mMItMRMUA * Cti.HI Celje - skladišče D-Per III 19/1985 1 Sas 1173,7 C g COBISS • MERK VESTNIK Glasilo delavcev sozda Merx Številka 7 — Leto V — September 1985 Sozd Merx združuje: Avto Celje, Avtotehnika Celje, Blagovni center Celje, Dravinjski dom Slovenjske Konjice, GTC Golte, Gostinsko podjetje Celje, Hoteli — gostinstvo Celje, Kmetijska zadruga Celje, Kmetijska zadruga Laško, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, Kmetijski kombinat Šentjur, Košenjak Dravograd, Mlinsko predelovalna industrija Celje, Moda Celje, Potrošnik Celje, Reklama Celje, Savinja Mozirje, Teko Celje, Tkanina Celje, Turist Nazarje, Zdravilišče Dobrna in delovna skupnost skupnih služb sozda. — Naklada: 7600 izvodov. Izhaja enkrat mesečno. — Ureja uredniški odbor: Jana Mladenovič, glavni in odgovorni urednik, člani: Zdenka Zimšek, Karmen Magyar, Zdenka Detiček. Danica Dosedla, Boris Kmet, Fanika llijaš, Minka Bajda, Bojan Dežan, Alenka Škapin, Jelka Samec, Zdenka Mažgon in Savo Ostrožnik. Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, Delo-tozd Delavska enotnost. Naslov uredništva: Sozd Merx, Ul. 29. novembra 16, 63000 Celje — telefon (063) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo sozda Merx Celje oproščeno plačevanja davka, sklep št. 421-1172. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana. Ozimnica — velika odgovornost | . Priprave na prodajo blaga za ozimnico so bile temeljite, dobre in skrbne. Nalogo so delavci delovne organizacije Blagovni center in marketinškega sektorja sprejeli kot veliko obveznost do porabnikov. Akcija je stekla že 21. avgusta in bo trajala vse do 10. oktobra. Časovno je razdeljena tako, da so do 4. septembra prodajali papriko, od 20. septembra do 10. oktobra pa prodajajo krompir, čebulo, sveže zelje in časen, jabolka in Etine zavitke konzervirane povrtnine. Za ozimnico so pripravili in zagotovili zadostne količine blaga, tako med drugim 350 ton paprike šorok šari v vrečah po 15 kilogramov, 1500 ton krompirja igorja v vrečah po 30 kilogramov, 220 ton čebule v vrečah po 10 in več kilogramov, 250 ton svežega zelja v vrečah od 20 do 30 kilogramov, 200 ton raznih vrst jabolk v Blagovnem centru in 600 ton na plantažah v zabojih po približno 20 kilogramov in 30 ton česna, v vrečah po 2 do 3 kilograme. Letos v ozimnici ne bo sliv ne fižola v zrnju. Ozimnico bo moč kupiti prek maloprodajne mreže na približno 80 prodajnih prostorih, lahko tudi na potrošniško posojilo in sicer za dobo 10 mesecev po 70-odstotni obrestni meri. In kakšne so cene? Do konca redakcije cene še niso bile znane, torej se spet ponavlja vsakoletna praksa. Naj povemo še to, da bo za krompir veljala cena, kot jo bo določila Poslovna skupnost za krompir, sadje in vrtnine Slovenije, cene ostalih vrst blaga iz te skupine pa bodo znane, ko jih bodo uskladili z drugimi prodajnimi območji v Sloveniji. Hmezad-Merx Plansko poslovna skupnost Po oceni dosedanjega dela plansko poslovne skupnosti Hmezad-Merx, ki pa je na konkretnih primerih pokazala, da so naloge med seboj zelo dobro usklajevali (mlečni, mesni in proizvodni kompleks) ter po načrtih za delovanje te skupnosti v prihodnje, pripravlja koordinacijski odbor za usklajevanje načrtov še skupno informacijo o dosedanjem finančnem poslovanju obeh sestavljenih organizacij, v okviru Plansko poslovne skupnosti. Mera na Radgonskem e sejmu Tako kot vsako leto, se je sestavljena organizacija Merx tudi letos predstavila na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni. Izredno lepo aranžiran razstavni paviljon je zbudil zanimanje mnogih obiskovalcev in znanih osebnosti. Tako so naš paviljon obiskali madžarska delegacija, član CK ZKJ Zvone Dragan, politični delavci, predstavniki občin in sestavljenih organizacij združenega dela. Svoj razstavni prostor je imela tudi naša članica Tkanina Celje. Na letošnjem Radgonskem sejmu, kijebil 14. in 15. junija, je izdelke prijavilo /7 ozdov iz vse Slovenije in razstavilo 198 vzorcev. Med razstavljala se je predstavil tudi tozd Klavnica, ki je od skupno podeljenih 46 zlatih, 39 srebrnih in 31 bronastih medalj prejel zlato medaljo za rifniško klobaso, srebrno medaljo za šentjursko domačo in kozjansko klobaso s prekajenim mesom in bronasto medaljo za hot-dog. Delavci Klavnice so na odličja ponosni, saj so nagrajeni izdelki plod lastnega razvoja in znanja. V našem paviljonu je bil razstavljen tudi sodoben stroj za embaliranje moke in mlevskih izdelkov (eno in dvckilogramske zavitke), ki ga je kot sejemski kontingent kupila naša članica M tinsko-predelovalna industrija, temeljna organizacija Mlin . Posebnost tega stroja je, da bo vrečke moke lahko pakiral v pakete iz polietilena po 10 in 20 kilogramov, kar bo vsekakor pocenilo embaliranje. Tisoči» Tori« Natanko leto dni po začetku proizvodnje zložljivih mopedov, tako imenovanih torijev, so iz nekdanje obrtne delavnice Tonija Rifla v Gornjem gradu pripeljali tisoči izdelek. Ko smo pred letom v sestavljeni organizaciji Mera napovedali proizvodnjo teh ličnih majhnih motorjev za šport in rekrea- si je v tem kratkem času tori utrl pot na trg, saj ga lahko kupite ali vidite že po vsej Jugoslaviji. Prav sedaj pa si utira pot celo zunaj meja, saj pri naši članici Avto-tehniki za prihodnje leto že načrtujejo izvoz v Ameriko, Egipt in Grčijo. Seveda pa pri Avtotehniki razmišljajo, da bi proizvodnjo po- čijo, ki bi jih izdelovali v delav- večali in torija še izboljšali ali pa niči Tonija Rifla v Novem gradu celo napravili novega, torija 2, ki obrtniki v sodelovanju z Mer- bi bil namenjen predvsem za xovo Avtotehniko, je le malo ta- tekmovalni šport. Seveda pa so krat navzočih verjelo v napoved, za vse to potrebna dodatna fi- da je lahko uspešen prenos nančna sredstva in kadri, zato v obrtne proizvodnje v industrij- Avtotehniki razmišljajo, da bi sko. . proizvodnjo prenesli v ustrez- Po enem letu lahko trdimo, da nejše prostore zunaj Gornjega so tako pobudniki kot izdelovalci grada, medtem ko bi v sedanji zložljivih motorjev uspeli, če- montažnici nastajale še druge prav je eno leto zelo kratek čas za inačice tega zložljivega motor- osvojitev tehnologije. Od prvega nega kolesa. Prva bo predstav- do tisočega torija je bilo na- ljena že na celjskem obrtnem rejenih že več kot 39 izboljšav, sejmu in se bo imenovala predvsem glede kakovosti. Zato TORI-KROS. Nove stimulacije Zagotoviti devize za nakup stroja Na zadnji seji odbora za koordinacijo zunanjetrgovinskega in deviznega poslovanja, ki deluje v okviru interne banke in katerega predsednik je Rudi Kajtnar, so obravnavali poročilo o izvozu sestavljene organizacije Mera. Ugotovili so, da je odstotek izpolnjenega načrta zelo nizek, zato so sprejeli sklep, da se ta tematika obravnava na prvi seji kolegija direktorjev delovnih organizacij. Pri obravnavanju poročila o deviznem poslovanju v interni banki za prvo polletje letošnjega leta so delegati sprejeli sklep, da se s 15. avgustom spremenijo stimulacije za pospeševanje izvoza znotraj sestavljene organizacije Mera in sicer za generalni izvoz 120 odstotkov in za maloobmejni promet 100 odstotkov. Sklenili so tudi, da je treba takoj izterjati devizni dolg od Razvojnega centra, v drugem polletju zagotoviti devize za nakup stroja za pakiranje moke. Interna banka pa mora zagotoviti devizna sredstva in tako poravnati vse devizne obveznosti do članic. Na koncu so vse delegate seznanili s potekom razprav o novem zakonu o deviznem poslovanju. Visoko priznanje Društvo likovnih umetni- strija, temeljna organizacija kov Slovenije vsako leto oce- Mlin, ki jo je oblikoval naš .njuje dosežke nove embalaže, »stari« znanec tovariš Ranko, Letos je 2. mesto za izredno oblikovalec, ki je pred leti s likovno rešitev prejela emba- svojo skupino pripravil tudi laža za moko in mlevske iz- predlog izdelave celostne gra-delke delovne organizacije fične podobe sestavljene or-Mlinsko-predelovalna indu- ganizacije Mera. s- , Obisk delovne skupine CK ZKS Kritično so ocenili notranje slabosti Pred nedavnim je obiskala temeljno organizacijo Pekarne in slaščičarne Celje delovna skupina CK ZKS, da bi se seznanila, kako se komunisti v tem delovnem okolju vključujejo v prizadevanja za uveljavitev stabilizacijskih ukrepov znotraj delovne in temeljne organizacije v teh zaostrenih gospodarskih razmerah. Delovno skupino je vodil član predsedstva CK ZKS in predsednik komiteja za tržišče in cene Lojze KLEMENČIČ. Po uvodni predstavitvi delovne organizacije Mlinsko predelovalna industrija in njene problematike, predvsem na področju cenovnih razlik in izredno visokih obrestnih mer, ki »siromašijo njihov dohodek«, so tudi Lani je bilo do konca junija v vseh gostinskih objektih sestavljene organizacije Merx 91.857prenočitev, letos pa jih je bilo v enakem obdobju že kar 116.003 ali kar za 26 odstotkov več. kritično ocenili notranje slabosti, kot so veliko število majhnih prodajnih enot zaradi geografsko zelo zahtevnega območja, neposrečena lokacija njihovih zmogljivosti, nadalje problem izredne dotrajanosti opreme ter čista mlinarska dejavnost v temeljni organizaciji Mlin. V nadaljevanju so komunisti zelo kritično opozorili na pomen in izvajanje samoupravnih sporazumov o dolgoročnem poslovnem sode- lovanju s proizvodnimi sistemi v Vojvodini. Dotaknili so se tudi vprašanja osebnih dohodkov, s katerimi niso najbolj zadovoljni ter kadrovske problematike pri pridobivanju kvalificiranih kadrov za pekarsko dejavnost. Zelo konkretno in realno je razpravljal Rajko Čižek, predsednik sindikata te temeljne organizacije, ki je predstavil delovanje družbenopolitičnih organizacij, poudaril prizadevanja komunistov in tudi drugih delavcev za čimboljše politično razpo- loženje v tem delovnem okolju v zaostrenih gospodarskih razmerah. Predsednik akcijske konference ZK delovne organizacije Jože Kolar je poudaril, da se na idejnem področju čuti določena mera apatičnosti članov zveze komunistov predvsem zato, ker marsikateri ukrep na višjih ravneh sprejemajo po hitrem postopku, odmaknjeno od baze, zato tudi ne morejo dati želenih učinkov. Komunisti so govorili tudi o vprašanjih razvoja inovacij, kadrov in predvsem strokovnjakov. Ob koncu je Lojze Klemenčič dejal, da so nekateri komunisti pravilno ugotovili, da so poleg zunanjih dejavnikov še zelo velike rezerve tudi znotraj delovne in temeljne organizacije, zato se morajo komunisti, pa ne samo komunisti, ampak vsi delavci, v prihodnje osredotočiti na razprave o notranjih stabilizacijskih prizadevanjih. Ustvarjati bi morali razpoloženje med delavci, kajti tukaj je največji potencial. Delavec je nosilec vsega, če je delavec dobro razpoložen, je lahko tudi produktivnost mnogo večja. Ukrepi sprejeti septembra Pomoč tozdu pri sanaciji Slabše družbenoekonomske razmere v naši družbi vplivajo tudi na položaj gostinstva, ki se je v zadnjih letih posebej poslabšal v tozdu gostinstvo in turizem Celje, kjer rezultati niso zadovoljivi. Slabši finančni rezultati, nizki OD, precej višji stroški ter upadanje storilnosti so narekovali pomoč pri sanaciji poslovnih enot in to do te mere, da bi začele poslovati pozitivno. Imenovana sanacijska skupina iz vrst najodgovornejših delavcev sozda (Frančeškin, Samec, Leič) je predložila koncept sanacije in od DS tozda dobila tudi vsa ustrezna pooblastila za ukrepa- nje in izvajanje sanacije. Sanacijski program, ki ga je skupina pripravila, je nastal na podlagi analiz in revizije poslovanja', je razdeljen na več delov in obravnava organizacijo, finance, komercialo, kadre ter predvsem stanja na področju tehnologije poslovanja v DE. Ukrepi, ki zajemajo področje Brez razprave Tozdu Mlin odobrili posojilo za pokrivanje izgub Na 5. seji poslovnega odbora Interne banke sestavljene organizacije Mere so delegati obravnavali in sprejeli periodični obračun za prvo polletje letos. Kljub temu da so obravnavali izredno pomembno gradivo, pa nihče od navzočih delegatov ni postavil nobenega vprašanja. To je še en dokaz več, da se delegati verjetno ne dogovorijo za stališča v svojih delovnih okoljih. V nadaljevanju seje so delegati odobrili delovni organizaciji Mlinsko predelovalna industrija, temeljna organizacija Mlin posojilo v višini 24.531.736 dinarjev za pokrivanje izgube ob periodičnem obračunu. Pogoji vračila kredita so podrobneje opredeljeni v zapisniku. Tik pred zaključkom redakcije pa smo prejeli že vabilo za 6. sejo poslovnega odbora interne banke, na kateri bodo delegati obravnavali investicijske zadeve, gradivo za zbor interne banke, predlog dopolnitve sklepa o višini tarif za plačila storitev interne banke in predlog določitve cen za prevoz s službenim vozilom. Rekli so... Milan Kneze vic: Kmetijstvo more in mora dati več Pred nedavnim je bil gost Radia Celje Milan Kneževič, predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Postavili so mu tudi vprašanje, kako ocenjuje povezovanje med dvema velikima agroživil-skima sozdoma Hmezad in Mere v plansko-poslovni skupnosti in pa seveda kaj bi bilo mogoče še izboljšati. Milan KNEŽEVIČ je povedal: »Predvsem so do približevanja obeh sozdov privedli narava dela, ekonomska nujnost in usklajevanje interesov. Gotovo je cilj priti do večjih ekonomskih učinkov. Po moji oceni daje nova plan-sko-poslovna skupnost Hme-zad-Mere pozitivne učinke, drugače ovrednoten je gospodarski prostor obeh sozdov, ki lahko daje še večje izkoristke. Kako naprej? Najbrž bo prišlo tudi do fizične združitve, vendar po- stopoma in v normalnem ekonomsko-poslovnem procesu. Sistema sta velika, skupaj sta lahko še večja, predvsem pa lahko racionalneje usklajujeta načrte, uresničujeta delitev dela, specializacijo, po prednostnih načelih združujeta več sredstev, bolje obračata družbena sredstva in lahko pocenita kmetijsko proizvodnjo.« Regijska konjerejska razstava tehnologije in organizacije poslovanja, ter ukrepi na področju urejanja blagovnih tokov, so bili julija posredovani DS tozda v obravnavo in sprejem, medtem ko bodo ostali ukrepi sprejeti v začetku septembra. Izjema so nekaterih ukrepi kadrovskega značaja, ki so ozko vezani na realizacijo ukrepov sanacijskega programa in bodo predmet sprotnega razreševanja v času sanacije. Uspešnost dolgoročne sanacije tozda (likvidnost, stroški, promet) je odvisna predvsem od učinkovitosti ukrepov na področju tehnologije poslovanja (doseganje planiranih pribitkov, 'zmanjšanje stroškov, povečanje realizacije, večje kontrole ipd.) ter ofenzivne finančno komercialne politike tozda (plačilni pogoji, blagovni tokovi). Nenazadnje je hitrejši razvoj tozda odvisen tudi od krepitve DO (njenih strokovnih služb) ter predvsem trdnejše povezanosti z ostalimi tozdi znotraj DO. Ugotovili so, da je rezerv znotraj tozda dovolj, da lahko posluje pozitivno. Za njihovo aktiviranje je potrebno uveljaviti stimulativnejše nagrajevanje, ki bo vezano na doseganje planskih pribitkov in zalog. In nenazadnje morajo uveljaviti več reda in discipline tako med delavci v sleherni enoti kakor tudi med vodstvenimi delavci v tozdu. Sanacijska komisija bo do konca leta mesečno spremljala izpolnjevanje sanacijskega programa ter primerno ukrepala, če odgovorni delavci ne bodo opravljali nalog iz programa. Žare Frančeškin Na sejemskem prostoru pri veterinarski postaji v Šentjurju je bila v soboto, 7. septembra, regijska konjerejska razstava in nagrajevanje rodovniških pla-menskih konj, ki sta jo pripravila Konjeniško društvo Slovenije in Kmetijski kombinat Šentjur. In kakšen je bil program? Po dogonu živali in strokovnem ocenjevanju je bila ob deseti uri otvoritev razstave in povorka konjskih vpreg. Nato so proglasili najboljše živali in podelili premije, V popoldanskem času pa je bil predvsem za obiskovalce zanimiv konjeniški turnir v preskakovanju zaprek. Strokovni pogovor s tega področja so pripravili v jedilnici Kmetijskega kombinata Šentjur, temeljni organizaciji Klavnica. Kaj je novega? Zdravilišče Dobrna Oktobra bodo v delovni organizaciji Zdravilišče Dobrna začeli obnavljati depandanso Zagreb. Tako bodo pridobili osemdeset kvalitetnih postelj B kategorije, namenjenih predvsem tujim gostom. Izdelan pa je že tudi idejni projekt za obnovo dotrajanega Zdraviliškega doma, ki ga bodo skušali obnoviti prav tako v tem srednjeročnem obdobju. Celjski obrtni sejem Tori-kros Letos bo prvič na celjskem Sejmu obrti naša sestavljena organizacija Mere predstavila svojo obrtno kooperacijo. Na 28 kvadratnih metrih se bodo predstavile tri naše članice in sicer delovne organizacije Avtotehnika, Savinja Mozirje in Dravinjski dom Šlovenjske Konjice. V okviru sestavljene organiza- cije Mere je trenutno 220 kooperantov, ki proizvedejo 385 različnih izdelkov in ustvarijo letno za 101 staro milijardo skupnega prometa. Naj povemo še to, da bo Savinja Mozirje prvič prikazala vodno turbino, Avtotehnika pa novo obliko tekmovalnega torija, imenovanega TORI-KROS. Nova imenovanja V nekaterih delovnih in temeljnih organizacijah je prišlo do kadrovskih sprememb na vodilnih delovnih mestih. Tako je prevzel dolžnosti direktorja delovne organizacije Turist Nazarje MARJAN TRONTELJ, dolžnosti direktorja temeljne organizacije Prodaja Celje MAKS MAČEK, temeljne organizacije Mlin Celje MATJAŽ PLESNIČAR in temeljne organizacije Majolka RUŽIČA MREVLJE. Zanimivi kazalci Na zadnji seji kolegija direktorjev je podpredsednik kolegijskega poslovodnega organa za ekonomiko in finance Vitomir Dolinšek pri obravnavanju poročila za prvo polletje seznanil navzoče tudi z letošnjim vrstnim redom članic in primerjavo z lanskim glede na sredstva za reprodukcijo na delavca, glede na povprečni mesečni netto osebni dohodek na delavca in glede na dohodek na delavca Sredstva za reprodukcijo na delavca od 1. januarja do 30. junija 1985 lani 1. RTC Golte 21. 2. Tkanina Celje 3. 3. Hotel Košenjak Dravograd 4. 4. Kmetijska zadruga Slov. Konjice 2. 5. Moda Celje 7. 6. Kmetijska zadruga Laško 18. 7. Kmetijski kombinat Šentjur 6. 8. Kmetijska zadruga Celje 5. 9. Dravinjski dom Slov. Konjice 1. 10. Savinja Mozirje " 8. 11. Zdravilišče Dobrna 17. 12. Hoteli turizem Celje 15. 13. Blagovni center Celje 10. 14. Avto Celje 12. 15. Teko Celje 11. 16. Gostinsko podjetje Celje 9. 17. Avtotehnika Celje 16. 18. Turist Mozirje 13. 19. Reklama Celje 14. 20. Mlinsko predelovalna industija Celje 22: 21. Potrošnik Celje 20. 22. SOZD Merx DSSS 19. Povprečni mesečni netto OD na delavca od 1. januarja do 30. junija 1985 lani 1. Sozd Merx — DSSS L 2. Blagovni center Celje 2. 3. Tkanina Celje 5. 4. RTC Golte 11. 5. Avto Celje 6. 6. Mlinsko predelovalna industrija 3. 7. Reklama Celje 8. 8. Avtotehnika Celje 17. 9. Kmetijska zadruga Celje 10. 10. Kmetijska zadruga Slovenske Konjice 7. 11. Kmetijska zadruga Laško 12. 12. Dravinjski dom Slovenjske Konjice 4. 13. Moda Celje 9. 14. Teko Celje 13. 15. Kmetijski kombinat Šentjur 15. 16. Potrošnik Celje 16. 17. Zdravilišče Dobrna 21. 18. Savinja Mozirje 14. 19. Turist Mozirje 20. 20. Hoteli turizem Celje 19. 21. Gostinsko podjetje Celje 18. 22. Hotel Košenjak Dravograd 22. Dohodek na delavca - od 1. januarja do 30. junija 1985 lani L Tkanina Celje 4. 2. Hotel Košenjak Dravograd 14. 3. Blagovni center Celje 6. 4. Kmetijski kombinat Šentjur 5. 5. Dravinjski dom Slovenjske Konjice 1. 6. Sozd Mera — DSSS 12. 7. Moda Celje 10. 8. Kmetijska zadruga Laško 7. 9. Kmetijska zadruga Slovenske Konjice 3. 10. RTC Golte 22. 11. Kmetijska zadruga Celje 2. 12. Avtotehnika Celje 9. 13. Avto Celje 11. 14. Mlinsko predelovalna industrija 18. 15. Savinja Mozirje 8. 16. Reklama Celje 15. 17. Teko Celje 16. 18. Gostinsko podjetje Celje 13. 19. Hoteli turizem Celje 17. 20. Potrošnik Celje 19. 21. Zdravilišče Dobrna Celje 21. 22. Turist Mozirje 20. Z izvozom ne moremo biti zadovoljni V prvem polletju letos smo načrtovani izvoz blaga sozda MERX dosegli komaj 35,36%. Če pogledamo odstotke po posameznih DO, so zelo različni, prav tako tudi vzroki za nizko realizacijo. Eden od vzrokov je sezonski značaj blaga (jabolka pri KK Šentjur ter KZ Slov. Konjice). Velik izpad se pojavlja pri KK Šentjur zaradi zastoja pri izvozu mesa. Eden od razlogov je tudi ta, da imamo SAS z DO GRUDA Ljubljana in so bile vse količine planirane za izvoz prek tega izvoznika. Ta je imel težave z izvoznimi dovoljenji, kvotami, nazadnje pa živina po teži ni več ustrezala za izvoz. Poleg ome- njenih problemov pa so se istočasno pojavljale še težave s porabo ustvarjenih deviznih sredstev, kar je vse vplivalo na odločitev za prodajo 600 glav živine za dinarje. Ta izpad bo do konca leta zelo težko nadoknaditi, zato so sedaj vsi napori usmerjeni v iskanje novih možnosti izvoza oziroma za povečanje že obstoječega. Pri vseh izvoznih poslih pa se kot vedno bolj pomembno vprašanje pojavlja plasma deviznih sredstev, kar pomeni, zlasti pri maloobmejnem prometu, da se obenem z izvozom dogovarjajo tudi že uvozni posli. Pomen takšnih poslov opažamo pri KZ Celje, ki realizira izvoz konj po dogovorjeni dinamiki za v naprej. dogovorjeni uvoz. Izvoz DO Blagovni center je v prvem polletju zelo pičel, saj temelji na izvozu borovnic, ki se je začel konec junija. Glavnina je realizirana v juliju, kar v podatkih realizacije I-VI. 85 ni zajeto. Dejansko pa so z izvozom borovnic (12,5 t) dosegli 46% svo- jega načrtovanega izvoza za leto 1985. Ta odstotek bi lahko bil še večji, če bi bile odkupljene večje količine, zato bo v prihodnje potrebno bolje poskrbeti tudi za odkup. Kljub velikemu zanimanju italijanskega trga za nakup lesnega oglja pri nas in številnim tovrstnim razgovorom do realizacije letos še ni prišlo. Izkušnje preteklih let (številne reklamacije) namreč zahtevajo bolje organiziran izvoz, zlasti pripravo ustreznega skladiščnega prostora z možnostjo sortiranja, merjenja vlage, pakiranja ipd., za kar pa se trenutno nobena od kmetijskih organizacij še ni usposobila. V prvih šestih mesecih le- litrov žganih pijač ali 5 odstot- tošnjega leta so v vseh Merxo- kov manj kot lani, 49.815 li- vih gostinskih objektih gostje trov drugih žganih pijač ali 1 popili 889.636 litrov piva ali odstotek več kot lani, 621 li-13 odstotkov več kot lani, trov sokov ali kar 47 odstot-341.861 litrov vina ali 8 od- kov manj kot lani. stotkov manj kot lani, 16.402 Prvi YU butik v Sloveniji O tem, kaj je YU butik oziroma o tem, zakaj se je delovna organizacija Teko vključila v poslovno ter prevzela nalogo nosilca za Slovenijo, Ste lahko že prebrali v eni od naših prejšnjih številk Vestnika v zapisu naše sodelavke Zdenke Detiček. li, Teko v tem letu odprla štiri takšne prodajalne in prva bo v Radencih. Napoved se je uresničila. Pred kratkim je v hotelu Radin v Radencih sozd Merx, delovna organizacija Teko, skupaj s poslovno skupnostjo YU butikov in turističnimi delavci Radencev odprla prvo takšno prodajalno pri nas. Vodja te enote Lidija KLEMENČIČ je povedala: »Z obiskom smo lahko izredno zadovoljni, blago se dobro prodaja, kupci niso samo tujci, ampak je tudi precej domačinov, kajti blaga, ki ga prodajamo doslej ni bilo mogoče kupiti niti v Radencih niti v Murski Soboti in so morali domačini po te vrste blago v tujino. Trenutno je asortiment poskusen, nakupi oziroma zahteve kupcev pa bodo pokazale, katero je tisto blago, po katerem Iz zapisa ste lahko tudi preb rada bo delovna organizacija je največje povpraševanje in ga nas kupite največ izredno lepega kaj kupijo, če bi jih slučajno pot bomo morali uvrstiti v naš pro- kristala, izdelke z narodnimi mo- vodila mimo Radencev.« gram prodaje. Sedaj lahko pri tivi, nadalje imamo izredno bo- V enoti delovne organizacije Količinski prikaz proizvodnje in predelave mesa v sozdu Mera Celje, 30. 6.1984/1985 PROIZVODNJA IN PREDELAVA 30. 6. 30. 6. 1984 1985 Ind. sveže telečje meso 6 15 250 sveže goveje meso 768 792 103 sveže svinjsko meso 217 242 112 sveže kunčje meso 6 10 167 ostalo sveže meso klobasni izdelki (vseh vrst) 302 293 97 sušeno in prekajeno meso 37 41 111 slanina 9 23 256 živalska mast 41 47 115 drobovina 61 71 116 ostali izdelki 152 203 134 Skupaj 1.599 1.737 109 gato izbiro pasov, kozmetike, ženskega perila... pa kaj bi vse naštevala. Vabim vse bralce Vestnika pa tudi ostale, da si ogledajo našo enoto in seveda Teko, prvem YU butiku v Sloveniji pa sta poleg vodje te enote, ki ima deljen delovni čas, še dve prikupni prodajalki Lidija ZAMUDA in Olga MARIN. Količinski prikaz proizvodnje družbenega in zasebnega sektorja v kmetijstvu za obdobje 30.6.1984/1985 v sozdu Merx KOMADI Novi zakon o planiranju stopek samoupravnega sprejemanja planskih listin ter bolj kot dosedanji obvezuje poslovodne organe in ostale odgovorne delavce za pravočasno sprejemanje in kasnejše izpolnjevanje plana. Načrti tozdov, DO in sozda bodo zasnovani na ocenjenih možnosti in pogojih razvoja, skupnih osnovah za pripravo srednjeročnih načrtov tozdov, DO in sozda ter skupnih programih razvoja in samoupravnih sporazumov, s katerimi so delovne organizacije prevzele medsebojne obveznosti za izpolnjevanje teh programov. Skupne osnove (ni več samoupravnih sporazumov o temeljih plana) za Dne 28. 8. 1985 je skupščina SFRJ sprejela novi zakon o osnovah sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije. Spremembe in dopolnitve zakona temeljijo predvsem na predlogih, ki so jih dale republike in AP in izhajajo iz slabosti obstoječe zakonodaje oziroma priprave planov v tem srednjeročnem obdobju. Novi zakon nekoliko poenostavlja po- TONE 30. 6. 84 30. 6. 85 Ind. 30. 6. 84 30. 6. 85 Ind. se potrjujejo kot edini akt za Mlado pitano govedo 4.448 4.869 109 2.326 2.516 108 črte temeljnih organizacij. ostalo klavno govedo 196 258 132 85 115 135 Če ima katera izmed delovnih plemenske krave 69 80 116 — — — organizacij že pripravljene po- teleta za pitanje 1.855 1.656 89 244 . 240 98 samezne planske akte, jih je po- teleta za zakol 124 273 220 13 26 200 trebno preimenovati v skladu z prašiči pitanci 2.160 2.381 110 253 251 99 novim besedilom, opredeljenim pujski 561 904 161 13 19 146 v zakonu. jarkice brojlerji 89.950 153.666 75.000 138.122 83 90 291 244 84 Metodologija in spremljajoči dokumenti bodo v skupščini ozi- amortizirane kokoši 23.250 22.649 97 — — — roma posameznih republikah kunci za zakol 5.265 26.323 — 12 61 — sprejeti mesec dni po sprejemu jajca (v 000 kom) mleko (v 000 litrih) 13.289 6.341 14.425 6.841 109 108 zakona. Zakon bo objavljen v UR. listu SFRJ v prvi polovici septembra. Žare Frančeškin MERK VESTNIK SEPTEMBER 1985 Marjan Trontelj, novi direktor delovne organizacije Turist Nazaije Ob odhodu direktorja delovne organizacije Turist Nazarje Franca Sivca na novo delovno dolžnost, je s 1. junijem prevzel vodstvo te delovne organizacije Marjan Trontelj, višji zdravstveni delavec. Njegova prva zaposlitev je bila v Rogaški Slatini, od koder je tudi doma, nato se je zaposlil v zdravilišču v Laškem in se ob delu vpisal na FSPN, smer sociologija. Vedno bolj ga je zanimalo kadrovsko področje, zato se je tudi kmalu preusmeril in — Tovariš Trontelj, kakšna je bila vaša ugotovitev oziroma kakšni so bili vaši prvi vtisi ob prihodu v to delovno okolje? Marjan TRONTELJ: »Delovna organizacija Turist Nazarje je bila že ob polletju v izgubi, zato je bila moja prva naloga izdelava sanacijskega programa za odpravo motenj v poslovanju. Menim, da je bilo to zelo koristno zame, ker sem se na ta način zelo podrobno seznanil s to Marjan Trontelj Novosti, ki jih lahko pokusite v gostinskih obratih delovne organizacije Turist Nazarje. — v Nazarjah boste dobili kvalitetno zgornjesavinjsko pizzo, — v vseh obratih lahko poskusite pravi domači savinjski želodec, — na Ljubnem v hotelu Planinka je specialiteta flosar-ska plošča, — v vseh obratih pa si boste lahko naročili postrvi, ki jih imajo stalno v zalogi. prevzel vodenje kadrovsko socialnega področja v delovni organizaciji TIM Laško. Od tod ga je pot vodila v našo članico Turist Nazarje, kjer je prevzel dolžnost direktorja te delovne organizacije. delovno organizacijo, ugotovil nepravilnosti, pa tudi dobre stvari. Mogoče bi navedel samo nekaj primerov. Tako je bila ponudba v tej delovni organizaciji zelo pestra, ni pa bilo kontinuitete in s tem smo izgubili precej gostov. Tudi kadrovski problemi so bili precejšnji, vendar smo jih trenutno rešili z zaposlitvijo 7 štipendistov. Moram poudariti, da je to zelo mlad kolektiv, da se večkrat pojavi problem discipline, da so bili v preteklosti premalo agresivni na področju zabavnih prireditev. To smo sedaj nekoliko spremenili, tako da se sedaj v Planinki v Ljubnem in v hotelu Turist Nazarje vedno kaj dogaja za konec tedna.« —- Tovariš Trontelj, nanizali ste nekaj problemov, s katerimi ste se srečali ob prevzemu nove dolžnosti, pa tudi kako jih boste rešili. Pa vendar me zanima, kako Nova embalaža Novi keksi Če ste ljubitelj in kupec znanih dobrih keksov delovne organizacije Mlinsko predelovalna industrija, potem ste lahko na policah Merxovih trgovin in pekam opazili, da so keksi v novi embalaži. Zakaj so se odločili za takšno vrsto embalaže, nam je nekaj več povedal LEON TRUNK L, tehnolog v temeljni organizaciji Pekarne in slaščičarne Celje, kjer pečejo te kekse: »Pred kratkim smo uvedli novo embalažo za vseh sedem vrst keksov, ki so bili dosedaj pakirani v polietilenskih vrečkah. Odločili smo se za triplastne vrečke, iz polietilena, natron papirja in zunanje poslikane plasti papirja. V novih vrečkah so keksi bolje zaščiteni, predvsem pred svetlobo, manj se lomijo in so bolje zaščiteni pred tujimi vonjavami in sprejemanjem ter oddajanjem vlage.« — In kateri keksi so to? LEON TRUNKL: »To so domači prijatelj, domači keksi, vinsko pecivo, orehovi rogljiči, vanilijevi rogljiči, janeževo pecivo in kokosovi keksi.« — Kako so sprejeli novo embalažo potrošniki? LEON TRUNKL: »Verjetno jih moti, ker keksov sedaj ne vidijo. Moram pa poudariti, da so enake kvalitete, torej niso novi, ampak je nova samo embalaža, ki pa je tako oblikovana, da kupci lahko takoj razberejo, katera vrsta keksov je v vrečki. Mislim pa, da se odpor pojavlja pri ste si zamislili popestritev ponudbe, zabavno življenje in na kakšen način mislite, da bi ob koncu leta vendarle izkazali nekaj ostanka dohodka? Marjan TRONTELJ: »Menim, da bi morali najprej izboljšati in popestriti gostinsko ponudbo, v tem srednjeročnem obdobju pa bi morali preurediti večino gostinskih lokalov, organizirati v vseh večjih obratih zabavno življenje in si zagotoviti Ribji biftek Specialiteta Turista Nazarje Ribji biftek, specialiteta delovne organizacije Turist Nazarje, izvirni recept hotela Turist iz Mozirja, ki ga je »poš-tudiral« delavec tega hotela. Sestavljen je podobno kakor tatarski biftek, samo da je mesna masa iz rib — postrvi. Če se želite prepričati o kvaliteti ribjega bifteka in ga celo pokusiti, pridite v Hotel Turist v Mozirje, kjer ga boste lahko naročili vsak dan po zelo ugodni ceni 750 dinarjev. stalno prisotnost na vseh pomembnih prireditvah v Zgornji Savinjski dolini. Specializirati bomo morali ponudbo v obratih in zagotoviti čimboljšo izkoriščenost objektov. To smo na primer že naredili z obratom Gaj, ki je bil do nedavnega neizkoriščen, ponudba nestalna, sedaj pa je stalno odprt, ponudba je boljša in to se vsekakor tudi pozna v prometu.« —- In nazadnje še vprašanje, tovariš Trontelj, kako ste zadovoljni s strokovnimi službami sozda? Marjan TRONTELJ: »V tem kratkem času sem lahko ugotovil, da na naše ponudbe dobimo določene podatke in smo z njimi zadovoljni, ali po domače, če zahtevamo, dobimo. Vse premalo pa je pobud in sugestij s strani strokovnih služb sozda, čeprav vemo, da razpolagajo z mnogimi podatki. Lahko rečem, da pa sedaj pričakujemo največ pomoči od nove prodajne službe.« naših poslovodjih. Nekateri nočejo vzeti naših izdelkov prav zaradi nove embalaže, z izgovorom, da se ne vidi, kakšni keksi so v vrečkah. To nam potrjuje tudi podatek, da je promet po teži od meseca junija, ko smo uvedli novo embalažo, padel. Zato mislim, da bi morali poslovodje biti bolj elastični in prepustiti izbiro embalaže in kakovost keksov potrošniku.« Kdo vam je oblikoval embalažo? LEON TRUNKL: »Ideja jp nastala v naši delovni organizaciji, nato smo imeli več predlogov. Pri tem nam je precej pomagal marketinški sektor z raznimi vzorci, kreirala in izdelala pa ga je naša članica Pekarna.« Predstavljamo vam... Sektor za kadre in splošne zadeve — Kakšno je delo sektorja za kadre in splošne zadeve? Ana Koprivc: »Glede na določila samoupravnih splošnih aktov sozda Mera. še posebej samoupravnega sporazuma o združitvi v sozd, samoupravnega sporazuma o temeljih plana sozda in samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci ozdov in DSSS ter na podlagi potreb njegovih članic, ki smo jih v 4-let-nem delovanju spoznali, moram reči, da je delo v sektorju zelo heterogeno, obsežno in zahtevno. Sozd Mera sestavlja 21 delovnih organizacij, od tega 12 enovitih in 10 delovnih organizacij, ki imajo 37 temeljnih organizacij. Poleg tega imamo 12 delovnih skupnosti skupnih služb (10 v DO in 2 na ravni sozda — DSSS sozda Mera in DSSS Interne banke). V vseh ter organizacijskih oblikah dela 6456 delavcev. Enovite delovne organizacije so po obsegu in številu delavcev manjše, zato večina nima organiziranih kadrovskih služb. Le pet teh organizacij ima po enega delavca, ki se ukvarja s kadrovsko dejavnostjo. Vse delovne organizacije s tozdi imajo organizirano kadrovsko službo in tudi delavca, ki odgovarja za uveljavljanje kadrovske funkcije v celoti. Glede na različno organiziranost kadrovske dejavnosti pri članicah sozda, je treba to dejavnost na ravni sozda opredeliti za usklajevalno in svetovalno, delno pa tudi operativno.« — Katerim področjem dela kadrovske službe velja največja pozornost? Ana Koprivc: »Ker je kadrovska služba delno že organizirana v skladu z določili samoupravnih splošnih aktov sozda Mera, je poleg kadrovanja treba poudariti tri pomembnejša področja dela in sicer: izobraževanje kadrov, delitev osebnih dohodkov in družbeni standard. Upoštevajoč teoretične samoupravne modele in pozitivne izkušnje samoupravne prakse na področju organiziranja kadrovske službe bi kazalo njeno organizacijo posodobiti v smislu obvladovanja celotnega področja dela. Kadrovska služba mora biti organizirana kot samostojna organizacijska enota, po statusu in obnovi izenačena z ostalimi poslovnimi službami v DSSS sozda. Le tako zasnovana organi- zacija kadrovske službe lahko integralno obvladuje in rešuje vsakodnevno usklajevalno-strokovne in operativno-teh-ntčne potrebe in probleme delavcev sozda. Za zdaj je organizirana kot sektor za kadre in splošne zadeve. Ker pa pod besedo »splošen« sodi vse in nič, menim, da bi bil naziv »sektor za razvoj, izobraževanje in organizacijo kadrov« bolj identičen s področja dela (ali s subfunkcijami), ki jih je v tem sektorju nujno opravljati. Da bo moje mnenje razumljivejše, naj razčlenim posamezne besede: v razvoj kadrov spadajo: kadrovanje poslovodnih in vodilnih delavcev sozda, planiranje razvoja kadrov, spremljanje razvoja kadrov ter obveščanje in dvig kulturne ravni kadrov. V izobraževanje kadrov sodi:. planiranje izobraževanja kadrov, štipendijska politika, mentorstvo in proizvodno delo. V organizacijo kadrov pa spadajo: samoupravni, delegatski in družbenopolitični sistem, vrednotenje dela in delitev OD, socialna politika in standard kadrov, zaščita kadrov, delovno-pravno in gospo-darsko-pravno področje. Za mnoga teh področij je treba nujno izdelati enotne metodološke modele, ki bodo omogočali in zagotavljali čimvečje poenotenje kadrovske dejavnosti v sozdu.« Ali imamo v sozdu kakšen akt, ki bi v celoti opredeljeval njegovo kadrovsko politiko? Ana Koprivc: »V sozdu imamo več samoupravnih splošnih aktov, temeljne sem že omenila na začetku najinega pogovora, ki vsebujejo določila o uveljavljanju kadrovske funkcije v sozdu, nimamo pa še akta, ki bi opredeljeval vse v zvezi z opravljanjem kadrovske dejavnosti. Tak temeljni akt je vsekakor samoupravni sporazum o kadrovski politiki v sozdu in njenem enotnem uveljavljanju, ki mora vsebovati vse kadrovske podfunkcije ter nosilce in izvajalce le-teh. Zato je ena prvih in aktualnih nalog našega sektorja izdelati omenjen samoupravni sporazum in metodološke modele posamezne podfunkcije.« Na ravni sozda je ustanovljen koordinacijski odbor za kadrovske in splošne zadeve. Ali tudi ta deluje? Ana Koprivc, vodja sektorja za kadre in splošne zadeve Ana Koprivc: »Da, koordinacijski odbor za kadrovske in splošne zadeve je kar dejaven, saj sodijo v njegovo pristojnost obravnave vsa področja kadrovskih subfunkcij. Sektorju ta odbor služi kot metoda dela. S pomočjo tega odbora oblikujemo in uveljavljamo kadrovsko politiko v sozdu. Odbor deluje dokaj strokovno, saj so v njem strokovni delavci, ki pri članicah skrbijo za uveljavljanje kadrovske funkcije.« 5 kakšnimi težavami se srečujete pri svojem delu? Ana Koprivc: »Oh, o težavah ne govorim rada, čeprav moram ugotoviti, da jih je kar preveč. Nekatere so subjektivne, druge objektivne narave. Težje je obvladovati prve, ker zahtevajo več vztrajnosti in časa, kot druge. Ker pa smo se odločili delati v DSSS sozda smo zavestno vzeli v zakup tudi zahtevnejši način dela, ki terja precej vztrajnosti pri delu. Ves čas mojega delovanja v kadrovskem sektorju pa me najbolj teži,da bi bilo treba na tem področju narediti veliko več, kot smo naredili doslej, vendar z obstoječo kadrovsko zasedbo to ni mogoče. Področja, kot so: izobraževanje, vrednotenje dela in delitev OD, družbeni standard, razvoj kadrov, varstvo in zaščita kadrov niso kadrovsko pokrita, zato tudi ni mogoče zaznati kvalitetnejših rezultatov pri razvoju teh področij, za katera pa menim, da neposredno zadevajo slehernega delavca v sozdu. Že dolgo časa poudarjamo potrebo po kadrih na ravni sozda, ki bi skrbeli za razvoj omenjenih področij, vendar nekateri delavci pri članicah sozda nočejo razumeti, da je treba nekatera področja vendarle urejati enotno in usklajeno.« Kako naprej? Ana Koprivc: »Naprej? Vztrajno in optimistično! Upam, da bomo uspeli v svojih prizadevanjih za nenehen razvoj kadrovskega sektorja kot tudi vseh ostalih poslovnih funkcij v sozdu, da bi čim bolje zadostili potrebam in željam vseh delavcev v Merau.« Rast števila prenočitev Dobrna po številu prenočitev takoj za Rogaško in Radenci Že v prvem trimesečju letošnjega leta se je v Zdravilišču Dobrna pokazala rast števila prenočitev in se nadaljevala vse do polletja. Sami podatki nam pokažejo, da je bil hotel Dobrna v prvem polletju bistveno bolj zaseden in je včasih že dosegel zgornjo mejo, kar pa je vsekakor nekoliko oslabilo kakovost storitev. Prav tako se je izboljšala zasedenost tudi ostalih zmogljivosti, saj je bilo v teh objektih dnevno povprečno kar 45 preno- čitev več kot pa lani. Tudi delež porabnikov družbenih sredstev (socialni, ambulantni, ZB) se je v sestavi povečal za 2,3 .odstotka, kar se seveda tudi pozna v poslovnem rezultatu. Prav tako je bilo več nočitev tujih gostov, predvsem Fincev in Nemcev, saj znaša njihov delež 9 odstotkov, kar pa je še vedno bistveno nižje kot v ostalih zdraviliščih. Da je rast prenočitev v Zdravi- lišču Dobrna resničn n ja, nam pove tudi pot ta delovna organizaci nem številu prenočit« v Sloveniji, torej za R fino in Radenci, po : nočitev domačih go celo na drugem mesti vilišču delovne Pridobili 60 m2 prodajnih površin Odprli so Obrtservis V temeljni organizaciji Prodaja Slovenj Gradec so že dalj časa razmišljali o obnovi zelo priznane prodajalne Obrtservis, znane tako po kvaliteti kot tudi po izbiri blaga. Vsi so radi kupovali v njej, ne glede na to, da je bila prostorsko zelo tesna in je bila njena oprema stara prek 100 let. Pa vendar so se v temeljni organizaciji Prodaja Slovenj Gradec odločili za obnovo te prodajalne, da bi ustvarili čimvečji dohodek in se specializirali po posameznih področjih. Direktor temeljne organizacije Prodaja Slovenj Gradec ALBIN NAGLIČ pa nam je ob otvoritvi Obrtservisa povedal sledeče: »Delovne razmere v prejšnjem Obrtservisu so bile nemogoče. Prav tako v Idealu. Nobena od teh dveh trgovin ni imela svojih sanitarij. Vsi v temeljni organizaciji smo bili prepričani, da lahko s preureditvijo, kajti lokacija je bila idealna, posodobimo prodajalno, ki bo nudila boljše delovne razmere delavcem in boljšo izbiro blaga kupcem, hkrati pa bo pripomogla k povečanju dohodka. Sama oprema v prodajalni je bila stara že sto let, prav tako je bila stara zgradba, saj je bila nazadnje prenovljena leta 1956. Sedaj smo obnovili opremo, najpomembneje pa je, da smo razširili prodajni prostor od prejšnjih 70 na 130 kvadratnih metrov prodajnih površin. Prav tako je sedaj večja izbira blaga, blago je bolj pregledno na policah. Menim, da sedaj ta preurejena prodajalna zadostuje za Slovenj Gradec do leta 2000, glede na konkurenco, ki se pojavlja. Zato ne pride v poštev nikakršno šir- Seja kreditnega odbora IB Da so dopusti mimo in se zopet začenja živahno samoupravno delo na vseh področjih, dokazujejo sklici številnih sej samoupravnih organov. Tako so imeli pred kratkim v interni banki poleg seje poslovnega odbora še sejo kreditnega odbora, na kateri pa so delegati potrdili najete in odobrene kredite in depozite za junij, sprejeli poročilo o dostavi in izdelavi operativnega načrta finančnih tokov, realiziranih prek interne banke in informacijo o poslovanju članic interne banke za prvo polletje. Sejem v Innsbrucku jenje, še vedno pa si bomo prizadevali za čimvečjo specializacijo ’ — Kdo je bil izvajalec del? Albin Naglič ALBIN NAGLIČ: »Obnova te prodajalne ni bila samo prednostna naloga v tem srednjeročnem programu, ampak je bilo to v načrtu že veliko prej. V temeljni organizaciji smo se zato sami odločili, da gre ta naložba v strele skoraj v celoti pogorelo gospodarsko poslopje staršev Jožeta KODELE, poslovodje SP Delavska v celjskem tozdu Prodaja, delovne organizacije Potrošnik. Poleg poslopja je pogorelo še vse kmetijsko orodje, mehanizacija in gradbeni material, namenjen za prenovo hiše. Tako kot že večkrat doslej — samo spomnimo se akcij solidarnosti za pomoč delavki poslovalnice Zvezda v Ljubljani Martini Cene, ki je v avtomobilski nesreči izgubila moža, delavki Vilmi Skerbinek iz Ruš, ko ji je požar uničil stanovanje, in štirim vrednosti okoli 500 milijonov dinarjev v breme dohodka. Izvajalec del je bil Kograd, temeljna organizacija Graditelj, opremo pa je izdelal Alpos iz Šentjurja. Hkrati s to prodajalno pa obnavljamo tudi poslovno stavbo temeljne organizacije, tu mislim na zunanjo ureditev.« . Tovariš Jože Leskovšek, vi ste vodja te poslovalnice oziroma Jože Leskovšek enote. Kakšni so vaši prvi vtisi? JOŽE LESKOVŠEK: »Danes smo Obrtservis šele odprli, zato bi o prvih vtisih, razen tega, da se še sami ne znajdemo dobro, težko govoril. Lahko pa povem, da imamo sedaj odlične majhnim otrokom pred kratkim umrle delavke Sretane Dorovič, delavke v blagovnici Nova vas — je tudi tokrat izvršni odbor osnovne organizacije sindikata tozda Prodaja Celje takoj organiziral akcijo zbiranja denarja vseh delavcev te temeljne organizacije. Nabiralna akcija prostovoljnih prispevkov je bila tako kot vedno doslej zelo uspešna, skupaj so zbrali preko 150.000 dinarjev. V nesreči spoznaš prijatelja, pravijo delavci te temeljne organizacije, ki so do sedaj bili v vseh nujnih primerih pripravljeni pomagati, kljub nizkim osebnim dohodkom, ki jih prejemajo. Delavci Turista so bili dobro pripravljeni Uspela kresna noč V nesreči spoznaš prijatelja Solidarnostna akcija Pred nedavnim je zaradi udara Merx sodeluje Na turistično gospodarskem sejmu v Innsbrucku se bodo letos predstavila vsa zdravilišča Slovenije in Hrvatske in majhen delež tistega gospodarstva, ki je namenjeno predvsem tujim turistom. Sestavljena organizacija Mera bo kot nosilec preskrbe na tem turistično gospodarskem sejmu predstavila proizvajalce alkoholnih pijač, sokov in mineralne vode, del proizvajalcev suhomesnatih izdelkov, zdravilnih zelišč in čajev, keksov ter izdelke papirne konfekcije, torej skupno od 60 do 70 proizvodov. Zagrebški velesejem Šport keksi Sestavljena organizacija Mera se bo tudi letos predstavila na jesenskem Zagrebškem velesejmu, kjer bo imela svoj paviljon na že znanem, starem mestu, na približno 160 kvadratnih metrih. Pa še to. Delovna organizacija Mlinsko predelovalna industrija bo na jesenskem zagrebškem velesejmu prvič predstavila svoj novi proizvod, ŠPORT KEKSE. v Mozirju Od 28. do 30. junija je bila v Mozirju velika turistična prireditev, imenovana KRESNA NOČ. Organiziralo jo je tamkajšnje Turistično društvo, sodelovali pa so tudi lovci s 3. dnevom gornje-savinjskih lovcev ter vrtnarji z razvitjem prapora slovenskih vrtnarjev. Prireditev, ki je izredno uspela, naj bi postala v prihodnjih letih tradicionalna. Prireditev so v petek, 28. junija, začeli lovci z veliko lovsko razstavo in projekcijo filmov o življenju živali. Program prvega dne pa je popestril tudi koncert pihalnega orkestra v Savinjskem gaju. Kljub temu da vreme prirediteljem ni bilo posebej naklonjeno, je veliko obiskovalcev ob plesni glasbi vztrajalo do jutra--njih ur. Osrednji dogodek drugega dne prireditve je bila velika cvetlična in narodopisna povorka, ki jo je po ulicah Mozirja občudovalo več tisoč ljudi. Še več obiskovalcev pa je pričakalo povorko na osrednjem prireditvenem prostoru v Savinjskem gaju, kjer je bil njen prihod združen z velikim ognjemetom. Nič manj kot povorka pa niso bili zanimivi koncerti pihalnih orkestrov. Posebno je navdušila godba iz Radeč, ki je program popestrila z nastopom mažoretk ter skupino bobnarjev. V soboto pa so slavili tudi vrtnarji, ki so razvili svoj prapor. Omenjene prireditve je spremljal bogat zabavni spored, ki se je nadaljeval tudi zadnji dan prireditve, to je v nedeljo, in sicer do poznih nočnih ur. Prireditev pa je bila zaradi množice obiskovalcev priložnost ter hkrati izziv za vse gostince iz Mozirja in okolice. Predvsem so se na njo dobro pripravili delavci GP Turist Nazarje, ki so objekt v Savinjskem gaju dodatno opremili z mizami in stoli. Seveda pa so poklicali na pomoč tudi nekatere delavce strokovnih služb ter štipendiste. Posebno ponudbo so pripravile delavke Slaščičarne, ki so prav za kresno noč pripravile izredno dobre slaščice zanimivih oblik. Dobro premišljena ponudba, hitra postrežba ter primeren odnos do gostov pa so pripomogli k izpolnitvi dokaj pogumno zastavljenega načrta prodaje hrane in pijač. Marjan Trontelj MIERX VESTNIK SEPTEMBER 1985 '' Bli ii ... L * . m T* Notranjost novega Obrtservisa delovne razmere, da se bodo tudi kupci bolje počutili, ker je blago bolj pregledno razstavljeno. Želimo pa si tudi, da bi bila tudi ta nova enota vedno na tako dobrem glasu, kot je bila »stara«, ko so ljudje govorili, da če se kje kaj dobi, potem se v Obrtservisu.« Ali bi nam lahko malo opisali novo prodajalno? JOŽE LESKOVŠEK: »Na levi strani je sedaj povsem nov oddelek, namesto bivšega Ideala, kjer lahko kupite kemikalije, keramiko, stenske obloge iz plute in plastike. V nekdanjem Obrtservisu lahko kupite vodovodno inštalacijo, vijake, okovja, orodja, elektro material. V prehodu smo uredili paleto z vzorci ploščic. Morda še to, da bo v tej enoti zaposlenih deset delavcev, da bo odprta neprekinjeno, torej od 7. do 19. ure.« Kratka predstavitev temeljne organizacije Prodaja Slovenj Gradec Temeljna organizacija združenega dela Prodaja Slovenj Gradec je ena od nosilcev preskrbe občanov tega območja. Njena osnovna dejavnost je organizacija prodaje blaga za široko porabo na območju občine. Temeljna organizacija Prodaja Slovenj Gradec ima 7 prodajaln blaga za široko porabo, 5 prodajaln tekstila, 4 prodajalne tehničnega blaga in gradbenega materiala in prodajalno galanterije. Imajo tudi gostinski objekt. V temeljni organizaciji je zaposlenih 108 delavcev, od tega je kar 80 odstotkov žensk. Svoje prodajalne imajo kar v 5 krajevnih skupnostih od skupno 8, kolikor jih je v Slovenj Gradcu. Temeljna organizacija Prodaja Slovenj Gradec je s svojimi 18 prodajalnami lani ustvarila kar 700.000.000 dinarjev bruto prihodka. Cilj te’temeljne organizacije je, da bi v naslednjem srednjeročnem obdobju razvoja ustvarila možnosti za boljšo preskrbo in reševanje težav v zvezi z organizacijo trgovske mreže glede na zahteve delovnih ljudi in občanov. Skupni razpis štipendij in počitniških zmogljivosti Sprotno usklajevanje bolniških nadomestil Koordinacijski odbor za splošne zadeve sozda je sprejel stališče, da vse članice začnejo uporabljati spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o uveljavljanju zdravstvenega varstva od L 7. 1985 dalje. Zaradi inflacije so občinske zdravstvene skupnosti Slovenije junija letos spremenile samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva, ki zdaj določa sprotno usklajevanje nadomestil osebnega dohodka za čas bolezenskega izostanka oz. drugega izostanka. Sporazum o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva, ki je na republiški ravni začel veljati 1. julija letos, zahteva, da se bolniška nadomestila usklajujejo sproti, podobno kot nadomestila za porodniške dopuste. To pomeni, da bomo nadomestila osebnega dohodka za bolniške izostanke po 1. juliju letos obračunavali na nov način in sicer tako, da bomo pri izračunu upoštevali osnovo iz preteklega leta, le-to pa valorizirali z mesečnimi povečanji osebnega dohodka v lastni organizaciji združenega dela oz. delovni skupnosti skupnih služb, do meseca nastopa bolniškega izostanka. (Primer: če je imel delavec lani osebni dohodek 30.000 dinarjev, do 1.7.1985 pa se mu je povečal na 45.000 dinarjev, se mu bodo v nadomestilo osebnega dohodka v času bolezni, ki je nastopila na primer julija letos, všteli vsi poviški osebnega dohodka do konca junija letos). Delavec, ki bo v bolniški več mesecev zapored, se mu bo moralo nadomestilo njegovega osebnega dohodka valorizirati, kolikor se bodo medtem v njegovi organizaciji povečali osebni dohodki. Koordinacijski odbor za splošne zadeve sozda Mera je na svoji seji 19. avgusta letos obravnaval samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva ter sklenil predlagati vsem članicam, da začnejo določila sporazuma uporabljati od L julija letos in da takoj začnejo usklajevati pravilnik o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo z določili sporazuma. Koordinacijski odbor je zavzel stališče, da je treba v sozdu izenačiti odstotek osnove za nado- mestila osebnega dohodka, tako da bi le-ta znašal 90% mesečnega povprečja, izračunanega iz osebnih dohodkov, ki jih je delavec dobil za svoje tekoče in minulo delo po zaključnem računu v minulem koledarskem letu za, čas, ko je delal, ne glede na čas bolezenskega izostanka delavca. Koordinacijski odbor je obravnaval tudi družbeni dogovor o izdatkih za prehrano delavcev, ki spadajo med druge poslovne stroške ter zavzel stališče, da je treba v vseh organizacijah sozda poenotiti višino izdatkov za prehrano delavcev med delom v breme drugih poslovnih stroškov (materialnih stroškov), zato predlaga vsem članicam, da od 1. 8. 1985 dalje za višino izdatkov za prehrano delavcev med delom določijo 15 % povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka delavca, ustvarjenega v predhodnem letu v republiki. Sistem dnevnega regresiranja obroka prehrane pa naj članice določijo same glede na cene prehrane. Koordinacijski odbor je tudi sklenil, da je treba v prihodnjem letu objaviti skupni razpis štipendij ter skupni razpis počitniških zmogljivosti. Oba razpisa bosta objavljena v našem Vestniku. Ana Koprivc Priznanja v delovni organizaciji Moda Da družbenopolitične organizacije in samoupravni organi v DO »MODA« res dobro delajo tudi na širšem družbenopolitičnem in samoupravnem področju, se izraža v občinskih priznanjih, ki so jih prejeli trije delavci, in sicer: Mira GOLOGRANC je prejela priznanje Skupščine občine Celje za SLO in DS. V DO MODA Celje je zaposlena od leta 1963 dalje. Vse od imenovanja komiteja za SLO in DS je članica le-tega. Od leta 1977 dalje, ko je delavski svet sprejel sklep o ustanovitvi civilne zaščite, pa je njen poveljnik. Njena . aktivnost se izraža pri delu in usposabljanju enot civilne zaščite. Prav tako je dejavna v samoupravnih in družbenopolitičnih organizacijah v delovni organizaciji. S svojim delovanjem je prispevala velik delež k razvoju, krepitvi in učinkovitosti ljudske obrambe in družbene samozaščite v delovni organizaciji. Alojz TURNŠEK je prejel občinsko priznanje samoupravljavcu, ki se podeljuje kot posebno družbeno priznanje zaslužnim delegatom v organih samoupravljanja za izredne dosežke pri razvijanju socialističnih samoupravnih odnosov, ki so posebnega pomena za razvoj samoupravljanja in delegatskega sistema. V delovni organizaciji je zaposlen od 1952. leta dalje. Opravlja dela in naloge vodje poslovne enote VOLNA. Je vesten, izredno aktiven na področju samoupravljanja in delegatskega sistema v delovni organizaciji. S svojim tvornim delovanjem v raznih oblikah dela samoupravnih organov in v neposrednih stikih z ljudmi v DO je prispeval k uspešnemu in kvalitetnemu odločanju delavcev pri razvoju samoupravljanja v delovni organizaciji. Heda PERNAT je prejela SREBRNI ZNAK ZSS, ki se podeljuje članom zveze sindika- tov za izjemen prispevek pri izpolnjevanju nalog zveze sindikatov, še zlasti za uveljavljanje in krepitev samoupravne vloge in položaja delavcev. V delovni organizaciji je zaposlena od leta 1967 dalje. Je oddelkovodja v poslovni enoti VOLNA. Pri opravljanju navedenih del in nalog je zelo prizadevna in vedno pripravljena pomagati sodelavcem. Enako zavzeta je tudi pri družbenopolitičnem in samoupravnem delovanju v delovni organizaciji. Je predsednica IO OOS, sodeluje na vseh sejah samoupravnih organov ter tvorno vpliva na odločanje delavcev. Njena družbenopolitična aktivnost se kaže v tem, da je dve mandatni dobi predsednica IO OOS, članica koordinacijskega odbora sindikata na ravni sozda ter članica občinskega odbora sindikata delavcev trgovine. Vsem trem dobitnikom občinskih priznanj iskreno čestitamo! Tkanina dobila listino in plaketo Josip Broz- Tito Zgled samoupravnega odločanja danes »Zvezna ljudska skupščina je 27. junija 1950. leta sprejela temeljni zakon o gospodarjenju z državnimi gospodarskimi podjetji in višjimi gospodarskimi združenji po delovnih kolektivih. Toda samoupravljanje ima pri nas svojo zgodovino že pred tem datumom. Začelo se je z ljudskimi odbori med narodnoosvobodilno vojno. Decembra 1949 pa so ha seji gospodarskega sveta vlade Federativne ljudske republike Jugoslavije in centralnega sveta zveze sindikatov sprejeli navodila o ustanavljanju in delu delavskih svetov v državnih gospo- darskih podjetjih. To je bilo 23. decembra 1949 poslano vsem sindikatom v republikah in eksperimentalnim podjetjem, ki so bila izbrana, da bi v njih ustanovili prve delavske svete. Na tej podlagi so bili izvoljeni delavski sveti v 215 podjetjih različnih industrijskih vej. Razvoj je tekel dalje, saj je bilo veliko ponudb iz podjetij, naj se jim dovoli izvoliti delavski svet.« Tako je sredi leta 1950 imelo delavske svete že 520 podjetij, je začela uvodni govor podpredsednica RS ZSS Francka Herga na proslavi dneva sa- moupravljavcev in 35 let samoupravljanja v skupščini SRS v Ljubljani, kjer sta bila navzoča tudi delegata iz naše delovne organizacije TKANINA TOZD Maloprodaja Zdravko Stropnik in Janez KRBAVAC, ki sta morala opraviti prijetno nalogo. Prevzela sta LISTINO IN PLAKETO »JOSIP BROZ TITO«, ki jo podeljuje skupnost klubov samoupravljavcev Slovenije za uspešno petintridesetletno samoupravljanje vseh delavcev delovne organizacije TKANINA TOZD MALOPRODAJA Celje. : J .lirn.Jl i Proizvodnja kruha in peciva v sozdu Merx 30.6.1984/1985 Proizvodnja kruha in peciva v kg 30. 6. 1984 30. 6. 1985 Ind. 1984 Struktura v % 1985 osnovne vrste kruha 1,347.955 626.570 46 14,94 6,81 posebne vrste kruha 6,858.952 7,678.974 112 76,03 83,39 pecivo 774.178 805.572 104 8,58 8,75 drobtine 40.561 96.946 239 0,45. 1,05 skupaj 9,021.646 9,208.062 102 100 100 Proizvodnja mlevskih izdelkov v sozdu Merx 30. 6. 1984/1985 kg 30. 6. 1984 30. 6. 1985 Ind. moka T 500 3,619.050 5,255.900 145 moka T 850 3,013.040 2,109.280 70 namenska moka za kvašeno testo 12.000 58.100 484 namenska moka za vlečeno testo — 44.550 — pšenični zdrob 57.470 96.050 167 graham moka 61.260 55.330 90 ajdova moka 28.800 35.890 125 pšenična krmilna moka 1,509.330 2,178.760 144 otrobi 104.200 122.925 118 odpad 30.740 40.146 131 pleve 14.646 22.392 153 pšenični kalčki 6.488 6.540 101 skupaj 8,457.024 10,025.863 119 MERX VESTNIK Sekcija kmečkih žena Kljub napornemu delu na kmetijah je sekcija kmečkih žena Kmetijske zadruge v Celju zelo aktivna, v veliki meri po zaslugi njihove mentorice prizadevne Marije Krajnc. V sekcijo vključenih prek 250 članic, naloga sekcije pa je, da se kmečke ženske v čim večjem številu vključujejo v vsa področja dodatnega izobraževanja in na ta način pripomorejo k večji produktivnosti v kmetijstvu, izmenjavi mnenj in dolgoletnih izkušenj na lepi slovenski zemlji., Samo delo poteka z dogovori na sestankih. Pri obveščanju kmečkih žena pa si pomagajo s pospeševalno službo, zbiralnicami mleka ter članicami odborov. Vsako leto si zastavijo zelo bogat program dela sekcije. Prav sedaj pa so se kmečke žene v okviru izobraževalnega programa odpravile na enodnevno strokovno ekskurzijo. Pot jih je vodila prek Arje vasi, kjer si bodo ogledale mlekarno, do Škofje Loke. Tam si bodo ogledale tovarno gospodinjske opreme LTH, samo mesto z gradom, v popoldanskem času pa še preusmerjeno kmetijo in Dražgoše. O tem, kako so se imele na izletu, pa bomo skupaj s fotografijo objavili v naslednji številki Vestnika. Jezikovni tečaji Srednja družboslovna šola Celje, ki ima edina v regiji srednješolsko jezikovno smer, pri-.eja za odrasle in mladino (srednješolce, osnovnošolce in celo vrtec!) številne tuje začetne in nadaljevalne jezikovne tečaje. Cene so sprejemljive, uspehi pa zelo dobri. Že včasih so rekli, »več jezikov znaš, več veljaš«. To velja še zlasti za nas v Sloveniji. Če bo dovolj prijav iz vaše delovne organizacije, bo tečaj pri vas. Upravna dokvalifikacija V celjski občini in naši regiji so letos veliko razpravljali o izboljšanju kadrovske sestave zaposlenih. Ugotovitve niso razveseljive. Da bi izboljšali sestavo in opozorili na nekatere novosti v delu naših upravno-administra-tivnih kadrov, so na celjski srednji družboslovni šoli (bivši gimnaziji), ki je edina verificirana za to usposabljanje, v letošnjem letu povabili k izobraževanju vse tiste, ki niso končali šolanja v teh programih; vse, ki so končali bivše triletne poklicne šole in bi sedaj radi končali srednjo šolo, in nove, ki so šele začeli delati, da bi ob delu lahko dosegli zahtevano predpisano izobrazbo. Dosedanje delo je dalo zelo lepe rezultate. Velja poskusiti. SEPTEMBER 1985 Srebrni znak zveze sindikatov v prave roke Prejel ga je Anton Matvos, predsednik OO ZS Anton Matvos se je rodil leta 1937 v Mislinji, kjer še danes živi. V trgovski delovni organizaciji Merx se je zaposlil leta 1961, in sicer v skladišču Slovenj Gradec. Je vodja etaže 3. V tej organizacijski enoti so vsi prizadevni in pomagajo drug drugemu. Tone je ob svojem delu tudi sicer aktiven v samoupravnem, družbenopolitičnem in športnem življenju, seveda pa tudi tam, kjer živi. Bil je delegat delavskega sveta, sedaj pa že vrsto let učinkovito vodi svojo OO ZS. Skrbi za ustrezne delovne in življenjske razmere, bori se za socialno varnost zaposlenih, za organizirano športno življenje, za oddih in rekreacijo, za aktivnost družbenopolitičnih organizacij, za organizacijo javnih razprav o vseh pomembnih vprašanjih, zahteva sodelovanje in koordinacijo, .saj je član konference OO ZS v DO in kaj rad potoži, da zaradi oddaljenosti niso povsem in o vsem informirani. Vsa ta njegova skrb in odgovoren odnos do dela in sodelavcev je bila osnova, da je konferenca OO ZS dala pobudo za podelitev srebrnega znaka Zveze sindikatov pri občinskem svetu ZS Slovenije Slovenj Gradec. Predlog je bil utemljen in Tone je prejel to visoko priznanje. Iskrene čestitke. Zdenka Zimšek Poslovila se je vedno nasmejana Anica Kitek Slovo od sodelavcev je bilo težko Zazvonil je telefon. Vsakdanjost, toda, ne. Na zvezi je bila Anica in me prosila, naj se oglasim v prodajnem sektorju, ker se poslavlja. Čeprav sem vedela, da se bo v tem letu upokojila, je prehitro minil čas, da se je potrebno posloviti. S seboj sem vzela tudi fotoaparat. Vesela in nasmejana med sodelavci je še zadnji dan odgovarjala na tele- fonske klice kupcev, kot da ne verjame, da je poslednjič. Zaprosila sem jo za razgovor in zaupala mi je, da ji je izredno težko zapustiti delo, ki ga je opravljala 33 let. Anica se je rodila leta 1926 v Vitanju, kjer je obiskovala tudi osnovno šolo. Oče je bil obrtnik — kovač in je bil ob prihodu Nemcev zaprt, zato tudi ni mogla nadaljevati šolanja. Ker je oče v zaporu umrl, je sama ostala doma pri materi, ki je imela pet nepreskrbljenih : otrok. Že leta 1948 se je zaposlila pri Okrajni zadružni zvezi kot administrativni manipulant. Leta 1952 je bila premeščena v Trgovsko podjetje OZZ Celje, ki se je preimenovalo v Trgovsko podjetje Agropromet. To pa se je leta 1968 združilo s Trgovskim podjetjem Mera, kjer je opravljala delo strojnega fakturista in vse do zadnjega dne dela in naloge referenta prodaje. Ob reorganizaciji Meraa je bila prerazporejena v DO Blagovni center. Pri svojem delu je bila vestna in marljiva, sodelavci so jo imeli izredno radi, bila je dober prijatelj in tovariš. Ves čas svoje zaposlitve je bila aktivna na samoupravnem in družbenopolitičnem področju. Bila je članica delavskega sveta, upravnega odbora, izvršnega odbora OO ZS, sekretar OO ZK, delegatka delegacije za ZZD. V Zvezo komunistov je bila sprejeta že leta 1951. Uspešno je končala tudi 2-me-sečno politično šolo. „ Za prizadevnost pri delu in pripadnost delovnemu okolju je bila tudi nagrajena. Ob 20-let-nici delovne organizacije Mera je Anica Kitek prejela zlato plaketo. In sedaj je Anica odšla. Želimo ji zdravja in sreče, obenem pa ji izrekamo zahvalo za dolgoletno ustvarjalno izpolnjevanje nalog. Zdenka Zimšek Pritegniti čimveč delovnih ljudi Zlatko Budiša Konec zvezne delovne akcije Ibar-Lepenac 85 Brigada Slavko Šlander pokrovitelj sozd Mera Zadnji dan avgusta so se z zvezne mladinske delovne akcije IBAR-LEPENAC (Kosovo) vrnili brigadirji brigade Slavko Šlander, katere pokrovitelj je bila naša sestavljena organizacija Mera. Nekaj manj kot 45 brigadirjev je opravilo vsa načrtovana dela in dobili so številna priznanja. Brigada je bila na akciji od 5. do 30. avgusta, povprečna starost brigadirjev je bila 17 let. Komandant brigade Zlatko Budiša pa nam je o sami akciji povedal: »Samo življenje in razpoloženje na akciji je bilo fantastično, večjih problemov ni bilo, malo slabše pa je bilo s prehrano in neurejenimi sanitarijami. Na akciji smo najprej kopali kanale za vodovod, potem pa priprav- liki strmini, sonce je močno pripekalo, saj so bile temperature tudi prek 35 stopinj Celzija. V popoldanskem času smo se vključevali v razne družbene aktivnosti od avto, kino, radio in fotografskega tečaja do dela v ko-, misiji za informiranje, ideologijo, šport. Imeli smo celo tečaj albanskega jezika. Kljub temu, da smo bili mlada brigada, pa smo za svoje delo na terenu-kot tudi v družbenih dejavnostih prejeli številna priznanja. Naj jih naštejem samo nekaj. Tako smo bili udarni v I. in II. dekadi, bili smo udarniki dneva, prejeli smo plaketo za družbene aktivnosti, trak akcije ter najvišje priznanje, to je plaketo Heroj Kosova. Od vsega pa nam brigadirjem pomeni največ tovarištvo, ki smo ljali teren za pogozditev. Delo je bilo težko, saj smo delali na ve- ga sklenili z mladimi iz goslavije.« vse Ju- Razpis Nepodeljene štipendije v šolskem letu 1985/ 86 v delovni organizaciji AV lU Celje: - — avtomehanik IV. stopnja 2 — prodajalec IV. stopnja 1 — avtoklepar IV. stopnja 2 — avtoličar IV. stopnja 5 — avtotapetnik IV. stopnja 2 Rekreacija delavcev v Zdravilišču Dobrna Tako kot večina drugih delovnih organizacij, smo se tudi člani Zdravilišča Dobrna začeli vključevati v sindikalne športne igre, občinska prvenstva, v tekmovanja množičnosti in se udeleževati trimskih akcij. Že v jesenskem delu smo dosegli nekaj lepih rezultatov tako na trimu Mera 84 kot tudi na gostinskem' zboru Slovenije v Rogaški Slatini. Lepe uvrstitve smo dosegli tudi na zimskih igrah Meraa in občinskem prvenstvu, nekoliko boljše v smučarskem teku kot v alpskem smučanju. V letošnji zimi smo na Dobrni pripravili seminar za organizatorje rekreacije iz vseh celjskih delovnih organizacij, ki je bil zelo dobro obiskan. V dopoldanskem delu smo reševali nekatere pereče probleme s področja športa, rekreacije, v popoldanskem aktivnem delu pa smo se pomerili med seboj v kegljanju in namiznem tenisu ter se napla-vali v hotelskem bazenu. Naša košarkarska ekipa je odigrala na Dobrni tudi prvo mednarodno tekmo z ekipo KK Karlin iz Prage, ki nastopa v drugi ligi ČSSR, in morali smo priznati, da je bila gostujoča ekipa bolj uigrana. V spomladanskem delu smo se vključili v različne lige sindikalnih športnih iger. V namiznem tenisu smo osvojili 1. mesto v tretji ligi, v košarki in basketu en koš ter v kegljanju pa dobre rezultate. Za delavce naše delovne organizacije organiziramo in vodimo rekreacijo enkrat tedensko v telovadnici osnovne šole ali v zdraviliškem bazenu. Žal pa moramo ugotoviti, da je odziv še vedno preslab za kolektiv, ki šteje približno 250 članov. Maja smo se udeležili 5. srečanja delavcev v zdravstvu iz severovzhodne Slovenije, ki je bilo v Rogaški Slatini. Naša ekipa je štela 10 članov, ki so tekmovali kot posamezniki. S tega tekmovanja smo se vrnili »bogatejši« za 2 zlati, 3 srebrne in 1 bronasto' medaljo, ki smo jih osvojili v kegljanju (ženske), plavanju Obvestilo vsem ljubiteljem smučanja Za čimboljšo organiziranost smučarskega rekreativnega športa se bomo vključili v našo smučarsko sekcijo. Člani smučarske sekcije Mera bodo obenem tudi člani smučarske zveze Slovenije z nekaterimi ugodnostmi: — nakup smučarske opreme — 20% popust — popust na ceno vozovnice po smučiščih Slovenije 10% — popust na ceno skupne vozovnice za Golte in Kope 30 % (odvisno od števila članov). ■ Za smučarsko sezono 1985-86 sta dve vrsti izkaznic: za člane — starejše nad 15 let 600 dinarjev za pionirje — stare do 15 let 400 dinarjev. Prijave bodo zbirali pred- sedniki OOS DO in tozda sozda Mera skupaj z organizatorji športne rekreacije. Vsakdo lahko postane član smučarske sekcije sozda Mera, če plača članarino, pošlje sliko, rojstne podatke, prebivališče in kje je zaposlen. Člani SS lahko postanejo tudi zunanji ljubitelji smučanja, če dela en član družine v DO sozda Mera. Za člane bomo organizirali več oblik smučarskih tečajev (za otroke, odrasle, začetne in nadaljevalne). Pripravili bomo tudi turno smučanje, hojo in tek na smučeh, organizirali smučarske izlete, tekmovanja itd. Torej, ljubitelji smučanja in bele opojnosti, postanite člani smučarske sekcije sozda MERX. (ženske) ter namiznem tenisu (moški in ženske). Za naše delavce prirejamo tudi različne tečaje tako začetniške kot tudi izpopolnjevalne. Naučimo jih smučati, igrati tenis, predvsem pa plavati, saj mislimo, da bi moral vsak (ne samo naš) delavec obvladati prvine plavalne tehnike. Kajti neplavalci ne ogrožajo samo sebe, ampak včasih tudi druge. In prav na tem področju bi morali v sozdu napraviti kaj več in vsem neplaval- cem omogočiti učenje plavanja. Morda v razmislek! Sedaj se že s polno paro pripravljamo na bližajoča se tekmovanja, predvsem na igre TRIM MERX 85. Naš glavni cilj v prihodnje je pritegniti čimveč delovnih ljudi v rekreacijo, saj je prav aktivni oddih z najrazličnejšimi športnimi aktivnostmi tisto, kar nas osvežuje, krepi odpornost organizma in daje novih delovnih moči. 7. igre spretnosti Sozd Merx bo organizator 8. iger V počastitev praznika krajevne skupnosti Gaberje so športni delavci DO Cinkarna organizirali že tradicionalne 7. igre spretnosti v športno-rekreacij-skem centru Petriček. Na igrah je sodelovalo pet delovnih organizacij in sicer: Cinkarna, EMO, Kovinotehna, LIK Savinja, sozd Mera in tri društva Partizan: Gaberje, Pod gradom in Štore. Tekmovali so v trinajstih disciplinah: preskok čez lesene ovire, vodenje nogometne žoge med količki, met žoge v koš, met obroča na kol, zadetek lutke na razdaljo, tek v vreči, zadetek balona na razdaljo 12 m z zračno puško, vožnja samokolnice čez ovire, zadetek malega gola s peto na razdaljo, suhi slalom ter ekipni tek na smučeh, dolgih 4 m, met puščice v pikado in sestavljanje dolgih in kratkih palic v napis TRIM. Vse discipline so zahtevale hitrost in spretnost, zato je prišlo večkrat do napak. Največja ovira je bila zagotovo met obroča na kol, ker ga ni bila lahko zadeti. Naša ekipa je imela smolo že pri žrebu, saj je dobila številko 1 in je bila tako rekoč »demonstrator« iger, kar je vplivalo tudi na dosežen čas. Ob nastopu naslednje ekipe je tekmovanje prekinil naliv, vendar se je organizator odločil, da nadaljuje tekmovanje, s tem da skrajša čas meta ob- roča na kol, ker bi to zavleklo tekmovanje, kar pa je vsem ekipam omogočilo, da so pridobile precej časa. Imeli smo torej najslabši čas in bili smo zadnji. Zmagala je ekipa LIK Savinja, ki je nastopila zadnja, saj je lahko vse igre dobro preučila, bili pa so tudi najbolj spretni. Prejeli so prehodni kristalni pokal, vse ekipe pa izredno lepe plakete, za kar gre organizatorju še posebna zahvala. Podeljene so bile tudi praktične nagrade za najbolj in najmanj spretne, mi kot zadnjeuvrščena ekipa pa smo za tolažbo dobili torto, kar je bilo pravo presenečenje. Pripraviti bi morali tudi tovariško srečanje, pa je dež ponaga-. jal. Ob razglasitvi rezulatov so sodelujoči za leto 1986 izbrali organizatorja 8. iger spretnosti, to bo sozd Mera. Ker so ekipe Partizana Gaberje, Cinkarne in sozda Mera v prvih šestih letih že po dvakrat osvojile prehodni pokal, je v letu 1986 priložnost, da ga osvojimo v trajno last. Zato se bomo morali kot organizatorji odgovorno pripraviti. Organiziran je bil tudi ženski odbojkarski turnir, kjer je ekipa Meraa premagala prav vse ekipe in osvojila prehodni pokal Krajevne skupnosti Gaberje. Zdenka Zimšek Iz pravne prakse Koniu soglasje za popoldansko obrt? Delavka je zaprosila delavski svet TOZD, da ji izda soglasje za opravljanje postranskega poklica, ki ga mora priložiti k vlogi za izdajo obrtnega dovoljenja za opravljanje postranskega poklica. Postranski poklic, ki ga je želela delavka opravljati, ni imel nobene povezave z deli in nalogami, ki jih opravlja v temeljni organizaciji. Delegati delavskega sveta so bili že prej pri odločanju o takih vprašanjih proti, prav tako sedaj in sicer z obrazložitvijo, da je to legalizacija »fuša«, da delavec ne more potem efektno delati na svojem delovnem mestu itd. Obenem pa so naložili pravni službi, da izdela kriterije, v kakšnem primeru se lahko tako soglasje vendarle izda. Kako izdelati te kriterije? V 112. členu določa obrtni zakon (Ur. 1. SRS. št. 1-79, 6-83), da smejo delavci v delovnem razmerju v združenem delu ali delavci, ki so v delovnem razmerju s samostojnim obrtnikom, opravljati dovoljene gospodarske dejavnosti kot postranski poklic le s soglasjem organa upravljanja svoje organizacije združenega dela oziroma druge družbene pravne osebe ali samostojnega obrtni- ka, pri katerem so zaposleni. Pri tem ni treba, da ustanovijo obratovalnico, ampak morajo opravljanje gospodarske dejavnosti kot postranski poklic priglasiti za obrtne zadeve pristojnemu občinskemu upravnemu organu, označiti prostor, v katerem opravljajo to dejavnost, s svojim imenom in vrsto dejavnosti ter inšpekcijskim in drugim organom, ki opravljajo nadzor, omogočiti pregled svojega delovnega prostora in drugih delovnih sredstev. Delovni ljudje in občani pa lahko samo v skladu z odlokom občinske skupščine trajno ali sezonsko opravljajo določene gospodarske dejavnosti kot postranski poklic in sicer, če imajo strokovno izobrazbo oziroma z delom pridobljeno delovno zmožnost ter izpolnjujejo druge predpisane pogoje. Med drugim je seveda še posebej treba, da imajo ustrezno soglasje organizacije združenega dela oziroma samostojnega obrtnika, kjer so pač zaposleni. V praksi se očitno velikokrat zatika pri izdajanju obravnavanih soglasij. Pri tem je resnično pogosto prisotna zavist tistih, ki o takšnem soglasju lahko odločajo. Menimo pa, da bi morala biti ravno skrb, da bo pri nas čimmanj »fuša«, da bodo delavci zakonito opravljali določeno gospodar- sko dejavnost kot »popoldansko obrt«, tisto vodilo, ki bi ga morali predvsem upoštevati, kadar odločajo o vlogi delavca za izdajo takšnega soglasja. Pri odločanju o soglasju je najprej treba izhajati iz ugotovitve: ali delavec v redu opravlja svoja dela in naloge v organizaciji združenega dela. O tem bo lahko svoje mnenje podal neposredni vodja, delovna skupina, katere član je delavec, ki prosi za soglasje itd. Kako delavec opravlja zaupana mu dela in naloge, je ne nazadnje lahko vidno tudi iz morebitnih pohval ali priznanj, ki jih je prejel, ali pa iz disciplinskih postopkov, ki so bili vodeni zaradi kršitev delovnih obveznosti delavca. Nadalje bo treba oceniti: ali bo opravljanje popoldanskega poklica negativno vplivalo na delo delavca v organizaciji združenega dela. Ne glede na vrsto dejavnosti, s katero se bo delavec ukvarjal, je po našem mnenju le v izjemnih primerih možno, da bo ta njegova popoldanska aktivnost slabo vplivala na delo v organizaciji združenega dela. Razumljivo je, da so člani organa upravljanja družbene pravne osebe posebej pazljivi takrat, kadar želi delavec popoldne opravljati enaka dela, kot jih sicer opravlja v rednem delovnem razmerju. Bojijo se namreč, da bi lahko delavec zlorabljal svoj položaj (opravljal popoldanski poklic med rednim delovnim časom, neupravičeno uporabljal sredstva za delo, si prilaščal za potrebe opravljanja postranskega poklica reprodukcijski material ali druga sredstva itd.). Ta bojazen pa je povsem odveč, če so delavci organizacije združenega dela organizirani ustrezno pogojem in zahtevam delovnega procesa, če v redu opravljajo nadzor nad delom vsakega delavca, če pravilno in v redu vodijo vse potrebne evidence porabljenega materiala, opravljenega dela itd. Organizacija združenega dela, ki nima slabosti v organiziranju delovnega procesa, ki pravočasno in v celoti izvaja tudi nadzor nad delom svojih delavcev in celotnim poslovanjem in ki tudi sicer skrbi za uveljavljanje zakonitega poslovanja in delovanja v naši družbi, bo po pozitivni oceni vseh do sedaj navedenih meril in prav gotovo še kakšnih drugih omogočila svojemu delavcu, da se bo ukvarjal tudi s postranskim poklicem. Pri tem pa ima seveda tudi možnost, da svoje soglasje prekliče, če se ugotovitve ob izdaji soglasja spremenijo v času opravljanja popoldanske obrti. S tem pa delavcu onemogoči,-da bi se še nadalje ukvarjal s postranskim poklicem. Menimo pa, da že sama vloga delavca za izdajo takšnega soglasja kaže praviloma na določeno samoiniciativnost delavca, njegove delovne navade in sposobnosti, kar bi bilo treba podpreti. Natančnejša merila za izdajo omenjenih soglasij — torej za olajšanje odločanja v delavskem svetu — pa bi kazalo opredeliti v samoupravnem splošnem aktu — na primer v pravilniku o delovnih razmerjih, upoštevajoč še posebej vrsto dejavnosti,s katero se organizacija združenega dela ukvarja. Tekmovanje delavcev Merxa v tenisu Pamet v roke V okviru 2. športnega srečanja delavcev sozda Mera v kegljanju in tenisu smo pred kratkim pripravili zaradi slabega vremena odloženo tekmovanje v tenisu. Boji so bili kljub slabi udeležbi zelo ostri, vsi udeleženci pa so prejeli diplome glede na dosežene rezultate. Polfinale: Slavko LISEC (Ho-teli-gostinstvo) : Bojan TAJN-ŠEK (Zdravilišče Dobrna) 9:1, Milan ROŽIČ (Blagovni center) : Zmago TAJNŠEK (Zdravilišče Dobrna) 8:9. Nikar ne verjemite »znamenitemu« reku, da mora biti vsak Slovenec vsaj enkrat v življenju na vrhu Triglava, ne bomo vas izobčili iz našega občestva Finale: Zmago TAJNŠEK Slavko LISEC 9:7. V okviru sejma obrti v Celju prireja Konjeniški klub MERX 22. septembra popoldan konjeniško prireditev »medmestni turnir« v preskakovanju ovir in dirke kmečkih konj z vprego. Vabljeni vsi ljubitelji tega športa! Konjeniški klub Merx obvešča vse ljubitelje tega športa, da je v okviru kluba vsak dan popoldan od 17. ure dalje rekreativno jahanje. Vabljeni! Diskoteka Beta Novost v hotelu Merx Za popestritev zabavnega dela življenja gostov v hotelu Mera so pred kratkim odprli DISKOTEKO BETA, ki je odprta vsak petek in soboto od 21. do 3. ure. Vstop je dovoljen samo v parih. Vabljeni LOVSKA »Le kako si mogel zgrešiti zajca?« »Bežal je v cik-caku. Jaz sem streljal v cik, zajec pa je bil že v caku.« UGOTOVITEV »Tovariš profesor, kako ste ugotovili, da izložbena svetloba pospešuje zorenje banan?« »Ker so lepo rumene banane vedno le v izložbi, v trgovini pa prodajajo zelene.« No, pa smo prišli. Na Triglav, kajpak, saj se za nekatere med nami gorska abeceda začne in konča pri črki T in imenu Triglav. No, seveda, vsi še nismo bili na vrhu, ampak zelo veliko nas je letos že stalo ob jubilantu — Aljaževem stolpu, in vneto pritiskalo na debelo verigo pritrjeni kovinski žig v take in drugačne knjižice in na razglednice. Da bodo tudi znanci »videli« da nismo od muh! Je že tako, tisti znameniti izrek: »Vsak Slovenec mora biti vsaj enkrat v življenju na vrhu Triglava«, vsi Slovenci vzamejo tako zares, kot le malo-katero drugo reč. In gredo, pa čeprav je to njihov prvi in edini vzpon v sezoni. In četudi po vseh štirih, z ožuljenimi nogami, opečenim nosom in hrbtom, razpokanimi ustnicami in takim »mu-sklfibrom« naslednjega dne, da ne vedo več, čigave noge premikajo. Pa še sneg jih je morda zmedel na poti in je drselo v zlizanih podplatih, v izposojenih gojzerjih, da je bil vsak korak poglavje zase. Skratka, na poti so doživeli toliko novih (neprijetnih) reči, da so se že začeli spraševati: »Kaj, za vraga, vleče ljudi v gore, da kar naprej rinejo tja gor! Enkrat. je zadosti!« Nam pa, ki smo prej že obredli nekaj vrhov, niso prišla na misel taka vprašanja, saj so nam pot iz Vrat čez Prag svetile bele anemone, živordeč rododendron, pa zeleni borovci s hladno senco, in prijazen pahljačasti studenec, ki je pršil čez skalnat skok. Ob vsem tem se moraš vsaj za trenutek ustaviti, da globoko zadihaš in potegneš vase ves ta čudoviti svet, potopiš glavo v mir gorske narave in si nenadoma ves kot prerojen. Kot da si oblekel drugo kožo. Ampak, če se takoj zaže-neš v triglavske strmine, tega še ne veš. Ta občutek dozoreva počasi, ko začenjaš v dolini in se dviguješ na ta ali oni vrh nezvoč-nega imena in nenadoma začutiš, kakor raste v tebi hrepenenje po tistem najvišjem. Po Triglavu. Kad bi ga imel samo zase, ampaie on pripada vsem. Če hočeš biti sam z njim, pač počakaš na pozno jesen ali zimo, ko gore utonejo v samoto. Ko postane korak v strmino užitek... Triglav naj bi bil končni cilj, ko ima človek v sebi že toliko nakopičene energije, da mu je vsak korak v strmino užitek. Ko mu utrujenost ne zamegli pogleda, da ne vidi drobnega alpskega zvončka v skalni razpoki ali gamsa na plazu pod steno in ne čaka, kdaj se bo lahko ustavil, da bo zajel sapo. Lahkotno se vzpenja v strmino in ima oči za vse okrog sebe. in srečuje ljudi, ki so se na pol poti obrnili, ker pač ni več šlo. In ve, da je tako prav, kajti ko resnipno začutiš, da ne gre, da si precenil svoje moči, se je bolje še danes vrniti kot priti za vsako ceno do cilja in potem — nikoli več. Saj, ko bi ljudje hodili tudi s pametjo, in ne samo z nogami, bi vedeli, da se počasi daleč pride. Ko se ti namreč zazdi, da ti je zmanjkalo moči, moraš samo malce stisniti zobe in se ne ustaviti, čeprav te kar vleče na prvi kamen. In potem še enkrat stisneš zobe in kar premikaš tiste svoje težke noge navkreber in nenadoma sploh niso več tako težke, hoja ne tako naporna. Kar gre in vse lažje je. Mi pravimo temu »kriza« in se je ne sramujemo, ampak jo skušamo vsak po svoje premagati, saj vemo, da bo potem hoja res užitek. No, nekateri med nami hodijo tudi s smučarskimi palicami, čeprav so deležni tudi pomilovalnih pogledov in neprijetnih opazk. Zgodilo se je že, da se je taki skupini, ki je hodila s palicami, »prilepila na rep« druga skupina planincev, češ, če ti zmorejo pot, jo bomo pa tudi mi. Ampak oni pravi so se nato ustavili pod nav- pično steno gore, odložili palice v grmovje, potegnili iz nahrbtnikov vrvi, se navezali in se zagnali v navpičnice. Oni drugi pa, ki niso imeli vrvi ne želje in znanja za plezanje in tudi niso poznali poti ob robu stene, na kakšne drugačne variante krušljive dvojke, so se pač morali vrniti v dolino in začeti pot znova po označeni stezi. To naj bi bilo v poduk (čeprav ne maramo žuga-nja s prstom), da ne podcenjuj človeka, ki hodi s smučarskimi palicami. On že ve, zakaj jih rad uporablja. Tudi poleti, ko ne nosi smuči na ramah. Ko se jih enkrat navadiš, ne moreš brez njih. Pa tudi tvoje noge in kolenski sklepi si oddahnejo pri sestopanju. steklenici je vedno prišel zelo prav, posebno otrokom. Tako, zdaj pa že skoraj lahko gremo na Triglav, če nismo izgubili vsega veselja ob prebiranju teh vrstic. Aha, na čevlje smo pozabili. Ampak o tem kdaj drugič, kajti x sicer se danes še ne bomo premaknili s praga. Jaz grem zdajle na Planjavo, da se noge navadijo gojzerjev in kamenja, oči strmine in roke spet otipajo hrapavo skalo. Vi pa — kar na Triglav. Pa srečno pot. (Iz Utripa) Na »boljšo« priložnost še vedno velja počakati Rešitev nagradne križanke iz 6. številke Vreme je poglavje zase. Nekateri ga vzamemo resno in ne rinemo brezglavo v hrib, če so napovedane nevihte. Resda včasih zamudijo za kakšen dan na svoji poti čez vrhove Alp, ampak na to se ne bi preveč zanašali. Spominske plošče v naših gorah so dovolj pretresljiv opomin, da je včasih bolje ostati kakšen dan več v dolini ali v koči in počakati na »boljšo« priložnost za varen vzpon. Tisto, »nas že ne bo ujelo«, ne drži vedno. Ko boš enkrat doživel, kako skačejo strele okrog tebe kot žareče sulice in se ti lasje dvigujejo od nasičenosti zraka z elektriko, se boš še sam naučil »brati« oblake. Ne rečem dvakrat, da nismo česa pozabili na naši hoji v gore. Hrane imamo v nahrbtniku raje preveč kot premalo in »prekuhana« salama roma v dolini navadno v smeti. S pijačo pa smo skoraj vedno preskromni. Morda zato, ker se zanašamo na čaj v koči, ampak v vročini je koča navadno zelo daleč, nam pa bi se že med potjo prilegel požirek čaja. Rekli smo, požirek in to naj ne bi bil cel liter na mah. Čaj v termos ANATOLIJ KARPOV, TOTO, SEVERNA AMERIKA, RTIČ, INDIJ, SMER, VIDRA, RE, SAONE, ISTOČASNOST, TV, TNT, KOBE, APARAT, EAK, ADIVAR, ELO, ITO, NDR, KORPA, JC, TOBAK, TNALO, ILLINOIS, RUMA, KEPER, NIKOLAJ PIRNAT, AŽIO, AN AS, NAAB, ANA IZŽREBANI NAGRAJENCI: 1. nagrada: 1.000 dinarjev: Jože DEMŠAR, Ljubljanska 54, 63000 Celje 2. nagrada: 700 dinarjev: Brigita PETROVIČ, Pucova 2, 63000 Celje 3. nagrada: 500 dinarjev: Ana RUPNIK, Šercerjeva 10, 63325 Šoštanj 4. nagrada: 300 dinarjev: Milica 1VAGNER, Na Okopih 13, 63000 Celje NAGRADNI RA ZPIS: 1. nagrada: 1.000,00 dinarjev 2. nagrada: 700,00 dinarjev 3. nagrada: 500,00 dinarjev 4. nagrada: 300,00 dinarjev Nagradna križanka za družinski krog v. JEZERO NA MEJI MED ZDA IN KANADO z NAJMANJŠI kontinent VLADAVINA ŽENSKV PRASKUPNOSTI ŠPANSKI PISATELJ (MATEO) KRMNA RASTLINA DRAMA RUDIJA ŠELIGA NIKOLA TESLA MESTECE V BOKI KOTORSKI gp GRŠKA ČRKA BIČEK GROBO DOMAČE SUKNO FRANCOSKA PEVKA POPEVK (SILVIE) SESTAVIL: R. NOČ STARO VINO RIMSKA 4 KMET MESTO V GRŠKEM EPIRU OKRASNA RASTLINA, ŠČIR — JtrVnJK * HOBOTNICA HE NA SOČI PISATELJ VODNIK ▼ HOTELSKI DELAVEC TUR k> ŽENSKO OBLAČILO, JOPICA BELEŽNICA TRAVNATA POKRAJINA V SUBTROPSKEM PASU ■:-VTL. > VINIČARJEV DOM ■ LOVRO TOMAN PRIPOMOČ. ZA SKAKANJE IZ LETALA INDIJANSKO PLEME TRMO- GLAVOST • RAZSTAVNA DESKA HOLANDSKI SLIKAR IN GRAFIK (ADRIAEN) GORA V JULIJCIH ZNANSTVENA HIPOTEZA žiti DEL OZEMLJA, PAS IZUMRLO GOVEDO TUJE ŽEN. IME ZMIKAVT PUCCINIJEVA OPERA ZMEČKAN KROMPIR , r*r!• > PRIJETEN VONJ FR. FILOZOF IN ZGODOVINAR (ERNEST) KRDELO, DRHAL NORVEŠKI DRAMATIK (HANS, »ŠTORKLJA«) BUKOVA DESKA POZITIVNA ELEKTRODA SOVJ. TISK. AGENCIJA LOJZE ROZMAN GR. ZEMLJEMEREC TONE PAVČEK MAKEDON-SKO KOLO AMER. MERA ZA PLOŠČ. ŽUPAN POD FRANCOZI DANSKI OTOK KRAJ PRI DOMŽALAH - INDIJSKI POLITIK ŠASTRI RAZTELE- ŠEVALEC GRAFIK JUSTIN VLADIMIR NAZOR OPUS GALIJ ROMAN JANKA KERSNIKA PREVZETJE BESEDE BREZ NAGLASA V VOJAK PODKOPNIK z ORNA ZEMLJA -