obdelovanje, objavljanje in posredovanje podatkov iz letnih poro~il poslovnih subjektov. Skladno s predpisi (Navodilo … Uradna lista RS 53/02 in 87/02) morajo za zagotovitev javnosti podatkov in potrebe dràvne statistike (statisti~no raziskovanje) AJPES-u posredovati svoja letna poro~ila oziroma dolo~ene podatke iz letnih poro~il vsi poslovni subjekti v dràvi (gospodarske drùbe, 17 Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in nalòbe Marjan Ravbar samostojni podjetniki, zavodi, prora~uni in druge pravne osebe javnega prava, pravne osebe zasebnega prava in dru{tva). Vseh poslovnih subjektov je okrog 120.000. Na podlagi podatkov iz letnih poro~il posameznih vrst poslovnih subjektov AJPES izdela posebne informacije, med njimi Pla~ila za investicije po dejavnostih SKD (statisti~na klasifikacija dejavnosti). V prvem primeru so evidence pripravljene na podlagi poenotenih obrazcev in se objavljajo z imenom poslovnega subjekta, {ifre prora~unskega uporabnika in naslova investitorja na temelju pla~il za investicije. V drugem primeru statisti~ne slùbe zbirajo podatke o opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstvih glede na namen. Bruto investicije so raz~lenjene na nalòbe, namenjene vzdrèvanju obstoje~ih aktivnosti, posodobitvam in/ali novim zmogljivostim. Podatki so zbrani na podlagi vpra{alnika, ki ga letno izpolnjujejo vsi poslovni subjekti z ve~ kot 20 zaposlenimi, Na ta na~in je zajetih ve~ kot 95 % vseh bruto investicij, ki so razvr{~ene po ob~inah glede na dejansko lokacijo, kjer so bile tudi izvedene oziroma porabljene. Razlike med podatki SURS-a in AJPES-a so vrednostne in vsebinske narave. Vrednost »bruto investicij v osnovna sredstva« po SURS-ovih metodolo{kih izhodi{~ih predstavlja dejansko vrednost investicij ob njihovi uresni~itvi, ne glede na to, kdaj so bila sredstva izpla~ana. Podatek AJPES-a »pla~ila za investicije« pa predstavlja denar-na sredstva, izpla~ana za investiranje ne glede na ~as graditve ali nabave. Tako med pla~ila za investicije spadajo pla~ila za nalòbe iz odobrenih investicijskih kreditov, kamor spadajo vsa investicijska pla~ila po nalogu investitorja, dobavitelja opreme oziroma izvajalca del za opravljena dela, vklju~no s pla~ili pogodbenih predujmov, prenosi s partije kredita v uporabi v dobro ra~una investitorja za opravljena dela, vgrajevanje lastnih proizvodov, vlaganja v proizvodne dejavnosti, pla~ila za investicije iz kredita, inter-kalarne obresti in podobno (Navodilo … Uradna lista RS 53/02 in 87/02). Pomembna razlika med podatkoma je tudi ta, da po AJPES-ovih opredelitvah pla~ila za investicije obsegajo podatke, zbrane z ra~unov pravnih oseb, medtem ko je po SURS-ovih bazah podatkov vrednost bruto investicij v osnovna sredstva zbrana iz poro~evalskih enot zasebnega sektorja in pravnih oseb v drùbeni in zasebni lasti, obsega pa tudi stanovanjsko gradnjo ob~anov. Pla~ila za investicije, kot jih zbirajo in posredujejo AJPES-ove baze podatkov, so torej vsebinsko skromnej{i podatek od SURS-ovega, saj zajemajo manj{o poro~evalsko bazo in zato ne dajejo dovolj informacij o prirastu novega kapitala v gospodarskem sistemu ([traser 2000). Kot primer navajamo izsek iz podatkovnih baz SURS-a in AJPES-a za obdobje med letoma 2003 in 2006, ki kaè, da je zajem AJPES-ovih baz o dejanskih investicijskih aktivnostih okvirno za 40 % nìji. Razlika je o~itno posledica razli~nih postopkovnih faz, ki so v na~rtovalskih procesih neizogibne, preden pride do dejanske realizacije zami{ljene nalòbe. Razlike v zajetju podatkov so pogosto tudi posledica administrativnih postopkov (prido-bivanje ustrezne prostorske in izvedbene dokumentacije), ki imajo dolo~en ~asovni zamik. 18 GEORITEM 9 Preglednica 1: Primer razlik v vrednostih investicij v Sloveniji med podatki SURS-a in AJPES-a med letoma 2003 in 2006 (SURS: medmrèje 6; AJPES: medmrèje 1). Slovenija leto 2003 leto 2004 leto 2005 leto 2006 vrednost bruto investicij po SURS-u (milijoni evrov) 6303 7387 7705 8634 vrednost pla~il za investicije po AJPES-u (milijoni evrov) 2614 3184 3224 3443 razlika med SURS-om in AJPES-om (%) 41 43 42 40 Nobena od obstoje~ih evidenc ne odraà natan~ne prostorske razprostranjenosti investicijskih aktivnosti niti po geografsko zaokroènih obmo~jih niti po naseljih, kar je bil na{ prvotni namen ob pripravi pri~ujo~e publikacije. Veliki slabosti statisti~nih podlag sta organizacijsko na~elo zajemanja podatkovnih baz in pregroba teritorialna raz~lenjenost podatkov, kar je za geografske raziskave neugodno, saj aktualne statisti~ne podatkovne baze skrivajo precej{nje {tevilo metodolo{kih pasti in omejitev. Pri podrobnih geografskih analizah je na primer v primeru AJPES-ovih baz (zlasti pri velikih poslovnih sistemih) domala nemogo~e ugotoviti, v kateri teritorialni enoti ali naselju je bila dolo~ena investicija dejansko izvr{ena in kak{ni dejavnosti je bila namenjena konkretna nalòba. Register evidenc se namre~ vodi po »domicilnem« na~elu, torej po sedeù investitorja, in za podrobno geografsko analizo ne daje zadostnih informacij o natan~ni lokaciji investicije, {e manj pa o njenih prostorskih vplivih. Prav od tega metodolo{kega problema je namre~ odvisno, ali je podatke mogo~e raz~leniti po njihovi geografski pripadnosti in/ali panòni strukturi. Sicer jih je treba prikazati sumarno in neredko moramo tovrsten skupni podatek vezati na sedeìnvestitorja, ~eprav vemo, da je velik del investicije dejansko potekal v povsem drugih delih dràve in marsikdaj ni bil dejansko namenjen dejavnosti, za katero je konkretni investitor registriran. Zaradi narave dostopnih podatkov je v tej fazi tudi nemogo~e preu~evanje lokacijskih dejavnikov, na primer »prostorske zrelosti projektov« za konkreten poseg v prostor, ki so vplivali na poslovne odlo~itve investitorjev. Za geografske analize nalòbenih aktivnosti veljavna prostorska zakonodaja (glej na primer ZUreP 2002) skriva {tevilne pasti, ki so obi~ajno rezultanta ve~letnih postopkovnih faz, kar obstoje~im podatkovnim bazam izkrivlja dejansko vrednost oziroma ne omogo~a njihove absolutne vero-dostojnosti. Tudi register SURS-ovih evidenc za podrobno geografsko analizo ne daje zadostnih informacij o dejanski »lokaciji« investicije in njenih prostorskih vplivih. Od tega metodolo{kega problema je namre~ odvisno, ali je podatke mogo~e raz~leniti po njihovi 19 Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in nalòbe Marjan Ravbar geografski pripadnosti ali panòni sestavi. Ker SURS-ove podatkovne baze ne sprem-ljajo nalòbenih aktivnosti na ravni naselij, smo se bili na~rtovanim podrobnej{im analizam prisiljeni odre~i. Zato smo vse geografske analize opraviti na ravni najnì- jih mònih administrativnih enot, ki so v ~asu nastajanja podatkovnih baz dejansko obstajale, to je na ravni 193 lokalnih skupnosti oziroma ob~in. Na podlagi tako zbranih podatkov smo ob~ine razvrstili v eno od 12 razvojnih regij. Obstoje~e evidence omogo~ajo tudi analizo investicijskih aktivnosti po panòni sestavi na podlagi {ifranta SKD (statisti~na klasifikacija dejavnosti). Le-ta se vodi za 17 dejavnosti: • a: kmetijstvo, lov in gozdarstvo, • b: ribi{tvo in ribi{ke storitve, • c: rudarstvo, • ~: predelovalne dejavnosti, • d: oskrba z elektri~no energijo, plinom in vodo, • e: gradbeni{tvo, • f: trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov {iroke porabe, • g: gostinstvo, • h: promet, skladi{~enje in zveze, • i: finan~no posredni{tvo, • j: poslovanje z nepremi~ninami, najem in poslovne storitve, • k: dejavnost javne uprave in obrambe ter obvezno socialno zavarovanje, • l: izobraèvanje, • m: zdravstvo in socialno varstvo, • n: druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti, • o: zasebna gospodinjstva z zaposlenim osebjem ter • p: eksteritorialne organizacije in zdruènja. Za potrebe pri~ujo~e {tudije smo v analizi nekatere sorodne dejavnosti zdruì- li. Razlogi za ta ukrep so bili izklju~no prakti~ne narave. [lo je bodisi za zdruèvanje sorodnih dejavnosti zaradi nepomembnosti investicijskega pojava, na primer dejavnosti ribi{tva in ribi{kih storitev, ki smo jih povezali s kmetijstvom in gozdarstvom, bodisi za smiselno gospodarsko in prostorsko povezanost investicije zaradi sorod-nosti prostorskega u~inka. Tako smo na primer v sklop gospodarske infrastrukture zdruìli oskrbo z energijo in izgradnjo prometne infrastrukture, zdruìli smo investicijske aktivnosti trgovine in gostinstva, finan~ne in poslovne storitve, finan~ne in poslovne storitve ter javno upravo, osebne storitve in druge storitve. Tako smo kot »zdruène« dejavnosti v nadaljnji prostorski analizi »spojili« naslednje sektorske sklope dejavnosti in jih poimenovali kot: • a + b = kmetijstvo, gozdarstvo in ribi{tvo; • c = rudarstvo; • ~ + e = industrija in gradbeni{tvo; 20 GEORITEM 9 • d + h = gospodarska infrastruktura; • f + g = trgovina in gostinstvo; • i + j = finan~ne in poslovne storitve; • k + n = javna uprava, osebne in druge storitve; • l = izobraèvanje; • m = zdravstvo in socialno varstvo. Pri analizi geografske razporeditve investicijskih aktivnosti smo za obdobje med letoma 2000 in 2006 uporabili podatkovne baze o bruto investicijah v osnovna sredstva, ki jih na ravni lokalnih skupnosti za vsako leto posebej vodi SURS (medmrè- je 6).Poleg tega smo za identi~no teritorialno raven in enako ~asovno obdobje na podlagi posebne pro{nje pridobili {e podatkovno bazo Bruto investicije v nova in rabljena osnovna sredstva po skupinah osnovnih sredstev in dejavnosti investitorja (SURS 2008). Pri ve~ini analiz smo praviloma uporabili bodisi skupni obseg investicij za celotno obdobje bodisi povpre~ni letni presek investicijskih aktivnosti od za~et-ka leta 2000 do vklju~no leta 2006, kajti izkazalo se je, da posamezni letni pregledi ne zagotavljajo mònosti za oblikovanje resnej{ih zaklju~kov vplivov na prostorski in regionalni razvoj, saj so v {tevilnih primerih, zlasti v manj{ih (praviloma na novo oblikovanih) ob~inah, prevelika kolebanja med posameznimi leti (neredki so primeri, da so po statisti~nih podatkih v dolo~enih ob~inah investicije v posameznih letihcelo popolnoma izostale). Zato menimo, da sumarni podatki sedemletnega raz-dobja nudijo trdnej{o oporo za oblikovanje zaklju~kov o skladnosti investicijskih aktivnosti s cilji regionalnega razvoja. Zaradi prakti~nih razlogov, pa tudi zato, da smo lahko kolikor toliko zmanj{ali inflacijske dejavnike, smo vse pridobljene statisti~ne podatke za posamezna leta prera~unali v evre po vsakokratnih srednjih letnih te~ajih. Izraz ustvarjalnost ima sopomenko kreativnost, ki izhaja iz latinske besede crea-tio. Pomeni uspe{no in inovativno re{evanje razli~nih nalog v drùbi in ni v izklju~ni domeni znanstvenikov ali umetnikov. Ustvarjalne skupine je izjemno tèko identificirati, kajti njihove dejavnosti se med seboj zelo razlikujejo. Najtèje je iz njih izlu{~iti »vsebino« ustvarjalnosti. Na~eloma gre za skupine, ki so dolo~en problem sposobne prepoznati in na tej podlagi razvijati nove zamisli ali jih na svojstven na~in kombi-nirati tako, da ustvarjajo nove produkte. Gre za raznolike socialne skupine (angle{ko creative core), ki imajo vpliv na {tevilnih podro~jih drùbenega ìvljenja. Njihovo jedro sestavljajo ljudje, ki ustvarjajo nova znanja. Florida (2002) je identificiral tri medsebojno povezane vrste ustvarjalnosti: 1. Tehnolo{ka ustvarjalnost ali inovacija (angle{ko technological creativity or inovation), ki zdruùje zlasti inènirje tehni~nih profilov, naravoslovce, zdravnike ter u~itelje in raziskovalce s podro~ja gospodarstva, medicine, tehni{kih, naravoslovnih, drùboslovnih in humanisti~nih znanosti. Te visoko ustvarjalne socialne skupine poganjajo drùbenoekonomski in tehnolo{ki razvoj. 21 Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in nalòbe Marjan Ravbar 2. Ekonomska ustvarjalnost ali podjetni{tvo (angle{ko economic creativity or entre-preneurschip), ki zdruùje na primer menedèrje, visoke dràvne uradnike in strokovnjake, dejavne v raznovrstnih gospodarskih, izobraèvalnih in medicinskih dejavnostih. Ti podpirajo gospodarski razvoj ter na ta na~in posredno vzpostavljajo interakcije z drugimi znanji (mi{ljene so razli~ne ekonomske, pravne vede in podobno). 3. Umetni{ka ali kulturna ustvarjalnost (angle{ko artistic or cultural creativity), katere nosilci so kulturni ustvarjalci in poustvarjalci, kamor spadajo na primer glasbeniki, publicisti, pisatelji, likovniki … Ti sicer ne prijavljajo novih paten-tov, vendar so njihove dejavnosti eden izmed najpomembnej{ih kazalnikov za odprtost, prepoznavnost in raznolikost v pokrajinski podobi. Pomenijo tudi svojevrstno privla~nost za prvi dve skupini ustvarjalnih poklicev. Prisotnost kulturnih ustvarjalcev in umetni{kih skupin je namre~ pomemben lokacijski dejavnik pri oblikovanju ustvarjalnega okolja (Fromhold-Eisebith 1995) in ima pomembno vlogo pri zagotavljanju kakovostnih bivanjskih razmer (Florida 2002). Florida je postavil tudi hipotezo, da vse tri skupine ustvarjalnih poklicev vzajemno vplivajo druga na drugo in na ta na~in pospe{ujejo ekonomski napredek dolo~enega drùbenega okolja. Izhodi{~e njegove teorije »ustvarjalnega kapitala« je prosta izbira kraja bivanja in delovnega mesta, pri ~emer imajo po njegovem mnenju odlo~ilno vlogo zlasti toleranca do raznolikih nazorskih pogledov, kulturna raznovrstnost pri-seljencev in vzpodbujanje drùbenega vzdu{ja za odprtost do uresni~evanja novih zamisli. Uspe{nost geografsko zaokroènih obmo~ij se sku{a opredeliti tudi s preu~evanjem tistih investicijskih vlòkov, ki naj bi bili zna~ilni za tako imenovane u~e~e se regije. Pri analizi ustvarjalnosti je pomembno, da iz mnoìce razli~nih poklicev izlu{- ~imo reprezentativne kategorije glede na njihovo ustvarjalnost, kar je, izhajajo~ iz {tevilnih prakti~nih primerov, tvegano po~etje. Podatkovne baze so prevzete iz Statisti~nega registra delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP). Za potrebe pri~ujo~e raziskave smo uporabili baze delovno aktivnega prebivalstva po enotah podro~nih skupin poklicev, stopnji {olske izobrazbe ter ob~ini dela in bivanja na dan 31. 12. 2006. Razporeditev temelji na mednarodno primerljivi standardni klasifikaciji poklicev ISCO-88 (International Standard Classification of Occupations). Na tej podlagi je opravljena razmejitev zgolj tistih kategorij, ki jih sestavljajo naslednje skupine: 1. strokovnjaki ( creative core), 2. ustvarjalci ( creative profesionals) in 3. kulturniki (bohemians). Poskus razmejitve kategorij ustvarjalnih poklicev po sistematiki ISCO, ki je ve~inoma prilagojena razmi{ljanjem in teoretskim podlagam Floride (2004), prikazuje preglednica 2. 22 GEORITEM 9 Preglednica 2: Izbor in razmejitve ustvarjalnih poklicev (priredba na podlagi opisa skupin iz standardne klasifikacije poklicev (SKP), SURS: medmrèje 7). ustvarjalne poklicne skupine (na podlagi ISCO klasifikacije) skupine strokovnjaki fiziki, kemiki in podobni strokovnjaki, matematiki, statistiki, informatiki in podobni strokovnjaki, arhitekti, inènirji in podobni strokovnjaki, zdravniki ter strokovnjaki biomedicinskih, biolo{kih in biotehni~nih ved, univerzitetni in visoko{olski u~itelji ter drugi strokovnjaki za izobraèvanje, strokovnjaki s podro~ja arhivistike, bibliotekarstva, drùboslovnih in humanisti~nih ved, poslovanja, prava, javne uprave in podobnih ved, ustvarjalci zakonodajalci, visoki dràvni uradniki, direktorji in predsedniki uprav, strokovnjaki za zdravstveno nego, strokovnjaki za poslovanje, pravniki in sodniki ter podobni poklici, strokovnjaki finan~nih, komercialnih ved ipd. kulturniki pisatelji, slikarji, kiparji, skladatelji, glasbeniki, plesalci, koreografi, reìserji, igralci, novinarji, umetni{ki ustvarjalci in poustvarjalci, fotografi ipd. Pomembna pomanjkljivost statisti~nih zbirk je dejstvo, da pri razvr{~anju oseb po poklicih posredovalci podatkov vselej ne upo{tevajo temeljnih na~el razvr{~anja in (zlasti pri ustvarjalnih poklicih) niso dovolj natan~ni. Osebe pogosto razvr{~ajo po nazivih ali statusu, ne pa po vrsti dela, ki ga dejansko opravljajo. Zaradi zajetne-ga {tevila poklicev je lahko sporno tudi zdruèvanje v navedene tri skupine. Nadaljnja pomanjkljivost je, da se podatki vodijo po kraju (ob~ini) zaposlitve, ne pa tudi po kraju (ob~ini) bivanja, kar bi védenje o bivanjskih navadah ustvarjalnih skupin prebivalstva nedvomno obogatilo. Te pomanjkljivosti je pri interpretaciji podatkov seveda treba upo{tevati, v nasprotnem primeru so rezultati lahko izkrivljeni. Kazalniki izobrazbene ravni, zlasti v tako imenovanih ustvarjalnih poklicih, namre~ posredno vklju~ujejo tako investicijsko-razvojno mo~ okolja kot tudi inovacijsko ter absorbcijsko sposobnost implementacije razvojno-nalòbenih u~inkov v geografskem okolju. Obi~ajno razlikujemo tri skupine medsebojno povezanih (kompatibilnih) investicijskih aktivnosti: 1. proizvodne nalòbe, 2. infrastrukturne nalòbe (tako v segmentu gospodarske, drùbene in institucionalne sfere) ter 3. nalòbe na podro~ju uslùnostnih dejavnosti. 23 Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in nalòbe Marjan Ravbar Med slednjimi posebej izpostavljamo nalòbene aktivnosti v izobraèvalnih dejavnostih oziroma na podro~ju ~love{kih virov. Med kazalniki investicijskih aktivnosti imata pomembno sporo~ilno vrednost tako skupna (za dalj{e ~asovno obdobje) kot tudi povpre~na in relativna vrednost investicij znotraj posameznega obmo~ja, v na{em primeru lokalnih skupnosti in {e zlasti razvojnih regij. Razvojne regije so se praviloma oblikovale na podlagi prevladujo~ega urbanega oziroma zaposlitvenega sredi{~a in njegovega gravitacijskega zaledja. Geografska razporeditev obeh dejavnikov obi~ajno kaè bodisi na prostorsko kopi~enje kot odraz aglomeracijskih sinergij bodisi na ugodno enakomerno razpr{enost investicij in ~love{kih virov znotraj homogenega obmo~ja. 3 Geografsko vrednotenje nalòbenih aktivnosti v Sloveniji ob prelomu tiso~letja 3.1 Splo{en pregled nalòbenih aktivnosti med letoma 1995 in 2006 Ob prelomu tiso~letja so se v Sloveniji vrednosti bruto investicij na letni ravni nenehno pove~evale. Narasle so od 2,3 milijard evrov leta 1995 na 8,6 milijard evrov leta 2006. Verìni indeks se je, upo{tevaje celotno obdobje, gibal med 95 in 117. V tem desetletnem obdobju so se nalòbe v nominalnih vrednostih ve~ kot potrojile in ob koncu opazovanega obdobja je letna vsota bruto investicij predstavljala 28,4 % v BDP Republike Slovenije. Tudi druge primerjave deleèv investicij z ustvarjenim bruto doma~im proizvodom kaèjo, da so se nalòbe v obdobju zadnjih desetih let ves ~as pove~evale skladno z njegovo rastjo in okvirno vseskozi predstavljale nekaj ve~ kot ~etrtino letnega BDP (preglednica 3 in slika 1). Izra~uni vrednosti investicij na prebivalca kaèjo, da se je ta v istem obdobju prav tako pove~ala za skoraj {tirikrat in je nara{~ala skladno z dinamiko rasti BDP-ja. V obdobju zadnjih sedmih let (2000 do 2006), v katerem smo podrobnej{e preu- ~ili prostorske razsènosti, se je povpre~na letna stopnja rasti investicij stopnjevala in dosegla letno stopnjo 8,1 %, kar je bistveno ve~ od rasti BDP-ja v primerljivem obdobju. V tem obdobju je povpre~na vrednost bruto investicij presegala 6505 milijonov evrov. Tudi primerjave vrednosti investicij na zaposlenega kaèjo, da so se v zadnjih letih pove~evale po povpre~ni letni stopnji 5,5 % in v zadnjem opazovanem letu dosegle skoraj 10.900 evrov na zaposlenega. Posredni kazalnik nalòbenih aktivnosti, ki je vzro~no povezan z rastjo novonastalih podjetij kaè, da se je v tem obdobju {tevilo podjetij pove~alo s 37.695 na 44.828 oziroma za 7133. Indeks rasti je bil torej 119 (povpre~na letna stopnja rasti 2,5 %) in se nekako z »zamikom« prav tako vseskozi pove~uje (stopnja rasti med letoma 2005 in 2006 je bila 3,9 %). Na{e ugotovitve o ugodni dinamiki investicijskih aktivnostih dopolnjujejo podatki slùbe 24 Preglednica 3: Razmerja med obsegom bruto doma~ega proizvoda (BDP), bruto investicij ter vrednost investicij na zaposlenega v Sloveniji med letoma 1995 in 2006 (SURS: medmrèje 6). 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 povpre~na letna rast (%) BDP 10.166,1 11.713,5 13.328,8 14.765,7 16.562,9 18.213,7 20.396,2 22.758,3 24.715,9 26.677,5 28.243,5 30.448,3 3,0 (milijoni evrov bruto 2398,9 2725,1 3295,7 3805,2 4674,3 5001,1 5091,3 5486,0 6303,2 7386,7 7704,7 8633,7 3,6 investicije (milijoni evrov) delè 23,6 23,3 24,7 25,8 28,2 27,5 25,0 24,1 25,5 27,7 27,3 28,4 1,2 investicij v BDP (%) investicije na … … … … … 7876 7542 7971 9181 8911 9653 10.861 5,5 zaposlenega (evri) GEORITEM 9 25 Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in nalòbe Marjan Ravbar 35.000 4,5 4 30.000 3,5 25.000 v 3 v vro 20.000 vro 2,5 v e v e 15.000 2 milijono 1,5 milijono 10.000 1 5.000 0,5 0 0 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 bruto doma~i proizvod bruto investicije vrednost investicij na 1000 prebivalcev Slika 1: Razmerja med obsegom bruto doma~ega proizvoda (BDP), bruto investicij ter vrednostjo investicij na tiso~ prebivalcev v Sloveniji med letoma 1995 in 2006 v milijonih evrov (SURS: medmrèje 6). za konjunkturo in ekonomsko politiko pri Gospodarski zbornici Slovenije (Konjuntur-na … 2005 in 2008), ki razkrivajo, da je bil indeks rasti leta 2005 v primerjavi s prej{njim letom ugoden in je bil 124, leta 2006 pa kar 178. Skupna vrednost bruto investicij v Sloveniji je bila v celotnem preu~evanem obdobju 28.917.726.514 evrov. Povpre~na letna vsota je bila 4.131.103.771 evrov. Prva tri leta je bila pod povpre~jem, znatnej{i porast nalòb pa zaznavamo po letu 2003. V zadnjem letu preu~evanega obdobja (2006) opazimo najve~jo rast nalòbenih aktivnosti, pri ~emer so na primer bruto investicije presegle povpre~ne vrednosti za ~etrtino. Najbolj skromne investicijske aktivnosti v obravnavanem obdobju so bile zabeleène leta 2001 (3.497.843.000 evrov), kar je vsega 85 % od povpre~nih vrednosti, v primerjavi z letom 2006 pa le tretjina. V celotnem obravnavanem obdobju so se nalòbe pove~ale za 40 %. Pri pregledu investicijskih aktivnosti sta ilustrativna {e podatka o vi- {ini bruto investicij na prebivalca oziroma zaposlenega, ki je v celotnem obdobju v obeh primerih nara{~ala. Ob zaklju~ku obravnavanega obdobja je dosegla 2563 evrov na prebivalca oziroma 10.861 evrov na zaposlenega. V obeh primerih je bil indeks rasti 138 (preglednica 4 in slika 2). 26 GEORITEM 9 Preglednica 4: Vrednosti bruto investicij v Sloveniji med letoma 2000 in 2006 (SURS 2008). leto bruto investicije delè (%) verìni vrednost vrednost (tiso~i evrov) indeks investicij investicij na prebivalca na zaposlenega (evri) (evri) 2000 3.691.166,3 12,8 – 1855 7876 2001 3.497.843,4 12,1 95 1754 7542 2002 3.739.646,7 12,9 107 1874 7971 2003 4.263.646,1 14,7 114 2136 9181 2004 4.170.857,5 14,4 98 2088 8911 2005 4.401.602,5 15,2 106 2197 9653 2006 5.152.963,9 17,8 117 2563 10.861 skupaj 28.917.726,5 100,0 – 14.467 61.995 6.000.000 5.000.000 4.000.000 v vro 3.000.000 tiso~i e 2.000.000 1.000.000 0 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 Slika 2: Vrednost bruto investicij v Sloveniji med letoma 2000 in 2006 (SURS 2008). 27 Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in nalòbe Marjan Ravbar U~inkovitost investicij posredno nakazujejo primerjave panòne sestave nalòb s stopnjo zaposlenosti in ustvarjenim drùbenim proizvodom. Z ve~ kot dvema peti-nama (43,5 %) so v ospredju nalòbe v industriji in gradbeni{tvu, kjer je bilo ve~ kot tretjina zaposlenih (36,6 %), njun prispevek k drùbenemu bruto proizvodu pa je bil dobra ~etrtina (27,5 %). Po relativni vrednosti nalòb sledijo investicije v javnem sektorju (javna uprava, obvezna socialna varnost ter druge javne, skupne in osebne storitve), katerega deleì so predstavljali sedmino nalòb (14,9 %), desetino zaposlenih (9,6 %) in dobro polovico (53 %) v ustvarjenem BDP. Bistveno ve~jo u~inkovitost nalòb predstavljajo nalòbe v trgovini in gostinstvu, ki so po absolutnih vrednostih na drugem mestu, za predelovalnimi dejavnostmi in gradbeni{tvom, po relativnih kazalnikih so na tretjem mestu. Deleà nalòb in {tevila zaposlenih predstavljata okrog {estino in sta uravnoteèna, medtem ko delè v ustvarjenem BDP-ju za njima za malenkost zaostaja (12,8 %). Najvi{jo stopnjo u~inkovitosti nalòb smo ugotovili na podro~ju finan~nih storitev (finan~no posredni{tvo ter nepremi~nine, najem in poslovne storitve), kjer beleìmo desetino (9,7 %) investicij, dobro osmino (13,8 %) zaposlenih in petino (19,4 %) ustvarjenega BDP-ja. S skoraj dvema milijardama evrov sledijo nalòbe v gospodarsko infrastrukturo. Njen investicijski delè je 7,5 %, dele- à zaposlenih in ustvarjenega BDP-ja pa sta nekoliko ve~ja (8,0 % oziroma 9,1 %). Manj kot ~etrtina nalòb je bila v dejavnostih izobraèvanja in zdravstva (3,6 % oziroma 3,2 %), ki beleìta podobne vrednosti tako v absolutnih zneskih (manj kot milijon 2,1 % 4,0 % 4,5 % industrija in gradbeni{tvo 6,2 % BDP javne dejavnosti 7,4 % 27,5 % 9,1 % trgovina in gostinstvo 8,0 % 7,5 % zaposleni 36,9 % finan~ne storitve nalòbe 9,7 % 43,5 % gospodarska infrastruktura 15,7 % izobraèvanje 13,8 % 14,9 % zdravstvo 19,4 % 9,6 % kmetijstvo, gozdarstvo 16,5 % 7,9 % rudarstvo 12,8 % Slika 3: Primerjava panòne sestave nalòb s {tevilom zaposlenih in ustvarjenim bruto doma~im proizvodom (BDP) v Sloveniji leta 2007. 28 GEORITEM 9 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 nove zmogljivosti posodobitve vzdrèvanje Slika 4: Deleì bruto investicij v nova osnovna sredstva po namenu investiranja v Sloveniji med letoma 1996 in 2006 (SURS: medmrèje 6). Preglednica 5: Deleì bruto investicij v nova osnovna sredstva po namenu investiranja v Sloveniji med letoma 1996 in 2006 (SURS: medmrèje 6). 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 v nove 46 47 48 52 51 50 57 57 56 56 56 zmogljivosti (%) v posodobitve 40 39 39 36 39 40 34 35 36 36 35 (%) v vzdrèvanje 14 14 13 12 10 9 9 9 8 8 9 (%) evrov) kot v relativnih vrednostih. Toda v obeh skupinah je bila skupaj zaposlena sedmina aktivnega prebivalstva (13,6 %). Njun delè v ustvarjenem BDP-ju je predstavljal dvanajstino BDP. Nalòbe v kmetijsko-gozdarskem sektorju in rudarstvu so bile prakti~no zanemarljive, saj je bil njun skupni delè manj{i od 2 %. Zaposlenost je predstavljala poldrugi, deleùstvarjenega BDP-ja pa poltretji odstotek. 29 Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in nalòbe Marjan Ravbar V zadnjih desetih letih je bilo najve~ investicijskih sredstev usmerjenih v nove zmogljivosti (po letu 1999 prvi~ ve~ kot polovico). Vlaganja v rekonstrukcije in posodobitve upadajo, najbolj se je zmanj{al deleìnvesticij v vzdrèvanje obstoje~ih zmogljivosti, katerih delè se je s sedmine zmanj{al na manj kot desetino (preglednica 5 in slika 4). Z dveh petin na dobro tretjino se je zmanj{al tudi deleìnvesticij v posodobitev obstoje~ih zmogljivosti. Poleg nalòb v opremo industrijskih in storitvenih dejavnosti ter investicij v okoljske dejavnosti so v Sloveniji glavni investicijski impulzi v dejavnostih gospodarske infrastrukture, zlasti v energetiki in gradnji cest. 3.2 Razporeditev investicijskih aktivnosti po razvojnih regijah Pregled nalòbenih aktivnosti na ravni razvojnih regij kaè izjemno koncentracijo v osrednjeslovenski razvojni regiji, kjer je bilo na obmo~ju s ~etrtino prebivalstva in dobro tretjino delovnih mest zabeleènih dve petini vseh investicij v Sloveniji oziroma v povpre~ju za 1,7 milijarde evrov letno. Po podatkih AJPES-a je bil leta 2004 njen delè celo 45 %. Podatki v absolutnih vrednostih kaèjo na {e ve~ja nesorazmerja med {tevilom prebivalcev in delovnih mest ter obsegom investicij. Tako je bilo na primer v podravski razvojni regiji v celotnem obdobju ve~ kot trikrat manj nalòb kot v osrednjeslovenski, sledijo savinjska s 4,3-kratnikom, dolenjska s 5,1-kratnikom, gorenjska s 5,2-kratnikom, obalno-kra{ka s 6,6-kratnikom, gori{ka s 7,5-kratnikom, pomurska z 10,1-kratnikom, posavska z 18,6-kratnikom, koro{ka s 24,9-kratnikom, notranjsko-kra{ka s 25,5-kratnikom in zasavska z 32,9-kratnikom. To pomeni, da je zasavska dolenjska savinjska gorenjska posavska gori{ka pomurska koro{ka podravska notranjsko-kra{ka obalno-kra{ka osrednjeslovenska Slika 5: Deleì bruto investicij med letoma 2000 in 2006 po razvojnih regijah Slovenije (SURS 2008). 30 GEORITEM 9 VID BOLEAD Slika 6: Obdobje ob prelom tiso~letja je bilo v Sloveniji investicijsko ugodno. To je veljalo {e zlasti za obmo~je Ljubljane, kjer so zrasli {tevilni objekti, kakr{ne so nove poslovne stavbe v trzinski poslovno-industrijski coni. bilo med letoma 2000 in 2006 v Zasavju kar triintridesetkrat manj nalòb kot v osrednjeslovenski razvojni regiji, ~eprav tam prebiva le dvanajstkrat manj prebivalcev in je enako razmerje tudi pri delovnih mestih (!). Osrednjeslovenski razvojni regiji torej po nalòbenih aktivnostih sledita podravska in savinjska razvojna regija s 13 % oziroma z 10 % deleèm investicij, toda njuni geografski u~inki so v primerjavi s {tevilom prebivalcev oziroma delovnih mest za trikrat do {tirikrat manj{i. Kar se ti~e primerjav vrednosti investicij na prebivalca, so te enkrat manj{e kot v osrednjeslovenski razvojni regiji. V primerjavi z nalòbenim vlòkom je zanemarljiv tudi delè novoustanovljenih podjetij. Po enotno izvedenih kazalnikih obe regiji beleìta tudi nìje nalòbene vrednosti od naslednje skupine razvojnih regij s podobnim deleèm, ki jo sestavljajo dolenjska, gorenjska, gori{ka in obalno-kra{ka razvojna regija z od 6 do 8% deleì investicij. Vse {tiri regije kaèjo bistveno vi{jo stopnjo u~inkovitosti, zlasti glede kazalnikov, povezanih z vrednostjo investicij na prebivalca. Tudi investicijska razmerja med {tevilom prebivalcev in zaposlenih so bolj uravnote- èna kot v podravski in savinjski razvojni regiji. V tej skupini razvojnih regij sta tudi razvojni regiji s sedeèma v Kopru in Novem mestu, ki sta poleg osrednjeslovenske 31 Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in nalòbe Marjan Ravbar edini z nadpovpre~nima deleèma {tevila in vrednosti investicij na prebivalca glede na slovensko povpre~je. Med temi {tirimi razvojnimi regijami gori{ka izrazito izstopa v nadpovpre~ni rasti novonastajajo~ih podjetij; predpostavljamo, da gre za mala in srednje velika podjetja. Zadnjo skupino razvojnih regij sestavljajo pomurska, koro{ka, notranjsko-kra{ka, posavska in zasavska. V teh petih regijah je prebivala skoraj petina slovenskega prebivalstva, v celotnem obdobju po letu 2000 pa je bila v njih zaklju~ena le dobra desetina nalòb v Sloveniji, torej pol manj, kot bi se lahko predpostavljalo glede na {tevilo aktivnih prebivalcev. Tudi primerjave vi{ine investicij na prebivalca razkrivajo, da so okvirno {tirikrat manj{e od slovenskega povpre~ja. Kot è omenjeno, je bil povpre~en indeks rasti nalòb v Sloveniji 140. Vendar so med posameznimi razvojnimi regijami velike razlike, od porasta z indeksom 267 na Dolenjskem do zmanj{anja z indeksom 63 v Posavju. Relativne primerjave dinamike investicij (indeks rasti med letoma 2000 in 2006) kaèjo na najve~jo rast na Dolenjskem in v notranjsko-kra{ki razvojni regiji, kjer so se ve~ kot podvojile. Za 28 % oziroma 12 % ve~jo rast od povpre~ja beleìmo tudi pri investicijah v pomurski in podravski Preglednica 6: Indeks rasti povpre~ne letne vrednosti investicij med letoma 2000 in 2006 po razvojnih regijah Slovenije (SURS 2008). razvojna regija vrednost investicij 2000 vrednost investicij 2006 indeks (tiso~i evrov) (tiso~i evrov) rasti dolenjska 209.131 557.598 267 notranjsko-kra{ka 46.301 103.072 223 pomurska 116.858 208.500 178 podravska 484.969 758.466 156 savinjska 324.845 448.204 138 obalno-kra{ka 218.640 291.808 133 gorenjska 284.386 372.300 131 koro{ka 66.028 86.354 131 osrednjeslovenska 1.563.526 1.943.775 124 gori{ka 211.622 255.671 121 zasavska 46.076 51.851 113 posavska 118.783 75.365 63 Slovenija 3.691.166 5.152.964 140 Slika 7: Skupna vrednost bruto investicij in povpre~na letna vi{ina bruto investicij na prebivalca med letoma 2000 in 2006 po razvojnih regijah Slovenije. p 32 1148 mio. € 466 mio. € 3759 mio. € 2227 mio. € 2715 mio. € 352 mio. € Povpre~na letna vi{ina bruto 1549 mio. € investicij na prebivalca do 1500 evrov 11.582 mio. € od 1500 do 2000 evrov 622 mio. € od 2000 do 2500 evrov od 2500 do 3000 evrov nad 3000 evrov skupna vrednost bruto investicij 2278 mio. € 454 mio. € 0 10 20 40 km GEORITEM 9 1766 mio. € Avtorja vsebine: Marjan Ravbar, Nika Razpotnik Avtorica zemljevida: Nika Razpotnik 33 Vira: SURS, GURS © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU 2008 Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in nalòbe Marjan Ravbar 2.000.000 1.800.000 v) 1.600.000 vro 1.400.000 1.200.000 1.000.000 800.000 vesticij (tiso~i e 600.000 400.000 200.000 vrednost in 0 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 osrednjeslovenska podravska savinjska dolenjska gorenjska obalno-kra{ka gori{ka pomurska posavska koro{ka notranjsko-kra{ka zasavska Slika 8: Investicijska aktivnost med letoma 2000 in 2006 po razvojnih regijah Slovenije (SURS 2008). razvojni regiji. S povpre~no rastjo nalòb sledijo savinjska, obalno-kra{ka, gorenjska in koro{ka razvojna regija, dobro desetino za povpre~jem zaostajata gori{ka in osrednjeslovenska, v zasavski vrednosti bolj ali manj stagnirajo, medtem ko so se v posavski skoraj prepolovile (preglednica 6 in slika 8). Za regionalnogeografsko obravnavo razporeditve investicijskih aktivnosti je ilustrativna tudi vi{ina bruto investicij na prebivalca, ki je bila v opazovanem obdobju povpre~no 2067 evrov. Primerjave teh zneskov pokaèjo nekoliko manj{a nesorazmerja kot absolutni zneski. Po posameznih letih se je vrednost gibala med 1760 evrov leta 2001 in 2563 evrov leta 2006. Vrednost je bila spet dale~ najve~ja v osrednjeslovenski, obalno-kra{ki in dolenjski razvojni regiji, kjer je slovensko povpre~je presegala za 158 %, 115 % oziroma 112 %. V preostalih razvojnih regijah je bila pod slovenskim povpre~jem, v gori{ki za desetino, v podravski za petino, v gorenjski in savinjski za ~etrtino, v pomurski za tretjino, v posavski in notranjsko-kra{ki za dve petini, v zasavski za polovico, v koro{ki pa je zaostajala za kar dve petini. Po tem kazalniku so se torej oblikovali trije tipi regij: • osrednjeslovenska, obalno-kra{ka in dolenjska razvojna regija, kjer so vrednosti investicij nadpovpre~ne; • gori{ka, podravska in gorenjska razvojna regija, kjer nalòbene aktivnosti zaostajajo za dràvnim povpre~jem do ~etrtine, ter 34 Preglednica 7: Razmerja med vrednostjo in deleì bruto investicij, prebivalcev, zaposlenih in podjetij leta 2006 po razvojnih regijah Slovenije (SURS 2008). razvojna regija vrednost povpre~na delè delè delè delè vrednost investicij vrednost investicij prebivalcev zaposlenih podjetij investicij (tiso~i evrov) investicij (%) (%) (%) (%) na prebivalca med letoma (tiso~i evrov) 2000 in 2006 (tiso~i evrov) dolenjska 2.278.302,9 325.471,8 8 7 6 4 2,32 gorenjska 2.227.189,2 318.169,9 8 10 9 9 1,59 gori{ka 1.548.722,3 221.246,0 5 6 5 5 1,85 koro{ka 465.721,5 66.531,6 2 4 3 2 0,90 notranjsko- 453.601,5 64.800,2 2 3 2 2 1,26 -kra{ka obalno-kra{ka 1.765.651,5 252.235,9 6 5 4 6 2,38 osrednje- 11.581.505,6 1.654.500,8 40 25 37 46 3,28 slovenska podravska 3.758.828,8 536.975,5 13 16 13 11 1,68 pomurska 1.148.164,6 164.023,5 4 6 4 3 1,34 posavska 622.394,9 88.913,6 2 3 13 9 1,27 savinjska 2.715.336,4 387.905,2 9 13 2 2 1,50 GEORITEM 9 zasavska 352.307,2 50.329,6 1 2 2 1 1,11 Slovenija 28.917.726,4 4.131.103,8 100 100 100 100 2,07 35 Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in nalòbe Marjan Ravbar 50 % 45 % 40 % 35 % 30 % 25 % 20 % 15 % 10 % 5 % 0 % vska a{ka i{ka vska a{ka vska venska vinjska enjska urska gor m koro{ka zasa podra sa dolenjska gor po posa o-kr ednjeslo obalno-kr ranjsk osr not deleìnvesticij delè prebivalcev delè zaposlenih delè podjetij Slika 9: Razmerja med vrednostjo in deleì bruto investicij, prebivalcev, zaposlenih in podjetij leta 2006 po razvojnih regijah Slovenije (SURS 2008). 45 % 1,4 40 % 1,2 35 % 1,0 30 % 25 % 0,8 vesticij 20 % 0,6 razmerje 15 % deleìn 0,4 10 % 5 % 0,2 0 % 0,0 a{ka vska i{ka a{ka vska vska venska urska gor enjska vinjska dolenjska zasa koro{ka podra pom gor sa o-kr posa ednjeslo obalno-kr ranjsk osr not delè nalòb razmerje med deleèm investicij in deleèm BDP na prebivalca med letoma 2000 in 2006 Slika 10: Razmerje med deleèm investicij in vrednostjo BDP na prebivalca med letoma 2000 in 2006 po razvojnih regijah Slovenije. 36 GEORITEM 9 1.800.000 160 1.600.000 140 vesticij 1.400.000 120 valca v) 1.200.000 100 rebi vro 1.000.000 80 rednost in 800.000 60 (tiso~i e 600.000 e~na v 400.000 40 vpr 200.000 20 indeks BDP na p po 0 0 i{ka a{ka a{ka vska vska vska enjska urska gor venska vinjska dolenjska koro{ka gor o-kr zasa podra pom posa sa ranjsk obalno-kr ednjeslo not osr povpre~na vrednost investicij BDP na prebivalca; vrednost SLO = 100 med letoma 2000 in 2006 Slika 11: Razmerje med povpre~nima vrednostjo investicij in indeksom BDP na prebivalca med letoma 2000 in 2006 po razvojnih regijah Slovenije. 1.800.000 12.000 1.600.000 10.000 vesticij 1.400.000 rednost vri) v) 1.200.000 8.000 vro 1.000.000 6.000 valca (e rednost in 800.000 ebi (tiso~i e 600.000 4.000 e~na dodana v e~na v 400.000 na pr vpr vpr 2.000 po po 200.000 0 0 i{ka a{ka a{ka vska vska vska enjska urska gor venska m vinjska dolenjska koro{ka gor o-kr zasa podra po posa sa ranjsk obalno-kr ednjeslo not osr povpre~na vrednost investicij med letoma 2000 in 2006 povpre~na dodana vrednost na prebivalca med letoma 2000 in 2006 Slika 12: Razmerje med povpre~nima vrednostjo investicij in dodano vrednostjo na prebivalca med letoma 2000 in 2006 po razvojnih regijah Slovenije. 37 Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in nalòbe Marjan Ravbar 45 3,50 v) 40 vro 3,00 35 2,50 30 25 2,00 % valca (tiso~i e 20 1,50 ebi 15 1,00 10 0,50 5 vesticije na pr 0 0,00 in i{ka a{ka a{ka vska vska vska enjska urska gor venska vinjska dolenjska koro{ka gor o-kr zasa podra pom posa sa ranjsk obalno-krednjeslo not osr deleìnvesticij delè prebivalcev investicije na prebivalca Slika 13: Razmerja med deleèma investicij in prebivalcev ter vrednostjo investicij na prebivalca med letoma 2000 in 2006 po razvojnih regijah Slovenije (SURS 2008). • koro{ka, notranjsko-kra{ka, pomurska, posavska, savinjska in zasavska razvojna regija, kjer nalòbene aktivnosti zaostajajo za dràvnim povpre~jem za ve~ kot ~etrtino. Primerjave nalòbenih aktivnosti s {tevilom prebivalcev, zaposlenih in podjetij prikazujeta preglednica 7 in slika 9. Opazno je izrazito nesorazmerje v osrednjeslovenski razvojni regiji, kjer deleà investicij in podjetij presegata deleàktivnega prebivalstva za 60 %. V preostalih regijah sta bolj ali manj v ravnovesju. Izjemi sta savinjska razvojna regija, ki ima v primerjavi z vi{ino nalòb nìjo stopnjo zaposlenosti in manj podjetij, ter posavska razvojna regija, kjer primerjave navedenih kazalnikov razkrivajo obratno sorazmerje. Bolj ekstremne, vendar sorodne vrednosti, kaèjo tudi razmerja vrednosti investicij z deleèma delovnih mest oziroma zaposlenih. Primerjave nalòbenih aktivnosti s {tevilom prebivalcev v ve~ini razvojnih regij (razen osrednjeslovenske) kaèjo na dejstvo, da vi{ina nalòb zaostaja za deleì {tevila prebivalcev. V podravski, savinjski in dolenjski razvojni regiji zaznavamo obratno sorazmerje med deleì vi{ine nalòb in {tevilom podjetij, kar nas napeljuje na hipotezo, da veliki gospodarski sistemi bolj zagnano investirajo. Slika 14: Razmerja med deleì investicij, prebivalcev, zaposlenih in podjetij leta 2006 ter povpre~na letna vi{ina bruto investicij na prebivalca med letoma 2000 in 2006 po razvojnih regijah Slovenije. p 38 4 % 6 % 4 % 3 % 2 % 4 % 3 % 2 % 13 % 16 % 13 % 11 % 8 % 10 % 9 % 9 % Povpre~na letna vi{ina bruto 9 % 13 % 2 % 2 % investicij na prebivalca 1 % 2 % 2 % 1 % do 1500 evrov od 1500 do 2000 evrov 5 % 6 % 5 % 5 % 40 % 25 % 36 % 46 % od 2000 do 2500 evrov od 2500 do 3000 evrov 2 % 3 % 13 % 9 % nad 3000 evrov deleìnvesticij delè prebivalcev 8 % 7 % 6 % 4 % delè zaposlenih 2 % 3 % 2 % 2 % delè podjetij GEORITEM 9 0 10 20 40 km Avtorja vsebine: Marjan Ravbar, Nika Razpotnik 6 % 5 % 4 % 6 % Avtorica zemljevida: Nika Razpotnik Vira: SURS, GURS 39 © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU 2008 Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in nalòbe Marjan Ravbar TI^ AN ERHAR BOJ Slika 15: Poslovna stavba Hypo Groupa za Beìgradom je sad vlaganja tujega kapitala. Na podlagi primerjav investicijskih aktivnosti z BDP-jem je mogo~e pripraviti tipologijo nalòbenih aktivnosti. Prvo skupino sestavljajo dolenjska, osrednjeslovenska in obalno-kra{ka razvojna regija, kjer je povpre~ni obseg investicij med letoma 2000 in 2006 presegel ustvarjeni BDP na prebivalca. Sledijo podravska, pomurska in gori{- ka razvojna regija z uravnoteènim razmerjem med razvojnimi kazalniki, v preostali polovici razvojnih regij pa je bil obseg investicij v primerjavi z ustvarjenim BDP-jem na prebivalca podpovpre~en. Podrobnej{i pregled nalòbenih aktivnosti po izbranih kazalnikih po slovenskih razvojnih regijah pokaè, da mo~no izstopa {ir{e ljubljansko obmo~je oziroma osrednjeslovenska razvojna regija. V njenih petindvajsetih ob~inah s ~etrtino slovenskega prebivalstva sta bili realizirani dve petini nalòb v Sloveniji. V opazovanem obdobju je bil indeks rasti 124, kar je sicer pod slovenskim povpre~jem 140. Povpre~na letna vrednost nalòb je kljub temu za 2,5-krat presegala slovensko povpre~je; izstopa zlasti deleìnvesticij na prebivalca, ki kar za polovico presega dràvno povpre~je. Tudi dinamika rasti ustanavljanja novih podjetij je okvirno enkrat ve~ja. V osrednji Sloveniji Slika 16: Razmerje med deleèma investicij in prebivalcev ter povpre~na letna vi{ina bruto investicij na prebivalca med letoma 2000 in 2006 v ob~inah osrednjeslovenske razvojne regije. p 40 1,6 % 5,4 % KAMNIK 0,2 % 0,9 % KOMENDA 0,0 % 0,8 % 4,0 % 1,0 % LUKOVICA VODICE 1,3 % 1,4 % MENGE[2,9 % 6,2 % 0,1 % 0,9 % 1,3 % 2,9 % DOM@ALE MORAV^E 0,6 % 0,7 % MEDVODE TRZIN 0,3 % 0,9 % DOL PRI LJUBLJANI 0,1 % 1,4 % DOBROVA – POLHOV GRADEC 0,2 % 0,5 % 1,2 % 1,0 % 77,8 % 53,9 % 0,6 % 3,2 % HORJUL [MARTNO PRI LITIJI LJUBLJANA LITIJA 0,6 % 1,5 % [KOFLJICA 0,8 % 3,6 % 2,6 % 1,9 % Povpre~na letna vi{ina bruto VRHNIKA BREZOVICA 1,3 % 3,3 % 1,2 % 2,8 % investicij na prebivalca 0,1 % 1,1 % GROSUPLJE IVAN^NA GORICA 0,8 % 2,3 % IG do 1500 evrov 0,1 % 0,8 % LOGATEC BOROVNICA od 1500 do 2000 evrov od 2000 do 2500 evrov 0,1 % 0,7 % od 2500 do 3000 evrov 0,1 % 0,8 % DOBREPOLJE 0 4 8 16 km VELIKE LA[^E nad 3000 evrov GEORITEM 9 Avtorja vsebine: Marjan Ravbar, Nika Razpotnik deleìnvesticij regije Avtorica zemljevida: Nika Razpotnik Vira: SURS, GURS delè prebivalcev regije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU 2008 41 Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in nalòbe Marjan Ravbar 10.000.000 1.000.000 100.000 v vro 10.000 1.000 tiso~i e 100 10 1 c Ig e e e ovica rica enge{dvodei Litiji gate ofljica Litija orjul radec H ovnicaepoljee La{~ orav~Vodic Ljubljana Lukovica Domàle Lo Brez Kamnik rosuplje Vrhnika Trzin G M Me [k v G M i Ljubljani Komenda Bor tno pr DobrVelik Ivan~na Go olho [mar Dol pr ova – P Dobr skupna vrednost bruto investicij povpre~na letna vrednost investicij med letoma 2000 in 2006 Slika 17: Razvrstitev ob~in ljubljanske razvojne regije po investicijskih aktivnostih (logaritemski grafikon; SURS 2008). ima sedè skoraj polovica (46 %) slovenskih podjetij, v katerih je dobra tretjina (36 %) delovnih mest v dràvi. Kot è omenjeno, gre v osrednjeslovenski razvojni regiji za izstopajo~e investicijske aktivnosti, kjer razlike dodatno pove~ujejo sedeì {tevilnih podjetij, gospodarskih zdruènj in javnih ustanov v Ljubljani, ki pa jih zaradi v uvodu opisanih metodolo{kih pomanjkljivosti ne moremo v celoti in natan~no umestiti po lokacijskem na~elu. To je eden od pomembnih razlogov, da je imelo mesto Ljubljana v skupni vrednosti vseh slovenskih nalòb tretjinski deleòziroma 81 % v okviru obmo~ja osrednjeslovenske razvojne regije. Izrazito prevlado Ljubljane znotraj nje ilustrira tudi podatek, da je bilo v Mestni ob~ini Ljubljana za 19-krat ve~ nalòb kot v ob~ini Lukovica in kar 27-krat ve~ kot v Domàlah, ki sta v osrednjeslovenski razvojni regiji na drugem oziroma tretjem mestu. MOL ima dobro polovico (53 %) prebivalcev regije, v njej pa je sedè treh ~etrtin (73 %) podjetij, tu so {tiri petine (78 %) delovnih mest (med njimi sta bili dve tretjini od vseh registriranih raziskovalcev v Sloveniji in 97 % znotraj razvojne regije, kar pri~a o izjemnih razvojnih potencialih regije in veliki koncentraciji Slika 18: Razmerje med deleèma investicij in prebivalcev ter povpre~na letna vi{ina bruto investicij na prebivalca med letoma 2000 in 2006 v ob~inah podravske razvojne regije. p 42 7,1 % 2,6 % [ENTILJ 0,1 % 0,7 % 0,5 % 1,4 % SVETA ANA KUNGOTA 0,1 % 0,7 % 1,7 % 2,3 % BENEDIKT PESNICA 0,5 % 0,7 % 0,6 % 1,4 % 2,8 % 3,6 % CERKVENJAK SELNICA OB DRAVI LENART 0,0 % 0,4 % 4,0 % 0,4 % TRNOVSKA VAS 0,3 % 1,0 % SVETI ANDRA@ 1,8 % 2,3 % 0,3 % 1,9 % LOVRENC V SLOVENSKIH GORICAH NA POHORJU RU[E 2,2 % 3,1 % DUPLEK 0,6 % 1,9 % 0,1 % 0,8 % HO^E – SLIVNICA 0,1 % 0,7 % MIKLAV@ DESTRNIK NA DRAVSKEM JUR[INCI POLJU0,9 % 1,3 % 0,3 % 0,8 % 45,4 % 35,2 % STAR[E 1,4 % 1,9 % DORNAVA 3,0 % 5,5 % MARIBOR RA^E – FRAM ORMO@ 9,7 % 7,5 % 0,4 % 1,2 % PTUJ 4,7 % 2,1 % HAJDINA 0,3 % 1,3 % Povpre~na letna vi{ina bruto 0,1 % 1,2 % KIDRI^EVO 0,2 % 1,7 % MARKOVCI investicij na prebivalca OPLOTNICA VIDEM 4,2 % 0,5 % do 1500 evrov ZAVR^ 3,7 % 9,4 % 0,1 % 1,3 % 0,6 % 1,9 % od 1500 do 2000 evrov SLOVENSKA BISTRICA MAJ[PERK 0,2 % 0,6 % GORI[NICA PODLEHNIK od 2000 do 2500 evrov od 2500 do 3000 evrov nad 3000 evrov 0 4 8 16 km GEORITEM 9 2,2 % 0,4 % @ETALE Avtorja vsebine: Marjan Ravbar, Nika Razpotnik deleìnvesticij regije Avtorica zemljevida: Nika Razpotnik delè prebivalcev regije Vira: SURS, GURS 43 © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU 2008 Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in nalòbe Marjan Ravbar 10.000.000 1.000.000 100.000 v vro 10.000 1000 tiso~i e 100 10 1 r t o à k evo vr~ va n rica u{e avi vci em rib Ptuj icah mo etale ram d A rnik nica [entilj i~ Za ist enar vnica R Star{e i{nica rna r{inci Or L @ esnica ungota venjak ajdina ohorju ta aj{per Ma idr P k H arko Duplek dlehnik Vi Ju vska vas K e - F em polju K Gor M Do o Benedikt Dest P Sve M Oplot ~e - Sli Cer rno o Ra~ avsk T venskih gor venska B H Selnica ob Dr Slo vrenc na P Lo v` na Dr à v Slo ikla ndrA M Sveti skupna vrednost bruto investicij povpre~na letna vrednost investicij med letoma 2000 in 2006 Slika 19: Razvrstitev ob~in podravske razvojne regije po investicijskih aktivnostih (logaritemski grafikon; SURS 2008). v slovenskem merilu). Po {tevilu in vrednostih nalòbenih aktivnosti Ljubljani sledijo obmo~je na njenem severnem obrobju (Kamni{kobistri{ka ravan) ter satelitska mesta, kot sta Vrhnika in Grosuplje. Nalòbene aktivnosti so vrednost 100 milijonov evrov presegle v devetih ob~inah (Lukovica, Domàle, Brezovica, Kamnik, Grosuplje, Menge{, Medvode, [martno pri Litiji in Ivan~na Gorica), toda zaradi nadpovre~nih vrednosti v Ljubljani je bil njihov skupen delè le 17 % od vseh nalòb v regiji. V preostalih 15 ob~inah, v glavnem z jùnega in vzhodnega obrobja Ljubljane, beleìmo komaj 5 % investicij, kar je primerljivo z njihovim deleèm delovnih mest (4 %), ~eprav v njih prebiva kar 17 % ljudi. Od tega jih je 11 % zaposlenih v tako imenovanih ustvarjalnih poklicih, kar izpri~uje izjemno mo~ne suburbanizacijske procese, navezane zlasti na aktivno prebivalstvo z vi{jo stopnjo izobrazbe (Ravbar in Bole 2007). Slika 20: Razmerje med deleèma investicij in prebivalcev ter povpre~na letna vi{ina bruto investicij na prebivalca med letoma 2000 in 2006 v ob~inah savinjske razvojne regije. p 44 1,6 % 3,3 % [O[TANJ 0,1 % 0,9 % 5,7 % 0,2 % VITANJE SOL^AVA 0,3 % 2,5 % 24,5 % 13,2 % 0,9 % 1,1 % ZRE^E VELENJE LJUBNO 0,9 % 2,5 % 0,8 % 0,8 % 0,0 % 0,6 % MOZIRJE DOBRNA 2,0 % 1,2 % LU^E [MARTNO OB PAKI 1,2 % 5,4 % SLOVENSKE KONJICE 0,9 % 3,1 % 0,1 % 1,0 % 0,6 % 2,0 % VOJNIK 0,5 % 2,1 % 2,2 % 1,0 % GORNJI GRAD BRASLOV^E POLZELA NAZARJE 41,5 % 19,0 % 4,2 % 4,2 % 0,1 % 8,1 % CELJE ROGA[KA SLATINA @ALEC 1,1 % 1,0 % 0,3 % 1,3 % 0,3 % 7,2 % VRANSK 0,0 % 0,6 % O ROGATEC 0,5 % 1,8 % [ENTJUR TABOR 2,6 % 3,7 % PREBOLD 0,5 % 1,6 % [MARJE PRI JEL[AH [TORE 1,2 % 1,3 % Povpre~na letna vi{ina bruto POD^ETRTEK investicij na prebivalca 0,1 % 0,4 % 4,6 % 5,4 % DOBJE do 1500 evrov LA[KO 0,2 % 1,3 % od 1500 do 2000 evrov KOZJE od 2000 do 2500 ev 0,7 % 1, rov 8 % 0,1 % 0,6 % RADE^E BISTRICA OB SOTLI od 2500 do 3000 evrov 0 4 8 16 km nad 3000 evrov GEORITEM 9 Avtorja vsebine: Marjan Ravbar, Nika Razpotnik deleìnvesticij regije Avtorica zemljevida: Nika Razpotnik delè prebivalcev regije Vira: SURS, GURS 45 © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU 2008 Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in nalòbe Marjan Ravbar [e izrazitej{e aglomeracijske tènje izpri~ujejo AJPES-ovi podatki o skupni vrednost pla~il za investicije, ki povedo, da je bilo v Ljubljani kar 97 % pla~il za investicije znotraj obmo~ja razvojne regije. Investicije so sicer potekale v 235 naseljih regije, vendar je {lo le za majhne vrednosti. Zna~ilna je enakomerno zastopana panòna sestava, ~eprav so opazna pozitivna odstopanja zlasti na podro~jih javnih investicij in gospodarske infrastrukture. Podravska razvojna regija s 34 ob~inami po vrednostih nalòb za petkrat zaostaja za osrednjeslovensko. Po letu 2000 je bilo v njej sedmina (13%) vseh bruto investicij v dràvi, kar je primerljivo z drugimi kazalniki, kot so deleì prebivalstva (16 %), delovnih mest (13 %) in podjetij (11 %). Podpovpre~en pa je deleìnvesticij na prebivalca, vsega 1680 evrov. Investicijske aktivnosti so tudi v Podravju osredoto~ene v najve~jih mestih Mariboru (53 %), na Ptuju (11 %), v Slovenski Bistrici (6 %) in Ormoù (3 %), poleg tega pa {e v nekaterih ob~inah na Dravskem polju (Kidri~evo) in Slovenskih goricah (Lenart, [entilj, Zavr~, Sveti Andrà v Slovenskih goricah). V na{tetih devetih ob~inah je bilo realiziranih pet {estin (84,4 %) investicij v razvojni regiji. Zanimivo je, da mesto Maribor s 35 % deleèm prebivalcev in 57 % deleèm delovnih mest v regiji po vrednostih investicij napram drugouvr{~enemu Ptuju s 7 % deleèm prebivalcev in 10 % deleèm delovnih mest v regiji ne izstopa v tolik{ni meri kot na primer Ljubljana naprav mestom znotraj osrednjeslovenske razvojne regije, saj so v primeru Maribora investicije le petkrat ve~je od tistih na Ptuju. Na izrazito dominacijo Maribora pa kaèjo razmerja med razvojnimi potenciali, izraèna z deleèm registriranih raziskovalcev. Teh je v Mariboru kar 92 % od vseh v razvojni regiji (znotraj nje je 15 % raziskovalcev v Sloveniji), na Ptuju pa vsega 4 %. V naslednjih 16 ob~inah (sliki 18 in 19), ve~inoma na gosto naseljenem Dravskem polju (kjer prebiva petina prebivalstva), je skupna vrednost investicij presegala 100 milijonov evrov. Njihov skupni delè je predstavljal 15 % od vseh investicij v razvojni regiji. V preostalih in {e zlasti v na novo oblikovanih ob~inah, kjer ìvi desetina prebivalcev regije (Podlehnik, Videm, Sveta Ana, Maj{perk, Benedikt, Destrnik, Oplotnica, Jur{inci in Trnovska vas) je skupni delè dosegel le okrog odstotek od vseh nalòb v regiji. Po AJPES-ovih podatkih so bile investicije leta 2004 razporejene po 144 naseljih znotraj regije. Savinjska razvojna regija z 32 ob~inami in 13 % slovenskega prebivalstva bele- ì desetino slovenskih nalòb in le za spoznanje zaostaja za investicijskimi aktivnosti v podravski razvojni regiji. V njej je bilo 4,3-krat manj investicij kot v osrednjeslovenski razvojni regiji. Vzorec prostorske razporeditve bistveno odstopa od ljubljanskega in mariborskega obmo~ja. Izstopata zlasti Celje (39 % od vseh investicij v razvojni regiji) in Velenje (23 %). Mo~no prevladujo~ (60 %) je delè nalòb v industriji in gradbeni{tvu, kar velja tudi za druga pomembnej{a zaposlitvena sredi{~a, denimo Zre~e, [o{tanj, [entjur, @alec, La{ko, Rogatec, kjer je bilo za ve~ kot 100 milijonov evrov 46 GEORITEM 9 10.000.000 1.000.000 100.000 v vro 10.000 1.000 tiso~i e 100 10 1 e e e e e r va o o aki ~e o rna v~ ela or e~ zje rad b Celje jnik zirje o alec elenje La{k el{ah azarje njic o o olz gatec Zr K @ itanje Lu Ta V o Dobje Sol~a i J N [o{tanj ~etrtek ransk P rebold [t d Ljubno V M Dob Rade~ P Ro [entjur V e K V rasloB nji G tno ob P Po ga{ka Slatina Gor rica ob Sotli o ist R vensk [marje pr [mar B Slo skupna vrednost bruto investicij povpre~na letna vrednost investicij med letoma 2000 in 2006 Slika 21: Razvrstitev ob~in savinjske razvojne regije po investicijskih aktivnostih (logaritemski grafikon; SURS 2008). nalòb. Tako je bilo le v dobri ~etrtini ob~in v razvojni regiji, kjer prebiva polovica prebivalcev regije in je okvirno prav tolik{en delè podjetij (55 %), v njih pa so skoraj tri ~etrtine delovnih mest (72 %), realiziranih ve~ kot {tiri petine od vseh investicij (82 %). Na drugi strani pa je bilo v polovici ob~in (@alec, Nazarje, [tore, Pod~etrtek, [marje pri Jel{ah, Vransko, Ljubno, Vojnik, Mozirje, Dobrna, Sol~ava, Rade~e, Braslov~e, Polzela, Prebold, [martno ob Paki) s tretjino prebivalci komaj 15 % investicij. V skupino ob~in, kjer nalòbe niso dosegle niti vrednosti 10 milijonov evrov, se uvr{~a-jo Slovenske Konjice, Kozje, Gornji Grad, Dobje, Bistrica ob Sotli, Vitanje, Lu~e in Tabor. V teh ob~inah, kjer prebiva 16 % prebivalcev razvojne regije, je bil realiziran le dober odstotek njenih nalòb. AJPES-ovi podatki razkrivajo, da so se pla~ila za investicije realizirala v 132 naseljih. Savinjska razvojna regija kaè na precej{njo osredoto~enost investicijskih aktivnosti v majhnem {tevilu naselij. V 25 najpomembnej{ih krajih s skupno 18 % prebivalci regije je bilo kar 98 % pla~il za investicije, v preostalih 107 naseljih pa le dva odstotka. Dolenjska razvojna regija (uradno Jugovzhodna Slovenija) s 16 ob~inami bele- ì 7,9-odstotni deleìnvesticij v Sloveniji, v primerjavi z osrednjeslovensko razvojno regijo pa zaostaja za 5,1-krat. Prostorska razporeditev kaè na izrazito koncentracijo nalòbenih aktivnosti na osrednjem obmo~ju regije. ^e izvzamemo mo~no izstopajo~o 47 Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in nalòbe Marjan Ravbar A ARNE KRKVO ARHIV T Slika 22: Farmacevtska tovarna Krka v Novem mestu je eden od najpomembnej{ih nosilcev investicijske aktivnosti ne le v dolenjski razvojni regiji, ampak tudi {ir{e. Ljubljano, je Novo mesto namre~ eno izmed {tirih (ob Mariboru, Celju in Kopru) sredi{~ s skupno vrednostjo nalòb ve~ kot milijardo evrov in dvotretjinskim dele- èm nalòb znotraj mati~ne razvojne regije, ~eprav v novome{ki ob~ini ìvi le dobra tretjina (36 %) prebivalcev regije. V Trebnjem, ki je na znotraj dolenjske regije na drugem mestu, je bilo na primer kar {estkrat manj nalòb kot v Novem mestu. Tudi preostale lokalne skupnosti z nalòbami v vrednosti ve~ kot 100 milijonov evrov (^rnomelj, Ko~evje) imajo v primerjavi z Novim mestom skupaj za komaj tretjino nalòb (36 %). Naslednjo skupino sestavljajo ob~ine z ve~ kot 10 milijoni vrednimi investicijami (Ribnica, Metlika, [entjernej, [kocjan, Semi~, Dolenjske Toplice, @uèmberk). Njihov skupni delè je predstavljal 14 % nalòb, ob tem pa je na obmo~jih teh ob~in prebivala le dobra ~etrtina (28 %) prebivalcev. V zadnji skupini petih ob~in na praviloma redko poseljenih obmo~jih (Lo{ki Potok, Sodraìca, Mirna Pe~, Kostel in Slika 23: Razmerje med deleèma investicij in prebivalcev ter povpre~na letna vi{ina bruto investicij na prebivalca med letoma 2000 in 2006 v ob~inah dolenjske razvojne regije. p 48 GEORITEM 9 0,0 % 2,2 % 10,4 % 13,5 % [KOCJAN TREBNJE 0,2 % 2,0 % MIRNA PE^ 4,6 % 4,8 % 0,7 % 3,3 % [ENTJERNEJ @U@EMBERK 58,5 % 29,8 % 2,2 % 1,6 % NOVO MESTO SODRA@ICA 1,0 % 2,4 % 3,1 % 6,6 % DOLENJSKE RIBNICA TOPLICE 2,7 % 6,0 % 0,3 % 1,5 % 5,8 % 2,8 % METLIKA LO[KI POTOK SEMI^ 4,7 % 12,1 % KO^EVJE 0,0 % 0,3 % OSILNICA 0,1 % 0,5 % 5,7 % 10,7 % KOSTEL ^RNOMELJ Povpre~na letna vi{ina bruto investicij na prebivalca do 1500 evrov od 1500 do 2000 evrov od 2000 do 2500 evrov od 2500 do 3000 evrov nad 3000 evrov 0 4 8 16 km Avtorja vsebine: Marjan Ravbar, Nika Razpotnik deleìnvesticij regije Avtorica zemljevida: Nika Razpotnik Vira: SURS, GURS delè prebivalcev regije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU 2008 49 Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in nalòbe Marjan Ravbar 10.000.000 1.000.000 100.000 v 10.000 vro 1000 tiso~i e 100 10 1 o e k nej e~ el etlika aìca otok ocjan Trebnje Semi~ Ribnica M oplic Kost [k Osilnica ovo mest ^rnomelj Ko~evje Sodr e T irna P N [entjer @uèmberLo{ki P M Dolenjsk skupna vrednost bruto investicij povpre~na letna vrednost investicij med letoma 2000 in 2006 Slika 24: Razvrstitev ob~in dolenjske razvojne regije po investicijskih aktivnostih (logaritemski grafikon; SURS 2008). Osilnica) je skupna vrednost nalòb dosegla le slab odstotek od skupne vrednosti nalòb v razvojni regiji. ^eprav je skupna vrednost investicij v dolenjski razvojni regiji skoraj enaka kot v gorenjski, je zna~aj teh investicij druga~en. Na Dolenjskem je bilo namre~ {tevilo investicij skoraj {e enkrat manj{e kot na Gorenjskem, zato pa je temu primerno enkrat ve~ja povpre~na vrednost investicije. V dolenjski razvojni regiji je bila po podatkih AJPES-a zabeleèna najve~ja povpre~na vrednost posamezne investicije v dràvi (412.500 evrov). 389 investicij je bilo realiziranih v 77 naseljih. Zaradi narave investicij gre za izrazito prevlado investicij v industriji (Krka, Revoz, TPV, Adria) s 75 % deleèm, ki je med vsemi medob~inskimi obmo~ji med najve~jimi. Òja Dolenjska je v devetdesetih letih prej{njega stoletja pre{la krizno obdobje, ko se je njena industrija v glavnem prilagodila novim razmeram, medtem ko so nekatera podjetja s podro~ja gradbeni{tva, lesne in tekstilne industrije propadla ali pa so se reorganizirala. Na prilagoditev dejavnosti novonastalim razmeram so odlo~ilno Slika 25: Razmerje med deleèma investicij in prebivalcev ter povpre~na letna vi{ina bruto investicij na prebivalca med letoma 2000 in 2006 v ob~inah gorenjske razvojne regije. p 50 3,6 % 2,7 % KRANJSKA GORA 11,9 % 11,1 % JESENICE 1,3 % 2,1 % @IROVNICA 0,2 % 0,3 % JEZERSKO 5,9 % 5,6 % 2,9 % 7,7 % BLED TR@I^ 0,3 % 1,6 % 8,4 % 9,2 % PREDDVOR RADOVLJICA 1,1 % 2,7 % BOHINJ 3,8 % 2,5 % Povpre~na letna vi{ina bruto NAKLO investicij na prebivalca 37,4 % 26,5 % 5,7 % 3,3 % do 1500 evrov KRANJ CERKLJE NA GORENJSKEM od 1500 do 2000 evrov 9,0 % 3,5 % 7,5 % 4,0 % od 2000 do 2500 evrov @ELEZNIKI [EN^UR od 2500 do 3000 evrov nad 3000 evrov 0,1 % 11,2 % [KOFJA LOKA deleìnvesticij regije 0,8 % 3,5 % GORENJA VAS – POLJANE delè prebivalcev regije 0 4 8 16 km GEORITEM 9 Avtorja vsebine: Marjan Ravbar, Nika Razpotnik 0,1 % 2,5 % Avtorica zemljevida: Nika Razpotnik @IRI Vira: SURS, GURS 51 © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU 2008 Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in nalòbe Marjan Ravbar 10.000.000 1.000.000 100.000 v 10.000 vro 1.000 tiso~i e 100 10 1 e d i em ra aklo Kranj vljica Ble N Trì~ oljane ddvor Jesenic [encur ovnica Bohinj zersko @ir Je @eleznikiRado renjsk @ir Pre ofja Loka [k Kranjska Go klje na Go enja vas – P Cer Gor skupna vrednost bruto investicij povpre~na letna vrednost investicij med letoma 2000 in 2006 Slika 26: Razvrstitev ob~in gorenjske razvojne regije po investicijskih aktivnostih (logaritemski grafikon; SURS 2008). vplivale izdatne tuje nalòbe v regiji. Prevladujejo nalòbe v proizvodnjo farmacevt-skih izdelkov in motornih vozil, kjer so se zaradi uvedbe novih programov investicije po letu 2004 ob~utno pove~ale. Gre za izvozno usmerjene dejavnosti, ki znatno prispevajo h gospodarski uspe{nosti celotne regije. Med dejavnostmi prevladuje predelovalna industrija, {e vedno je pomemben kmetijski sektor, v zadnjih letih pa se vse bolj kre-pijo storitvene dejavnosti. ^edalje ve~ji pomen imajo nalòbe v zdravili{kem turizmu. Gorenjska razvojna regija s 17 ob~inami je bila s 7,7 % deleèm nalòb na petem mestu. Skupna vrednost investicij je bila 2.227.189.000 evrov ali 5,2-krat manj{a od osrednjeslovenske. V nasprotju z dolenjsko razvojno regijo je bila prostorska razporeditev investicij bistveno bolj enakomerna. Prevladuje sicer mestna ob~ina Kranj (38 %), toda tudi ostale ob~ine (Jesenice, Radovljica, @irovnica, [kofja Loka, Bled in Cerklje na Gorenjskem) s skupno vrednostjo nalòb ve~ 100 milijonov evrov bistveno ne zaostajajo, kot je to primer pri ve~ini drugih razvojnih regij. Njihov skupni delè znotraj gorenjske razvojne regije je celo 47 %. Na obmo~ju na{tetih sedmih ob~in je bilo realiziranih 85 % vseh nalòb, v njih je prebivalo tri ~etrtine prebivalcev in bilo okvirno prav toliko delovnih mest. Naslednjo skupino sestavljajo ob~ine z ve~ kot 10 milijoni evrov nalòb (Naklo, Kranjska Gora, Trì~, [en~ur, Bohinj in Gorenja vas-Poljane). Njihov skupni delè je bil 14 %. Ve~ina investicij je torej potekala v osred-52 GEORITEM 9 njem delu Gorenjske in na [kofjelo{kem, zlasti v ozkem pasu savske doline od Jesenic navzdol. Preostali odstotek investicij so realizirali v ob~inah @iri, Preddvor, Jezersko in @elezniki, kjer je prebivalo 8 % ljudi in bilo 9 % od vseh delovnih mest v gorenjski razvojni regiji. V preteklih desetih do petnajstih letih je gorenjsko gospodarstvo pre{lo skozi razli~ne faze prestrukturiranja. To je v najve~ji meri zajelo dejavnosti, ki so od nekdaj veljale za tradicionalne: jeklarstvo in èlezarstvo, obla~ilna, tekstilna in obutvena industrija ter elektro in gumarska industrija. Nalòbeni kazalniki kaèjo, da se postopno konsolidirajo. Po podatkih AJPES-a so bile investicije na obmo~ju gorenjske razvojne regije razporejene v 115 naseljih, s ~imer je »prostorska koncentracija« nìja kot drugod po Sloveniji. Podatki namre~ kaèjo, da je razprostranjenost investicijskih aktivnosti med vsemi slovenskimi regijami najvi{ja, kar dokazuje tudi dejstvo, da je na Gorenjskem vsaj ena investicija potekala v vsakem ~etrtem naselju. Na naslednjem mestu po vrednosti investicijskih aktivnosti med letoma 2000 in 2006 je obalno-kra{ka razvojna regija. Njen delè je bila {estnajstinka (6,1 %) od vseh investicij v Sloveniji, v primerjavi z osrednjeslovensko razvojno regijo pa jih je bilo za 6,6-krat manj. Pa~ pa je dràvno povpre~je za 15 % presegala povpre~na vrednost nalòb na prebivalca. Izstopa Koper s priblìno dvema tretjinama od vseh investicij v regiji. Tudi sicer so ve~ kot {tiri petine nalòb osredoto~ene v obalnem pasu, preo-stala petina pa je bila realizirana na obmo~ju mati~nega Krasa. ARS-A ARHIV D Slika 27: Ena od pomembnej{ih investicij v dràvi je bila izgradnja viadukta ^rni Kal. 53 Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in nalòbe Marjan Ravbar Po AJPES-ovih podatkih beleìmo nalòbe v 71 naseljih. Kot re~eno je opazna izrazita koncentracija investicijskih aktivnosti ob obali in v mestu Seàni, kjer je bilo v vsega 13 naseljih osredoto~enih 98 % od vseh investicij v razvojni regiji. Po panòni sestavi so nadpovpre~no zastopane investicije v gostinstvo, trgovino, poslovne storitve in gospodarsko infrastrukturo. Severnoprimorsko obmo~je oziroma gori{ka razvojna regija s skupno vrednostjo investicij nekaj nad 1,5 milijarde evrov predstavlja nekaj ve~ kot 5 % nalòb v dràvi; njihova skupna vrednost je 7,5-krat manj{a kot v osrednjeslovenski razvojni regiji. Vrednosti investicij na prebivalca so bile v okviru slovenskega povpre~ja, izstopa pa {tevilo malih in srednje velikih podjetij. Gori{ka razvojna regija je ob gorenjski razvojni regiji edina, kjer je bila prostorska razporeditev investicij razmeroma enakomerno razporejena, saj je bilo v dveh tretjinah ob~in realiziranih ve~ kot 100 milijonov evrov nalòb. Nanje je odpadlo 90 % od vseh investicij v regiji, v njih pa je ìvelo {tiri petine prebivalcev. Izstopajo ob~ine Nova Gorica, [empeter – Vrtojba, Kanal in Miren – Kostanjevica, kjer je bila slaba polovica nalòb (46 %), v njih je prebivalo skoraj prav toliko ljudi (44 %) in so imele polovico (50 %) od vseh delovnih mest v regiji. Sledita ob~ini v Zgornji Vipavski dolini Ajdov{~ina in Vipava s ~etrtinskim deleèm nalòb (24 %) ter petinskima deleèma prebivalcev (19 %) in delovnih mest (20 %). Na Idrij-sko-cerkljanskem (ob~ini Idrija, Cerkno) je bila zabeleèna petina (20 %) nalòb ob prav tako petini (19 %) delovnih mest in {estini (15 %) tamkaj ìve~ih ljudi. Tudi na Tolminskem je deleìnvesticij (9 %) v ravnovesju s {tevilom prebivalcev (10 %). V naj-redkeje poseljenem Zgornjem Poso~ju s 7 % prebivalcev je bilo le 4 % nalòb v regiji. [e najmanj, samo slab odstotek, jih je bilo v Brdih, ~eprav je v tem najzahodnej{em delu Slovenije prebivalo 5 % prebivalcev regije. Prevladovale so nalòbe v kmetijstvo. Po AJPES-u so v gori{ki razvojni regiji investicije razporejene v 98 naseljih. Izrazito izstopajo v Novi Gorici, [empetru pri Gorici, Ajdov{~ini, Anhovem, Cerknem, Tolminu, Kromberku, Idriji, Poljubinju, Spodnji Kanomlji, Kanalu, Vipavi, Ròni Dolini, Solkanu, Mirnu, Kobaridu, Batujah, Vrtojbi, Godovi~u in Dobravi. V vseh teh naseljih je bilo realiziranih 97 % od vseh investicij v gori{ki razvojni regiji, v preostalih 76 naseljih pa le 3 %. To pomeni, da so investicije osredoto~ene v naseljih s tradicionalno ugodnimi lokacijskimi pogoji. V gori{ki razvojni regiji so v investicijskih aktivnostih nadpovpre~no zastopani industrija in gradbeni{tvo ter javni sektor. Pomurska razvojna regija je med slovenskimi razvojnimi regijami zadnja, kjer je bilo v preu~evanem obdobju za ve~ kot milijardo evrov investicij. Njen deleòb 6 % deleù {tevila prebivalcev predstavlja 4 % nalòb v dràvi, za osrednjeslovensko razvojno regijo pa je zaostajala za 10,1-krat. Vi{ina investicij na prebivalca je dosegla Slika 28: Razmerje med deleèma investicij in prebivalcev ter povpre~na letna vi{ina bruto investicij na prebivalca med letoma 2000 in 2006 v ob~inah obalno-kra{ke razvojne regije. p 54 GEORITEM 9 1,2 % 3,4 % KOMEN 1,2 % 11,5 % SE@ANA 0,7 % 3,7 % DIVA^A 7,1 % 3,9 % HRPELJE – KOZINA 9,3 % 14,2 % IZOLA 11,5 % 16,6 % 69,0 % 46,7 % PIRAN KOPER Povprecna letna vi{ina bruto investicij na prebivalca do 1500 evrov od 1500 do 2000 evrov od 2000 do 2500 evrov od 2500 do 3000 evrov nad 3000 evrov 0 4 8 16 km Avtorja vsebine: Marjan Ravbar, Nika Razpotnik deleìnvesticij regije Avtorica zemljevida: Nika Razpotnik delè prebivalcev regije Vira: SURS, GURS © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU 2008 55 Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in nalòbe Marjan Ravbar 10.000.000 1.000.000 100.000 v 10.000 vro 1000 tiso~i e 100 10 1 Koper Piran Izola Hrpelje – Kozina Komen Seàna Diva~a skupna vrednost bruto investicij povpre~na letna vrednost investicij med letoma 2000 in 2006 Slika 29: Razvrstitev ob~in obalno-kra{ke razvojne regije po investicijskih aktivnostih (logaritemski grafikon; SURS 2008). dve tretjini slovenskega povpre~ja. Med 26 ob~inami izstopa Murska Sobota z dobro ~etrtino (27 %) nalòb. Pol manj jih je bilo v Lendavi, sledijo pa ob~ine [alovci, Gornja Radgona, Roga{ovci in Ljutomer. V na{tetih petih ob~inah z nalòbami v vi- {ini ve~ kot 100 milijonov evrov je bila realizirana dodatna polovica nalòb v regiji. Naslednja skupina ob~in s skupno vsoto nalòb ve~ kot 10 milijonov evrov (Radenci, Beltinci, Moravske Toplice, Krièvci, Puconci, Ti{ina, Gornji Petrovci) obkroà prej na{tete ob~ine in predstavlja tako imenovana vozli{~a ali razvojna gibala Pomur-ja. V osrednjem delu razvojne regije, kjer prebiva {tiri petine prebivalcev, je bila tako realizirana glavnina (96 %) nalòb v Pomurju. V preostali polovici prekmurskih ob~in (Turni{~e, Dobrovnik, Kuzma, ^ren{ovci, Verèj, Cankova, Odranci, Sveti Jurij, Grad, Velika Polana, Kobilje, Hodo{, Razkrìje) je bilo le 4 % investicij pomurske razvojne regije, s tem, da v njih prebiva kar 20 % prebivalcev. Pomurje po {tevilnih kazalnikih razvojne uspe{nosti è desetletja ostaja na dnu razvitosti med slovenskimi razvojnimi regijami. Na podlagi analiz, opravljenih na UMAR-ju, po ekonomski mo~i za tretjino zaostaja za slovenskim povpre~jem, saj BDP na prebivalca predstavlja le 69 % slovenskega povpre~ja, v zadnjih letih pa se Slika 30: Razmerje med deleèma investicij in prebivalcev ter povpre~na letna vi{ina bruto investicij na prebivalca med letoma 2000 in 2006 v ob~inah gori{ke razvojne regije. p 56 GEORITEM 9 2,6 % 2,8 % BOVEC 1,2 % 3,8 % KOBARID 8,7 % 10,1 % TOLMIN 4,5 % 4,2 % CERKNO 7,5 % 5,2 % KANAL 0,6 % 4,8 % BRDA 27,2 % 30,2 % 11,2 % 10,0 % NOVA GORICA IDRIJA 11,6 % 5,3 % [EMPETER – VRTOJBA 12,6 % 15,1 % AJDOV[^INA 1,1 % 4,0 % MIREN – KOSTANJEVICA 11,1 % 4,4 % VIPAVA Povpre~na letna vi{ina bruto deleìnvesticij regije investicij na prebivalca delè prebivalcev regije do 1500 evrov 0 4 8 16 km od 1500 do 2000 evrov od 2000 do 2500 evrov Avtorja vsebine: Marjan Ravbar, Nika Razpotnik od 2500 do 3000 evrov Avtorica zemljevida: Nika Razpotnik nad 3000 evrov Vira: SURS, GURS © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU 2008 57 Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in nalòbe Marjan Ravbar 1.000.000 100.000 10.000 v vro 1.000 tiso~i e 100 10 1 ica va kno vec id vica da v{~ina Br Vrtojba Idrija Vipa Tolmin Kanal Cer Bo Kobar ova Gor Ajdo N er – ostanje [empet iren – K M skupna vrednost bruto investicij povpre~na letna vrednost investicij med letoma 2000 in 2006 Slika 31: Razvrstitev ob~in gori{ke razvojne regije po investicijskih aktivnostih (logaritemski grafikon; SURS 2008). je {e zmanj{al za 7 %. Tudi pomurska osnova za dohodnino dosega le 74 % slovenskega povpre~ja. Stopnja dolgotrajne brezposelnosti je 17,1 % in je za 58 % nad povpre~jem v dràvi. V pomurski razvojni regiji je za 21,8 % manj delovnih mest od {tevila aktivnih prebivalcev. V primerjavi s celotno Slovenijo je {e vedno opazna nizka vklju~enost v izobraèvanje, tu je tudi najslab{a preskrbljenost z zdravniki osnovne nege in podobno. Izra~uni indeksa razvojne ogroènosti kaèjo, da je pomurska razvojna regija med dvanajstimi slovenskimi razvojnimi regijami na zadnjem mestu. Primerjave razmerij koli~nikov razli~nih razvojnih kazalnikov razkrivajo {e, da se je pri ve~ini povpre~no razmerje med najrazvitej{o osrednjeslovensko in najmanj razvito prekmursko razvojno regijo ustalilo pri vrednostih 2 : 1 (razli~ne baze podatkov na SURS-u 2008). Po AJPES-ovih podatkih je bilo 241 investicij realizirano v 80 naseljih. Kar 89 % vrednosti nalòb je bilo v 14 naseljih (Murska Sobota, Gornja Radgona, Ljutomer, Moravske Toplice, Radenci, Gornji Petrovci, Puconci, Lendava, Odranci, Turni{~e, Slika 32: Razmerje med deleèma investicij in prebivalcev ter povpre~na letna vi{ina bruto investicij na prebivalca med letoma 2000 in 2006 v ob~inah pomurske razvojne regije. p 58 0,5 % 1,3 % 3,7 % 1,4 % KUZMA [ALOVCI 0,1 % 0,3 % HODO[ 0,2 % 2,7 % 1,1 % 1,9 % 0,2 % 1,9 % ROGA[OVCI GORNJI GRAD PETROVCI 30,2 % 16,2 % 1,3 % 5,1 % MURSKA SOBOTA 0,5 % 1,7 % PUCONCI CANKOVA 4,6 % 5,1 % MORAVSKE TOPLICE 0,1 % 0,5 % KOBILJE 0,6 % 1,1 % 1,1 % 3,5 % DOBROVNIK TI[INA 10,0 % 10,1 % 5,1 % 6,9 % GORNJA RADGONA 0,8 % 2,9 % 6,0 % 4,3 % BELTINCI TURNI[CE RADENCI 0,5 % 1,1 % Povpre~na letna vi{ina bruto VER@EJ 0,1 % 1,3 % 0,3 % 1,4 % investicij na prebivalca VELIKA POLANA ODRANCI do 1500 evrov 3,0 % 2,9 % 15,4 % 9,4 % 0,5 % 3,6 % 4,9 % 2,4 % od 1500 do 2000 evrov KRI@EVCI LENDAVA CREN[OVCI SVETI JURIJ od 2000 do 2500 evrov od 2500 do 3000 evrov 0 4 8 16 km GEORITEM 9 0,0 % 1,1 % nad 3000 evrov RAZKRI@JE Avtorja vsebine: Marjan Ravbar, Nika Razpotnik 9,2 % 9,9 % Avtorica zemljevida: Nika Razpotnik LJUTOMER deleìnvesticij regije Vira: SURS, GURS 59 delè prebivalcev regije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU 2008 Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in nalòbe Marjan Ravbar 1.000.000 100.000 10.000 v vro 1.000 tiso~i e 100 10 1 e e { va rij va o u vci ad evci nci vci vci rèj o vci d ìje omer plic vnik anci bilje o co i{ina o uzma Gr olana o enda [alo riù T etro rni{~ K Ve K Ho L Radenci Beltinci K P u ga{o Ljut ren{o Odr Sveti J e T T o ^ Cank R Razkr rska Sobota ja Radgona nji P Dobr u n elika P ravsk V M o Gor Gor M skupna vrednost bruto investicij povpre~na letna vrednost investicij med letoma 2000 in 2006 Slika 33: Razvrstitev ob~in pomurske razvojne regije po investicijskih aktivnostih (logaritemski grafikon; SURS 2008). Raki~an, Markovci, Podgrad in Roga{ovci). Polovico investicij je bilo v industriji in gradbeni{tvu. V preostalih {tirih razvojnih regijah je bila vrednost investicij manj{a od milijarde evrov. Delè nalòb v celotni dràvi je le v posavski presegel dva odstotka (2,2 %), v preostalih treh razvojnih regijah (koro{ki, notranjsko-kra{ki in zasavski) pa so se deleì gibali med 1,2 in 1,6 %. Posavsko razvojno regijo sestavljajo le tri ob~ine. V njih je bilo za 622.394.900 evrov investicij, kar predstavlja le dobra dva odstotka slovenskih investicij. Bilo jih je za kar 18,6-krat manj kot v osrednjeslovenski razvojni regiji. Vrednost nalòb na prebivalca je bila komaj dve tretjini (61 %) dràvnega povpre~ja. Po nalòbah prednja~i ob~ina Kr{ko z dobro polovico investicij v razvojni regiji, ~eprav je v njej prebivalo le dve petini prebivalcev. S tega zornega kota so nalòbe v ob~ini Breìce znotraj razvojne regije zaostajale za petino, v ob~ini Sevnica pa za tretjino. Slika 34: Razmerje med deleèma investicij in prebivalcev ter povpre~na letna vi{ina bruto investicij na prebivalca med letoma 2000 in 2006 v ob~inah posavske razvojne regije. p 60 0,8 % 25,0 % SEVNICA 93,7 % 40,0 % KR[KO 5,5 % 35,0 % BRE@ICE Povpre~na letna vi{ina bruto investicij na prebivalca do 1500 evrov od 1500 do 2000 evrov od 2000 do 2500 evrov od 2500 do 3000 evrov 0 4 8 16 km GEORITEM 9 nad 3000 evrov Avtorja vsebine: Marjan Ravbar, Nika Razpotnik deleìnvesticij regije Avtorica zemljevida: Nika Razpotnik Vira: SURS, GURS 61 delè prebivalcev regije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU 2008 Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in nalòbe Marjan Ravbar 1.000.000 100.000 10.000 v vro 1.000 tiso~i e 100 10 1 Kr{ko Breìce Sevnica skupna vrednost bruto investicij povpre~na letna vrednost investicij med letoma 2000 in 2006 Slika 35: Razvrstitev ob~in posavske razvojne regije po investicijskih aktivnostih (logaritemski grafikon; SURS 2008). Ker se posavske ob~ine z reformo lokalne samouprave niso preoblikovale, je analiza prostorske razprostranjenosti investicij zaradi velikih teritorialnih enot precej problemati~na. S tega vidika so AJPES-ovi podatki natan~nej{i in nam pokaèjo, da je bilo 184 pla~il za investicije realiziranih v 70 naseljih. Izstopajo investicije v krajih ob slovensko-hrva{ki meji ter v Kr{kem, ki predstavljajo 73 % od vseh pla~il za investicije v razvojni regiji. Sledijo investicije v Sevnici, Breìcah, ^ateù ob Savi in Rade~ah. Investicije v obeh na{tetih skupinah predstavljajo 81 % nalòbenih vrednosti v regiji. Glede na panòno sestavo je zna~ilno, da od dràvnega povpre~ja z ve~jim deleèm {e najbolj odstopajo dejavnosti v javnem sektorju. Na obmo~ju dvanajstih ob~in koro{ke razvojne regije ìvi 4 % slovenskega prebivalstva. Skupna vrednost investicij je bila 465.721.500 evrov ali 1,6 % od vseh nalòb v Sloveniji oziroma kar 25-krat manj kot v osrednjeslovenski razvojni regiji. Vrednost investicij na prebivalca je predstavljala le slabo polovico (43 %) povpre~ja v Sloveniji. Med geografskimi obmo~ji po vrednosti nalòb v regiji izstopa Meì{ka dolina z ve~ kot polovi~nim (52 %) deleèm. Sledi Mislinjska dolina s tretjinskim (32 %) deleèm, preostalih 17 % nalòb pa je bilo v Dravski dolini. Slika 36: Razmerje med deleèma investicij in prebivalcev ter povpre~na letna vi{ina bruto investicij na prebivalca med letoma 2000 in 2006 v ob~inah koro{ke razvojne regije. p 62 3,4 % 5,0 % MUTA 18,9 % 11,9 % 4,9 % 8,5 % 3,5 % 3,7 % DRAVOGRAD RADLJE PODVELKA OB DRAVI 9,8 % 8,9 % PREVALJE 9,0 % 3,9 % 31,7 % 16,7 % VUZENICA 0,5 % 1,7 % RIBNICA 8,4 % 5,3 % RAVNE NA POHORJU ME@ICA NA KORO[KEM 3,7 % 5,0 % 0,6 % 23,0 % ^RNA NA KORO[KEM SLOVENJ GRADEC 5,6 % 6,4 % MISLINJA Povpre~na letna vi{ina bruto investicij na prebivalca do 1500 evrov od 1500 do 2000 evrov od 2000 do 2500 evrov od 2500 do 3000 evrov 0 4 8 16 km GEORITEM 9 nad 3000 evrov Avtorja vsebine: Marjan Ravbar, Nika Razpotnik deleìnvesticij regije Avtorica zemljevida: Nika Razpotnik Vira: SURS, GURS delèprebivalcev regije 63 © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU 2008 Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in nalòbe Marjan Ravbar 1.000.000 100.000 10.000 v vro 1.000 tiso~i e 100 10 1 em ta avi em grad eìca islinja radec ohorju oro{k Prevalje ravo Vuzenica M M oro{k Podvelka Mu D venj G Slo vne na K Radlje ob Dr Ra ^rna na K Ribnica na P skupna vrednost bruto investicij povpre~na letna vrednost investicij med letoma 2000 in 2006 Slika 37: Razvrstitev ob~in koro{ke razvojne regije po investicijskih aktivnostih (logaritemski grafikon; SURS 2008). Po investicijskih aktivnostih izstopajo Slovenj Gradec, Ravne na Koro{kem in Dravograd z ve~ kot 50 milijonov evrov vrednimi nalòbami, kjer je bilo realiziranih skoraj tri ~etrtine (69 %) nalòb v razvojni regiji. Ve~ kot 10 milijonov evrov nalòb je bilo na Prevaljah, v Meìci, Vuzenici, Mislinji, Radljah ob Dravi, ^rni na Koro{kem, Pod-velki in na Muti, medtem ko je bilo v Ribnici na Pohorju za manj kot odstotek (0,3 %) investicij. Po AJPES-u v koro{ki razvojni regiji beleìmo 208 investicijskih aktivnosti v 31 naseljih, njihova vrednost na prebivalca pa je bila med vsemi regijami v Sloveniji najmanj{a, vsega okrog 9000 evrov. Na obmo~ju notranjsko-kra{ke razvojne regije s {estimi ob~inami prebiva 3 % prebivalcev Slovenije, delè nalòb pa predstavlja le poldrugi odstotek (1,6 %) od vseh investicij v dràvi. Skupna vrednost investicij je bila malenkostno manj{a kot v ko-ro{ki razvojni regiji, 453.601.000 evrov, kar je prav tako pomenilo 25-krat manj investicij kot v osrednjeslovenski razvojni regiji. Vrednost investicij na prebivalca je predstavljala le slabi dve tretjini (61 %) slovenskega povpre~ja. Med geografskimi Slika 38: Razmerje med deleèma investicij in prebivalcev ter povpre~na letna vi{ina bruto investicij na prebivalca med letoma 2000 in 2006 v ob~inah notranjsko-kra{ke razvojne regije. p 64 GEORITEM 9 2,0 % 3,2 % BLOKE 21,5 % 20,9 % 28,9 % 28,8 % CERKNICA POSTOJNA 7,8 % 11,7 % PIVKA 11,5 % 7,5 % LO[KA DOLINA 28,3 % 27,9 % ILIRSKA BISTRICA Povpre~na letna vi{ina bruto investicij na prebivalca do 1500 evrov od 1500 do 2000 evrov od 2000 do 2500 evrov od 2500 do 3000 evrov 0 4 8 16 km nad 3000 evrov Avtorja vsebine: Marjan Ravbar, Nika Razpotnik deleìnvesticij regije Avtorica zemljevida: Nika Razpotnik Vira: SURS, GURS delè prebivalcev regije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU 2008 65 Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in nalòbe Marjan Ravbar 1.000.000 100.000 10.000 v vro 1.000 tiso~i e 100 10 1Postojna Ilirska Bistrica Cerknica Lo{ka dolina Pivka Bloke skupna vrednost bruto investicij povpre~na letna vrednost investicij med letoma 2000 in 2006 Slika 39: Razvrstitev ob~in notranjsko-kra{ke razvojne regije po investicijskih aktivnostih (logaritemski grafikon; SURS 2008). obmo~ji znotraj regije po vrednosti nalòb izstopata postojnsko in ilirskobistri{ko obmo~je z ve~ kot 100 milijonov evrov vrednimi nalòbami ali 57 % od vrednosti vseh nalòb v regiji. Sledi skupina treh ob~in (Cerknica, Lo{ka dolina in Pivka) z ve~ kot 10 milijonov evrov nalòbami. Njihov skupni delè je bil dve petini (41 %). Le na Blokah je bil deleìnvesticij neznaten (2 %). Na Notranjskem v primerjavi s slovenskim povpre~jem prevladujejo investicije v gozdarstvu ter industriji in gradbeni{tvu. Po podatkih AJPES-a so bile investicije v 52 naseljih. V treh ob~inah zasavske razvojne regije je bilo za 352.307.200 evrov nalòb, 1,2 % od vseh nalòb v dràvi oziroma 33-krat manj kot v osrednjeslovenski razvojni regiji. Vrednost investicij na prebivalca je predstavljala le dobro polovico (54 %) povpre~- ja v Sloveniji. Po AJPES-ovih podatkih so se investicije realizirale v 11 naseljih. Poleg ob~inskih sredi{~ (Trbovlje, Zagorje ob Savi in Hrastnik) {e na Dolu pri Hrastniku, Izlakah, Lokah pri Zagorju in v Kisovcu. Tudi v Zasavju prevladujejo investicije v industriji in gradbeni{tvu ter javnih dejavnostih. Slika 40: Razmerje med deleèma investicij in prebivalcev ter povpre~na letna vi{ina bruto investicij na prebivalca med letoma 2000 in 2006 v ob~inah zasavske razvojne regije. p 66 32,4 % 37,5 % 26,0 % 22,7 % 41,6 % 39,7 % HRASTNIK ZAGORJE OB SAVI TRBOVLJE Povpre~na letna vi{ina bruto investicij na prebivalca do 1500 evrov od 1500 do 2000 evrov od 2000 do 2500 evrov od 2500 do 3000 evrov 0 2 4 8 km GEORITEM 9 nad 3000 evrov Avtorja vsebine: Marjan Ravbar, Nika Razpotnik deleìnvesticij regije Avtorica zemljevida: Nika Razpotnik Vira: SURS, GURS delè prebivalstva regije 67 © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU 2008 Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in nalòbe Marjan Ravbar 1.000.000 100.000 10.000 v vro 1.000 tiso~i e 100 10 1 Trbovlje Zagorje ob Savi Hrastnik skupna vrednost bruto investicij povpre~na letna vrednost investicij med letoma 2000 in 2006 Slika 41: Razvrstitev ob~in zasavske razvojne regije po investicijskih aktivnostih (logaritemski grafikon; SURS 2008). 3.3 Razporeditev investicijskih aktivnosti na ravni lokalnih skupnosti Podrobnej{i pregled prostorske razporeditve investicij na prvi pogled pokaè razmeroma visoko stopnjo razprostranjenosti po celotni dràvi, saj je bilo na primer po AJPES-ovih podatkih leta 2004 zabeleènih 7850 pravnih oseb s podatki o pla~ilih za investicije, leta 2007 pa 7269 ali povpre~no vsak peti (19 %) poslovni subjekt. Skupna vrednost investicij je bila 3,6 milijarde evrov. Podrobna analiza AJPES-ovih podatkov za leto 2004 je pokazala {e, da je bila v tem letu evidentirana vsaj ena investicija v 1276 naseljih, kar pomeni prav tako v vsakem petem (21 %) slovenskem naselju. Vrednotenje SURS-ovih baz podatkov za obdobje po letu 2000 je pokazalo, da gre v ve~jem delu lokalnih skupnosti za nalòbe manj{ih vrednosti. Tako so na primer v 108 ob~inah (57 %) prevladovale nalòbe, ki so bile manj{e od 50 milijonov evrov. V teh ob~inah je bilo realiziranih komaj dobrih pet odstotkov slovenskih nalòb. Sledi jim skupina 27 ob~in z nalòbami med 50 in 100 milijoni evrov, katerih skupni deleòd vseh slovenskih investicij je predstavljal dodatnih 6,6 %. Tako je bila v skoraj treh ~etrtinah (135) slovenskih ob~in realizirana le dobra desetina nalòb. Po drugi strani pa so investicije v ob~inah Ljubljana, Maribor, Novo mesto, Koper in Celje presegale milijardo evrov, njihov skupni delè pa je predstavljal polovico od vseh nalòb v dràvi (preglednica 8 in slika 42). 68 GEORITEM 9 Razporeditev povpre~nih letnih vrednosti investicij na ravni lokalnih skupnosti kaè na precej{nje razlike med ob~inami. Izstopa izjemna osredoto~enost v Ljubljani in potem {e v ve~ini sredi{~ nacionalnega pomena, ki so obenem zaposlitvena in upravna sredi{~a s pomembnimi gravitacijskimi zaledji, s ~imer so pomembni razvojni generatorji {ir{e okolice. Primerjave vrednosti investicij med Ljubljano in preostalimi devetimi mesti z najvi{jo vrednostjo in {tevilom nalòb v Sloveniji (Maribor, Novo mesto, Koper, Celje, Kranj, Velenje, Kr{ko, Nova Gorica in Murska Sobota) kaè na naslednja razmerja: 1 : 5, 1 : 7, 1 : 7, 1 : 8, 1 : 11, 1 : 14, 1 : 15, 1 : 19 in 1 : 21. Izra- èno z besedami to pomeni, da je bila skupna vrednost investicij v Ljubljani petkrat ve~ja od tistih v Mariboru in kar enaindvajsetkrat ve~ja od tistih v Murski Soboti. V teh desetih ob~inah sta prebivali dve petini slovenskega prebivalstva, investicije v njih pa so dosegle ve~ kot tri ~etrtine od vseh nalòb v Sloveniji, od tega samo v Ljubljani 31 %. Preglednica 8: Razporeditev investicij med letoma 2000 in 2006 po velikostnih razredih ob~in (SURS 2008). velikostni razred {tevilo ob~in skupna deleòb~in delè (tiso~ev evrov) vrednost (%) vrednosti investicij investicij (tiso~i evrov) (%) do 1000 5 2656 2,6 0,01 od 1001 do 5000 25 70.460 13,0 0,2 od 5001 do 10.000 21 150.644 10,9 0,5 od 10.001 do 20.000 27 410.825 14,0 1,4 od 20.001 do 50.000 30 919.068 15,5 3,2 od 50.001 do 100.000 27 1.916.644 14,0 6,6 od 100.001 do 150.000 26 3.318.480 13,5 11,5 od 150.001 do 300.000 19 3.720.063 9,8 12,9 od 300.001 do 1.000.000 8 4.016.255 4,1 13,9 od 1.000.001 do 2.000.000 4 5.383.990 2,1 18,6 Ljubljana 1 9.008.641 0,5 31,2 Slovenija 193 28.917.725 100,0 100,0 V preteklih letih so bile vse najve~je investicije osredoto~ene na trideset (16 %) slovenskih ob~in, kjer je potekalo kar tri ~etrtine (76,6 %) nalòb. Gre za ob~ine, kjer je bilo v obravnavanem obdobju ve~ kot 150 milijonov evrov investicij. Grafikona (sliki 43 in 44; zaradi znatnih razlik v vi{ini nalòb med posameznimi ob~inami smo grafi~ne prikaze investicijskih aktivnosti prikazali z lo~enima ponazoritvama, to je 69 Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in nalòbe Marjan Ravbar s skupino ob~in z vrednostjo nalòb ve~ kot pol milijarde evrov in skupino ob~in z vrednostjo investicij med 150 in 499 milijonov evrov) nazorno prikazujeta koncentracijo investicij, najprej v skupini ob~in z ve~ kot 500 milijonov evrov in nato {e v skupini z od 150 do 500 milijoni evrov investicij. V prvi skupini (slika 43) poleg è na{tetih Ljubljane, Maribora, Novega mesta, Kopra in Celja (kjer vrednost nalòb na prebivalca za 185 % presega slovensko povpre~je) izstopajo tradicionalna zaposlitvena sredi{~a, kot na primer Kranj, Velenje in Kr{ko. V drugem grafikonu (slika 44) sledijo ob~ine Nova Gorica, Ptuj, Murska Sobota, Domàle, Jesenice, Trebnje, Piran, @elezniki, Ajdov{~ina, Radovljica, Kamnik, Lendava, Idrija, Breìce, Slovenj Gradec, Seàna, Izola in {e nekatere »satelitske« ob~ine v zaledju Ljubljane, Maribora, Kranja, Nove Gorice: Lukovica, Brezovica, [kofja Loka, Grosuplje, Slovenska Bistrica, [entilj, Kidri~evo, @alec, Zre~e, [empeter – Vrtojba, [en~ur …, kjer je bila izvedena {e dodatna ~etrtina od vseh nalòb. V preostalih 70 % slovenskih ob~inah je bilo po letu 2000 zgolj 12 % nalòb v dràvi. V 13 % slovenskih ob~in (ve~inoma v severovzhodni Sloveniji), na primer Bistrici ob Sotli, Oplotnici, Kostelu, @etalah, [alovcih, Gornjem Gradu, Dobju, Odrancih, Gradu, Vodicah, Jezerskem, Vitanju, Ribnici na Pohorju, Jur{incih, Trnovski vasi, Roga{ovcih, Svetem Andraù v Slovenskih goricah, Veliki Polani, Sveti Ani, Kobilju, Hodo{u, Taboru, Lu~ah, Osilnici in Razkrìju je bilo skupaj le 0,2 % od vseh slovenskih investicij ali, povedano druga~e, le 0,5 % 35 10.000.000 9.000.000 30 8.000.000 v) 25 7.000.000 vro 20 6.000.000 5.000.000 15 4.000.000 evilo ob~in{t 10 3.000.000 2.000.000 vesticije (tiso~i e 5 in 1.000.000 0 0 ov vr o .000 do 1000 o 10.000 o 20.000 o 50.000 o 100.000 o 150.000 o 300.000 Ljubljana o 1.000.000 od 1001 dod 5001 d o 2.000.000 e od 10.001 d od 20.001 dod 50.001 dod 100.001 dod 150.001 dod 300.001 d od 1.000.001 d {tevilo ob~in skupna vrednost investicij Slika 42: Razmerje med {tevilom ob~in in vrednostjo investicij po velikostnih razredih ob~in (SURS 2008). 70 GEORITEM 9 Kr{ko Velenje 3,5 % Kranj 4,0 % 5,1 % Celje 6,8 % Koper 7,4 % Ljubljana 54,7 % Novo mesto 8,1 % Maribor 10,4 % Slika 43: (Mestne) ob~ine, ki so imele med letoma 2000 in 2006 bruto vrednost investicij ve~jo od 500 milijonov evrov (SURS 2008). 500.000 450.000 400.000 v) 350.000 vro 300.000 250.000 200.000 vesticije (tiso~i e 150.000 in 100.000 50.000 0 ica e e an e va va Ptuj e~ Izola Loka Gor vljica i~evo Sobota ebnje Pir vnica Idrija Breìc radec Zr v{~ina Vipa Seàna ovnica[. Lukovica G JesenicTr N. KamnikSe Lenda rosuplje M. Domàle Sl. Ajdo Rado Kidr @ir G Slika 44: Ob~ine, ki so imele med letoma 2000 in 2006 bruto vrednost investicij med 150 in 499 milijonov evrov (SURS 2008). 71 Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in nalòbe Marjan Ravbar 120 120 100 100 oslenega v) valca 80 80 v) vro ebi vro 60 60 (tiso~i e 40 40 (tiso~i e vesticije na zapin vesticije na pr 20 20 in 0 0 o e e r e e va o an va d o er er ra vica e~ evo ica rija p or em Izola Celje Ptuj ranj Ble kno alec i~ rib rzin [t olina zina r{k aklo anal ko ipa @ mest Zr zenica enge{ olmin Pir radec K Id Ko azarje T v{~ina elenje o K reìc N K u u M enda elezniki Jesenic T Seàna V Cer N V B [o{tanj L vo Radenci L Domàle idr Ma enjsk o V @ Ljubljana K va Gor [empet jdo N venj G o A N rska Sobotau Lo{ka d Gor ranjska Go Slo M pelje – K K Hr klje na Cer investicije na zaposlenega investicije na prebivalca Slika 45: Ob~ine z nadpovpre~nimi vrednostmi bruto investicij na zaposlenega in bruto investicije na prebivalca med letoma 2000 in 2006 (SURS 2008). od vseh investicij v ljubljanski mestni ob~ini, ~eprav je v njih prebivalo 2,2 % ljudi v dràvi in je njihova dodana vrednost na prebivalca predstavljala 2,6 %. Pri investicijskih aktivnostih je prav na dnu 5 (3 %) ob~in: Razkrìje, Osilnica, Tabor, Hodo{ in Lu~e; njihov skupni deleòd vrednosti vseh nalòb v Sloveniji je bil komaj 0,009 %. Glede na velike razlike v demografski in ekonomski mo~i slovenskih ob~in sta ilustrativna tudi izra~una o vrednosti bruto investicij na prebivalca oziroma na zaposlenega po posameznih ob~inah, ki sta bila v opazovanem obdobju v povpre~ju 14.400 oziroma 61.000 evrov. Upo{tevaje ta kazalnika je razporeditev investicijskih aktivnosti {e pestrej{a. Nadpovpre~ne vrednosti beleìjo v glavnem ob~ine, kjer so sredi{~a nacionalnega pomena, denimo Ljubljana, Maribor, Kranj, Koper, Celje, Novo mesto, Nova Gorica, Jesenice in Murska Sobota, poleg njih pa {e njihova blìnja lokalna sredi{~a pod mo~nimi vplivi metropolitanizacijskih teènj osrednjih sredi{~. Izstopajo zlasti nekatere obmestne ob~ine, na primer Trzin, Domàle, Menge{, Kamnik, [kofja Loka, Grosuplje in Lukovica v obmestju Ljubljane, pa Slovenska Bistrica, Ptuj in Kidri~evo v obmestju Maribora, @alec v obmestju Celja ter Piran in Izola kot sestavni del obalnega somestja (ve~ o tem v Ravbar 2000). Nadpovpre~ne investicijske aktivnosti so {e v nekaterih pomembnih tradicionalnih, vendar propulzivnih zaposlitvenih sredi{~ih z aglomeracijskimi zna~ilnostmi, kakr{na so na primer Velenje, Kr{ko, Breìce, Slovenj Gradec, Radovljica, Trì~, Ajdov{~ina, Vipava, Seàna, Idrija, 72 GEORITEM 9 3 600 2 500 oslenega v) valca 400 v) vro 2 ebi vro 300 (tiso~i e 1 200 (tiso~i e vesticije na zapin vesticije na pr 1 100 in 0 0 {o a e~ e k e a r ad à d d vci o rad zje aki vci n ~e b ìje vr~ Br rnik vica o idem icah nica dic etale A Lu Ho rav~ o K vnica r{inci Gr ndr o olana itanje Ta Za ohorju @ ta irna P Duplek o aj{per o V V V ga{o rez ren{o nji G vska vas Osilnica Ju A o M M Dest B ^ M @ir Oplot R Sve Razkr rica ob Sotli Gor rnoT tno ob P Sveti elika PV istB venskih gor [mar Ribnica na P v Slo investicije na zaposlenega investicije na prebivalca Slika 46: Ob~ine z najmanj{imi vrednostmi bruto investicij na zaposlenega (manj kot 2000 evrov) in bruto investicije na prebivalca med letoma 2000 in 2006 (SURS 2008). Cerkno, @elezniki, Kanal, Kranjska Gora, Trebnje, Nazarje, Zre~e, Lendava … (slika 45). Podpovpre~ne vrednosti bruto investicij na prebivalca (med 8000 in 9000 evrov) beleìjo nekatera do nedavnega pomembna zaposlitvena ob~inska sredi{~a, kot na primer Trbovlje, Zagorje ob Savi, Hrastnik (vsa tri zasavska mesta!!), Sevnica, Postojna, Ilirska Bistrica, Dravograd, Ru{e, Gornja Radgona, Ormò, Ljutomer, Lenart v Slovenskih goricah, La{ko, [entjur, Slovenske Konjice, Cerknica, Logatec, Vrhnika, Ko~evje, Ribnica, ^rnomelj, Metlika. To daje slutiti, da ta mesta {e vedno niso iz{la iz letargije, zato v blìnji prihodnosti v teh okoljih ni pri~akovati pomembnej- {ega razvojnega preboja. V dveh petinah slovenskih ob~in (82 oziroma 42 %) je bila povpre~na vrednost bruto investicij na prebivalca ve~ kot trikrat (gre za manj kot 5000 evrov) manj{a od dràvnega povpre~ja. Po pravilu gre za novonastale ob~ine (ustanovljene po letu 1995) na tradicionalno manj razvitih obmo~jih. Najbolj ob{irna tovrstna obmo~ja so v severovzhodni Sloveniji in jih sestavlja ve~ina ob~in v Prekmurju, Slovenskih goricah, Halozah in na Dravskem polju, na primer ob~ine Star{e, Miklav` na Dravskem polju, Dobrovnik, Verèj, Kungota, Dornava, Hajdina, Kuzma, Podlehnik, Gori{nica, Lovrenc na Pohorju, Ti{ina, Turni{~e, Cankova, Benedikt, Markovci, Puconci, Odranci, Hodo{, Ribnica na Pohorju, Kobilje, [alovci, Destrnik, Duplek, ^ren{ovci, Maj{perk, 73 Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in nalòbe Marjan Ravbar Trnovska vas, Videm, Sveti Andrà v Slovenskih goricah, Jur{inci, Grad, Razkrìje, Zavr~, Velika Polana, Roga{ovci, @etale, Sveta Ana in Oplotnica. Sem spadajo tudi {tevilne ob~ine v Zgornji in Spodnji Savinjski dolini, na primer Mozirje, Braslov~e, Prebold, Polzela, Vojnik, Gornji Grad, [martno ob Paki, Vitanje in Lu~e, v Posote-lju in na Kozjanskem, na primer ob~ine [marje pri Jel{ah, Dobje, Rogatec, Bistrica ob Sotli in Kozje, na Ribni{kem, Ko~evskem in v Pokolpju, na primer ob~ine Kostel, Sodraìca, Lo{ki Potok in Osilnica, v Suhi krajini in na njenem obrobju, na primer ob~ine @uèmberk, Dobrepolje, Velike La{~e in Mirna Pe~, na Koro{kem, na primer ob~ine ^rna na Koro{kem, Muta in Radlje ob Dravi, v Poso~ju, na primer ob~ine Brda, Miren – Kostanjevica in Kobarid, sem pa spadajo tudi sporadi~na, manj obsèna obmo~ja na Gorenjskem, ki jih sestavljajo na primer ob~ine Gorenja vas – Poljane, [en~ur, Preddvor in Bohinj. Nekoliko presene~a, da med njimi najdemo tudi posamezne ob~ine v najòjem vplivnem obmo~ju Ljubljane, na primer Vrhniko, Litijo, Komendo, [martno pri Litiji, Borovnico, Ig, Dobrovo – Polhov Gradec, Brezovico, Morav~e in Vodice. Grafikon na sliki 46 prikazuje zgolj 31 (16 %) ob~in z najnìjimi investicijskimi aktivnostmi, katerih delè predstavlja okvirno desetinko dràvnega povpre~ja. Med njimi so praviloma ob~ine iz severovzhodne Slovenije, vklju~no z Zgornjo Savinj-sko dolino. Podobne ugotovitve ponuja tudi analiza AJPES-ovih podatkov za leto 2004. Vse najve~je investicije so bile osredoto~ene na nekaj deset slovenskih mest. Podatki kaèjo izrazito koncentracijo investicijskih aktivnosti v 44 naseljih, katerih skupna vrednost je bila skoraj 470 milijard SIT (1,95 milijarde evrov) ali 87 % od vseh pla~il za investicije v Sloveniji. Tudi povpre~na vrednost ene same investicije je bila enkrat ve~ja od povpre~ja v dràvi in trikrat ve~ja od povpre~ij v skupini, na{teti v prej{njem odstavku. Med naselji poleg Ljubljane (s skupno 1904 investicijami v skupni vrednosti 227 milijard SIT ali 42 % od vseh pla~il za investicije v Sloveniji) izstopajo {e Maribor (584 investicij v skupni vrednosti 38 milijard SIT ali 7 %), Novo mesto (110 investicij v skupni vrednosti 30 milijard SIT ali 6 %), Koper (218 investicij v skupni vrednosti 25 milijard SIT ali 5 %), La{ko (16 investicij v skupni vrednosti 24 milijard SIT ali 4 %), Celje (brez DARS-a 207 investicij v skupni vrednosti 16,7 milijarde SIT ali 3 %) in Kranj (186 pla~il investicij v skupni vrednosti 14,7 milijarde SIT ali 3 %). Slika 47: Prostorska razporeditev investitorjev v Sloveniji leta 2004. p Slika 48: Prostorska razporeditev pla~il za investicije po investitorjih v Sloveniji leta 2004. p str. 76 Slika 49: Razmerja med vi{ino bruto investicij v osnovna sredstva in dodano vrednostjo na prebivalca med letoma 2000 in 2006 v Sloveniji. p str. 77 Slika 50: Razmerja med vi{ino bruto investicij v osnovna sredstva in vi{ino investicij na prebivalca med letoma 2000 in 2006 v Sloveniji. p str. 78 74 Murska Sobota Maribor Slovenj Gradec Jesenice Ptuj Velenje Kranj [tevilo investitiorjev Celje od 1 do 5 Trbovlje od 6 do 10 od 11 do 50 Ljubljana od 51 do 100 Nova Gorica Kr{ko od 101 do 500 Novo mesto Postojna od 501 do 1000 1000 in ve~ GEORITEM 9 Koper 0 10 20 40 km Vira: AJPES, GZS Avtorja vsebine: Marjan Ravbar, Jerneja Fridl 75 © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU 2008 Avtorici zemljevida: Jerneja Fridl, Nika Razpotnik 76 Razv ojni de javniki v Slo Murska Sobota Maribor Slovenj Gradec veniji – ustvarjalnost in nalo Jesenice Ptuj Velenje Kranj Celje Vrednost pla~il za investicije v SIT (brez sredstev DARS-a in prora~una RS) Trbovlje do 100.000 od 100.001 do 1.000.000 Ljubljana od 1.000.001 do 10.000.000 `be Kr{ko Nova Gorica od 10.000.001 do 100.000.000 od 100.000.001 do 1.000.000.000 Novo mesto Postojna od 1.000.000.001 do 10.000.000.000 ve~ kot 10.000.000.000 M 0 10 20 40 km arjan Ra Koper Avtorja vsebine: Marjan Ravbar, Jerneja Fridl Avtorici zemljevida: Jerneja Fridl, Nika Razpotnik vbar Vira: AJPES, GZS © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU 2008 Murska Sobota Maribor Slovenj Gradec Jesenice Ptuj Velenje Kranj Celje Povpre~na letna dodana vrednost na prebivalca Trbovlje do 1000 evrov od 1000 do 2500 evrov Ljubljana od 2500 do 5000 evrov Nova Gorica Kr{ko od 5000 do 10.000 evrov nad 10.000 evrov Bruto investicije v osnovna sredstva Novo mesto Postojna Ljubljana – 1,04 mrd. € GEORITEM 9 Koper nad 40 mio. € 20 do 40 mio. € 10 do 20 mio. € 5 do 10 mio. € pod 5 mio. € 77 Avtorja vsebine: Marjan Ravbar, Nika Razpotnik Vira: SURS, GURS 0 10 20 40 km Avtorica zemljevida: Nika Razpotnik © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU 2008 78 Razv ojni de javniki v Slo Murska Sobota Maribor Slovenj Gradec veniji – ustvarjalnost in nalo Jesenice Ptuj Velenje Kranj Celje Povpre~na letna vi{ina bruto investicij na prebivalca Trbovlje do 500 evrov od 500 do 1000 evrov Ljubljana od 1000 do 1500 evrov `be Nova Gorica Kr{ko od 1500 do 2000 evrov nad 2000 evrov Bruto investicije v osnovna sredstva Novo mesto Postojna Ljubljana – M 1,04 mrd. € Koper arjan Ra nad 40 mio. € 20 do 40 mio. € 10 do 20 mio. € 5 do 10 mio. € pod 5 mio. € Avtorja vsebine: Marjan Ravbar, Nika Razpotnik Vira: SURS, GURS vbar 0 10 20 40 km Avtorica zemljevida: Nika Razpotnik © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU 2008 GEORITEM 9 V razredu investicijskih vrednosti med eno in desetimi milijardami SIT je 35 naselij (Nova Gorica, Velenje, Portorò, Ptuj, Murska Sobota, [empeter pri Gorici, Ajdov{~ina, Seàna, Bled, Anhovo, Jesenice, Izola, Spodnji Brnik, Cerkno, [kofja Loka, Begunje na Gorenjskem, Kranjska Gora, Trzin, Trbovlje, Slovenska Bistrica, Postojna, [o{tanj, Gornja Radgona, Trebnje, Bertoki, Ribnica, Ravne na Koro{kem, Domàle, Brezovica pri Ljubljani, Grosuplje, Kr{ko, Zre~e, Lò, Kromberk in Roga{ka Slatina) s 1283 oziroma 16 % investicijskimi vlòki, katerih skupna vrednost je 92,7 milijarde SIT ali 17 % od vseh pla~il za investicije v Sloveniji. V razredu pod 100 milijoni SIT je bilo na podlagi izpla~il za investicije v petih {estinah (85 %) naselij komaj 3 % od vseh nalòb, pri ~emer je {lo v povpre~ju za dve investiciji na naselje s povpre~no vrednostjo 7,7 milijona SIT. V skupini med 100 milijoni in milijardo SIT je bilo 151 naselij s skupaj 1481 oziroma 19 % investicijami, kar v povpre~ju znese deset investicij na naselje. Njihova »udelèba« v skupni vrednosti pla~il za investicije dosega komaj desetino od vseh pla- ~il za investicije leta 2004, kar pri~a, da je tudi v teh naseljih povpre~na vrednost investicije majhna, vsega nekaj 10 milijonov SIT (37,9 milijona SIT). V tej skupini gre ve~inoma bodisi za nekdanja ob~inska sredi{~a ali pomembna (industrijska) zaposlitvena sredi{~a, ki so se oblikovala {e v ~asu pospe{ene industrializacije, na primer Ankaran, Braslov~e, Breìce, Cerknica, ^rnomelj, Dekani, Dobrna, Dol pri Hrastniku, Dol pri Ljubljani, Dravograd, Hrastnik, Idrija, Ig, Ilirska Bistrica, Ivan~na Gorica, Izlake, Kamnik, Kanal, Kidri~evo, Kisovec, Ko~evje, Kobarid, Koli~evo, Komen, Lenart v Slovenskih goricah, Lendava, Lesce, Litija, Ljube~na, Ljubno ob Savinji, Ljutomer, Logatec, Lucija, Meìca, Medvode, Menge{, Metlika, Miren, Moravske Toplice, Mozirje, Naklo, Nazarje, Straà, [entjernej, [entjur, [marje pri Jel{ah, [martno ob Paki, Ormò, [tore, Piran, Pivka, Rade~e, Radenci, Radovljica, Sevnica, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice, Tolmin, Vipava, Vrhnika, Zagorje ob Savi, @alec, @elezniki, @iri, @uèmberk. Izbrana naselja so razvr{~ena po abecednem zaporedju. Podrobnej{o porazdelitev investicij na lokalni ravni (po naseljih na podlagi AJPES-ovih baz ter po lokalnih skupnostih na podlagi SURS-ovih podatkov) predstavljajo zemljevidi (slike 47, 48, 49 in 50), ki prikazujejo tudi sintezna razmerja med koli~niki vi{ine bruto investicij z ustvarjeno dodano vrednostjo in vi{ino investicij na prebivalca. Sliki 49 in 50 nazorno prikazujeta dolo~eno stopnjo polarizacije v najve~jih slovenskih mestih in v è obstoje~ih zaposlitvenih sredi{~ih, pa tudi, da so investicijske aktivnosti iz sredi{~ nacionalnega pomena è usmerjene proti njihovi neposredni sose{~ini in ob prometnih koridorjih (na primer ob~ine Trzin, Lukovica, Cerklje na Gorenjskem, [empeter – Vrtojba), zunaj njih pa le {e na Idrijskem in Cerkljanskem ter v Lo{ki dolini. V tem pogledu z zna~ilno razpr{enostjo investicij mo~no izstopa osrednjeslovenska razvojna regija, kar na svojstven na~in potrjuje tezo krepitve metropolitanizacijskih teènj z oblikovanjem me{ane rabe zemlji{~ v nastajajo~ih mestnih regijah (ve~ o tem v Ravbar 2002). 79 Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in nalòbe Marjan Ravbar 3.4 Struktura investicij po razvojnih regijah Slovenije Dinamika in vi{ina investicijskih sredstev se med posameznimi dejavnostmi razli-kujeta. Med investicijami so prevladovale tiste v predelovalnih (proizvodnih) dejavnostih industrije in v gradbeni{tvu (42 %). Slabo tretjino (30 %) nalòb predstavljajo investicije v gospodarsko infrastrukturo, ~etrtino (24 %) pa v uslùnostnih dejavnostih, kamor smo uvrstili investicije v trgovini in gostinstvu, javnem sektorju in osebnih storitvah ter na podro~ju finan~nih in poslovnih storitev. Precej manj jih je bilo v izobraèvanju in zdravstvu ter socialnih dejavnostih; njihov delè se giblje med tremi in {tirimi odstotki. [e manj, manj kot en odstotek, jih je bilo v rudarstvu, kmetijstvu, gozdarstvu in ribi{tvu. Primerjave investicijskih aktivnosti med letoma 1996 in 2006 kaèjo, da se deleìnvesticij v nekaterih dejavnostih zmanj{uje oziroma stagnira. Mednje spadajo finan~no posredni{tvo, gostinstvo, zdravstvo in socialno varstvo ter kmetijstvo in gozdarstvo. Deleìnvesticij pa nara{~a v predelovalnih dejavnostih, trgovini, oskr-bi z elektri~no energijo, plinom in vodo, poslovanju z nepremi~ninami in poslovnimi storitvami ter v izobraèvanju. Do najbolj izrazitega zmanj{anja deleà investicij leta 2005 je pri{lo v javni upravi, vendar gre v tem primeru za metodolo{ke spremembe v zaje-manju podatkov, saj so se na primer podatki DARS-a iz te kategorije prenesli v kategorijo promet, kjer je posledi~no pri{lo do najve~jega porasta (slika 52). Opravljene analize razmerij med obsegom investicij ter investicijami po posameznih branàh in javnimi investicijami nas navajajo na misel, da so investicijske aktivnosti med seboj razmeroma nepovezane, brez ustrezne koordinacije in celo stihijske, kar ni skladno ne z razvojnimi cilji ne s cilji pospe{evanja skladnega regionalnega razvoja. Nazadujejo zlasti dejavnosti na podro~ju finan~nih in poslovnih storitev, nizek in stagnirajo~ pa je tudi delè na podro~ju izobraèvanja in zdravstvenih dejavnosti. Na drugi strani je ugodno, da nara{- ~a delè nalòb v industrijske dejavnosti in gospodarsko infrastrukturo. Po razvojnih regijah se panòna sestava investicij precej razlikuje. Med 28,9 milijarde evrov vrednimi nalòbami med letoma 2000 in 2006 v celotni Sloveniji po absolutnih vrednostih izstopajo nalòbe v vi{ini 2,5 milijarde evrov v industriji (predelovalne dejavnosti) in gradbeni{tvu v osrednjeslovenski regiji, kar pomeni devetino slovenskih investicij, ~eprav so te nalòbe predstavljale le ~etrtino (26,8 %) nalòb znotraj regije. Za ve~ kot milijardo evrov nalòb v industriji in gradbeni{tvu je bilo {e v dolenjski, podravski, savinjski in gorenjski razvojni regiji. Njihov delè v skupni nalòbeni vrednosti je bil med 4 in 6 %. Najve~ teh nalòb, 1,6 milijarde evrov ali 77,7 %, je bilo v dolenjski razvojni regiji, sledita ji savinjska in podravska s po 1,5 milijarde evrov vrednimi nalòbami ter 49,8 % oziroma 48,2 % velikima deleèma, v gorenjski razvojni regiji pa je delè nekoliko presegel polovico (54,4 %). Za ve~ kot pol milijarde evrov tovrstnih nalòb je bilo {e v obalno-kra{ki in gori{ki razvojni regiji z deleèma 46,3 % oziroma 51,1 %. Nominalno najmanj jih je bilo v notranjsko-kra{ki s 60,3-odstotnim deleèm in zasavski razvojni regiji z 41,1-odstotnim deleèm. 80 GEORITEM 9 35 % 30 % 25 % 20 % 15 % 10 % 5 % 0 % 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 kmetijstvo in gozdarstvo rudarstvo industrija in gradbeni{tvo trgovina in gostinstvo gospodarska infrastruktura finan~ne in poslovne storitve izobraèvanje zdravstvo in socialno varstvo javna uprava, osebne in druge storitve Slika 51: Deleì bruto investicij po dejavnostih med letoma 1996 in 2006 v Sloveniji (SURS 2008). kmetijstvo zdavstvo in gozdarstvo 3,2 % 0,9 % izobraèvanje rudarstvo 3,6 % 0,9 % osebne storitve 14,9 % finan~ne in poslovne storitve industrija in 9,7 % gradbeni{tvo 43,5 % trgovina in gostinstvo gospodarska 15,7 % infrastruktura 7,5 % Slika 52: Panòna sestava investicij med letoma 2000 in 2006 v Sloveniji (SURS 2008). 81 Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in nalòbe Marjan Ravbar Po vrednosti sledijo nalòbe v trgovino in gostinstvo z dobrimi 4 milijardami evrov ali 16 % deleèm. Nadpovpre~ni deleì teh dveh dejavnosti so bile zabeleène v obalno-kra{ki (22,6 %), savinjski (20,1 %), pomurski (19,4 %), gorenjski (19,1 %) in osrednjeslovenski (16,3 %) razvojni regiji, precej pod povpre~jem pa so bili v zasavski (7,7 %) in dolenjski (4,8 %) razvojni regiji. V dolenjski, gori{ki, koro{ki, pomurski, posavski, savinjski in zasavski razvojni regiji je bil deleìnvesticij v teh dejavnostih manj{i od odstotka skupnih nalòb v Sloveniji. Na tretjem mestu so investicije v dejavnostih javne uprave, osebnih in drugih storitev, vredne 3,9 milijarde evrov ali 15 % od vseh nalòb v Sloveniji. Od tega jih je bilo za kar 2,3 milijarde evrov ali tri petine realiziranih v osrednjeslovenski razvojni regiji, kjer nalòbe v teh skupinah dejavnosti predstavljajo ~etrtinski delè (25,2 %) od vseh nalòb, zaradi izjemne koncentracije pa so posledi~no v prav vseh drugih razvojnih regijah podpovpre~ne. Delè, manj{i od desetih odstotkov, je kar v dveh tretjinah razvojnih regij: v zasavski (9,4 %), koro{ki (9,3 %), pomurski (8,8 %), gorenjski (8,6 %), notranjski (8,4 %), savinjski (6,2 %), dolenjski (4,5 %) in posavski (3,1 %). Desetino nalòb predstavljajo finan~no posredni{tvo, poslovanje z nepremi~ninami in poslovne storitve s skupno vrednostjo 2,5 milijarde evrov. Struktura nalòb je podobna investicijam v javni upravi, saj izrazito prevladujejo na obmo~ju osrednjeslovenske razvojne regije (16,8 % od vseh tamkaj{njih nalòb), na ravni povpre~ja so {e v podravski (9,1 %) in zasavski razvojni regiji (9,0 %), povsod drugje pa se njihovi deleì gibljejo okrog 5 %; {e najmanj{i (1,8 %) je njihov delè v dolenjski razvojni regiji. Izra~uni absolutnih vrednosti povedo, da je bilo v osrednjeslovenski razvojni regiji za 1,5 milijarde evrov tovrstnih investicij, v notranjsko-kra{ki pa jih je bilo desetkrat manj. V gospodarsko infrastrukturo (oskrba z elektri~no energijo, plinom in vodo, promet, skladi{~enje in zveze) sta bili vloèni 2 milijardi evrov, kar je 8 % od vseh investicij v Sloveniji. Po absolutnih vrednostih so bile najbolj izdatne investicije znova v osrednjeslovenski, posavski, savinjski in podravski razvojni regiji; njihov skupni delè je predstavljal 70 %. Nadpovpre~ne deleè so imele posavska (27,1 %), zasavska (16,7 %), koro{ka (12,7 %) in gori{ka (11,3 %) razvojna regija, na ravni povpre~ja sta bili savinjska in osrednjeslovenska, mo~no pod njim pa notranjsko-kra{ka (4,2 %), dolenjska (2,8 %) in obalno-kra{ka (2,6 %). Vlaganja v gospodarsko infrastrukturo so s svoji-mi multiplikativnimi u~inki na druge gospodarske sektorje izjemno pomembna, saj neposredno vplivajo na socialno- in ekonomskogeografsko preobrazbo pokrajine, torej na regionalni razvoj. Vendar so precej neenakomerno razporejena. V osrednjeslovenski razvojni regiji je bilo za 661 milijonov evrov ali 34 % tovrstnih nalòb v Sloveniji. Ve~ kot 100 milijonov evrov so dosegle {e v posavski (271 milijonov), savinjski (257 milijonov), podravski (197 milijonov), gori{ki (163 milijonov) in gorenjski (102 milijona) razvojni regiji. V teh {estih razvojnih regijah je bilo 84 % od vseh tovrstnih nalòb, medtem ko je delè preostale polovice razvojnih regij skupaj le 16 %: 82 GEORITEM 9 koro{ka (75 milijonov), pomurska (65 milijonov), dolenjska (58 milijonov), zasavska (58 milijonov), obalno-kra{ka (44 milijonov) in notranjsko-kra{ka (18 milijonov). Na naslednjih mestih po nalòbenih aktivnostih sta s podobnima vrednostma dejavnosti izobraèvanja ter zdravstva in socialnega varstva. Razlika med njima je bila 100 milijonov evrov (za izobraèvanje 939,7 milijona evrov ter za zdravstvo in socialno varstvo 836 milijonov evrov). Povedano druga~e, v zadnjih letih je bilo v izobraè- vanju za dobro desetino (11,2 %) ve~ nalòb kot v zdravstvu in socialnem varstvu. Pri obeh sektorjih sta deleà med tremi in {tirimi odstotki od vseh investicij v Sloveniji. Vrednosti in deleì so uravnoteèni le v gorenjski (59 : 62 milijonov evrov), osrednjeslovenski (348 : 308 milijonov evrov), podravski (137 : 131 milijonov evrov), posavski (24 : 22 milijonov evrov) in zasavski (12 : 12 milijonov evrov) razvojni regiji. Najve~ji razkorak med vlaganji v oba sektorja drùbene infrastrukture je v obalno-kra{- ki (72 : 41 milijonov evrov) in gori{ki (52 : 31 milijonov evrov) razvojni regiji, kjer v primerjavi z zdravstvom zaradi nastajanja univerz prevladujejo investicije v izobraè- vanje. Na drugi strani pa v koro{ki, notranjski in dolenjski razvojni regiji prevladujejo investicije v zdravstvo in socialno varstvo. Zadnjo skupino investicijskih dejavnosti predstavljajo kmetijstvo in gozdarstvo ter rudarstvo. Oba sektorja vsak zase sestavljata manj kot odstotek od vseh nalòb v Sloveniji. Skupna vrednost nalòb v primarnem sektorju je bila 243,7 milijona evrov. Razporejene so bile na obmo~jih z zanj ugodnimi razmerami, zlasti v pomurski (77 milijonov evrov ali 31,6 % s poudarkom na kmetijstvu), dolenjski (29 milijonov evrov ali 12,0 % z enakovredno zastopanostjo gozdarstva in kmetijstva) in notranjski (28 milijonov evrov ali 11,5 % s poudarkom na gozdarstvu), podravski (22 milijonov evrov ali 8,9 % s poudarkom na kmetijstvu in nekoliko manj gozdarstvu) razvojni regiji. Po posameznih razvojnih regijah je bil najvi{ji delè primarnega sektorja v pomurski (7,3 %) regiji, sledi notranjsko-kra{ka s 6,4 %, njej pa posavska z 1,5 % in dolenjska regija z 1,4 %. V preostalih razvojnih regijah je delè podpovpre~en in absolutni zneski skorajda zanemarljivi. Nalòbe v rudarstvo predstavljajo 225,9 milijona evrov oziroma 0,8 % od vseh investicij v Sloveniji. Ve~ kot polovica jih je bilo v savinjski razvojni regiji ({ale{ki pre-mogovni bazen), tretjina pa v zasavski, kjer so nalòbe v to dejavnost predstavljale kar desetino investicij v regiji. V vseh ostalih razvojnih regijah je bilo vlaganje v rudarstvo zanemarljivo. Primerjave panònih struktur po posameznih razvojnih regijah, temelje~e na odstopanjih od povpre~nih deleèv na dràvni ravni, kaèjo naslednjo podobo: V osrednjeslovenski razvojni regiji so nadpovpre~no zastopane dejavnosti javne uprave, osebnih in drugih storitev ter finan~ne in poslovne storitve. Vsak izmed sektorjev predstavlja ve~ kot 60 % od tovrstnih nalòb na ravni celotne dràve. V okvirih povpre- ~ij so nalòbe na podro~ju zdravstva in socialnega varstva, gospodarske infrastrukture ter trgovine in gostinstva, pod njimi pa nalòbe v industrijo, kmetijstvo in gozdarstvo 83 Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in nalòbe Marjan Ravbar dolenjska gorenjska gori{ka koro{ka notranjsko-kra{ka obalno-kra{ka kmetijstvo in gozdarstvo rudarstvo industrija in gradbeni{tvo gospodarska infrastruktura trgovina in gostinstvo finan~ne in poslovne storitve osebne storitve izobraèvanje zdravstvo Slika 53: Panòna sestava investicij med letoma 2000 in 2006 po razvojnih regijah Slovenije. 84 GEORITEM 9 osrednjeslovenska podravska pomurska posavska savinjska zasavska kmetijstvo in gozdarstvo rudarstvo industrija in gradbeni{tvo gospodarska infrastruktura trgovina in gostinstvo finan~ne in poslovne storitve osebne storitve izobraèvanje zdravstvo 85 Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in nalòbe Marjan Ravbar ter rudarstvo. Podravska razvojna regija ima primerjalno dokaj uravnoteèno strukturo nalòb. Navzgor nekoliko odstopajo nalòbe v zdravstvo, podpovpre~ne pa so v kmetijstvu in gozdarstvu ter rudarstvu. V savinjski razvojni regiji izstopajo nalò- be v rudarstvo (Premogovnik Velenje), relativno zaostajanje pa je opaziti v dejavnostih javne uprave, osebnih in drugih storitev, v finan~nih in poslovnih storitvah, kmetijstvu in gozdarstvu ter v zdravstvu in socialnem varstvu. V dolenjski razvojni regiji izrazito prevladujejo investicije v industrijo. Posledi~no so zato mo~no podpovpre~ne investicije na podro~ju vseh drugih dejavnosti: gospodarske infrastrukture, trgovine in gostinstva, v izobraèvanju, pa tudi dejavnostih javne uprave, osebnih in drugih storitev ter finan~nih in poslovnih storitev. Tudi v gorenjski razvojni regiji so v ospredju nalòbe v industriji in trgovinsko-gostinski dejavnosti, na drugi strani pa so slabo zastopane investicije v dejavnostih javne uprave, osebnih in drugih storitev, finan~nih in poslovnih storitev ter v kmetijstvu in gozdarstvu. V obalno-kra{ki razvojni regiji so v ospredju investicije v izobraèvanje (Univerza na Primorskem) in trgovsko-gostinske dejavnosti. Nekoliko presene~a razmeroma majhen delè nalòb v gospodarsko infrastrukturo ter v finan~ne in poslovne storitve. Za gori{ko razvojno regijo so zna~ilne nadpovpre~ne nalòbe v gospodarsko infrastrukturo in trgovsko-gostinske dejavnosti. Ostali sektorji so glede nalòbenih aktivnosti zastopani v povpre~nih (skladnih) okvirjih odstopanj od dràvnih povpre~ij. Pomursko razvojno regijo zaz-namujejo poudarjene nalòbe v agrarni sektor, saj je bila v njej realizirana kar tretjina slovenskih nalòb v kmetijstvu. Zato pa imajo nalòbe v vse ostale sektorje relativno majhne deleè. Posebej zaskrbljujo~ je skromen delè nalòb v gospodarsko infrastrukturo. Preostale {tiri razvojne regije (posavska, koro{ka, notranjsko-kra{ka in zasavska) imajo skupno zna~ilnost, da so nalòbe usmerjene v industrijski sektor, ostale dejavnosti pa, z izjemo dejavnosti javne uprave, osebnih in drugih storitev ter finan~- nih in poslovnih storitev, zaradi nizkih absolutnih vrednosti ne odstopajo bistveno od povpre~nih vrednosti. ^e povzamemo, po nalòbah v kmetijstvo in gozdarstvo prednja~ijo pomurska, notranjsko-kra{ka in dolenjska razvojna regija, v rudarstvo savinjska in zasavska, v industrijo dolenjska in gorenjska, v gospodarsko infrastrukturo gori{ka in posavska, v trgovino in gostinstvo gori{ka in obalno-kra{ka, v izobraèvanje spet obalno-kra{- ka, v zdravstvo in socialno varstvo podravska ter v dejavnosti javne uprave, osebnih in drugih storitev ter finan~nih in poslovnih storitev osrednjeslovenska razvojna regija. Slika 54: Panòna sestava investicijskih aktivnosti med letoma 2000 in 2006 po razvojnih regijah Slovenije. p 86 pomurska koro{ka podravska Povpre~na letna vi{ina bruto investicij na prebivalca do 1500 evrov gorenjska od 1500 do 2000 evrov savinjska zasavska od 2000 do 2500 evrov od 2500 do 3000 evrov nad 3000 evrov Panòna struktura gori{ka kmetijstvo in gozdarstvo posavska rudarstvo industrija in gradbeni{tvo osrednjeslovenska gospodarska infrastruktura trgovina in gostinstvo financne in poslovne storitve javna uprava, osebne notranjsko-kra{ka in druge storitve GEORITEM 9 dolenjska izobraèvanje zdravstvo in socialno varstvo obalno-kra{ka * velikost krogov je sorazmerna z obsegom investicij med letoma 2000 in 2006 87 Avtorja vsebine: Marjan Ravbar, Nika Razpotnik Vira: SURS, GURS 0 10 20 40 km Avtorica zemljevida: Nika Razpotnik © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU 2008 88 Razv Preglednica 9: Relativna odstopanja panòne sestave nalòb od povpre~nih vrednosti po razvojnih regijah (– negativno odstopanje, ojni de Ț ni odstopanja, + pozitivno odstopanje) razvojna regija kmetijstvo rudarstvo industrija gospodarska trgovina finan~ne javna uprava, izobraèvanje zdravstvo javniki v Slo in in infrastruktura in in osebne in gozdarstvo gradbeni{tvo gostinstvo poslovne in druge socialno storitve storitve varstvo veniji – ustvarjalnost in nalo dolenjska + – + – – – – – + gorenjska – – + – + – – Ț gori{ka – – + + – – Ț Ț – koro{ka – – Ț + Ț – – Ț + notranjsko- + – + – – – – – Ț -kra{ka obalno-kra{ka – – Ț – + – Ț + – osrednje- – – – Ț + + + + + `be slovenska podravska – – Ț – – Ț – + + pomurska + Ț Ț – + – – Ț Ț posavska + – Ț + Ț – – – – savinjska – + + + + – – Ț – zasavska – + Ț + – Ț – Ț Ț Marjan Ra vbar GEORITEM 9 3.5 Panòna sestava investicijskih aktivnosti na ravni lokalnih skupnosti Panòna sestava investicijskih aktivnosti na ravni lokalnih skupnosti je {e bolj raznolika kot na ravni razvojnih regij. Tako na primer nalòb v industrijske dejavnosti, ki imajo v Sloveniji najve~ji delè, sploh ni bilo le v 28 (14 %) ob~inah, to pa pomeni, da so med vsemi panogami {e najbolj razpr{ene. Na drugi strani je v kar 19 ob~inah (Zre~e, Sveti Jurij, @elezniki, Vransko, Bloke, [tore, Cerkvenjak, [kocjan, Semi~, Vipava, Kidri~evo, Meìca, Komen, Lukovica, Nazarje, Sol~ava, Novo mesto, Lo{ka dolina, [entjernej) njihov delè predstavljal ve~ kot {tiri petine od vseh nalòb v teh ob~inah. Praviloma gre za ob~ine z manj{imi industrijskimi sredi{~i, izjema je seveda Novo mesto kot industrijsko in zaposlitveno sredi{~e regionalnega pomena. Nasprotno tem je bila petina (39) slovenskih ob~in z manj kot 20 % nalòbami v industriji in gradbeni{tvu. Gre za izjemno heterogeno skupino, ki jo sestavljajo na primer ob~ini Ljubljana in Piran, pa obmestne in mo~no urbanizirane ob~ine Trzin, Brezovica, Ig, [en~ur, @irovnica, Star{e, Vojnik, Braslov~e, Morav~e, [o{tanj, Cerklje na Gorenjskem, Komenda, Duplek in Dornava, ob~ine s turisti~nimi in/ali zdravili{kimi sredi{~i Dolenjske Toplice, Kranjska Gora, Pod~etrtek, Moravske Toplice in Dobrna, pa tudi odro~ne, obmejne in podeèlske ob~ine Gornji Petrovci, Gori{nica, Brda, Destrnik, Hodo{, ^ren{ovci, Dobrovnik, [alovci, Ribnica na Pohorju, Verèj, Kostel, Lo{ki Potok, Podvelka, Tabor, Mislinja, Odranci, Osilnica in Razkrìje. Nalòbe v trgovini in gostinstvu kot po vi{ini investicij drugi najpomembnej{i panogi v Sloveniji imajo druga~ne zakonitosti. Nadpovpre~en delè (nad 20 %) bele- ìmo zlasti v nekaterih ob~inah s pomembnej{imi zaposlitvenimi sredi{~i, na primer Piranu, Breìcah, Celju, Ptuju, Slovenskih Konjicah, Logatcu, Izoli, Novi Gorici, Ajdov{~ini, Murski Soboti in Grosupljem, ob~inah s turisti~nimi sredi{~i, na primer Moravskih Toplicah, Dobrni, Pod~etrtku, Kranjski Gori, Bledu, Radencih in v {e nekaterih manj{ih ob~inah, zlasti v zaledju ve~jih mest, kakr{ne so na primer Trzin, Naklo, Brezovica, [kofljica, Vitanje, Rogatec, Vojnik, Gornji Grad, Mislinja, Verèj, Zavr~, Ribnica na Pohorju in Dobje. Pomembna je ugotovitev, da v 16 % slovenskih ob~in v tem sektorju sploh ni bilo nalòb. Gre za ob~ine z razli~nimi zna~ilnostmi, prevladujejo pa tiste iz severovzhodne Slovenije (Hodo{, Lo{ki Potok, Tabor, Kanal, Roga{ovci, Lo{ka dolina, Cankova, Semi~, Maj{perk, Dornava, Vuzenica, Duplek, Selnica ob Dravi, Podvelka, Dolenjske Toplice, Sveti Jurij, Bloke, [kocjan, Mirna Pe~, [martno pri Litiji, Horjul, Trnovska vas, Velika Polana, @etale, Grad, Sveti Andrà v Slovenskih goricah, Jur{inci, Kobilje, [alovci, Osilnica, Razkrìje). Nalòbe na podro~ju finan~nega posredni{tva, poslovanja z nepremi~ninami in poslovnih storitev so osredoto~ene v pomembnej{ih sredi{~ih, na drugi strani pa v polovici slovenskih ob~in tovrstnih nalòb sploh ni bilo. Na splo{no so najbolj raz{irjene nalòbe na podro~ju javne uprave, osebnih in drugih storitev, saj so bile prisotne v prav vseh ob~inah. Nadpovpre~ne deleè (nad 20 %) beleìmo v 40 lokalnih skupnostih. 89 Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in nalòbe Marjan Ravbar Praviloma gre za manj{e ob~ine, oblikovane po letu 1995: Hodo{, Maj{perk, ^ren- {ovci, Destrnik, Osilnica, Gornji Petrovci, Dobrovnik, Turni{~e, Kobilje, Duplek, Kobarid, @irovnica, Lo{ki Potok, Videm, Podlehnik, Odranci, Dobrepolje, Trnovska vas, Vojnik, Hrpelje – Kozina, Bovec, Puconci, Mozirje, Diva~a, Kranjska Gora, Grad, Kuzma, Sveti Andrà v Slovenskih goricah, Bistrica ob Sotli, Rogatec, Ivan~na Gorica, Velike La{~e, Kozje, Piran, Prevalje, Ig, Ti{ina, in [en~ur, med njimi pa sta se zna{li tudi ob~ini Nova Gorica in Ljubljana. Mo~no razvejene so tudi nalòbe v gospodarsko infrastrukturo, saj le v {tirih ob~inah (Dolenjske Toplice, Lukovica, Dobje in Dobrna) ni bilo registriranih nobenih tovrstnih nalòb. Najmanj ~etrtinski deleòd vseh nalòb v ob~ini smo ugotovili v ob~inah Tabor, Podvelka, Cerklje na Gorenjskem, Razkrìje, Selnica ob Dravi, Star{e, [o{tanj, Komenda, Ribnica, Vuzenica, Kanal, Osilnica, Gori{nica, Kr{ko, Vodice, Bohinj, Tolmin, Trbovlje, Ribnica na Pohorju, Sveta Ana, Prebold, Dobrepolje in Ljubljana. Zanimivo je, da v pomembnej{ih zaposlitvenih sredi{~ih nalòbe v tej dejavnosti niso v ospredju. Pri nalòbenih aktivnostih v drùbenih dejavnostih (izobraèvanje ter zdravstvo in socialno varstvo) z najve~jimi deleì prevladujejo ob~ine z zelo majhnimi deleì od skupnih investicij v dràvi, kjer so obenem nizke tudi absolutne vrednosti. Pri investicijah na podro~ju izobraèvanja so to na primer ob~ine Braslov~e, [alovci, Odranci, Kostel, Duplek, Jur{inci, @etale, Lo{ki Potok, Velike La{~e, Dobrovnik, @irovnica, Gornji Grad, [en~ur, Dobje, Razkrìje, Sveti Andrà v Slovenskih goricah, Morav~e in Dobrova – Polhov Gradec, na podro~ju zdravstva in socialnega varstva pa ob~ine Dolenjske Toplice, Pod~etrtek (zdravili{~i), Dornava, Gornji Grad, Prevalje, Preddvor, Vojnik, Horjul, Ig in ^rna na Koro{kem. Med obema panogama je pomembna razlika v tem, da so nalòbe na podro~ju izobraèvanja razpr{ene po veliki ve~ini slovenskih ob~in, nalòbe na podro~ju zdravstva pa so osredoto~ene v dobri polovici ob~in, medtem ko je bilo kar 45 % ob~in brez slehernih investicij na podro~ju zdravstva in socialnega varstva. Tudi nalòbe v kmetijstvu in gozdarstvu ter rudarstvu so osredoto~ene v manj- {em {tevilu ob~in. Pri kmetijstvu je bilo ve~ kot 3 % tovrstnih od vseh investicij le v ob~inah Brda, Pivka, Beltinci, Hodo{, Ko~evje, Vodice, Jur{inci, Gornja Radgona, Murska Sobota, Ljutomer, Lo{ka dolina, Postojna, Ormò, Trnovska vas, Hajdina, [alovci, Bled, Tabor, [marje pri Jel{ah, @alec, Lovrenc na Pohorju in Tolmin, torej v severovzhodni Sloveniji in na gozdnatih obmo~jih Notranjske, Ko~evskega in Gorenjske. Kar v 56 % ob~in sploh ni bilo zabeleènih investicij v to dejavnost. Pri rudarstvu so prakti~no vse investicijske aktivnosti osredoto~ene v ob~inah Hrastnik, Trbovlje, Velenje, Kamnik, Morav~e in Kobilje, pri ~emer gre tudi za ukinjanje zasavskih pre-mogovnikov ter kamnolome in peskokope. Slika 55: Tipolo{ka ~lenitev investicijskih aktivnosti med letoma 2000 in 2006 po ob~inah Slovenije. p 90 Murska Sobota Maribor Slovenj Gradec Jesenice Ptuj Velenje a b Kranj Celje 1 2 Trbovlje 3 4 Ljubljana 1 = izrazita usmerjenost v proizvodne nalòbe 1a = zmerna usmerjenost v proizvodne nalòbe, sledijo infrastrukturne naložbe Nova Gorica Kr{ko 1b = zmerna usmerjenost v proizvodne nalòbe, sledijo slùnostne naložbe 2 = izrazita usmerjenost v infrastrukturne naložbe Novo mesto 2a = zmerna usmerjenost v infrastrukturne Postojna nalòbe, sledijo proizvodne nalòbe 2b = zmerna usmerjenost v infrastrukturne nalòbe, sledijo slùnostne naložbe 3 = izrazita usmerjenost v nalòbe slùnostnih dejavnosti 3a = zmerna usmerjenost v nalòbe slùnostnih GEORITEM 9 dejavnosti, sledijo proizvodne nalòbe Koper 3b = zmerna usmerjenost v nalòbe slùnostnih dejavnosti, sledijo infrastrukturne nalòbe 4 = uravnoteène nalòbene aktivnosti 91 Avtor vsebine: Marjan Ravbar Vira: SURS, GURS 0 10 20 40 km Avtorica zemljevida: Nika Razpotnik © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU 2008 Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in nalòbe Marjan Ravbar Pri vrednotenju sektorske strukture smo za merilo nalòbenih aktivnosti uporabili medsebojna razmerja med tremi glavnimi skupinami medsebojno povezanih (kompatibilnih) investicijskih sklopov aktivnosti. Na podlagi obstoje~ih evidenc investicijskih aktivnosti po panòni strukturi in na podlagi {ifranta SKD smo nekatere sorodne dejavnosti zdruìli, tako da smo izpostavili: 1. proizvodne dejavnosti, ki jih sestavljajo: a.) kmetijstvo, lov in gozdarstvo, b.) ri-bi{tvo in ribi{ke storitve, c.) rudarstvo, d.) predelovalne dejavnosti, f.) gradbeni{tvo; 2. infrastrukturne dejavnosti, tako v segmentu gospodarske, drùbene kot tudi institucionalne sfere, ki jih sestavljajo: a.) oskrba z elektri~no energijo, plinom in vodo, b.) promet, skladi{~enje in zveze, c.) dejavnost javne uprave in obrambe, obvezno socialno zavarovanje, d.) izobraèvanje, e.) zdravstvo in socialno varstvo; ter 3. uslùnostne dejavnosti, ki jih sestavljajo: a.) trgovina, popravila izdelkov {iroke porabe, b.) gostinstvo, c.) finan~no posredni{tvo, d.) poslovanje z nepremi~ninami, najem in poslovne storitve, e.) druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti, f.) zasebna gospodinjstva z zaposlenim osebjem. Oprli smo se na podatkovne baze o razmerjih za vsako lokalno skupnost posebej. Upo{tevali smo tudi poloàj ob~ine v trikotnem grafikonu. Opredelitev je bila opravljena na matemati~ni in grafi~ni na~in. Kot razmejitvene vrednosti smo pri vsaki skupini vrednosti nalòb uporabili srednjo vrednost ter pozitivni oziroma negativni standardni odklon. Klasifikacija je pokazala, da iz trojnega odnosa izhaja dvanajst mònih kombinacij, ki pa smo jih na podlagi prevladujo~e strukture nalòb poenostavili v {tiri glavne skupine ravni investicij s {estimi podskupinami. Vrednotenje je razkrilo, da se je v skupino 1 z izrazito usmerjenostjo v proizvodne nalòbe (> 66 %), uvrstilo 49 (25 %) ob~in. Glavno skupino sestavljata {e dve podskupini in sicer podskupina 1a z zmerno usmerjenostjo v proizvodne nalòbe (> 66 %, toda > 33 % nalòb v infrastrukturne dejavnosti), kamor se je uvrstilo 33 (17 %) ob~in in podskupina 1b z zmerno usmerjenostjo v proizvodne nalòbe (> 66 %, toda > 33 % nalòb v uslùnostne dejavnosti), kamor se je uvrstilo 9 (5 %) ob~in. Tako so v skoraj polovici (47 %) slovenskih ob~in prevladovale nalòbe v razli~ne proizvodne sektorje. V njih sta prebivali skoraj dve petini (39 %) prebivalcev v dràvi. Drugo veliko skupino 2 s prav tako dvema podskupinama sestavljajo ob~ine z izrazito usmerjenostjo v infrastrukturne nalòbe (> 66 %). Sestavlja jo s prav tako 33 (17 %) ob~in. V podskupino 2a z zmerno usmerjenostjo v infrastrukturne nalòbe (> 66 %, toda > 33 % nalòb v proizvodne dejavnosti) se je uvrstilo 13 (7 %) ob~in, v podskupino 2b z zmerno usmerjenostjo v infrastrukturne nalòbe (> 66 %, toda > 33 % nalòb v uslùnostne dejavnosti) pa 7 (4 %) ob~in, med njimi Ljubljana. Tako so v dobri ~etrtini ob~in (27 %) s skoraj identi~nim deleèm prebivalstva zlasti po »zaslugi« Ljubljane (26 %) prevladovale infrastrukturne nalòbe, pri ~emer ni izraziteje izstopana nobena izmed vanje zdruènih panog. 92 GEORITEM 9 Naslednjo, najmanj{o skupino 3 s prav tako dvema podskupinama sestavljajo ob~i-ne z izrazito usmerjenostjo nalòb v uslùnostne dejavnosti (5 %). V podskupini 3a z zmerno usmerjenostjo v uslùnostne nalòbe (> 66 %, toda > 33 % nalòb v proizvodne dejavnosti) so bile 4 (2 %) ob~ine, v podskupini 3b z zmerno usmerjenostjo v uslùnostne nalòbe (> 66 %, toda > 33 % nalòb v infrastrukturne dejavnosti) pa naslednjih 8 (4 %). Nalòbe v uslùnostne dejavnosti so bile tako zastopane v najmanj{em {tevilu (12) oziroma deleù (6 %) slovenskih ob~in, temu primerno pa v njih prebiva tudi najmanj{i delè prebivalcev (7 %). Zadnjo skupino ob~in predstavlja 32 (16 %) ob~in, kjer nobena izmed gornjih skupin investicijskih aktivnosti ni izrazito prevladovala in so imele sorazmerno uravnoteèno razmerje med posameznimi sklopi nalòb. Ker so v tej skupini ob~ine z nekaterimi pomembnej{imi zaposlitvenimi sredi{~i, na primer Maribor, Kranj, Koper, Domàle, Ptuj, Murska Sobota, Vrhnika, Trbovlje, Grosuplje, Slovenj Gradec, Trì~, skupni delè v njih ìve~ih prebivalcev presega ~etrtino (27 %). Kartografski prikaz tipolo{ke ~lenitve investicijskih aktivnosti kaè na strnjena obmo~ja s prevlado nalòb v proizvodne dejavnosti v vzhodni Sloveniji in praviloma v ob~inah z manj{im {tevilom delovnih mest. Izjeme v tem pogledu so le ob~ine Novo mesto, Velenje in Jesenice in do dolo~ene mere koro{ke ob~ine ter ob~ini Idrija in Ilirska Bistrica. V preostalih ve~jih zaposlitvenih sredi{~ih so nalòbe bodisi uravnoteène ali pa usmerjene bodisi v infrastrukturne bodisi v uslùnostne dejavnosti. Podrobnosti razkriva kartografski prikaz tipolo{ke ~lenitve investicijskih aktivnosti. 4 Geografska analiza ~love{kih virov – ustvarjalnosti Ustvarjalnost je sposobnost uspe{nega prenosa novih razpolòljivih znanj v prakso. Poznavanje izobrazbene ravni prebivalstva je pomemben sestavni del geografije ~love{kih virov, po na{em mnenju pa ima pomembne vplive tudi na razvoj investiranja. Izobrazbena sestava je v sodobnih drùbah tista klju~na sestavina, ki zaznamuje v razvoj usmerjeno drùbeno skupnost. Ne ozna~uje le strokovne usposobljenosti za opravljanje poklicev, pa~ pa posredno tudi inovacijsko sposobnost okolja (tudi nalò- be) za prilagajanje sodobnim izzivom v postindustrijski drùbi. ^im vi{ja je stopnja izobrazbene ravni, tem ve~ja je obi~ajno absorbcijska mo~ drùbe pri nastajanju »u~e~ih se regij«. Zato je stopnja izobraènosti prebivalstva pogosto eden od najpomembnej{ih analitskih kazalnikov splo{ne drùbene razvitosti dràve in/ali posameznega obmo~ja. Ta vidik je v Sloveniji {e popolnoma neraziskan. Prvi poskus je bil opravljen {ele pred kratkim (Ravbar in Bole 2007). [lo je za preu~itev razprostranjenosti ustvarjalnih socialnih skupin tako glede na njihov kraj dela in bivanja kot tudi njihovih u~inkov na geografsko okolje. 93 Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in nalòbe Marjan Ravbar Kot izhodi{~e v analizi ~love{kih virov smo najprej na podlagi rezultatov popisa iz leta 2002 za merilo ustvarjalnosti prebivalstva uporabili medsebojna razmerja med tremi glavnimi skupinami najvi{je doseène stopnje izobrazbene ravni: osnov-no{olsko, srednje{olsko ter vi{je- ali visoko{olsko izobrazbo. Opredelitev smo oprli tudi na podatke o razmerjih za vsako lokalno skupnost posebej, pri ~emer smo prav tako upo{tevali poloàj ob~ine v trikotnem grafikonu. Opredelitev je bila opravljena na matemati~ni in grafi~ni na~in. Pri vsaki izobrazbeni skupini smo kot razmejitvene vrednosti uporabili srednjo vrednost ter pozitivni oziroma negativni standardni odklon. Klasifikacija je pokazala, da iz trojnega odnosa izhaja dvanajst mònih kombinacij, ki pa smo jih poenostavljeno razvrstili v pet skupin izobrazbene ravni prebivalstva. Vrednotenje je pokazalo, da se je v prvo skupino z izrazito nizko stopnjo izobrazbene ravni uvrstilo 45 ob~in, v drugo skupino z zmerno nizko stopnjo izobrazbene ravni 46 ob~in, v tretjo skupino z uravnoteèno in povpre~no stopnjo izobrazbene ravni 42 ob~in, v ~etrto skupino z zmerno uravnoteèno stopnjo izobrazbene ravni 35 ob- ~in in v zadnjo, peto skupino z izrazito nadpovpre~no stopnjo izobrazbene ravni le 24 ob~in, toda v njih je prebivala dobra tretjina (35 %) prebivalstva Slovenije. Kartografski prikaz tipolo{ke ~lenitve izobrazbene ravni prebivalstva kaè na strnjena obmo~ja z nizko ravnijo v Prekmurju (zlasti Gori~ko), Slovenskih goricah, Halozah, Obsotelju, Zgornji Savinjski dolini, Suhi krajini, delu Bele Krajine in Lo{kem poto-ku. Izrazito nadpovpre~na raven izobrazbe je na Gorenjskem in na obmo~jih vseh ve~jih mest. Ob popisu leta 2002 je bilo v treh slovenskih univerzitetnih sredi{~ih 102.320 {tudentov ali 23 % od vseh {olajo~ih. Najve~je univerzitetno sredi{~e v dràvi je tako po {tevilu raziskovalcev in profesorjev kot tudi po {tevilu {tudentov Ljubljana. V njej je 200 raziskovalnih organizacij, kar je 42 % raziskovalnih organizacij v dràvi. V njih je zaposlenih 6566 raziskovalcev, kar predstavlja skoraj dve tretjini slovenskih raziskovalnih zmogljivosti. Univerza v Ljubljani s svojo razvejeno izobraèvalno in raziskovalno dejavnostjo privla~i ve~ji del slovenskih {tudentov. Tako je bilo na njej in drugih ljubljanskih visokih {olah v ~asu popisa vpisanih 75.953 {tudentov, kar predstavlja skoraj tri ~etrtine (74 %) {tudentov v Sloveniji. V Mariboru je {tudiralo 24.827 {tudentov ali slaba ~etrtina (24 %) {tudentov, najmanj, 1595 ali 2 %, pa jih je imela leta 2000 ustanovljena Univerza na Primorskem. V starostni skupini od 19 do 24 let je bilo v povpre~ju 35,4 {tudentov na 1000 prebivalcev, {e petina prebivalcev (21,5 %), starih od 15 do 64 let, pa se je izobraèvalo za potrebe dela ali za osebni razvoj. Leta 2002 so se v Ljubljani izobraèvali {tudenti iz skoraj tretjine (1834) slovenskih naselij. Glede na starost in velikost ljubljanske univerze je razpr{enost {tudentske populacije enakomerna po vseh statisti~nih regijah. Po ve~ kot 500 {tudentov je s Ptuja, iz Postojne, Vrhnike, Trbovelj, Nove Gorice, [kofje Loke, Kamnika, Domàl, Velenja Slika 56: Stopnja izobrazbene ravni prebivalstva po slovenskih ob~inah leta 2002. p 94 izrazito nizka stopnja izobrazbene ravni zmerno nizka stopnja izobrazbene ravni uravnoteèna in povpre~na stopnja izobrazbene ravni zmerno visoka stopnja izobrazbene ravni izrazito visoka stopnja izobrazbene ravni GEORITEM 9 0 10 20 40 km Avtorica zemljevida: Jerneja Fridl Vir: Popis prebivalstva 2002, SURS 95 © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU 2007 Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in nalòbe Marjan Ravbar in Kopra, po ve~ kot 1000 pa iz najve~jih naselij in regionalnih sredi{~ Celja, Novega mesta, Maribora, Kranja in seveda Ljubljane (22.278). Iz polovice manj naselij (943) prihajajo {tudenti v Maribor. Vplivno obmo~je mariborske univerze je izrazito osredoto~eno na severovzhodno Slovenijo. Najve~ {tudentov je iz Ljubljane, Velenja, s Ptuja, iz Celja in razumljivo, Maribora (ve~ kot 5000). Zanimivo je stanje na primorski univerzi, v katero so vpisani {tudenti iz petine slovenskih naselij (1087), najve~, razumljivo, iz obalnih mest Kopra (362), Izole (154), Lucije (104) in Pirana (49), ki jim sledita Ljubljana in Nova Gorica. Njeno zaledje sestavljata zlasti obalno-kra{ka in gori{ka razvojna regija, sledita pa jima notranjsko-kra{ka in osrednjeslovenska (zlasti obmo~- ja Blok, ko~evsko-ribni{ke doline in Pokolpja). Iz dolenjske razvojne regije prihajajo {tudenti iz 106 naselij, iz gorenjske iz 74 naselij, iz savinjske iz 62 in iz posavske iz 47 naselij. Iz preostalih regij je {tevilo {tudentov zanemarljivo. Uspe{nost geografsko zaokroènih obmo~ij smo poskusili identificirati zlasti s preu- ~evanjem ustvarjalnosti, ki naj bi bila zna~ilna za u~e~e se regije. V na{i analizi sledimo metodolo{kim izhodi{~em in raziskovalnim prijemom preu~evanja ustvarjalnosti, ki smo jih spoznali pri nekaterih vodilnih tujih raziskovalcih (na primer Meusburger 1998, Florida 2002, Landry 2006, Scott 2006, Vaarst in Lorenzen 2006, Kroehnert, Morgenstern in Klingholz 2007). Razporeditev zaposlenih v ustvarjalnih poklicih po razvojnih regijah kaè izrazito koncentracijo v osrednjeslovenski razvojni regiji, kjer je skoraj polovica vseh delovnih mest v ustvarjalnih poklicih v Sloveniji (~eprav je v njej »le« 32 % slovenskih delovnih mest). Zaradi te izjemne koncentracije je delè zaposlenih v ustvarjalnih poklicih v primerjavi s {tevilom prebivalcev v vseh drugih razvojnih regijah pod dràvnim povpre~jem. Skoraj trikrat manj (13 %) jih je v podravski razvojni regiji, ki ji po {tevilu in deleìh sledita savinjska in gorenjska razvojna regija. Okrog 5 % zaposlenih v ustvarjalnih poklicih je v obalno-kra{ki, dolenjski in gori{ki razvojni regiji, v preostalih razvojnih regijah pa se njihov delè giblje med 1 do 3 %. Primerjave deleèv ustvarjalnih poklicev med krajem dela in krajem bivanja kaèjo ugodnej{o razporeditev med razvojnimi regijami. Razlike ustvarjalnih poklicev med krajem dela in bivanja nakazujejo, da je v vseh razvojnih regijah, razen v osrednjeslovenski (s presèkom v vi{ini 13.685), manj delovnih mest v ustvarjalnih poklicih kot jih navajajo statisti~ni podatki o ustvarjalnih poklicih po kraju bivanja. To kaè na znatne medregionalne oblike dnevne delovne migracije, usmerjene proti Ljubljani, ki so bolj »ìvahne« kot jih zaznavamo pri ostalih poklicih. Po ob~inah so razlike {e ve~je. Tako ima na primer mestna ob~ina Ljubljana v ustvarjalnih poklicih »preseèk« kar 21.825 delovnih mest, na drugi strani pa imajo ob~ine v neposrednem ljubljanskem zaledju, denimo Grosuplje, Medvode, Kamnik, Vrhnika in Domàle »primanjkljaj«, ki v vsaki od njih presega 2000 tako opredeljenih ustvarjalnih poklicev. Empiri~ne raziskave nazorno kaèjo na nadpovpre~no stopnjo dnevne delovne migracije iz teh ob~in proti Ljubljani, ki privla~i tudi preostale izobrazbene skupine med 96 GEORITEM 9 aktivnim prebivalstvom. Prav zato so deleì zaposlenih v ustvarjalnih poklicih po razvojnih regijah v primerjavi z aktivnim prebivalstvom ugodnej{i. V povpre~ju predstavljajo sedmino aktivnega prebivalstva, pri ~emer je delè v osrednjeslovenski razvojni regiji skoraj petinski, na povpre~ni ravni je v dolenjski, gorenjski, gori{ki, podravski in obalno-kra{ki regiji, v koro{ki, notranjski, pomurski, savinjski ter posavski razvojni regiji pa je podpovpre~en (preglednica 10). Preglednica 10: [tevilo zaposlenih v ustvarjalnih poklicih po kraju dela in bivanja ter njihovi deleì po razvojnih regijah Slovenije leta 2006 (SURS 2008). razvojna regija A = {tevilo B = {tevilo razlika A – B delè delè zaposlenih zaposlenih zaposlenih zaposlenih v ustvarjalnih v ustvarjalnih v ustvarjalnih v ustvarjalnih poklicih poklicih poklicih poklicih po kraju dela po kraju po kraju dela/ od aktivnih bivanja bivanja (%) prebivalcev (%) dolenjska 6760 7778 –1018 4,9/5,6 10,3 gorenjska 10.025 13.556 –3531 7,4/9,8 10,8 gori{ka 6583 7771 –1188 4,6/5,6 11,1 koro{ka 3100 3902 –802 2,2/2,8 9,1 notranjsko-kra{ka 1921 2934 –1013 1,4/2,1 8,8 obalno-kra{ka 7117 7667 –550 5,1/5,5 11,9 osrednje-slovenska 64.743 51.058 +13.685 46,5/36,8 18,1 podravska 18.009 18.917 –908 12,7/13,6 11,5 pomurska 4613 5367 –754 3,3/3,9 9,4 posavska 2704 3413 –709 2,0/2,5 9,4 savinjska 11.887 13.908 –2021 8,6/10,0 9,1 zasavska 1750 2324 –574 1,2/1,7 9,8 Slovenija 139.212 138.595 +617 7,0 12,9 Za podrobnej{o presojo geografske razporeditve zaposlenih v ustvarjalnih poklicih smo oblikovali prikladen lokacijski koeficient: {tevilo ustvarjalnih poklicev v ob~ini {tevilo prebivalcev ob~ine lokacijski koeficient = {tevilo ustvarjalnih poklicev v Slovenije {tevilo prebivalcev Slovenije 97 Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in nalòbe Marjan Ravbar Koeficient ponazarja, za koliko delè zaposlenih v ustvarjalnih poklicih v posamezni lokalni skupnosti (ali razvojni regiji) odstopa od dràvnega povpre~ja. ^im bolj njegove vrednosti presegajo 1,0, tem bolj izrazito je zastopana kategorija ustvarjalnih poklicev v primerjavi s slovenskim povpre~jem. Vrednosti pod 1,0 kaèjo na podpovpre~no zastopanost. Preglednica 11 in slika 57 kaèta, da je koeficient izrazito nadpovpre~en le v osrednjeslovenski razvojni regiji, v vseh drugih regijah pa je zaradi velike koncentracije v Ljubljani podpovpre~en (razmejitev prostorskih kategorij glede na stopnjo urbanizacije je izvedena po Ravbarju 1996). Razumljivo je, da ve~ kot {tiri petine (84,8 %) zaposlenih v ustvarjalnih poklicih dela v mestih in tradicionalnih zaposlitvenih sredi{~ih ali urbaniziranih okoljih, medtem ko delè na podeèlju dosega preostalih 15,2 % ali slabo {estino. Njihova osredoto~enost je zlasti izrazita v nastajajo~ih mestnih regijah in zaposlitvenih sredi{~ih nacionalnega pomena. Razmerja med podskupinami ustvarjalnih poklicev prikazuje preglednica 11. Delè strokovnjakov predstavlja skoraj tri ~etrtine (70 %), najve~ji (76 %) je v pomurski in najmanj{i (68 %) v osrednjeslovenski razvojni regiji. Preglednica 11: Lokacijski koeficienti na urbaniziranih obmo~jih in podeèlju ter deleà zaposlenih v ustvarjalnih poklicih na urbaniziranih obmo~jih in strokovnjakov po razvojnih regijah Slovenije (SURS 2008). razvojna regija lokacijski koeficient delè delè skupaj urbanizirana podeèlje zaposlenih strokovnjakov obmo~ja v ustvarjalnih (%) poklicih na urbaniziranih obmo~jih (%) gorenjska 0,75 0,81 0,43 91 69 gori{ka 0,78 1,03 0,53 66 75 dolenjska 0,70 1,05 0,44 63 75 koro{ka 0,59 0,71 0,36 79 72 notranjska 0,55 0,85 0,43 45 72 obalno-kra{ka 0,98 1,06 0,70 84 69 osrednjeslovenska 1,87 2,06 0,50 97 68 podravska 0,80 1,07 0,38 81 72 pomurska 0,53 1,38 0,37 42 76 savinjska 0,67 0,97 0,42 67 72 posavska 0,56 0,61 0,42 81 71 zasavska 0,55 0,55 0,00 100 70 Slovenija 1,00 1,31 0,43 85 70 98 Preglednica 12: Ob~ine z najve~jim in najmanj{im {tevilom zaposlenih v ustvarjalnih poklicih glede na skupno {tevilo prebivalcev leta 2006 (SURS 2008). ob~ine z najve~jim {tevilom zaposlenih v ustvarjalnih poklicih ob~ine z najmanj{im {tevilom zaposlenih v ustvarjalnih poklicih zaporedje {tevilo lokacijski delè zaporedje {tevilo lokacijski deleìn ime ob~ine zaposlenih koeficient zaposlenih in ime ob~ine zaposlenih koeficient zaposlenih v ustvarjalnih po kraju dela/ v ustvarjalnih v ustvarjalnih po kraju dela/ v ustvarjalnih poklicih bivanja poklicih poklicih bivanja poklicih po kraju dela od {tevila po kraju dela od {tevila prebivalcev prebivalcev po kraju dela po kraju dela (%) (%) 1. Ljubljana 55.777 1,80/1,05 20,9 175. Velika Polana 28 0,22/0,85 1,8 2. Maribor 11.919 1,39/0,93 10,7 176. Kostel 28 0,42/0,79 4,0 3. Celje 4560 1,49/0,99 9,4 177. Razkrìje 27 0,24/0,81 2,0 4. Koper 4269 1,10/1,04 8,7 178. Gornji Petrovci 26 0,46/0,74 1,1 5. Kranj 4213 1,17/1,04 8,0 179. Grad 25 0,23/0,69 1,1 6. Novo mesto 3730 1,39/1,06 9,0 180. Odranci 22 0,31/0,85 1,3 7. Nova Gorica 2769 1,16/1,04 7,7 181. [alovci 20 0,21/0,65 1,1 8. Velenje 2140 1,46/1,12 6,4 182. Ribnica na Pohorju 20 0,26/0,84 1,6 9. Murska Sobota 1965 1,87/0,96 9,9 183. Kuzma 19 0,21/0,52 1,2 10. Domàle 1553 0,84/1,09 5,0 184. @etale 18 0,22/0,80 1,3 11. Ptuj 1530 1,27/0,96 6,4 185. Jezersko 15 0,56/0,96 2,2 12. Kr{ko 1306 0,85/0,95 4,6 186. Dobje 13 0,2970,82 1,3 13. [kofja Loka 1177 0,99/1,05 5,3 187. Kobilje 11 0,24/0,80 1,7 14. Slovenj Gradec 1118 1,30/1,02 6,6 188. Zavr~ 9 0,21/0,86 0,6 15. Kamnik 1073 0,71/1,07 4,0 189. Sol~ava 9 0,63/0,92 1,7 16. Jesenice 1030 0,82/1,03 4,7 190. Tabor 8 0,24/0,91 0,5 GEORITEM 9 17. Piran 981 0,99/1,01 5,6 191. Trnovska vas 8 0,25/0,91 0,6 18. Radovljica 938 0,89/0,98 5,1 192. Sveti Andrà 7 0,17/0,76 0,6 19. Slovenska Bistrica 932 0,71/0,98 3,1 v Slovenskih goricah 20. Breìce 891 0,70/0,88 3,6 193. Hodo{ 7 0,65/0,64 2,0 99 194. Osilnica 1 0,53/0,79 0,2 Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in nalòbe Marjan Ravbar 2,5 2,0 eficient 1,5 o 1,0 lokacijski k 0,5 0,0 a{ka vska i{ka vska vska a{ka venska urska gor enjska vinjska koro{ka zasa podra gor dolenjska sa posa o-kr pom ednjeslo obalno-kr ranjsk osr not skupaj urbanizirana obmo~ja podeèlje Slika 57: Lokacijski koeficienti na urbaniziranih obmo~jih in podeèlju po razvojnih regijah Slovenije (SURS 2008). Tudi podrobnej{a analiza ustvarjalnih poklicev po obmo~jih lokalnih skupnosti kaè izrazito prevlado Ljubljane, kjer lokacijski koeficient skoraj za dvakrat presega dràvno povpre~je. Med vsemi 193 ob~inami je nadpovpre~en le {e v mestnih ob~inah Maribor, Celje, Kranj, Koper, Novo mesto, Nova Gorica, Velenje, Murska Sobota, Ptuj in Slovenj Gradec. ^e primerjamo le podskupino »strokovnjakov«, se na{tetim ob~inam pridruìta {e »primestni« ob~ini Trzin in [empeter – Vrtojba. Podpovpre~- ne vrednosti ima vrsta ob~in s srednje velikimi zaposlitvenimi sredi{~i (s prevlado predelovalne industrije), majhne in na novo nastale ob~ine na obmejnih obmo~jih in v severovzhodni Sloveniji pa so skoraj brez ustvarjalnih socialnih skupin (preglednica 12, ki prikazuje po dvajset ob~in z najve~jimi in najmanj{imi deleì ustvarjalnih skupin). Analiza statisti~nih determinant prikazuje razprostranjenost in geografska razmerja med {tevilom ustvarjalnih skupin po kraju bivanja in dela v Sloveniji. Pomembne so ugotovitve, da so velike razlike med ustvarjalnimi poklici glede na kraj bivanja in kraj dela, da imajo vi{jo stopnjo razpr{enosti ustvarjalni poklici po kraju bivanja in, Slika 58: Razprostranjenost zaposlenih v ustvarjalnih poklicih glede na kraj dela po slovenskih ob~inah. p Slika 59: Razprostranjenost zaposlenih v ustvarjalnih poklicih glede na kraj bivanja po slovenskih ob~inah. p str. 102 100 Murska Sobota Maribor Slovenj Gradec Jesenice Ptuj Velenje Lokacijski koeficient Kranj Celje nad 1 Trbovlje od 0,5 do 1 od 0,4 do 0,5 Ljubljana od 0,3 do 0,4 pod 0,3 Nova Gorica Kr{ko [tevilo zaposlenih z ustvarjalnim poklicem Novo mesto Postojna Ljubljana – 58.400 Maribor – 12.400 od 2001 do 5000 GEORITEM 9 od 1001 do 2000 Koper od 501 do 1000 od 101 do 500 do 100 101 Avtorja vsebine: Marjan Ravbar, Nika Razpotnik Vira: SURS, GURS 0 10 20 40 km Avtorica zemljevida: Nika Razpotnik © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU 2008 102 Razv ojni de javniki v Slo Murska Sobota Maribor Slovenj Gradec veniji – ustvarjalnost in nalo Jesenice Ptuj Velenje Lokacijski koeficient Kranj Celje nad 1 Trbovlje 0,8 do 1 od 0,6 do 0,8 Ljubljana od 0,5 do 0,6 `be pod 0,5 Kr{ko Nova Gorica [tevilo zaposlenih z ustvarjalnim poklicem Novo mesto Postojna Ljubljana – 58.400 Maribor – 12.400 od 2001 do 5000 M od 1001 do 2000 arjan Ra Koper od 501 do 1000 od 101 do 500 do 100 Avtorja vsebine: Marjan Ravbar, Nika Razpotnik Vira: SURS, GURS vbar 0 10 20 40 km Avtorica zemljevida: Nika Razpotnik © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU 2008 GEORITEM 9 obratno, da so ustvarjalni poklici po kraju dela bistveno bolj neenakomerno razporejeni. Kar 22 % ob~in ima glede na kraj dela neznatno {tevilo ustvarjalnih poklicev. Z izjemo Mirne Pe~i, Osilnice, Sol~ave, Jezerskega, Kostela, Lu~, Bistrice ob Sotli, Dobja in Sodraìce so vse preostale razporejene v severovzhodni Sloveniji. Pomembnej{ih je 36 zaposlitvenih sredi{~ z ve~ kot 5000 delovnimi mesti. Med njimi poleg Ljubljane posebej izstopajo sredi{~a nacionalnega pomena, ki imajo po kraju bivanja v primerjavi z ustvarjalnimi socialnimi skupinami preseèk delovnih mest. [tevilo zaposlenih v ustvarjalnih poklicih po kraju dela je v ravnovesju z ustvarjalnimi skupinami po kraju bivanja v Seàni, Slovenj Gradcu, Ptuju, Idriji in Velenju, medtem ko imajo nekatera sredi{~a, na primer Ajdov{~ina, Ko~evje, Kr{ko, Breìce, Radovljica, Jesenice, Ravne na Koro{kem, Postojna, Piran, Izola, Sevnica in Trbovlje, izrazit primanjkljaj. Kljub mo~nim tènjam po koncentraciji je vendarle tudi v nekaterih manj{ih sredi{~ih opaziti prisotnost ustvarjalnih poklicev, na primer na Kr{ko-breì{kem polju, na obmo~ju Seàne, na Idrijskem, na obmo~ju Slovenskih Konjic in Zre~, na Tolminskem, v Zgornji Vipavski dolini, na Ko~evskem in Ribni{kem, kar kaè, da ustvarjalni poklici vendarle niso omejeni samo na najve~- ja zaposlitvena sredi{~a z dobrimi razmerami za ustvarjalne in inovativne gospodarske dejavnosti. Ljubljana Sevnica 250 Trzin Slovenska Bistrica Maribor Ko~evje [empeter 200 Breìce Murska Sobota Trebnje Celje 150 Kamnik Novo mesto 100 Vrhnika Koper 50 Slovenske Konjice Kranj po kraju dela @alec 0,0 Nova Gorica po kraju bivanja Trbovlje Seàna Grosuplje Slovenj Gradec Ajdov{~ina Ptuj Kr{ko Idrija Jesenice Velenje Domàle Ravne na Koro{kem Izola Postojna Radovljica Piran [kofja Loka Slika 60: Razmerja med {tevilom zaposlenih v ustvarjalnih poklicih po kraju dela in bivanja na 1000 prebivalcev v slovenskih ob~inah z ve~ kot 5000 delovnimi mesti (SURS 2008). 103 Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in nalòbe Marjan Ravbar Verèj Osilnica 60 Kostel Tabor Dobrna Sveti Andrà v Slovenskih goricah Dobrovnik Zavr~ 50 Sodraìca Trnovska vas Lu~e 40 Grad Cerkvenjak Gornji Petrovci 30 Destrnik [alovci Jezersko 20 Kuzma Podvelka 10 Videm Bistrica ob Sotli po kraju dela 0 Roga{ovci Hodo{ po kraju bivanja @etale Razkrìje Odranci Cankova Dobje Bloke Star{e Velika Polana Lo{ki Potok Benedikt Jur{inci Mirna Pe~ Sveti Jurij Podlehnik Vitanje Kobilje Ribnica na Pohorju Maj{perk Sol~ava Sveta Ana v Slovenskih goricah Slika 61: Razmerja med {tevilom zaposlenih v ustvarjalnih poklicih po kraju bivanja in dela na 1000 prebivalcev v slovenskih ob~inah z manj kot 500 delovnimi mesti (SURS 2008). Piran Ilirska Bistrica 100 [kofja Loka 90 Radovljica Polhov Gradec 80 [en~ur 70 Izola 60 Trì~ Domàle 50 40 Cerknica Ajdov{~ina 30 20 Ho~e – Slivnica 10 Bled po kraju dela 0 po kraju bivanja Slovenska Bistrica Grosuplje Brezovica @alec Litija Medvode [entjur Vrhnika Ivan~na Gorica Kamnik [kofljica Trebnje Logatec Slika 62: Razmerja med {tevilom zaposlenih v ustvarjalnih poklicih po kraju bivanja in dela na 1000 prebivalcev v slovenskih ob~inah z najve~jimi deleì delovnih dnevnih migrantov. 104 GEORITEM 9 Preu~evanja kaèjo tudi na povezanost med {tevil~nostjo zaposlenih v ustvarjalnih poklicih in kakovostjo bivalnega okolja. V slovenskih razmerah je ta povezava ute-meljena zlasti z neurejenostjo nepremi~ninskega trga, kar vpliva na delovno silo pri izbiri kraja bivanja. Hipotezo potrjujejo velike razlike med {tevilom zaposlenih v ustvarjalnih poklicih po kraju bivanja in dela v majhnih okoli{kih obmestnih ob~inah (brez znatnega {tevila delovnih mest) v nastajajo~ih mestnih regijah. Najobsènej- {o skupino ob~in okrog Ljubljane z mo~no dnevno migracijo sestavljajo ob~ine Grosuplje, Vrhnika, Dobrova – Polhov Gradec, Medvode, Brezovica, [kofljica, Litija, Ivan~na Gorica, Domàle, Kamnik, Logatec, Cerknica in [kofja Loka, pa tudi [en~ur, Radovljica, Trì~ in Bled, okrog Celja @alec, [entjur in Slovenske Konjice, okrog Maribora pa Slovenska Bistrica in Ho~e – Slivnica. Temeljna hipoteza, ki se pojavlja v tem primeru je, da se ustvarjalna delovna sila v sodobnih socialno-ekonomskih razmerah ne seli zgolj z namenom, da dobi zapo-slitev ( people follow jobs), ampak se usmerja tja, kjer so bivalne razmere prijazne za ustvarjalnost ( jobs follow people) . Tako Florida (2002) s svojo teorijo pritrjuje zago-vornikom nove razvojne teorije (Lucas 1988), ki opozarjajo na odlo~ujo~o vlogo zlasti tistih mest in urbanih aglomeracij, ki imajo pri konkuren~nosti nacionalnih gospodarstev odlo~ujo~o vlogo. Zanje velja, da imajo poleg zna~ilne gospodarske usmerje-nosti v razvojno intenzivne dejavnosti zelo pomembno (ustvarjalno) vlogo {e raznolike drùbene dejavnosti, ki predstavljajo temeljno podlago za inovativnost in podjetni{tvo. Med njimi poudarja zlasti medsebojno povezanost in stike med ljudmi, za katere je zna~ilna visoka toleranca (tudi do etni~ne raznolikosti). Ti vzgibi v zaku-lisju spodbujajo nove kombinacije ustvarjalnih znanj, s tem pa inovacije in posledi~no ustanavljanje novih podjetij ter novih ustvarjalnih delovnih mest. Povezanost novih znanj s podjetni{tvom rojeva komercializacijo novih idej, ki so gonilna sila gospodarskega napredka (Schumpeter1911, Feldman 2000). 5 Nalòbe in ustvarjalnost – razvojna dejavnika v regionalnem razvoju Uspe{nost regij se sku{a opredeliti na podlagi razli~nih lastnosti, ki naj bi bile zna~ilne za u~e~e se regije. Obmo~ja ustvarjalnih regij so tesno povezana s socialnim kapitalom, na katerem temeljijo investicije in ustvarjalni poklici, ob hkratnem spod-bujanju inovacij in grozdenju podjetij. Z dinamiko nalòbenih aktivnosti so povezane zlasti: • stopnja izkori{~enosti lokalnih ~love{kih virov in mobilnost delovne sile, • gospodarska specializacija regije, • inovacijska povezanost znotraj regije, • sinergija med lokalnimi podjetji, 105 Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in nalòbe Marjan Ravbar • kolektivni proces u~enja in poudarjeno usklajevanje razvojnih dejavnosti, • ponavljajo~i se procesi inovacij in patentiranja novih spoznanj, • lokalna in regionalna identiteta ter • mo~na povezanost z »zunanjim« svetom. Za ugotavljanje statisti~ne povezanosti med posameznimi spremenljivkami, ki nakazujejo vpliv nalòbenih aktivnosti in ustvarjalnosti na drùbeni in gospodarski razvoj, smo izbrali bivariantno korelacijsko analizo. Izvedli smo jo na treh ravneh. V prvem koraku smo primerjali podatke na dràvni ravni in za vse lokalne skupnosti. V drugem koraku smo ob~ine glede na stopnjo doseène ravni urbanizacije v posamezni ob~ini razvrstili v skupine in analizo izvedli po obmo~jih razli~ne stopnje urbanizacije. Tretja faza statisti~ne analize se je nana{ala na regionalno raven. V bivariantno korelacijsko analizo smo vklju~ili naslednje spremenljivke: • bruto vi{ina investicij med letoma 2000 in 2006, • vi{ina nalòb na prebivalca med letoma 2000 in 2006, • dodana vrednost na prebivalca med letoma 2000 in 2006, • {tevilo zaposlenih na podjetje med letoma 2000 in 2006, • {tevilo podjetij med letoma 2000 in 2006, • {tevilo zaposlenih med letoma 2000 in 2006, • {tevilo zaposlenih v ustvarjalnih poklicih leta 2006, • {tevilo zaposlenih v ustvarjalnih poklicih na 1000 prebivalcev leta 2006, • {tevilo raziskovalcev leta 2007 in • {tevilo raziskovalcev na 1000 prebivalcev leta 2007. Korelacijske povezanosti nismo ugotavljali z izra~unavanjem Pearsonovega koeficienta, ker se vrednosti spremenljivk ne porazdeljujejo normalno in zato ni bilo mogo~e preverjati linearne korelacijske povezanosti. Zaradi tega smo se odlo~ili za uporabo Spearmanovega koeficienta, ki ugotavlja korelacijo rangov. Upo{tevali smo korelacije, za katere velja, da so statisti~no zna~ilne (r = < 0,01). Vrednosti Spearmanovega koeficienta smo zaradi ve~je preglednosti rezultatov in njihove interpretacije razvrstili v pet razredov, ki nakazujejo lastnosti in intenziteto povezanosti posameznih parov spremenljivk. Preglednica 13: Razredi korelacijske povezanosti. vrednost koeficienta stopnja povezanosti od 0 do 0,2 {ibka stopnja povezanosti od 0,2 do 0,5 zaznavna stopnja povezanosti od 0,5 do 0,7 pomembna stopnja povezanosti od 0,7 do 0,9 visoka stopnja povezanosti od 0,9 do 1 zelo visoka stopnja povezanosti 106 GEORITEM 9 Rezultati bivariantne korelacijske analize za obmo~je dràve so prikazani v pre-glednici 14. Kaèjo na pozitivno, prevladujo~e pomembno ali pa vsaj zaznavno povezanost med nalòbenimi aktivnostmi in izbranimi kazalniki ustvarjalnosti, ekonomske rasti, zaposlenosti ter uspe{nosti rasti gospodarskih drùb v opazovanem obdobju. Na tem mestu je treba opozoriti na potrebno previdnost pri interpretaciji, ki izhaja iz kriti~nega vrednotenja za pri~ujo~o raziskavo razpolòljivih podatkovnih nizov. ^asovno obdobje med letoma 2000 in 2006 je namre~ za bolj poglobljeno analizo povezanosti med posameznimi kazalniki prekratko. Zanimivo bi bilo na primer ugotoviti, v kolik{nem ~asu investicijam sledijo spremembe v drugih poslovnih kazalnikih, ~e seveda sprejmemo predpostavko, da tak{en ~asovni zamik sploh obstaja. Razen tega vrednost podatkov glede njihove primerljivosti in s tem seveda rezultate »kvari-jo« popolni izostanki nalòbenih dejavnosti v nekaterih manj{ih ob~inah v posameznih letih. Preglednica 14: Stopnja povezanosti na podlagi izra~unov bivariantne korelacije med izbranimi spremenljivkami na dràvni ravni. dodana vrednost {tevilo zaposlenih {tevilo podjetij {tevilo zaposlenih na prebivalca na podjetje med letoma 2000 med letoma 2000 med letoma 2000 med letoma 2000 in 2006 in 2006 in 2006 in 2006 bruto vi{ina pomembna zaznavna pomembna pomembna investicij med letoma 2000 in 2006 {tevilo zaposlenih {tevilo zaposlenih {tevilo {tevilo raziskovalcev v ustvarjalnih v ustvarjalnih raziskovalcev na 1000 prebivalcev poklicih poklicih na 1000 leta 2007 leta 2007 prebivalcev povpre~na vi{ina pomembna pomembna zaznavna zaznavna bruto investicij med do pomembna letoma 2000 in 2006 Korelacijska analiza letnega indeksa rasti vrednosti investicij v ob~inah na eni strani ter letnih indeksov rasti dodane vrednosti na prebivalca, {tevila podjetij in {tevila zaposlenih med letoma 2001 in 2006 na drugi ne razkriva korelacijske povezanosti na ravni rangov. Povezanosti ne kaè niti primerjava rasti med posameznimi leti. Korelacijski koeficienti v ve~ini primerov niso statisti~no reprezentativni, ~e pa è so, so izredno nizki (med 0,1 in 0,2) in so tako pozitivni kot negativni. 107 108 Razv Preglednica 15: Stopnja povezanosti na podlagi izra~unov bivariantne korelacije med stopnjama sredi{~nosti in urbaniziranosti obmo~ij ter izbranimi spremenljivkami na dràvni ravni. ojni de stopnja sredi{~nosti dodana vrednost rast {tevila podjetij {tevilo zaposlenih {tevilo zaposlenih {tevilo zaposlenih {tevilo javniki v Slo in urbaniziranosti na prebivalca med letoma 2000 med letoma 2000 na podjetje v ustvarjalnih raziskovalcev obmo~ij med letoma 2000 in 2006 in 2006 med letoma 2000 poklicih leta 2007 in 2006 in 2006 med letoma 2000 v in 2006 eniji – ustvarjalnost in nalo zelo mo~na zaznavna pomembna pomembna {ibka visoka pomembna do visoka do visoka do visoka mo~na zaznavna pomembna pomembna {ibka pomembna {ibka do pomembna {ibka pomembna {ibka {ibka {ibka {ibka {ibka do visoka zelo {ibka visoka visoka do zelo visoka do zelo {ibka visoka do zelo {ibkàbe visoka visoka visoka neurbanizirana zaznavna zaznavna zaznavna zaznavna zaznavna {ibka obmo~ja do pomembna do pomembna do pomembna Marjan Ra vbar Preglednica 16: Stopnja povezanosti na podlagi izra~unov bivariantne korelacije med bruto vrednostjo investicij ter izbranimi spremenljivkami po razvojnih regijah Slovenije (*numerus 3, ker so v regijo vklju~ene le 3 ob~ine). razvojna regija dodana vrednost rast {tevila podjetij {tevilo zaposlenih {tevilo zaposlenih {tevilo zaposlenih {tevilo na prebivalca med letoma 2000 med letoma 2000 na podjetje v ustvarjalnih raziskovalcev med letoma 2000 in 2006 in 2006 med letoma 2000 poklicih leta 2007 in 2006 in 2006 med letoma 2000 in 2006 dolenjska visoka zelo visoka zelo visoka pomembna visoka visoka gorenjska {ibka zaznavna zaznavna {ibka pomembna {ibka do pomembna gori{ka pomembna pomembna visoka {ibka zelo visoka zelo visoka koro{ka {ibka {ibka {ibka {ibka {ibka {ibka notranjsko-kra{ka {ibka visoka visoka {ibka visoka {ibka obalno-kra{ka {ibka visoka visoka {ibka {ibka zelo visoka osrednjeslovenska zaznavna pomembna pomembna {ibka pomembna pomembna do pomembna podravska pomembna zaznavna pomembna zaznavna pomembna visoka do pomembna do pomembna pomurska pomembna pomembna pomembna zaznavna pomembna {ibka posavska* {ibka visoka visoka {ibka visoka {ibka GEORITEM 9 savinjska zaznavna zaznavna zaznavna {ibka zaznavna {ibka zasavska* zelo visoka zelo visoka zelo visoka zelo visoka zelo visoka {ibka Slovenija pomembna pomembna pomembna zaznavna pomembna zaznavna 109 do pomembna Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in nalòbe Marjan Ravbar V naslednjem koraku analize smo èleli preveriti, ali se vrednosti korelacijskih koeficientov med izbranimi spremenljivkami spremenijo, ~e med seboj primerjamo podatke za obmo~ja, ki so si med seboj bolj podobna (preglednica 15). Pregled podrobnih podatkov po ob~inah je namre~ pokazal, da se ti med seboj zelo razlikujejo in so zaradi izjemne heterogenosti lokalnih skupnosti medsebojno tèko primerljivi. Ta dvojnost je {e zlasti izrazita pri vrednostih bruto investicij ter pri {tevilu zaposlenih v ustvarjalnih poklicih in raziskovalcev, kjer Ljubljana in za njo Maribor krepko prednja~ita pred preostalimi ob~inami. Poleg tega se s tem pristopom omilijo posledice izostankov nalòbenih dejavnosti v manj{ih ob~inah za posamezna leta. Merilo za razvr{~anje ob~in v skupine je bila stopnja sredi{~nosti in urbaniziranosti obmo~ij. Iz korelacijske analize medsebojne povezanosti analiti~nih kazalnikov lahko skle-pamo, da so stopnje povezanosti investicijskih aktivnosti pomembne, ~e jih primerjamo na primer s stopnjo urbaniziranosti posameznih ob~in (stopnja urbanizacije posameznih ob~in je povzeta po Ravbar 1997). Preglednica 15 nam razkrije, da ~im vi{ja je stopnja urbanizacije, tem ve~je so vrednosti nalòb in nenazadnje, vi{ja je tudi stopnja izobrazbene ravni. Na drugi strani je v manj urbaniziranih okoljih zaznavna visoka stopnja povezanosti med rastjo podjetij in zaposlovanjem, kar povezujemo s pove~a-no stopnje lokalne iniciative in splo{no uveljavljenimi suburbanizacijskimi tènjami, ki jih pomembno spodbujajo tudi lokacijski pogoji, povezani z bivanjskimi potenciali in navadami ljudi, na primer visoka stopnja povezanosti ustvarjalnih poklicev, ki prebivajo v manj urbaniziranih okoljih in se dnevno vozijo na delo v urbanizirana okolja. Zadnji del korelacijske analize smo izvedli na ravni razvojnih regij, pri ~emer smo medsebojno primerjali podatke za ob~ine znotraj posamezne regije. Korelacijski koeficienti na tretji, regionalni ravni izpri~ujejo ve~jo diferenciacijo tako znotraj posamezne regije kot tudi po posameznih spremenljivkah. Visoko stopnjo povezanosti analiti~- nih kazalnikov smo zaznali v dolenjski, notranjsko-kra{ki, obalno-kra{ki, posavski in zasavski razvojni regiji. Pri zadnjih dveh je nadpovpre~no visoka stopnja korelacije vpra{ljiva, saj regiji sestavljajo le po tri ob~ine. Najmo~nej{o pozitivno korelacijo z investicijskimi aktivnostmi kaèjo kazalniki {tevilo podjetij, {tevilo zaposlenih ter {tevilo raziskovalcev in zaposlenih v ustvarjalnih poklicih v regiji. Rezultati korelacijske analize in njihova ocena: Povezanost med vrednostjo investicij in dodano vrednostjo na prebivalca odraà pomembno stopnjo povezanosti (Spearmanov koeficient korelacije se giblje med 0,56 in 0,64). Povezanost je statisti~no zna~ilna (r je manj kot 0,01). Povezanost med vi{ino investicij na prebivalca in dodano vrednostjo na prebivalca je zaznavna do pomembna (Spearmanov koeficient korelacije se giblje med 0,45 in 0,50). Zaznavna je tudi povezanost med vrednostjo investicij in {tevilom zaposlenih na podjetje (koeficient med 0,28 in 0,36). Korelacija med vi{ino investicij na prebivalca in {tevilom zaposlenih na podjetje je nekoliko {ibkej{a (koeficient med 0,20 in 0,30), bistveno izrazitej{a pa je povezanost 110 GEORITEM 9 med vrednostjo investicij in {tevilom podjetij ter {tevilom zaposlenih (koeficient med 0,65 in 0,70). Analiza povezanosti vrednosti investicij in ustvarjalnosti je pokazala {e pomembno stopnjo korelacije med povpre~no vrednostjo investicij med letoma 2000 in 2006 in {tevilom zaposlenih v ustvarjalnem razredu (koeficient 0,69) ter med povpre~no vi{ino investicij med letoma 2000 in 2006 ter {tevilom zaposlenih v ustvarjalnih poklicih na 1000 prebivalcev (koeficient 0,57). [ibkej{a, a {e vedno zaznavna je korelacija med povpre~no vi{ino investicij med letoma 2000 in 2006 in {tevilom raziskovalcev leta 2007 (koeficient 0,50) ter {tevilom raziskovalcev na 1000 prebivalcev (koeficient 0,48). Korelacijska analiza letnega indeksa rasti vrednosti investicij v ob~inah na eni strani ter letnih indeksov rasti dodane vrednosti na prebivalca, {tevila podjetij in {tevila zaposlenih med letoma 2001 in 2006 na drugi ne kaè korelacijske povezanosti na ravni rangov. Primerjava rasti med posameznimi leti prav tako ne kaè povezanosti. Korelacijski koeficienti praviloma niso statisti~no reprezentativni, ~e pa è so, so izredno nizki (med 0,10 in 0,20) in so tako pozitivni kot negativni. Pri tem je treba opozoriti, da je obdobje {estih let (2001 do 2006) prekratko za povsem trdno sklepanje o vpli-vu investicijske aktivnosti na ostale spremenljivke. 5.1 Geografsko vrednotenje medsebojne povezanosti razvojnih dejavnikov Pri nadaljnjem vrednotenju medsebojne povezanosti ustvarjalnosti in investicijskih aktivnosti smo s pomo~jo posebnega nabora kazalnikov v integriranem raziskovalnem modelu primerjali velikost gravitacijskega zaledja ter stopnji sredi{~nosti in urbaniziranosti z obsegom investicij in stanjem na podro~ju trga delovne sile, zlasti v segmentu izobrazbene strukture. Z njim ponujamo mònost konkretizacije analize razvojnih dejavnikov z natan~no opredeljenimi in merljivimi kazalniki. Podatki za posamezne lokalne skupnosti so povzeti iz SURS-ovih podatkovnih virov, kar zagotavlja njihovo primerljivost. Vsak indeks je raz~lenjen na ve~ natan~no opredeljenih kazalnikov, za katere obstajajo uradni statisti~ni podatki. Podrobnej{i nabor kazalnikov, izveden na podlagi dostopnih podatkovnih baz, prikazuje preglednica 17. Najprej smo razvojne dejavnike raz~lenili s pomo~jo razvojnih indeksov na treh podro~jih, ki ozna~ujejo velikost (vplivnega) obmo~ja v gravitacijskem zaledju in njegovo dinamiko, trg delovne sile v povezavi zlasti s {tevilom zaposlenih v ustvarjalnih poklicih in raziskovalnih dejavnostih ter obseg nalòb v povezavi z razvojem podjetni{tva. Skladno s predstavljeno metodologijo smo najprej za vsakega od na{tetih podro~ij izra~unali indekse posameznih ravni. Zanje smo izra~unali indeks razvojne uspe{nosti. V naslednjem koraku smo za vsakega izmed zgoraj navedenih kazalnikov najprej poiskali srednjo vrednost, potem pa smo za vsako teritorialno enoto ugotovili odstopanje od nje. Za vse teritorialne enote smo nato izra~unali vrednosti indeksa tako, da smo jim pripisali vrednost med povpre~nim in dejanskim stanjem. Vrednost 111 Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in nalòbe Marjan Ravbar Preglednica 17: Izbor kazalnikov za merjenje razvojnih dejavnikov. kazalnik merjenje velikost (vplivnega) obmo~ja stopnja urbanizacije in razvoj prebivalstva v gravitacijskem zaledju med letoma 2000 in 2006 trg delovne sile {tevilo in razvoj zaposlenih na 1000 prebivalcev med letoma 2000 in 2006 (indeks zaposlenosti), {tevilo zaposlenih v ustvarjalnih poklicih med letoma 2000 in 2006 (indeks ustvarjalnosti) in {tevilo raziskovalcev leta 2007 na 1000 zaposlenih v ustvarjalnih poklicih leta med letoma 2000 in 2006 (indeks talenta). obseg nalòb vrednost investicij med letoma 2000 in 2006 (indeks nalòb), vrednost investicij na prebivalca med letoma 2000 in 2006 (indeks nalòb) in razvoj {tevila podjetij med letoma 2000 in 2006 (indeks razvoja podjetni{tva). indeksa je lahko tudi negativna, ~e kazalnik mo~no odstopa od povpre~nih vrednosti. Vrednosti posamezne teritorialne enote so torej odvisne od odstopanja od vrednosti povpre~nih teritorialnih enot. Ker pa indeksa nalòb in ustvarjalnosti kaèta zgolj trenutno stanje ustvarjalnosti teritorialnih enot (leta 2006), smo ga dopolnili {e s trendnim indeksom razvoja delovnih mest, to je zaposlovanja in podjetni{tva, ki posredno kaè na spreminjanje izbranega nabora kazalnikov razvojnih dejavnikov v zadnjih nekaj letih. Pri izra~u-navanju vmesne stopnje razvojnih indeksov smo torej posku{ali najprej ugotoviti indeks stanja razvojne uspe{nosti in nato {e indeks razvojnih teènj, ki kaè dinamiko gibanja izbranega nabora kazalnikov ustvarjalnosti. Prvi vsebuje vrednost nalòb, vklju~no z vrednostjo nalòb na prebivalca, deleàktivnega prebivalstva, delè zaposlenih v ustvarjalnih poklicih od aktivnih prebivalcev ter delè registriranih raziskovalcev na 1000 zaposlenih v ustvarjalnih poklicih, drugi pa spreminjanje razvoja {tevila prebivalcev, zaposlenosti in podjetni{tva v gravitacijskem zaledju. Iz tako dobljenih indeksov na vmesni stopnji (indeksa stanja in indeksa razvojnih teènj) smo v zadnjem koraku izra~unali sintezni indeks razvojne uspe{nosti. Tega za posamezno teritorialno enoto izra~unamo tako, da se{tejemo njene vrednosti obeh indeksov vmesne ravni in dobljeno vsoto delimo s {tevilom vseh izbranih kazalnikov. Tehni~no to pomeni, da dobljeno vsoto delimo z devetkratnikom. Dobljeni rezultat – indeks razvojne uspe{nosti – je torej skupni, sinteti~ni kazalnik razvojnih dejavnikov 112 GEORITEM 9 250 Novo mesto Trzin Celje Koper 200 150 Velenje Kranj 100 Zre~e Murska Sobota Kr k { o Naklo 50 Nova Gorica Nazarje Slovenj Gradec Dom ale ` Idrija Slovenska Bistrica –2 0 2 4 6 8 10 12 Kamnik Jezersko –50 Litija @etale Odranci –100 ve~ kot 20.000 prebivalcev od 5000 do 10.000 prebivalcev od 10.000 do 20.000 prebivalcev manj kot 5000 prebivalcev Slika 63: Indeks razvojnih dejavnikov na podlagi velikosti vplivnega obmo~ja (brez Ljubljane in Maribora). vseh navedenih razsènosti. ^e predstavimo posamezne lokalne skupnosti v koordi-natnem sistemu, kjer so na abscisni osi vrednosti indeksov teènj razvojnih dejavnikov, na ordinatni pa vrednosti indeksov stanja razvojnih dejavnikov, dobimo matrico razvoja. Prva razsènost primerjav razvojnih dejavnikov temelji na velikosti gravitacijskega zaledja. Pozitivne vrednosti in ugodno razvojno dinamiko imajo samo mesta z nadpovpre~no stopnjo urbaniziranosti in pomembnej{im gravitacijskim zaledjem, torej Ljubljana s satelitskima mestoma Domàle in Kamnik ter nadaljevanjem proti Kra-nju, [kofji Loki in somestju Jesenice–Radovljica–Bled, Maribor skupaj s Slovensko Bistrico in Ptujem, Koper z drugimi obalnimi mesti, Celje z Velenjem in @alcem ter Novo mesto, Nova Gorica in somestje Kr{ko–Breìce. Sledi skupina 38 ob~in z gravitacijskim zaledjem med 10 in 20 tiso~ prebivalci; izra~uni njihovih razvojnih indeksov kaèjo stagnirajo~e vrednosti. Pri preostalih skoraj treh ~etrtinah (71,5 %) ob~in z manj- {im gravitacijskim zaledjem je razvojni indeks negativen. Druga dimenzija ustvarjalnosti, tako imenovani indeks talenta, kaè, da je kriti~na masa za pozitivne tènje pri razvojnem preboju najmanj 500 delovnih mest 113 Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in nalòbe Marjan Ravbar Trzin 220 170 Novo mesto Celje 120 Velenje Kranj Zre~e 70 [empeter - Vrtojba Murska Sobota Kr k { o Nazarje Nova Gorica 20 Dom ale ` 0 500 1000 1500 2000 2500 3000 3500 4000 4500 5000 –30 Vrhnika Jezersko Litija –80 ve~ kot 1000 zaposlenih v ustvarjalnih poklicih od 500 do 1000 zaposlenih v ustvarjalnih poklicih od 100 do 500 zaposlenih v ustvarjalnih poklicih manj kot 100 zaposlenih v ustvarjalnih poklicih Slika 64: Indeks razvojnih dejavnikov na podlagi stopnje ustvarjalnosti (brez Ljubljane in Maribora). v ustvarjalnih poklicih oziroma, da delè registriranih raziskovalcev presega odstotek od vseh delovnih mest. Skupino devetih mest z ve~ kot 1000 delovnimi mesti v ustvarjalnih poklicih in z nadpovpre~nim razvojnim indeksom sestavljajo Ljubljana (z indeksom 55,1), ki ima petkrat vi{je razvojne potenciale kot Maribor (indeks 11,2). Obema najve~jima slovenskima mestoma sledijo Celje (indeks 3,8), Koper (3,5), Kranj (3,5), Novo mesto (3,0), Nova Gorica (2,0), Velenje (1,4) in Murska Sobota (1,2). Nadpovpre~ne vrednosti imajo {e ob~ine Kamnik, Domàle, Grosuplje, Litija, Vrhnika, Horjul, Borovnica, [kofja Loka, @iri, @elezniki, Jesenice in Radovljica v vplivnem obmo~ju Ljubljane, ob~ini Slovenska Bistrica in Ptuj v vplivnem obmo~ju Maribora, ob~ine @alec, [tore in Zre~e v vplivnem obmo~ju Celja, ob~ine Trebnje, [entjernej, Kr{ko in Breìce v vplivnem obmo~ju Novega mesta, ob~ine Piran, Izola in Seàna v vplivnem obmo~ju Kopra, ob~ina Idrija v vplivnem obmo~ju Nove Gorice ter ob~i-ne Slovenj Gradec, Ravne na Koro{kem, Trbovlje, Zagorje ob Savi, Rade~e, Ajdov{~ina, [empeter – Vrtojba in Postojna. Preostali del lokalnih skupnosti, ki predstavlja {tiri petine slovenskih ob~in, ima negativne vrednosti. 114 GEORITEM 9 260 Novo mesto Trzin Celje 210 Koper 160 Velenje Kranj 110 Zre~e Murska Sobota Kr k { o Naklo 60 Nova Gorica Ptuj Lukovica [empeter – Vrtojba Nazarje Slovenj Gradec Dom ale ` Idrija 10 –2 Meìca 0 2 4 6 8 10 12 @alec Kamnik Jezersko –40 Trebnje Litija Turni{~e @etale –90 Trnovska vas ve~ kot 500 milijonov evrov od 100 do 200 milijonov evrov od 200 do 500 milijonov evrov od 50 do 100 milijonov evrov od 10 do 50 milijonov evrov manj kot 10 milijonov evrov Slika 65: Indeks razvojnih dejavnikov na podlagi vrednosti nalòb (brez Ljubljane in Maribora). Tretjo razsènost razvojnih dejavnikov predstavljajo nalòbene aktivnosti. Indeks razvojnih dejavnikov kaè, da ima le 34 (18 %) ob~in nadpovpre~ne vrednosti. Razlikujemo dve podskupini. Prvo sestavljajo ob~ine z ve~ kot 500 milijonov evrov vrednimi nalòbami: Ljubljana, Maribor (razmerje proti Ljubljani je 1 : 5,7), Novo mesto, Koper, Celje, Kranj in Velenje z razvojnim indeksom nad 160. Sledijo ob~ine z od 200 do 500 milijonov evrov vrednimi nalòbami in s {e vedno pozitivnim indeksom razvojnih dejavnikov: Kr{ko, Lukovica, Nova Gorica, Ptuj, Murska Sobota, Domàle, Breìce, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Jesenice, Trebnje, Piran, Zre~e, Ajdov{~ina, Radovljica, Kamnik, [empeter – Vrtojba, Seàna, Kidri~evo, Lendava, Idrija, Vipava, Slovenske Konjice, Izola, @irovnica, [kofja Loka in Grosuplje (opozoriti velja, da je razmerje nalòb med Ljubljano in Grosupljem kar 1 : 230). Vse ostale skupine ob~in imajo negativne vrednosti, pri ~emer je na primer razmerje nalòb med mestno ob~ino Ljubljano in ob~ino z najmanj nalòbami Razkrìjem celo 1 : 43.000, kljub temu, da je razmerje med njunimi prebivalci 1 : 193, razmerje v njunem {tevilu delovnih mest pa 1 : 5397. 115 116 Razv Preglednica 18: Matrica razvoja za izbrane kazalnike indeksov razvojnih dejavnikov (na podlagi kvantilov). ojni de indeks razvojnih {tevilo in delè {tevilo in delè nalòbe {tevilo in delè {tevilo in delè {tevilo in delè {tevilo in delè dejavnikov ob~in prebivalcev v tiso~ih evrov podjetij zaposlenih zaposlenih raziskovalcev javniki v Slo v ustvarjalnih poklicih v od –45,0 do –41,0 34 78.754 158.060 358 1195 1359 2 eniji – ustvarjalnost in nalo 17,6 % 3,9 % 0,5 % 0,8 % 0,3 % 1,0 % 0,0 % od –40,9 do –37,0 23 90.740 260.040 834 3581 1790 6 11,9 % 4,5 % 0,9 % 1,9 % 0,8 % 1,3 % 0,0 % od –36,9 do –31,0 26 110.814 448.135 1282 8429 2527 44 13,5 % 5,5 % 1,5 % 2,9 % 1,8 % 1,8 % 0,3 % od –30,9 do –19,0 28 159.516 1.005.100 2415 19.256 4340 120 14,5 % 7,9 % 3,4 % 5,4 % 4,1 % 3,1 % 0,9 % od –18,9 do –11,0 29 301.182 2.869.984 3861 46.737 9649 241 `be 15,0 % 15,0 % 9,9 % 8,6 % 9,9 % 6,9 % 1,8 % od –10,9 do 0,0 22 274.142 2.721.479 4634 49.891 11.096 421 11,4 % 13,6 % 9,3 % 10,3 % 10,5 % 8,0 % 3,2 % od 0,1 do 100,0 25 473.071 7.204.668 9389 123.540 27.495 1795 13,0 % 23,5 % 24,7 % 20,9 % 26,0 % 19,8 % 13,7 % od 100,1 do 200,0 5 254.772 5.458.432 6917 86.263 25.179 2356 2,6 % 12,7 % 18,7 % 15,4 % 18,2 % 18,1 % 18,0 % Marjan Ra Ljubljana 1 267.386 9.008.641 15.138 135.550 55.777 8091 0,5 % 13,3 % 30,9 % 33,8 % 28,6 % 40,1 % 61,9 % Slovenija 193 2.010.377 29.134.539 44.828 474.445 139.212 13.076 vbar 100,0 % 100,0 % 100,0 % 100,0 % 100,0 % 100,0 % 100,0 % GEORITEM 9 Sklepno dimenzijo razvojnih dejavnikov na podlagi uporabljene metodologije sestavlja sintezni nabor razvojnih kazalnikov. Kot lahko razberemo iz preglednice razvoja indeksov razvojnih dejavnikov (preglednica 19) med vrednostjo nalòb, stanjem in trendnim indeksom ustvarjalnosti ter talenta, indeksom razvoja zaposlovanja in podjetni{tva, ima pet {estin (84 %) ob~in podpovpre~ne vrednosti. Njihov skupni nalòbeni delè je bil ~etrtinski, delè zaposlenih v ustvarjalnih poklicih pa petinski. V njih je prebivala polovica prebivalcev Slovenije. Koncentracijo nalòb in ustvarjalnih poklicev beleìmo v {estih mestih: Ljubljana, Maribor, Novo mesto, Celje, Koper in Kranj, kjer so bile polovica vseh nalòb, dve petini zaposlenih v ustvarjalnih poklicih in {tiri petine raziskovalcev. Preglednica 19 razkriva, da je razporeditev investicij zelo podobna razporeditvi ustvarjalnih poklicev po razvojnih regijah. Zna~ilna je izrazita koncentracija v osrednjeslovenski razvojni regiji, kjer sta bili dve petini investicij in skoraj polovica delovnih mest v ustvarjalnih poklicih v Sloveniji, ~eprav je v njej le slaba tretjina delovnih mest. Zaradi te izjemne osredoto~enosti je deleìnvesticij in zaposlenih v ustvarjalnih poklicih v primerjavi s {tevilom prebivalcev v vseh drugih razvojnih regijah pod dràvnim povpre~jem. Skoraj trikrat manj (13 %) nalòb je v podravski razvojni regiji, ki ji po {tevilu in deleìh sledijo savinjska, dolenjska in gorenjska razvojna regija, pri ~emer je v dolenjski opazen izrazit primanjkljaj tako imenovanih ustvarjalcev. Okrog 5 % vrednosti investicij in zaposlenih v ustvarjalnih poklicih je {e v obalno-kra{ki in gori{- ki razvojni regiji. V vseh drugih se njihov delè giblje med 1 in 3 %. Pri primerjavi deleèv vrednosti investicij in zaposlenih v ustvarjalnih poklicih med krajem dela in krajem bivanja so precej{nje razlike, ki kaèjo ugodnej{o razporeditev med razvojnimi regijami. Razlike v {tevilu zaposlenih v ustvarjalnih poklicih med krajem dela in bivanja povedo, da je v vseh regijah, z izjemo osrednjeslovenske s presèkom 13.685, manj delovnih mest v ustvarjalnih poklicih, kot v njih dejansko prebiva zaposlenih v teh poklicih. Po ob~inah so razlike {e znatnej{e. Tako ima na primer Ljubljana pri zaposlenih v ustvarjalnih poklicih preseèk za 21.825 delovnih mest, na drugi strani pa imajo ob~ine v neposrednem ljubljanskem zaledju Grosuplje, Medvode, Kamnik, Vrhnika in Domàle primanjkljaj, ki je v vsaki izmed njih ve~ji od dva tiso~ »ustvarjalcev«. Empiri~ni primeri zato nazorno kaèjo na nadpovpre~no stopnjo dnevne delovne migracije iz teh ob~in proti Ljubljani. Prav zato so deleì zaposlenih v ustvarjalnih poklicih v primerjavi z aktivnim prebivalstvom in vrednostjo nalòb med razvojnimi regijami ugodnej{i. V povpre~ju predstavljajo sedmino aktivnega prebivalstva, pri ~emer je v osrednjeslovenski skoraj petinski delè, na povpre~ni ravni je v dolenjski, gorenjski, gori{ki, podravski in obalno-kra{ki razvojni regiji, v koro{ki, notranjski, pomurski, savinjski, zasavski in posavski pa je pod povpre~jem (preglednica 19). Kazalniki nalòbenih aktivnosti ter usposobljenosti ~love{kih virov, drùbenega kapitala in inovacij nakazujejo, da izstopajo urbana sredi{~a, {e zlasti ljubljanska 117 Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in nalòbe Marjan Ravbar Preglednica 19: Razmerja med deleì vrednosti bruto investicij in deleèm zaposlenih v ustvarjalnih poklicih leta 2006 po razvojnih regijah Slovenije (SURS 2008). razvojna regija deleìnvesticij (%) deleà zaposlenih delè zaposlenih delè v ustvarjalnih v ustvarjalnih prebivalcev poklicih po kraju poklicih od aktivnih (%) dela/bivanja prebivalcev (%) v regiji (%) dolenjska 7,9 4,9/5,6 10,3 6,9 gorenjska 7,7 7,4/9,8 10,8 9,9 gori{ka 5,4 4,6/5,6 11,1 6,1 koro{ka 1,6 2,2/2,8 9,1 3,7 notranjsko-kra{ka 1,6 1,4/2,1 8,8 2,5 obalno-kra{ka 6,1 5,1/5,5 11,9 5,2 osrednjeslovenska 40,0 46,5/36,8 18,1 24,6 podravska 13,0 12,7/13,6 11,5 16,1 pomurska 4,0 3,3/3,9 9,4 6,3 posavska 2,2 2,0/2,5 9,4 3,5 savinjska 9,4 8,6/10,0 9,1 12,9 zasavska 1,2 1,2/1,7 9,8 2,3 Slovenija 100,0 7,0 12,9 100,0 mestna regija kot najbolj urbanizirano obmo~je v Sloveniji. V Ljubljani je sedè vseh ministrstev in ve~ine vladnih slùb, zato mesto privablja {tevilne komplementarne dejavnosti, ki so tesno povezane z javno upravo. Ljubljana je tudi najbolj privla~no sredi{~e za ume{~anje sedeèv podjetij, saj bliìna upravnih organov omogo~a pre-tok informacij med podjetji in dràvnimi ustanovami. Kot glavno mesto s sredi{~nim poloàjem je delèna {tevilnih ugodnosti, ki ve~ajo njeno lokacijsko privla~nost in s tem pove~ujejo lokacijsko rento. Ker je v javni upravi in podjetjih z visoko dodano vrednostjo zaposlena zve~ine bolj izobraèna delovna sila, ki je tudi bolje pla~ana, se to pozna tudi pri prihodkih mesta. Leta 2003 je povpre~na bruto pla~a v Ljubljani presegala povpre~no bruto pla~o v Sloveniji za 23,5 %. Mo~no nadpovpre~na je tudi bruto osnova za dohodnino na prebivalca, ki dràvno povpre~je presega za 38,9 %. To se kaè v razmeroma visokih prilivih v mestno blagajno, saj je dohodnina eden od poglavitnih virov financiranja slovenskih ob~in. Kot mo~no zaposlitveno sredi{~e Ljubljana è dalj ~asa privablja prebivalstvo iz celotne dràve, tudi z obrobnih obmo- ~ij Slovenije, pri ~emer se v mestu zaposlujejo (naj)bolj izobraèni prebivalci. Slika 66: Sintezni indeks razvojnih dejavnikov po ob~inah. p 118 Sintezni indeks pod –30 od –30 do –15 od –15 do 0 od 0 do 50 od 50 do 100 od 100 do 150 od 15 do 200 nad 200 (Ljubljana = 1052) 0 10 20 40 km GEORITEM 9 Avtorj vsebine: Marjan Ravbar Avtorica zemljevida: Nika Razpotnik 119 Vira: SURS, GURS © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU 2008 120 Razv Preglednica 20: Skupna vrednost investicij po velikostnih razredih ob~in glede na deleè prebivalcev, delovnih mest, podjetij in registriranih raziskovalcev (SURS 2008). ojni de velikostni razred skupna vrednost {tevilo delè delè delè delè delè javniki v Slo vrednosti nalòb investicij ob~in prebivalcev investicij delovnih mest podjetij raziskovalcev v ob~ini (tiso~i evrov) med letoma 2000 leta 2006 (%) leta 2006 leta 2006 leta 2007 in 2006 (%) (%) (%) (%) v (tiso~i evrov) eniji – ustvarjalnost in nalo do 2000 314.368 24 1,5 1,1 0,2 0,4 0,1 od 2000 do 5000 1.581.474 68 11,8 5,5 6,0 6,3 1,3 od 5000 do 10.000 3.088.370 45 14,9 10,7 9,5 8,9 2,5 od 10.000 do 20.000 5.249.003 39 28,3 18,1 21,7 20,8 6,3 od 20.000 do 50.000 7.970.235 15 24,6 27,6 26,5 23,3 16,6 `be Ljubljana in Maribor 10.714.277 2 18,8 37,0 36,2 40,3 73,3 Slovenija 28.917.726 193 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Marjan Ra vbar GEORITEM 9 Zaradi sredi{~nega poloàja je Ljubljana delèna obsènih dràvnih sredstev; izstopajo sredstva za upravo, oskrbo, kulturo in izobraèvanje. Tako na primer dobi osrednjeslovenska razvojna regija pri kulturi blizu 45 % posrednih regionalnih spodbud, pri ~emer poglavitni deleòdpade na Ljubljano. Ta izstopa tudi pri sredstvih, namenjenih izobraèvanju (33%), informacijski drùbi (28%) in zdravstvu (50%). Navedena podro~ja so pomembna v razvojnem smislu, saj izbolj{ujejo ìvljenjsko raven prebivalstva, ki je v konceptu u~e~e se regije eden od klju~nih dejavnikov privla~nosti mesta oziroma regije. Na ta na~in se izbolj{uje kakovost tako imenovanih mehkih lokacijskih dejavnikov, kot sta socialni kapital in privla~nost prostora za ustvarjalno okolje. Pou~ne so tudi primerjave velikostnih razredov vrednosti investicij med deleì prebivalstva, nalòb, delovnih mest, podjetij in registriranih raziskovalcev (baza ARRS), ki kaèjo obratno sorazmerje med povpre~no vi{ino nalòb ter deleì prebivalcev, delovnih mest in podjetij (preglednica 20). Investicije v razredih do 5 milijonov evrov so okvirno za polovico nìje glede na deleà prebivalcev oziroma zaposlenih, medtem ko je delè raziskovalcev zanemarljiv. Razmerja med upo{tevanimi kazalniki se pravzaprav uravnovesijo {ele v razredu nalòb med 20 in 50 milijonov evrov, kjer je vi{ina nalòb priblìno enakovredna deleèm prebivalcev, delovnih mest in podjetij, medtem ko je delè raziskovalcev {e vedno za tretjino manj{i. Obratna razmerja imata le Ljubljana in Maribor (~eprav je razmerje med njima 5 : 1 v korist Ljubljane), saj sta v obeh mestih (kjer prebiva petina ljudi v dràvi) dve petini investicij, delovnih mest in podjetij, tu pa je kar tri ~etrtine registriranih raziskovalcev. Nalòbene aktivnosti lahko torej poistovetimo z ustvarjalnim okoljem, ki predstavlja {ir{e, prostorsko zaklju~eno obmo~je, pri ~emer administrativne meje niso pomembne oziroma ne predstavljajo nekega posebnega »razpoznavnega« kriterija, temve~ gre za homogenost v na~inu ravnanja ter za zmònost prilagajanja in obvla-dovanje tehni~ne kulture. Izhajajo iz pridobljene tradicije in velike sposobnosti u~enja novih tehnologij, pri ~emer so se akterji zmòni hitro odzivati na spreminjanje gospodarskih in tehnolo{kih razmer. @al obstoje~e podatkovne baze ne dopu{~ajo, da bi to tezo podkrepili z empiri~nimi dokazi. 6 Sklepne misli in ocena vrednotenja razvojnih dejavnikov V objavljeni raziskavi smo analizirali poglavitne zna~ilnosti nalòbenih aktivnosti in ustvarjalnosti kot pomembnih razvojnih dejavnikov v Sloveniji. Ob tem smo poskusili opozoriti zlasti na geografsko razporeditev in tudi na sporadi~ne zna~ilnosti ter hitro spreminjanje ekonomskogeografskih pojavov znotraj njihovih produkcijskih sistemov. 121 Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in nalòbe Marjan Ravbar V preu~evanem obdobju med letoma 2000 in 2006 je bila skupna vsota bruto investicij v Sloveniji 28.917.724.514 evrov. Povpre~na letna vsota je bila 4.131.103.771 evrov. Pregled nalòbenih aktivnosti na ravni razvojnih regij kaè na izjemno osredoto~enost v osrednjeslovenski, kjer je bilo na obmo~ju s ~etrtinskim deleèm slovenskega prebivalstva in dobro tretjino delovnih mest zabeleènih dve petini od vseh investicij v dràvi. Podatki v absolutnih vrednostih prikaèjo {e ve~ja nesorazmerja med {teviloma prebivalcev in delovnih mest ter obsegom investicij. Tako je bilo na primer v podravski razvojni regiji v celotnem obdobju za 3,1-krat manj nalòb kot s osrednjeslovenski, sledijo savinjska razvojna regija s 4,3-kratnikom, dolenjska s 5,1-kratnikom, gorenjska s 5,2-kratnikom, obalno-kra{ka s 6,6-kratnikom, gori{- ka s 7,5-kratnikom, pomurska z 10,1-kratnikom, posavska z 18,6-kratnikom, koro{ka s 24,9-kratnikom, notranjsko-kra{ka s 25,5-kratnikom in zasavska z 32,9-kratnikom. Podrobnej{i pregled prostorske razmestitve investicij na prvi pogled kaè razmeroma enakomerno razprostranjenost po celotni dràvi. Vrednotenje pa je pokazalo, da gre v ve~jem delu lokalnih skupnosti za nalòbe manj{ih vrednosti. Tako je bilo v skupaj skoraj treh ~etrtinah slovenskih ob~in le za dobro desetino nalòb. Na drugi strani pa so investicije v vsaki od petih velikih mestnih ob~in (Ljubljana, Maribor, Novo mesto, Koper in Celje) presegale milijardo evrov, njihov skupni delè pa je predstavljal polovico od vseh nalòb v Sloveniji. V preteklih letih so bile vse najve~je investicije osredoto~ene na trideset slovenskih ob~in, kjer je potekalo tri ~etrtine vseh nalòb. V preostalih 70 % slovenskih ob~inah je bilo po letu 2000 zgolj 12 % od vseh nalòb. V 13 % slovenskih ob~in (praviloma v severovzhodni Sloveniji) je bilo v skupaj le 0,2 % od vseh investicij, ~eprav je v njih prebivalo 2,2 % ljudi in je bila dodana vrednost 2,6 %. Primerjave lokacijske divergence nakazujejo relativno rast nalòb in delovnih mest glede na {tevilo prebivalcev v obmestjih vseh ve~jih slovenskih mest. To na dolo~en – omejen – na~in potrjujejo primerjave med vrednostjo investicij in ob~inskimi sredi{~i, kjer so v preteklosti potekale investicijske aktivnosti in {e vedno odraàjo dolo~eno stopnjo polarizacije v najve~jih slovenskih mestih in è obstoje~ih zaposlitvenih sredi{- ~ih. V tem pogledu z è zna~ilno disperzijo investicij izrazito odstopa osrednjeslovenska razvojna regija, kar na svojstven na~in potrjuje tezo o oblikovanju me{ane rabe zemlji{~ v nastajajo~ih mestnih regijah. Nalòbene aktivnosti imajo nedvoumen u~inek na drùbeni razvoj, ~eprav je njihove u~inke tèko empiri~no dokazati. Potrjujejo jih primerjave lokacijskih koeficientov vrednosti investicij in {tevila zaposlenih v ustvarjalnih poklicih s stopnjo bruto dodane vrednosti na prebivalca (Ravbar in Razpotnik 2007), pa tudi kopi~enje gospodarske mo~i zlasti v osrednji Sloveniji, pove~evanje razlik med posameznimi deli dràve v stopnji regionalne razvitosti in v dinamiki strukturne preobrazbe, ki jo na primer kaèjo razmerja vrednosti bruto doma~ega proizvoda na prebivalca in stopnje brezposelnosti med najbolj razvito osrednjeslovensko razvojno regijo in najmanj razvito prekmur-122 GEORITEM 9 sko. Leta 2003 sta bili ti dve razmerji 2,1 oziroma 2,2 (SURS 2008). Ilustrativen je tudi podatek o vrednosti investicij na prebivalca. Dale~ najve~ja je bila znova v osrednjeslovenski in obalno-kra{ki razvojni regiji, kjer je slovensko povpre~je presegala za 182 % oziroma 156 %. Na ravni dràvnega povpre~ja je bila v dolenjski in posavski razvojni regiji, v preostalih pa je bila pod slovenskim povpre~jem, dale~ najnìja v koro{ki, notranjsko-kra{ki in zasavski, kjer je dosegla le dve petini dràvnega povpre~ja. Ljubljana in druga srednje velika mesta (sredi{~a nacionalnega pomena) skupaj z neposrednim vplivnim obmo~jem (mestnimi regijami) postajajo kraj prestrukturiranja drùbenih procesov, kjer se ekonomska, politi~na, socialna in kulturna preobrazba najbolj opazno odraà v spremembah znotraj urbanih in regionalnih ekonomij. S tem se spreminja tudi raven prostorskih interakcij. Z njimi se oblikujejo nove mònosti za mrèno povezovanje in spremenjeno uveljavljanje regionalne politike, ki je ~edalje bolj povezana s skrbjo za vzpostavljanje in pospe{evanje ugodnega gospodarskega vzdu{ja (na primer za ~love{ki in socialni kapital), ponudbo privla~nih lokacij za naseljevanje ter s {irjenjem ponudbe materialne in nematerialne infrastrukture. Pri~ujo~a analiza je pokazala tudi, da pronicanje znanja glede na na~in, kako se ustvarja, zahteva dalj{i ~as. Ta znanja prodrejo le v manj{e {tevilo mest, po na{i analizi le v 6, pri ~emer so manj{a zaposlitvena sredi{~a in {e posebej odro~nej{i kraji od njih obi~ajno odrezani. Ustvarjalno prebivalstvo je z vidika geografske razprostranjenosti zelo neenakomerno razporejeno in osredoto~eno le v najve~jih slovenskih mestnih aglomeracijah, ki od tod izàrevajo tehni~ne in drùbene inovacije ter na ta na~in ustvarjajo nove zarodke gospodarske rasti. Socialno-kulturne razmere za ustvarjalnost, drùbeni dejavniki vplivov in razvojne zmònosti, ki dolo~ajo obseg znanja, so torej neenakomerno razporejeni. V nasprotju z informacijami, ki so dandanes dosegljive skoraj v vsakem trenutku in v slehernem delu Slovenije, so znanje, ustvarjalnost in izku{nje povezani s konkretnimi socialnimi skupinami in so ve~inoma osredoto~eni (zakoreninjeni) v {ir{i ljubljanski mestni regiji, ~eprav je prostorsko neenakomerna delitev ~love{kih virov pod vplivi globalizacije podvrèna razpr{evanju, na katero vplivajo zlasti infrastrukturna opremljenost in kakovostni informacijski tokovi. Ob vpra{anjih geografske vloge investicij in ustvarjalnosti stopajo v ospredje tudi nove tehnologije, ki se odmikajo od »koli~inske (fordisti~ne)« proizvodnje in stremi-jo k »fleksibilni (postfordisti~ni)« proizvodnji, temelje~i na kakovosti, konkuren~nosti in pove~ani koli~ini znanja. Zaradi razvoja tehnologij in konkuren~nosti se je zmanj- {ala varnost trajnega delovnega mesta. [e v blìji preteklosti so posamezna obmo~ja med seboj izena~evali, na primer z ustanavljanjem industrijskih sredi{~ in izgradnjo dislociranih industrijskih obratov, ki so tedaj pomenili diferenciacijo v razvojni mo~i pokrajine, obmo~ja ali mesta. To je bil slovenski vzorec gospodarskega razvoja 123 Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in nalòbe Marjan Ravbar v sedemdesetih letih prej{njega stoletja. Med mesti in okolico je pri{lo do gospodarske in socialne polarizacije, ki je privedla tudi do drobne segregacije med posameznimi obmo~ji v Sloveniji. Do pred kratkim so imela tak{na industrijska sredi{~a, z njimi pa tudi celotne regije, pomembno gospodarsko mo~; v njih je bila opazna ìvahna socialna in prostorska dinamika. Zato je bila za celotno gravitacijsko zaledje zna~il-na stabilna zaposlenost prebivalstva. Tam, kjer so industrijska sredi{~a, temelje~a na »fordisti~nem« na~elu proizvodnje, zaradi razli~nih vzrokov za{la v krizo, opaàmo poleg zmanj{evanja industrijske proizvodnje (deindustrializacija) tudi deinvestici-je v prostorske strukture. Po letu 1990 nastajajo novi, razpr{eni zametki zaposlitvenih jeder. Stara jedra se le postopno obnavljajo, deloma tudi selijo. Ni~ ve~ ni klasi~ne delitve na zaposlitveno sredi{~e in obrobje, ki je bilo bolj ali manj le »dobavitelj« ve~inoma nekvalificirane delovne sile. Pove~uje se vloga kvalitativnih prvin kot lokacijskih dejavnikov, na primer izobrazbe, kakovosti ìvljenja. Upo{tevajo~ sodobne lokacijske dejavnike morajo posamezna obmo~ja oziroma mestne regije za oblikovanje gospodarsko uspe{nih dejavnosti izpolnjevati nekatere pogoje, kajti sodobne dejavnosti privla~ijo: • obmo~ja in naselja s naravnopokrajinsko mikavnostjo (angle{ko natural amenities), • kraji s privla~nimi bivalnimi razmerami, • obmo~ja z raznovrstno kulturno ponudbo, pa kot tudi s kakovostnim {olskim siste-mom in mònostmi nadaljnjega izobraèvanja (angle{ko cultural amenities), • obmo~ja z znanstveno-raziskovalno (tehnolo{ko) tradicijo in sodobno infrastrukturno opremo, • univerzitetna sredi{~a, zlasti tista, usmerjena v naravoslovje in tehnologijo, • obmo~ja z zgostitvami visokokvalificiranih strokovnjakov v obstoje~ih visokotehnolo{kih podjetjih ali tehnolo{kih parkih, • obmo~ja, na katerih so tamkaj{nje zmònosti »sposobne tveganja« ( venture capital), • obmo~ja z majhnim deleèm industrijskih podjetij, ki onesnaùjejo okolje, oziroma obmo~ja z okolju prijazno proizvodnjo, • obmo~ja z bogato ponudbo specializiranih poslovnih storitev (angle{ko business services), ki so sposobna »predelovati« proizvode visoke tehnologije, • obmo~ja, ki imajo è dalj ~asa ìvahen in stabilen prebivalstveni razvoj, • obmo~ja s ugodno izobrazbeno sestavo in njenim nenehnim izbolj{evanjem, • obmo~ja s pomembnim deleèm zaposlenih v ustvarjalnih poklicih, • sredi{~a z dograjenim omrèjem (zlasti) hitrih prometnih in drugih infrastrukturnih povezav. Nalòbene aktivnosti so obi~ajno poligon prestrukturiranja drùbenih procesov. Posebej izpostavljene so mestne regije, kjer se gospodarska, politi~na, socialna in kulturna preobrazba najbolj vidno odraà v spremembah znotraj urbanih in regionalnih gospodarstev. Z raznovrstnimi nalòbami se spreminja tudi raven prostorskih interakcij. Z njimi se oblikujejo nove mònosti za mrèno povezovanje in spremenjeno 124 GEORITEM 9 uveljavljanje regionalne politike, ki je ~edalje bolj povezana s skrbjo za pospe{evanje ugodnega gospodarskega »vzdu{ja« (zlasti za ~love{ki in socialni kapital), ponudbo privla~nih lokacij za naseljevanje, {irjenjem spektra ponudbe materialne in nematerialne infrastrukture in podobno. Posledica nalòb je zato tudi ekonomizacija politi~no-ad-ministrativnega ravnanja. V investicijskih procesih ima tudi zaradi globalizacije pomembno vlogo inova-tivna razvojna politika, ki usmerja nalòbene aktivnosti in za katero so odlo~ujo~i zlasti socialno in kulturno okolje, oblikovanje (med)regionalnih omreìj, tehnolo{ki transferji (izmenjava informacij), odprtost in zaupanje, podjetni{ko svetovanje, mobilnost delovne sile, regionalna identiteta, opremljenost z izobraèvalnimi, raziskovalnimi in kulturnimi ustanovami (sponzorstvo), ugodni potenciali za rekreacijo in prosti ~as, razli~ne socialne aktivnosti, visoka stopnja biotske ohranjenosti okolja, visoko postavljeni standardi kakovosti ìvljenja in kulture upravljanja. Gre torej za prvine, ki jih z drugimi besedami lahko opredelimo tudi kot oblikovanje ustvarjalnega okolja. Pojav spremenjenih nalòbenih aktivnosti se v geografski literaturi uporablja tudi v zvezi z drugimi sorodnimi izrazi. Med njimi izstopa zlasti milieu creative oziroma millieu des innovateurs v pomenu šustvarjalno okolje’, ki je prispodoba za sposobnost uspe{nega prenosa novih razpolòljivih znanj v prakso ter intenzivno povezovanje znanstveno-tehnolo{kih centrov z gospodarskimi omrèji in zdruènji. Dozdaj{nje raziskave (Aydalot 1986, Nijkamp in Mouwen 1987, Maillat 1992, Fromhold-Eisebith 1995) ob investicijskih aktivnostih opozarjajo na nalòbe v funkciji ustvarjalnosti in prikazujejo gospodarsko strukturo ter ponudbo storitvenih dejavnosti v spregi z vi-sokoproduktivnimi razvojno-raziskovalnimi dejavnostmi (angle{ko venture capital). Obstoj regionalnih (krajevnih) raziskovalnih in izobraèvalnih sredi{~ je pomemben predpogoj za uspe{en regionalni razvoj, vendar kljub vsemu ni povsem zadostna vzpodbuda za oblikovanje inovacijskih centrov in ustanavljanje visokotehnolo{kih podjetij. Njim ob bok spadajo {e primerna infrastrukturna povezanost, kakovost ìvljenjskega okolja in podobno. Za u~inkovit regionalni razvoj so odlo~ilnega pomena interakcije med ustvarjanjem in pospe{evanjem tehnolo{kega znanja, zagotavljanjem prijaznega okolja ter relevantne informacijske, kulturne in socialne oblike ustvarjalnosti. Soodvisnost razli~nih oblik ustvarjalnosti v drùbenem ìvljenju pa ne razumemo zgolj kot individualni pojav, ampak predvsem kot kolektivni proces. [ele z razumevanjem »kreativnega« okolja lahko pri~akujemo sinergijske u~inke. Po svoje je to nov pogled in temu je prilagojena svojstvena, vendar sodobna interpretacija vsebin razvojnega na~rtovanja, ki se razlikuje od doslej uveljavljenih tradicionalnih pogledov. Spoznanje ni novo: ekonomist John Maynard Keynes je è v tridesetih letih prej{- njega stoletja zapisal, da je za gospodarski uspeh podjetij poleg drugih pogojev potrebna tudi stimulativna politi~na in socialna atmosfera (Keynes 1936). V drugi polovici osem-desetih let se kot paradigma splo{nega napredka uveljavlja oznaka »inovativni milje« 125 Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in nalòbe Marjan Ravbar oziroma »ustvarjalno okolje«. Pojem je po letu 1984 promovirala skupina franco-skih raziskovalcev Groupe de Recherche Européene sur les Milieux Innovateurs, na kratko poimenovana GREMI, ki so k uveljavitvi pojma precej prispevali tudi s teoretskega vidika (Aydalot 1986, Campagni 1991, Maillat, Quévit in Senn 1993). Razmi{ljanja skupine GREMI so osredoto~ena na iskanje relevantnih drùbenih vzrokov za razli~ne oblike inovativnih dejavnosti in sposobnost razli~nih okolij oziroma regij, ki ustvarjalno okolje podpirajo do tak{ne mere, da je razvojno uspe{no. Posebej preu~ujejo tiste lokalne in regionalne razmere, ki se pojavljajo kot »skupni imenovalec« v regijah, ki jih lahko ozna~imo kot inovativne. Sou~inkovanje nalòb, raziskovanja, kooperacije in konkuren~nosti: Sodelovanje = kooperacija (povezana z investicijami) in konkuren~nost = tekmovalnost sta dve plati iste medalje. To je z razvojnega vidika {e zlasti pomembno v primeru majhnih mest, kakr{na so v Sloveniji. Poleg prizadevanj po sodelovanju so v razmerah globalizacije praviloma vse bolj navzo~e tudi ideje po tekmovalnosti (na primer Sturm 2000): »… Obstoj tekmovalnosti na vseh pokrajinskih (vendar ne na lokalnih) ravneh – tudi med partnerji znotraj vodilne in enotne mestne regije – postaja v sodobnosti dejstvo …«. In prav tènje po pretiranih lokalizmih so v Sloveniji na àlost izjemno prisotne na vseh podro~jih … Pod pritiski uravnoteène tekmovalnosti oziroma konkuren~nosti namre~ pridobiva na pomenu zlasti sodelovanje. Kooperacijo mest ozna~ujemo kot gonilno silo z dveh vidikov: • s strate{ko-politi~nega kot sredstvo za prepre~evanje medsosedskih sporov, poglo-bitev medsebojnih socialno-kulturnih vrednot, krepitev kulturne in regionalne identitete ter teritorialne kohezije, • z razvojno-politi~nega vidika, kot pospe{evanje gospodarskih prepletanj, izrabe skupnih virov in optimiranja infrastrukturne opremljenosti. Prese~ne povezave med kooperacijo in konkuren~nostjo mest so tesne, pri ~emer jim je skupni imenovalec ustvarjalnost. Pri kooperaciji pa gre dodatno {e za raz{iritev stremljenj in raz{iritev sodelovanja, kakr{no ponuja tekmovalnost med mesti. Uravnoteèna konkuren~nost je torej odlo~ujo~ dejavnik za regionalno kooperacijo znotraj mestnih regij in med njimi (Bergmann und Jakubowski 2001). Nalòbe so povezane s konkuren~nostjo mest, ki pa sama po sebi ni nikakr{en cilj, temve~ tam, kjer deluje, pospe{uje tudi medsebojno sodelovanje v skupno korist {ir{ega partnerskega obmo~ja. Pomeni {e decentralizirano koordinacijo individualnih aktivnosti. Poleg tega v okvirih kooperativnega »samouravnavanja« v celotni drùbe-ni skupnosti (regiji) – in {e posebej v mestih – sistemati~no pospe{ujejo vseobsèni drùbeni razvoj. Za uspe{no implementacijo investicij v odnosu do uravnoteène konkuren~nosti regij je zelo pomembna gospodarska usmerjenost oziroma specializacija mest (ob~in, razvojnih regij), ki obi~ajno ustvarja zna~ilne vzorce medsebojnih prepletov, tako ime-126 GEORITEM 9 novane klastre ali grozde (angle{ko clusters). Njihove lastnosti so obi~ajno povezane z naslednjimi spremenljivkami (Lucas 2000): • mednarodna izmenjava znanja in tehnologij (na primer izobraèvalni in inovacijski sistemi, gospodarska infrastruktura) • rast {tevila podjetij, kar se izraà z neposrednimi investicijami oziroma deleèm njihove udelèbe, • izgrajevanje transnacionalnega omrèja gospodarskih zdruènj (gospodarsko-politi~no okolje, gospodarska politika, finan~ni tokovi, produktivnost in u~inkovitost, strate{ka zavezni{tva …) • socialno-ekonomsko okolje (tr`ne razmere, blagovni tokovi in uslùnostne dejavnosti, kakovost ìvljenja in drùbeni standard, osebna nagnjenja …). Na{teti dejavniki u~inkujejo na prostorske strukture ter oblikujejo drùbene tokove mest in njihovo intenzivnost. V ospredju so zlasti tisti tokovi, ki oblikujejo interregionalne transakcije vsakega mesta ali mestne regije. Pri tem je priporo~ljivo, da gospodarska in prostorska politika zasledujeta vsaj tri na~ela, ki izhajajo iz interakcij-ske ekonomike. Po Suchnaneku (2000) so to realizacija drùbenih vidikov prednosti, ki jih prina{ata sodelovanje in konkuren~nost, ter na~eli spodbujanja samouravnavanja in institucionalizacije uravnoteène konkuren~nosti. Pri doseganju drùbenih u~inkov konkuren~nosti je za vsako sodelovanje neobhodno upo{tevanje interesov vseh partnerjev. Kajti za sleherno tekmovalnost mest so zna~ilni tudi skupni in nas-protujo~i si interesi (»borba vseh proti vsem«), na kar mora biti pripravljeno tudi prostorsko planiranje, ki mora poleg lastnih konceptualnih in urejevalskih nalog upo- {tevati tudi aktualne procese, kot so globalizacija, deregulacija … Konkuren~nost kot na~elo uravnavanja trga je obi~ajno prepoznavna kot prizadeva-nje za ve~jo kakovost ali nìjo ceno storitev med udeleènci na trgu. Tr`ni alokacijski mehanizmi v sodobnosti podpirajo tudi decentralizacijske strukture, poleg tega pa ekonomska ravnanja akterjev izhajajo iz maksimizacijskih na~el dobi~ka in naspro-tujejo vsebinskim normiranjem, zna~ilnim za prostorsko na~rtovanje. Po drugi strani pa uravnoteèna konkuren~nost med mestnimi regijami pove~uje u~inkovitost in oìvlja optimalne vlòke glede na razpolòljive vire. Pozitivne rezultate je mogo~e pri- ~akovati zaradi pozitivnega sporo~ila vsem lokalnim in regionalnim akterjem, da morajo {e izbolj{ati svoje konkretne aktivnosti in njihove koncepte ter nadalje razvijati organizacijske oblike in ukrepe, kar v kon~ni fazi pomeni postopek selekcije. Institucionalizacija konkuren~nosti je izziv za pospe{evanje u~inkovitosti tudi med drùbenopoliti~nimi skupnostmi, za znièvanje stro{kov ob izbolj{evanju kakovosti ponudbe, in to ne le v stati~nem pomenu, ampak predvsem z vidika dinami~ne perspektive. Odkriva tudi nove mònosti za inovativne procese. Pri~akovati je ve~jo prilagodljivost in mobilnost lokacijskih dejavnikov v konkretnem okolju. »… Pozitivne posledice tekmovanja mest so v kon~ni obliki neprekinjeno izbolj{evanje temeljev gospodarskega ravnanja ter izbolj{ana skladnost pri~akovanj dràvljanov in podjetij 127 Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in nalòbe Marjan Ravbar z delovanjem uprave. Na ta na~in se pove~a u~inkovitost pri alokaciji dejavnosti, dinami~na sta prilagoditev in zagotavljanje ekonomskih u~inkov …« (Götz 1998). Uravnoteèna konkuren~nost ima potemtakem tudi instrumentalni zna~aj in je torej sredstvo za doseganje dolo~enega namena. Gospodarskim zdruènjem pomaga preskrbeti prednosti pred konkurenti in s tem deluje v kolektivnem duhu ve~ine zainteresiranih. Vsako na~elo uravnavanja mora upo{tevati interese razli~nih akterjev. Izhaja iz omejenosti naravnih in ~love{kih virov, zasleduje mònosti in je v svojem bistvu namenjeno prepre~evanju konfliktov, s ciljem spo{tovanja poznanih oblik, socialne interakcije v duhu kooperacije. Smisel konkuren~nosti je pospe{evanje kooperacije. »… Produktivna je le tista konkuren~nost, kjer tekmeci konkurirajo s svojim znanjem in te svoje prednosti posredujejo na trgu. Na drugi strani pa je u~inek konkuren~nosti v selekcijskem posredovanju dobrin; te okoli{~ine konkurente in njihove dosèke silijo k nadaljnjemu izpopolnjevanju …« (Suchanek 1998). V kooperacijo so vklju~eni razli~ni akterji, kjer je obi~ajno »dvopolno« na~elo: podjetja sodelujejo na podro~ju razvoja z raziskovalnimi organizacijami, mesta in investitorji pa oblikujejo javno-zasebna zdruènja (angle{ko public-private-partnerships), kjer politi~ni in zasebni akterji sodelujejo v lokalnih agendah in je uspe{nost izbolj{evanja ìvljenjskega standarda odvisna od u~inkovitosti sodelovanja medsebojno povezanih zdruènj ter od gospodarsko-politi~nega in drùbenega okolja. To sestavlja mozaik prav tako zelo pomembnih faktorjev »(pod)elementov«, ki sestavljajo sodobno in uspe{no drù- beno strukturo (Agenda 21). Z gospodarskega vidika vodi konkuren~nost v (tudi neformalno) instituciona-lizacijo gospodarnej{ih in mobilnih dejavnikov, pri ~emer ima pomembno vlogo izbor oziroma selekcija (sodobnih) lokacijskih faktorjev, med katerimi imajo opazen u~inek na primer selitve tako podjetij (ki hkrati predstavljajo nalòbene aktivnosti) kot prebivalcev na suburbanizirano obrobje mest. Ob zaklju~ku podajamo {e poskus oblikovanja dodatnih mònih kazalnikov razvojnih dejavnikov pri na~rtovanju regionalnih razvojnih programov. Poimenovali bi jih lahko na primer ustvarjalnost in investicijske aktivnosti, med njimi pa velja izpo-staviti {tevilo in rast zaposlenih v ustvarjalnih poklicih, vrednost in {tevilo investicij (ki zlasti v storitvenih dejavnostih kaè na razvejenost in razvitost gospodarstva) ter rast {tevila poslovnih subjektov. Pomembna pogoja za ustanavljanje poslovnih subjektov, povezanih z investiranjem, sta tudi fizi~na, ~asovna in cenovna dostopnost do ustreznih zemlji{~ ter njihova funkcionalnost za opravljanje dejavnosti, povezana tudi z aglomeracijskimi u~inki. Razvoj podjetni{tva in investicij je usodno povezan s ~love{kimi viri, zlasti z mlaj{o prebivalstveno in ugodno izobrazbeno strukturo. Obi- ~ajno razlikujemo tri skupine medsebojno povezanih investicijskih aktivnosti: proizvodne, infrastrukturne in izobraèvalne (na podro~ju ~love{kih virov). Med kazalniki investicijskih aktivnosti ima pomembno sporo~ilno vrednost {e povpre~na vrednost investicij. Tudi na podro~ju ~love{kih virov predlagamo tri kategorije, ki 128 GEORITEM 9 jih sestavljajo strokovnjaki, ustvarjalci in kulturniki. Kazalniki investicijskih aktivnosti v povezavi z ustvarjalnimi poklici izraàjo razvojno mo~ obmo~ja ter njegovo inovacijsko in absorbcijsko sposobnost. Razdrobljenost projektov in investicij v dolo- ~enem geografskem okolju kaè praviloma na njegovo nesposobnost izbire najbolj{ih investicij (projektov) in na velik delè, ki gre obi~ajno v neproduktivne namene. Razdrobljenost investicij kaè tudi na prostorsko razpr{enost, ki na eni strani odraà odsotnost aglomeracijskih sinergij, na drugi pa je ugodna z vidika enakomerne razpr{enosti ~love{kih virov znotraj homogenega obmo~ja regije. Ob razdrobljenih investicijah je tudi ve~ja nevarnost kontrole okoljskih tveganj, ~eprav ta kazalnik ni nujno enozna~en. V sodobnosti so lokacijski dejavniki bolj nestalni. Na interregionalni (globalni) ravni je vrstni red prioritet lokacijskih dejavnikov druga~en od tistih, namenjenih lokalni, to je izvedbeni ravni. Zato je naloga regionalnega planiranja tudi, da pri odlo- ~itvah sodeluje s podrobnimi vsebinskimi opazovanji (raziskovanjem, monitoringom), kjer imajo obi~ajno pomembnej{o oziroma odlo~ujo~o vlogo dejavniki strukturne narave, torej tisti, ki na prvi pogled nimajo neposredne povezave z na~rtovanjem. Ko gre na primer za umestitev dejavnosti interregionalnega pomena, med lokacijskimi dejavniki cena zemlji{~a nima odlo~ilne vloge, na lokalni ravni pa ima ta dejavnik obi~ajno prednost pred na primer dostopnostjo. Podobno je tudi pri infrastrukturni dostopnosti, komunalni opremljenosti in kakovosti javnega prometa … Preobrazba tokov ~love{kih virov, nalòb, dobrin in informacij tudi v Sloveniji teì h koncentraciji in polarizaciji. Zato se oblikujejo obsèna marginalna obmo~ja, pri ~emer samo izgradnja sodobne infrastrukture z izbolj{evanjem dostopnosti do telekomunikacijskih dejavnosti zlasti na obmo~jih, ki so {e brez direktnih povezav z urbanimi obmo~ji, ne zado{~a ve~. V novih razmerah je za u~inkovito izbolj{evanje podeèlskih obmo~ij poleg infrastrukture treba stimulirati {e razli~ne oblike znanja, ki naj omogo~ajo prenos inovacijskih oblik rabe gospodarjenja z naravnimi viri. V mestnih regijah in na njihovih vplivnih obmo~jih prihaja so~asno do prostorske decentralizacije proizvodnih zmogljivosti in prostorske centralizacije zlasti finan~nih in drugih »nadzornih« funkcij. Tènje dekoncentracije se ne odraàjo le v prostorski razporeditvi zaposlenih v ustvarjalnih poklicih, ampak tudi v novih »fleksibilnih« delovnih mestih in razpr{enosti sodobnih tehnologij. Zato se v Sloveniji kot mòni strategiji drùbenega razvoja na podro~ju investicij in ustvarjalnosti ponujata naslednji usmeritvi: • v starih industrijskih sredi{~ih pridejo v po{tev zlasti »neo-fordisti~ni« razvojni vzgibi, ki naj na podlagi starih, »fordisti~nih« tradicij i{~ejo nove proizvode in tehnologije, • v majhnih in srednje velikih sredi{~ih se v zaledju propulzivnej{ih sredi{~ ponuja nova paradigma tako imenovane prilagodljive specializacije, za katero je zna~ilna me{ana raba zemlji{~. 129 Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in nalòbe Marjan Ravbar Cilji regionalne politike è {tiri desetletja temeljijo na pospe{evanju policentri~ne-ga razvoja. Uravnoteèn policentri~ni razvoj v sodobni paradigmi pomeni oblikovanje novih razmerij med mesti in podeèljem. Pospe{evanje funkcijske komplementar-nosti in sodelovanja med (majhnimi in srednje velikimi) mesti pomeni {e krepitev in vzpostavljanje sodelovanja malih mest na (med)regionalni ravni. To je {e posebej priporo~ljivo za manj{a, izolirana sredi{~a sredi podeèlskih obmo~ij, kjer {tevilo prebivalcev stagnira ali celo nazaduje; enako velja tudi za mesta na obmejnih obmo~jih. Izbolj{anje komunikacij in so~asna krepitev sodelovanja na (med)regionalno-lokalni ravni pomeni krepitev gospodarske mo~i srednje velikih mest oziroma regionalnih sredi{~, kakr{na so Murska Sobota, Celje, Kranj, Koper, Nova Gorica in Novo mesto, ter jamstvo za vzpostavljanje solidne gospodarske podlage sredi{~em v njihovem gravitacijskem zaledju. Pospe{evanje razvoja (z vzpostavljanjem privla~nosti, kjer imajo zlasti ~love{ki viri pomembno vlogo, kot na primer na podro~ju krepitve privla~nih sil in privla~nosti obmo~ij za mobilne investicije) v dinami~nih, atraktivnih in konkuren~nih mestih pomeni oblikovanje strate{ke vloge mest s satelitskimi mesti ( gateway), skupaj z njiho-vimi obmestji, na primer Ljubljane z mesti na Kamni{kobistri{ki ravnini, Medvodami, [kofjo Loko, Grosupljem in Vrhniko, Maribora z Ru{ami, Lenartom v Slovenskih goricah, Slovensko Bistrico in Ptujem, Celja z Velenjem in @alcem, obalnih mest Kopra, Izole, Pirana in Portoroà, pa tudi na »zapostavljenih« obmo~jih z obsènim zaledjem manj razvitih obmo~ij, na primer Novega mesta s Suho in Belo Krajino ali Murske Sobote z Gori~kim. Pri implementaciji uravnoteènega policentri~nega razvoja ima klju~no vlogo {e uvajanje raznovrstnosti (diverzifikacija) gospodarskih temeljev v mestih, zlasti tistih, ki so mo~no odvisna od ene same dejavnosti (sektorja). Razpr{itev inovacij in znanja pomeni tudi izbolj{evanje splo{ne izobrazbene ravni in poklicnih posebnosti depresivnih obmo~ij kot sestavnega dela povezovanja posameznih enot v ve~ja, medsebojno povezana obmo~ja (integrirana razvojna strategija), s ~imer se zagotavljajo minimalni standardi dostopnosti do razvojno-inovacijskih generatorjev razvoja. Oblikovanje mrènih in partnerskih odnosov med slovenskimi mesti pomeni preobrazbo obstoje~ih strategij pri pospe{evanju regionalnega razvoja. Pri gospodarsko naravnanih analizah (regionalni management) si pripravo kvalitativnih ukrepov predstavljamo zlasti na podro~ju razvoja endogenih potencialov v razdrobljenih lokalnih skupnostih na podeèlju. Na prenosu znanja temelje~a regionalna politika zahteva izbolj{anje konkuren~- nosti mest na nacionalni in regionalni ravni, uveljavljanje mehanizmov za povezovanje malih mest v enoten urbani sistem, oblikovanje stalnih »regionalnih« teles oziroma zdruènj za krepitev povezovanja in razvijanje regionalne zavesti ter povezovalne sposobnosti pri skupnih nalogah, kar z drugimi besedami pomeni oblikovanje inovativnih in prilagodljivih upravljavskih regij (angle{ko management regions). 130 GEORITEM 9 7 Seznam virov in literature Agenda 21: Programme of Action for Sustainable Development. United Nations. New York, 1992. AJPES: Investicije. Medmrèje 1: http://www.ajpes.si/dokumenti/dokument.asp?id=922 (22. 7. 2008). Aydalot, P. 1986: Milieux innovateurs en l'Europe. Paris. Baza Agencije Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost (ARRS). Ljubljana, 2007. Bergmann, E., Jakubowski, P. 2001: Strategien der Raumordnung zwischen Kooperation und Wettbewerb. Informationen zur Raumentwicklung. Bundesamt für Bauwesen und Raumordnung. Berlin. Bergmann, S. 2003: Industridistrikte in der Provinz Pordenone – Netzwerkbildung von KMUs im peripheren Grenzraum. Arbeitsmaterialien zur Raumordnung und Raumplanung 222. Lehrstuhl Wirtschaftsgeographie und Regionalplanung Uni-versitaet Bayreuth. Bayreuth. Campagni, R. 1991: Innovation networks: Spatial perspectives. London. Feldman, M. 2000: Location and Innovation: The New Economic Geography of Innova-tin, Spillovers and Agglomeration. The Oxford Handbook of Economic Geography. Oxford. Florida, R. L. 2002: The Rise of the Creative Class. New York. Florida, R. L. 2003: Entrepreneurship, Creativity and Regional Economic Growth. The emergence of entrepreneurship policy: governance, start-ups, and growth in the US knowledge economy. Cambridge. Florida, R. L. 2005: Cities and Creative Class. Abingdon, London, New York. Fritsch, M., Stützer, M. 2007: Die Geographie der Kreativen Klasse in Deutschland. Raumforschung und Raumordnung 65-1. Hannover. Fromhold-Eisebith, M. 1995: Das »Kreative Milieu« als Motor regionalwirtschaftlic-her Entwicklung. Forschungstrends und Erfassungsmöglichkeiten. Geographische Zeitschrift 83/3-4, Stuttgart. Fromhold-Eisebith, M. 1999: Das »kreative Milieu« – nur theoretisches Konzept oder Instrument der Regionalentwicklung? Raumordnung und Raumforschung. Bayreuth. Fromhold-Eisebith, M. 2004: Innovative Milieu and Social Capital – Complementary or Redundant Concepts of Collaboration-based Regional Development? Euro-pean Planning Studies 12-6. Abingdon. Götz, C. 1998: Kommunale Wirtschaftsförderung zwischen Konkurrenz und Kooperation. Regensburg. Keynes, J. M. 1936: General Theory of Employment, Interest and Money. London. Konjunkturna gibanja 13-1 in 16-2. GZS. Ljubljana, 2005 in 2008. 131 Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in nalòbe Marjan Ravbar Kroehnert, S., Morgenstern, S., Klingholz, R. 2007: »Talente, Technologie und Toleranz – wo Deutschland Zukunft hat«, Berlin-Institut fuer Bevölkerung und Entwicklung. Medmrèje 2: http://www. Berlin-institut.org. (november 2008). Landry, C. 2006: The Art of City Making. Earthscan. Lucas, R. 1988: On the Mechanics of Economic Development. Journal of Monetary Economics 22. Elsevier. St. Louis. Lucas, R. 2000: Von der regionalisierten Strukturpolitik zur nachhaltigen Regionalentwicklung. Regionale Politikkonzepte im Zeitalter der Globalisierung. Wuppertaler Papers 101. Wuppertal. Maillat, D. 1992: The Innovation Process and the Role of the Milieu. Enterprises inno-vatrices et development territorial. GREMI. Neuchâtel. Maillat, D., Quévit, M., Senn, L. 1993: Réseaux d'innovation et milieux innovateurs: Un pari pour le dévelppement régional. GREMI. Neuchâtel. Mednarodna organizacija za delo (ILO). Medmrèje 3: http://www.laborsta.ilo.org/ (15. 10. 2008). Meusburger, P. 1998: Bildungsgeographie, Wissen und Ausbildung in der räumlichen Dimension. Spektrum Akademischer Verlag. Heidelberg. Navodilo za izvajanje statisti~nega raziskovanja o pla~ilih za investicije v AJPES. Uradna lista Republike Slovenije 53/02 in 87/02. Ljubljana, 2002. Nijkamp, P., Mouwen, A. 1987) Knowledge centers, information diffusion and regional development. The spatial impact of technological change. Brotchie J. H. et al. (ur.). London. Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v Republiki Sloveniji v letu 2002. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana. Ravbar, M. 1996: Regionalna planerska delavnica: povzetek prispevkov izvajalcev delavnive in usmeritve za prostorski razvoj in urbanisti~no na~rtovanje ter za nekatere vidike varstva okolja. Razvojni center Planiranje. Celje. Ravbar, M. 2000: Regionalni razvoj slovenskih pokrajin = Regional development of Slovene landscapes. Geographica Slovenica 33-2. Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana. Ravbar, M. 2002: Sodobne tènje v razvoju prebivalstva in delovnih mest: pot k so-naravnemu in decentraliziranemu usmerjanju poselitve v Sloveniji. IB revija 36-1. Urad Republike Slovenije za makroekonomske raziskave in razvoj. Ljubljana. Ravbar, M. 2005: Geografska analiza vplivov investicijskih aktivnosti v letu 2004 na regionalni in prostorski razvoj Slovenije: pasti in izzivi v pogojih globalizacije. Elaborat, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana. Ravbar, M., Bole, D. 2007: Geografski vidiki ustvarjalnosti. Georitem 6. Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana. Ravbar, M., Drozg, V., Mu{i~, V. B., Koèlj, J., Lobnik, U. 2001: Zasnova poselitve in prostorski razvoj Slovenije. In{titut za geografijo. Ljubljana. 132 GEORITEM 9 Ravbar, M., Razpotnik, N. 2007: Geografska analiza investicij – pasti in izzivi na poti uresni~itve nacionalnih razvojnih projektov v Sloveniji. Veliki razvojni projekti in skladni regionalni razvoj. Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023. Medmrèje 4: http://www.svr.gov.si/si/dokumenti/ (novenber 2008). Schumpeter, J. A. 1911: Die Theorie wirtschaftlichen Entwicklung. Berlin. Scott, A., J. 2006: Creative Cities, Conceptual issues and policy questions. Journal of urban affairs 28-1. Wiley. Irvine. SICRIS. Medmrèje 5: http://sicris.izum.si/ (15. 3. 2008). Strategija prostorskega razvoja Slovenije. Uradni list Republike Slovenije 76/2004. Ljubljana, 2004. Sturm, P. 2000): Region Frankfurt/Rhein Main. Informationen zur Raumentwicklung 11/12. Bundesamt für Bauwesen und Raumordnung. Berlin. Suchanek, A. 1998: Nachhaltigkeit und Wettbewerb. Zukunftsfähigkeit und Neoli-beralismus. Renner A., Hinterberger F. (ur.). Baden-Baden. SURS: Bruto investicije v nova osnovna sredstva po namenu investiranja. Medmrèje 6: http://www.stat.si/tema_ekonomsko_nacionalni_bdp1.asp (15. 6. 2008). SURS: Bruto investicije v nova osnovna sredstva po namenu investiranja in ob~inah. Interno gradivo. Ljubljana, 2008. SURS: Delovno aktivno prebivalstvo po enotah podro~nih skupin poklicev, stopnji {olske izobrazbe in ob~ini dela 31. 12. 2006. Register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP). SURS: Standardna klasifikacija poklicev (SKP). Medmrèje 7: http://www.stat.si/klasje/ klasje.asp (15. 6. 2008). [traser, V. 2000: Ekonometri~na analiza gibanja investicij v osnovna sredstva v Sloveniji, delovni zvezek. Urad za makroekonomske raziskave in razvoj. Ljubljana. Vaarst Andersen K., Lorenzen, M. 2006: The geography of the Danish Creative Class: A Mapping and Analysis. København. Zakon o urejanju prostora (ZUreP) 2002. Medmrèje 8: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/ r01/predpis_ZAKO1581.html (10. 11. 2008). 8 Seznam slik Slika 1: Razmerja med obsegom bruto doma~ega proizvoda (BDP), bruto investicij ter vrednostjo investicij na tiso~ prebivalcev v Sloveniji med letoma 1995 in 2006 v milijonih evrov (SURS: medmrèje 6). 26 Slika 2: Vrednost bruto investicij v Sloveniji med letoma 2000 in 2006 (SURS 2008). 27 133 Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in nalòbe Marjan Ravbar Slika 3: Primerjava panòne sestave nalòb s {tevilom zaposlenih in ustvarjenim bruto doma~im proizvodom (BDP) v Sloveniji leta 2007. 28 Slika 4: Deleì bruto investicij v nova osnovna sredstva po namenu investiranja v Sloveniji med letoma 1996 in 2006 (SURS: medmrèje 6). 29 Slika 5: Deleì bruto investicij med letoma 2000 in 2006 po razvojnih regijah Slovenije (SURS 2008). 30 Slika 6: Obdobje ob prelom tiso~letja je bilo v Sloveniji investicijsko ugodno. To je veljalo {e zlasti za obmo~je Ljubljane, kjer so zrasli {tevilni objekti, kakr{ne so nove poslovne stavbe v trzinski poslovno- -industrijski coni. 31 Slika 7: Skupna vrednost bruto investicij in povpre~na letna vi{ina bruto investicij na prebivalca med letoma 2000 in 2006 po razvojnih regijah Slovenije. 33 Slika 8: Investicijska aktivnost med letoma 2000 in 2006 po razvojnih regijah Slovenije (SURS 2008). 34 Slika 9: Razmerja med vrednostjo in deleì bruto investicij, prebivalcev, zaposlenih in podjetij leta 2006 po razvojnih regijah Slovenije (SURS 2008). 36 Slika 10: Razmerje med deleèm investicij in vrednostjo BDP na prebivalca med letoma 2000 in 2006 po razvojnih regijah Slovenije. 36 Slika 11: Razmerje med povpre~nima vrednostjo investicij in indeksom BDP na prebivalca med letoma 2000 in 2006 po razvojnih regijah Slovenije. 37 Slika 12: Razmerje med povpre~nima vrednostjo investicij in dodano vrednostjo na prebivalca med letoma 2000 in 2006 po razvojnih regijah Slovenije. 37 Slika 13: Razmerja med deleèma investicij in prebivalcev ter vrednostjo investicij na prebivalca med letoma 2000 in 2006 po razvojnih regijah Slovenije (SURS 2008). 38 Slika 14: Razmerja med deleì investicij, prebivalcev, zaposlenih in podjetij leta 2006 ter povpre~na letna vi{ina bruto investicij na prebivalca med letoma 2000 in 2006 po razvojnih regijah Slovenije. 39 Slika 15: Poslovna stavba Hypo Groupa za Beìgradom je sad vlaganja tujega kapitala. 40 Slika 16: Razmerje med deleèma investicij in prebivalcev ter povpre~na letna vi{ina bruto investicij na prebivalca med letoma 2000 in 2006 v ob~inah osrednjeslovenske razvojne regije. 41 Slika 17: Razvrstitev ob~in ljubljanske razvojne regije po investicijskih aktivnostih (logaritemski grafikon; SURS 2008). 42 134 GEORITEM 9 Slika 18: Razmerje med deleèma investicij in prebivalcev ter povpre~na letna vi{ina bruto investicij na prebivalca med letoma 2000 in 2006 v ob~inah podravske razvojne regije. 43 Slika 19: Razvrstitev ob~in podravske razvojne regije po investicijskih aktivnostih (logaritemski grafikon; SURS 2008). 44 Slika 20: Razmerje med deleèma investicij in prebivalcev ter povpre~na letna vi{ina bruto investicij na prebivalca med letoma 2000 in 2006 v ob~inah savinjske razvojne regije. 45 Slika 21: Razvrstitev ob~in savinjske razvojne regije po investicijskih aktivnostih (logaritemski grafikon; SURS 2008). 47 Slika 22: Farmacevtska tovarna Krka v Novem mestu je eden od najpomembnej{ih nosilcev investicijske aktivnosti ne le v dolenjski razvojni regiji, ampak tudi {ir{e. 48 Slika 23: Razmerje med deleèma investicij in prebivalcev ter povpre~na letna vi{ina bruto investicij na prebivalca med letoma 2000 in 2006 v ob~inah dolenjske razvojne regije. 49 Slika 24: Razvrstitev ob~in dolenjske razvojne regije po investicijskih aktivnostih (logaritemski grafikon; SURS 2008). 50 Slika 25: Razmerje med deleèma investicij in prebivalcev ter povpre~na letna vi{ina bruto investicij na prebivalca med letoma 2000 in 2006 v ob~inah gorenjske razvojne regije. 51 Slika 26: Razvrstitev ob~in gorenjske razvojne regije po investicijskih aktivnostih (logaritemski grafikon; SURS 2008). 52 Slika 27: Ena od pomembnej{ih investicij v dràvi je bila izgradnja viadukta ^rni Kal. 53 Slika 28: Razmerje med deleèma investicij in prebivalcev ter povpre~na letna vi{ina bruto investicij na prebivalca med letoma 2000 in 2006 v ob~inah obalno-kra{ke razvojne regije. 55 Slika 29: Razvrstitev ob~in obalno-kra{ke razvojne regije po investicijskih aktivnostih (logaritemski grafikon; SURS 2008). 56 Slika 30: Razmerje med deleèma investicij in prebivalcev ter povpre~na letna vi{ina bruto investicij na prebivalca med letoma 2000 in 2006 v ob~inah gori{ke razvojne regije. 57 Slika 31: Razvrstitev ob~in gori{ke razvojne regije po investicijskih aktivnostih (logaritemski grafikon; SURS 2008). 58 Slika 32: Razmerje med deleèma investicij in prebivalcev ter povpre~na letna vi{ina bruto investicij na prebivalca med letoma 2000 in 2006 v ob~inah pomurske razvojne regije. 59 Slika 33: Razvrstitev ob~in pomurske razvojne regije po investicijskih aktivnostih (logaritemski grafikon; SURS 2008). 60 135 Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in nalòbe Marjan Ravbar Slika 34: Razmerje med deleèma investicij in prebivalcev ter povpre~na letna vi{ina bruto investicij na prebivalca med letoma 2000 in 2006 v ob~inah posavske razvojne regije. 61 Slika 35: Razvrstitev ob~in posavske razvojne regije po investicijskih aktivnostih (logaritemski grafikon; SURS 2008). 62 Slika 36: Razmerje med deleèma investicij in prebivalcev ter povpre~na letna vi{ina bruto investicij na prebivalca med letoma 2000 in 2006 v ob~inah koro{ke razvojne regije. 63 Slika 37: Razvrstitev ob~in koro{ke razvojne regije po investicijskih aktivnostih (logaritemski grafikon; SURS 2008). 64 Slika 38: Razmerje med deleèma investicij in prebivalcev ter povpre~na letna vi{ina bruto investicij na prebivalca med letoma 2000 in 2006 v ob~inah notranjsko-kra{ke razvojne regije. 65 Slika 39: Razvrstitev ob~in notranjsko-kra{ke razvojne regije po investicijskih aktivnostih (logaritemski grafikon; SURS 2008). 66 Slika 40: Razmerje med deleèma investicij in prebivalcev ter povpre~na letna vi{ina bruto investicij na prebivalca med letoma 2000 in 2006 v ob~inah zasavske razvojne regije. 67 Slika 41: Razvrstitev ob~in zasavske razvojne regije po investicijskih aktivnostih (logaritemski grafikon; SURS 2008). 68 Slika 42: Razmerje med {tevilom ob~in in vrednostjo investicij po velikostnih razredih ob~in (SURS 2008). 70 Slika 43: (Mestne) ob~ine, ki so imele med letoma 2000 in 2006 bruto vrednost investicij ve~jo od 500 milijonov evrov (SURS 2008). 71 Slika 44: Ob~ine, ki so imele med letoma 2000 in 2006 bruto vrednost investicij med 150 in 499 milijonov evrov (SURS 2008). 71 Slika 45: Ob~ine z nadpovpre~nimi vrednostmi bruto investicij na zaposlenega in bruto investicije na prebivalca med letoma 2000 in 2006 (SURS 2008). 72 Slika 46: Ob~ine z najmanj{imi vrednostmi bruto investicij na zaposlenega (manj kot 2000 evrov) in bruto investicije na prebivalca med letoma 2000 in 2006 (SURS 2008). 73 Slika 47: Prostorska razporeditev investitorjev v Sloveniji leta 2004. 75 Slika 48: Prostorska razporeditev pla~il za investicije po investitorjih v Sloveniji leta 2004. 76 Slika 49: Razmerja med vi{ino bruto investicij v osnovna sredstva in dodano vrednostjo na prebivalca med letoma 2000 in 2006 v Sloveniji. 77 Slika 50: Razmerja med vi{ino bruto investicij v osnovna sredstva in vi{ino investicij na prebivalca med letoma 2000 in 2006 v Sloveniji. 78 136 GEORITEM 9 Slika 51: Deleì bruto investicij po dejavnostih med letoma 1996 in 2006 v Sloveniji (SURS 2008). 81 Slika 52: Panòna sestava investicij med letoma 2000 in 2006 v Sloveniji (SURS 2008). 81 Slika 53: Panòna sestava investicij med letoma 2000 in 2006 po razvojnih regijah Slovenije. 84–85 Slika 54: Panòna sestava investicijskih aktivnosti med letoma 2000 in 2006 po razvojnih regijah Slovenije. 87 Slika 55: Tipolo{ka ~lenitev investicijskih aktivnosti med letoma 2000 in 2006 po ob~inah Slovenije. 91 Slika 56: Stopnja izobrazbene ravni prebivalstva po slovenskih ob~inah leta 2002. 95 Slika 57: Lokacijski koeficienti na urbaniziranih obmo~jih in podeèlju po razvojnih regijah Slovenije (SURS 2008). 100 Slika 58: Razprostranjenost zaposlenih v ustvarjalnih poklicih glede na kraj dela po slovenskih ob~inah. 101 Slika 59: Razprostranjenost zaposlenih v ustvarjalnih poklicih glede na kraj bivanja po slovenskih ob~inah. 102 Slika 60: Razmerja med {tevilom zaposlenih v ustvarjalnih poklicih po kraju dela in bivanja na 1000 prebivalcev v slovenskih ob~inah z ve~ kot 5000 delovnimi mesti (SURS 2008). 103 Slika 61: Razmerja med {tevilom zaposlenih v ustvarjalnih poklicih po kraju bivanja in dela na 1000 prebivalcev v slovenskih ob~inah z manj kot 500 delovnimi mesti (SURS 2008). 104 Slika 62: Razmerja med {tevilom zaposlenih v ustvarjalnih poklicih po kraju bivanja in dela na 1000 prebivalcev v slovenskih ob~inah z najve~jimi deleì delovnih dnevnih migrantov. 104 Slika 63: Indeks razvojnih dejavnikov na podlagi velikosti vplivnega obmo~ja (brez Ljubljane in Maribora). 113 Slika 64: Indeks razvojnih dejavnikov na podlagi stopnje ustvarjalnosti (brez Ljubljane in Maribora). 114 Slika 65: Indeks razvojnih dejavnikov na podlagi vrednosti nalòb (brez Ljubljane in Maribora). 115 Slika 66: Sintezni indeks razvojnih dejavnikov po ob~inah. 119 137 Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in nalòbe Marjan Ravbar 9 Seznam preglednic Preglednica 1: Primer razlik v vrednostih investicij v Sloveniji med podatki SURS-a in AJPES-a med letoma 2003 in 2006 (SURS: medmrèje 6; AJPES: medmrèje 1). 19 Preglednica 2: Izbor in razmejitve ustvarjalnih poklicev (priredba na podlagi opisa skupin iz standardne klasifikacije poklicev (SKP), SURS: medmrèje 7). 23 Preglednica 3: Razmerja med obsegom bruto doma~ega proizvoda (BDP), bruto investicij ter vrednost investicij na zaposlenega v Sloveniji med letoma 1995 in 2006 (SURS: medmrèje 6). 25 Preglednica 4: Vrednosti bruto investicij v Sloveniji med letoma 2000 in 2006 (SURS 2008). 27 Preglednica 5: Deleì bruto investicij v nova osnovna sredstva po namenu investiranja v Sloveniji med letoma 1996 in 2006 (SURS: medmrèje 6). 29 Preglednica 6: Indeks rasti povpre~ne letne vrednosti investicij med letoma 2000 in 2006 po razvojnih regijah Slovenije (SURS 2008). 32 Preglednica 7: Razmerja med vrednostjo in deleì bruto investicij, prebivalcev, zaposlenih in podjetij leta 2006 po razvojnih regijah Slovenije (SURS 2008). 35 Preglednica 8: Razporeditev investicij med letoma 2000 in 2006 po velikostnih razredih ob~in (SURS 2008). 69 Preglednica 9: Relativna odstopanja panòne sestave nalòb od povpre~nih vrednosti po razvojnih regijah (– negativno odstopanje, O ni odstopanja, + pozitivno odstopanje) 88 Preglednica 10: [tevilo zaposlenih v ustvarjalnih poklicih po kraju dela in bivanja ter njihovi deleì po razvojnih regijah Slovenije leta 2006 (SURS 2008). 97 Preglednica 11: Lokacijski koeficienti na urbaniziranih obmo~jih in podeèlju ter deleà zaposlenih v ustvarjalnih poklicih na urbaniziranih obmo~jih in strokovnjakov po razvojnih regijah Slovenije (SURS 2008). 98 Preglednica 12: Ob~ine z najve~jim in najmanj{im {tevilom zaposlenih v ustvarjalnih poklicih glede na skupno {tevilo prebivalcev leta 2006 (SURS 2008). 99 Preglednica 13: Razredi korelacijske povezanosti. 106 Preglednica 14: Stopnja povezanosti na podlagi izra~unov bivariantne korelacije med izbranimi spremenljivkami na dràvni ravni. 107 138 GEORITEM 9 Preglednica 15: Stopnja povezanosti na podlagi izra~unov bivariantne korelacije med stopnjama sredi{~nosti in urbaniziranosti obmo~ij ter izbranimi spremenljivkami na dràvni ravni. 108 Preglednica 16: Stopnja povezanosti na podlagi izra~unov bivariantne korelacije med bruto vrednostjo investicij ter izbranimi spremenljivkami po razvojnih regijah Slovenije (*numerus 3, ker so v regijo vklju~ene le 3 ob~ine). 109 Preglednica 17: Izbor kazalnikov za merjenje razvojnih dejavnikov. 112 Preglednica 18: Matrica razvoja za izbrane kazalnike indeksov razvojnih dejavnikov (na podlagi kvantilov). 116 Preglednica 19: Razmerja med deleì vrednosti bruto investicij in deleèm zaposlenih v ustvarjalnih poklicih leta 2006 po razvojnih regijah Slovenije (SURS 2008). 118 Preglednica 20: Skupna vrednost investicij po velikostnih razredih ob~in glede na deleè prebivalcev, delovnih mest, podjetij in registriranih raziskovalcev (SURS 2008). 120 139 140 Georitem 9 NSL.qxd 4.2.2009 9:30 Page 1 9 MARJAN RAVBAR O@BELA RAZVOJNI DEJAVNIKI ALNOST IN N V SLOVENIJI – ARJV USTVARJALNOST IN NALO@BE VENIJI – USTO V SL VNIKI A OJNI DEJ RAZV AR: http://zalozba.zrc-sazu.si ISBN 978-961-254-108-8 VB AN RA € MARJ 9 2 1 6 9 8 7 8 8 0 1 4 5 12,00 GEORITEM 9 GEORITEM 9