Cvetočo ajdo, ki po starem ljudskem pregovoru oznanja začetek jeseni, vse redkeje videvamo na gorenjskih poljih. Kmetovalci pravijo, da se je ne splača sejati predvsem zaradi nevarnosti slane in divjadi — Foto: F. Perdan Leto XXVII. Številka 68 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka m Tržič — Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCI NEG Kranj, torek, 3. 9. 1974 Cena: 1 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Sava je postala mlakuža Gorenjska, 2. septembra — Davi ob 7,25 so v elektrarni Moste spet dvignili zapornico akumulacijskega jezera, uro in pol pred tem pa so ustavili tudi turbine. Zaradi nujnih vzdrževalnih del, ki jih morajo na tej elektrarni opraviti vsakih deset let, elektrarna ne bo obratovala približno dva meseca. Z deli bodo začeli takoj, ko bo akumulacijsko jezero prazno. Zaradi postopnega izpusta vode pa bo praznenje trajalo okrog 4 dni. Izpustiti morajo namreč okrog 500.000 kubičnih metrov vode. Prvemu manevru 14. avgusta, ko so v Mostah prvič za 15 centimetrov dvignili zapornico in začeli spuščati mrtvo vodo, ki se Je mešala s tisto, ki je tekla skozi turbine, je torej zdaj sledil drugi. V dobrih 14 dneh se je jezero precej izpraznilo in struga za pregrado je pred sedanjim izpustom že kazala strma in umazana rebra. Pred prvim izpustom je bilo v jezeru okrog 7 milijonov kubičnih'metrov vode, zdaj pa je je bilo le še dober milijon. Že pred sedmo uro davi je bila v Mostah tudi posebna komisija, v kateri so bili predstavniki zveze ribiških družin Gorenjske, Zavoda za ribištvo Ljubljana, Hidrometeorološkega zavoda, Splošne vodne skupnosti Gorenjske, republiškega zavoda za vodno gospodarstvo in hidroelektrarne Moste. Voda za pregrado je bila mirna in prekrita s tanko plastjo odpadnih olj in drugih snovi. Od nedelje popoldne, ko so ustavili dve turbini (ponoči je obratovala le ena) je gladina narasla za približno pol metra. To ugotovitev so strokovnjaki, ki so določali sedanji izpust, skrbno pretehtali. Menili so, da bi glede na sedanji dotok Save v jezero moralo odteči skozi zapornice vsako sekundo 11 do 12 kubičnih metrov. Po teoretičnem izračunu bi to zadostovalo, da bi se jezero Mrtvih 122, okoli 100 ranjenih Zdomski vlak smrti Pol minute pred prihodom na glavni zagrebški kolodvor v petek, 30. avgusta, ob 22.32 je smrt zaustavila izredni mednarodni vlak številka 10410, ki je vozil od Beograda proti Miinchnu pretežno jugoslovanske zdomce. Na vlaku je bilo okoli 350 do 400 potnikov, od katerih jih je več kot sto umrlo malo pred železniško postajo Zagreb. Kaj se je zgodilo? Znane so že prve ugotovitve strokovne komisije. Na podlagi tahografa je komisija ugotovila, da je vlak prepeljal vstopni predsignal, ki je bil pokvarjen in ni gorel, z več kot 5)0 kilometri na uro, prav taka je bila tudi hitrost na vstopnem signalu, kjer pa je gorela rdeča luč, razen tega pa je tam tudi dobro viden znak za omejitev hitrosti na 50 kilometrov na uro. Zaradi prevelike hitrosti je na sicer pravilno postavljenih kretnicah vlak iztiril. Osem vagonov vlaka se je odpelo in iztirilo, v smrtnem plesu ob strahotni hitrosti pa so pod seboj Zmleli telesa skoraj tretjine potnikov. Za sedaj je znano, da je v nesreči umrlo 122 potnikov, od tega pet v bolnišnici. Na seznamu pogrešanih Pa je 132 potnikov. Sodno medicinski strokovnjaki iz vse države, med njimi tudi ljubljanski, so ponudili zagrebškim kolegom pomoč pri identifikaciji trupel. Hoje se, da vseh žrtev ne bodo mogli nikoli prepoznati, ker je želez je zmlelo v nič telesa nekaterih nesrečnih potnikov. Preiskovalni sodnik je izdal nalog za pripor 10-letnega strojevodje Nikole Kneževića in njegovega pomočnika Stjepana Varge, ki sta "stala nepoškodovana na odpeti dizelski lokomotivi kakih 400 metrov "d kraja nesreče. Priprli so tudi štiri železničarje postaje Zagreb, med njitni dežurnega prometnika Zeljka Kneževića in dežurnega kretničarja na peronu 2 a Moška Vidačiča. Za sedaj je znano le to, da so Wli ti delavci med opravljanjem svoje službe trezni. Za sredo je napovedana rekonstrukcija tega tragičnega dogodka na drugem peronu KagrebSkega glavnega kolodvora. V ta namen bodo iz Zah. Nemčije pripeljali osem prav takih vagonov. Sicer pa se je promet na postaji že nor tnaliziral, tako da je drugi peron zagrebške postaje 2e odprl za potniški promet, za tovornega pa Se ne. Huda nesreća je pretresla prav vso jugoslovansko javnost. Poleg železničarjev, vojakov in zdravstvenega osebja, ki so prvi priskočili na pomot ponesrečenim, so številni Zagrebčani in tudi v drugih mestih pokazali pripravljenost pomagati nesrečnežem po svojih močeh. -Javili •so se številni prostovoljni krvodajalci, potnikom pa so pomagali tudi na druge načine. Ustanovljen je bil takoj koordinacijski odbor za pomoč preživelim potnikom in za odpravo posledic te hude nesreče. Zagreb se j«' v soboto zavil v žalost, žalovala pa je tudi vsa -Jugoslavija, od vseh strani tako iz domovine kot tudi iz tujine še vedno prihajajo sožalne brzojavke in pa izrazi pripravljenosti priskočiti na pomoč. Zagrebška železniška tragedija !<• doslej najhujša pri nas. Doslej najhujša pro- 'i iet na nesreča se |e pri nas pripet rla v -I a pneih I januarja l §64, ko se je potniški vlak zaletel v pospešenega. Umrlo je * i 1 ljudi, ranjenih pa je bilo 162. I>. M. postopno praznilo in da bi steklo okrog pol milijona kubičnih metrov vode v približno 4 dneh. Postopen izpust je pomemben predvsem zaradi čimmanjše škode na ribjem življu v Savi. Pred desetimi leti na primer jezero niso praznili postopno in takrat je poginil ves živelj v Savi do Zbilj. Škoda je bila ogromna, čeprav po mnenju predstavnikov ribiških organizacij Sava takrat ni bila tako bogata z raznimi ribami. Ob enkratnem izpustu bi bila torej škoda lahko še veliko večja. Če bi tokrat recimo do Zbilj poginile vse ribe, bi po nepopolni in približni oceni znašala škoda več sto milijonov starih dinarjev. Ko so ob 7,25 dvignili zapornico, je izpod pregrade začela teči umazana in smrdljiva brozga. Ozračje v strugi je bilo naenkrat zasičeno s smrdljivimi (Nadalj. na 8. strani) Ob 7.25 je izpod zapornice akumulacijskega jezera elektrarne Moste začela teči umazana smrdljiva Sava VII. MEDNARODNI SEJEM OBRTI IN OPREME od 11. do 20. OKTOBRA Titova poslanica Fordu Predsednik republike Josip Broz-Ti to je poslal predsedniku ZDA Fordu osebno posla nico, ki je odgovor na nedavno poslanico novega ameriškega predsednika. V njej Tito izreka zadovoljstvo nad zagotovili predsednika Forda, da bo nadaljeval s politiko vzajemnega - ■delovanja med ZDA in Jugoslavijo. Sodelovanje temelji na načelih, določenih v skupni izjavi predsednikov Tita in \'ixona iz leta 1971, kot trajni osnovi trdnih dvostranskih odnosov. Njihova vrednost je potrjena v praksi. Predsednik Tito je v poslanici tudi poudaril, da je razvijanje enako-pravnega sodelovanja trajni interes neodvisne in neuvrščene Jugoslavije. Rekordna žetev na vseh poljih Jesen nam je prinesla nekaj rekordov. Razen rekordne žetve pšenice, ki smo jo letos pridelali blizu 6 milijonov ton, je pričakovati rekorden pridelek na poljih, ki so zasejana s koruzo in sladkorno peso. Koru ze naj bi pridelali 8,370.000 ton, sladkorne pese pa 4 milijone 250.000 ton. Nekoliko -manjši bo le pridelek sončnic, in sicer naj bi po predvidevanjih kmetijskih strokovnjakov znašal 410.000 ton. Cementa bo dovolj V zadnjih sedmih letih smo povečali proizvodnjo cementa s 3 na 6 milijonov ton, že čez tri. leta pa naj bi se proizvod nja ponovno podvojila. Predvidevajo, da bo nova tovarna v Koromačnu pri Pulju proizvajala po 400 ton cementa na leto, Anhovo pa čez dve leti milijon ton. Sara, Kosjerič in Plevlja, kjer bodo zrasle nove zmogljivosti, bodo dajali po 1,7 milijona ton. Beočin, ki bo obnovljen leta 1976, naj bi z dvomilijonsko proizvodnjo dosegel solinski Dalmacija cement, ki je sedaj največji proizvajalec cementa pri nas. Na spisku novih oziroma moderniziranih tovarn so še: Ka-kanj, Sloboda u Podsuseda in Lukavac. Popusti Številna hotelska podjetja na jadranski obali bodo v posezonskih mesecih dajala domačim gostom popuste. Oskrbni dan bo veljal 20 do -W odstotkov manj kot v glavni sezoni. Možnosti za cenejši ilopust nudijo hoteli v Crikvenici, v bližini Vinodolskega in Zadra. Za penzion v hotelu B kategorije bo treba odšteti od 75 do 85 dinarjev. Rekorden ulov plave ribe Vroče poletje je imelo ugodne /»is/edice za slovenski ribo-Vročina je povzročila, da <■ 11hje jate poldrugi mesec prej kot pretekla leta pojavile i Tržaškem zalivu. Letos so že ulovili 550 ton sardelic ter ičun, kar je za 40 ton več kot v enakem času lani. Ker se se zona loi a šele začenja, so izo/ nki ribiči prepričani, da bodo >'ii/i letni plan. Letos na/ bi ulovili kar 4(XX) ton rib. Sodobna študentska menza Prištinski študenti bodo imeli letos boljšo prehrano in boljšo postrežbo. V novi štu Jentski menzi, ki bo zgrajena čez dva meseca, bodo vsak \teja za delo Svetozar /' 'kovski. Trzic Danes se bo v Tržiču sestal izvršni odbor občinske konference SZDL. Na seji bodo razpravljali o ustanavljanju samoupravnih interesnih skupnosti in o organizacijskih in kadrovskih problemih, ki se pojavljajo pri tem. Člani izvršnega odbora bodo obravnavali tudi organizacijo vlaka bratstva in enotnosti. -jk Svet delovne skupnosti upravnega organa skupščine občine Tržič razpisuje prosti delovni mesti: 1. referenta za varstvo družine na oddelku za splošne zadeve in družbene službe 2. blagajnika in ekonoma na oddelku za gospodarstvo in finance Poleg splošnih pogojev se zahteva za delovno mesto: pod 1.: višja strokovna izobrazba socialne smeri in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj; pod 2.: srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj. Ponudbe z dokazili o strokovnosti sprejema svet delovne skupnosti upravnega organa SO Tržič 8 dni po objavi razpisa. Soproga predsednika republike Josipa Broza-Tita Jovanka Broz-je sprejela v petek opoldne na Brdu pri Kranju predsednico vseindijske konference žensk Lakšmi Ragu Ramajah. Gostja iz prijateljske Indije je bila na tridnevnem obisku v naši republiki. V četrtek je obiskala republiško konferenco SZDL in se s predsednico konference za družbeno aktivnost žensk Slovenije Vladko Jan pogovarjala o socialni politiki. Razen Vladke Jan so bile na sprejemu pri Jovanki Broz tudi predstavnice zvezne konference za družbeno aktivnost žensk. Lakšmi Ragu Ramajah je v razgovoru z Jovanko Broz med drugim povedala, da je prvič v Sloveniji in da je navdušena nad lepotami naše republike. jk Delaven september Delo v kranjskih sindikatih čez poletje ni prenehalo. Med drugim so vodili akcijo za ublažitev posledic julijskih podražitev, avgusta pa so se v večini osnovnih organizacij sestali izvršni odbori. Na sestankih so se dogovorili o programu dela in evidentirali kandidate za delegate, ki se b(xlo udeležili republiškega in zveznega kongresa zveze sindikatov. Največ pozornosti pa so posvetili pripravam na seje konferenc, ki delujejo pri občinskem sindikalnem svetu. Seje konferenc se bodo začele ta teden in se bodo sklenile proti kon- cu meseca. Konference bodo sprejele program dela in obravnavale predlog statutarnega dogovora o organiziranju in delovanju Zveze sindikatov v Sloveniji, ki ga bo potrdil kongres slovenskih sindikatov. Obenem pa se bodo na konferencah dokončno izoblikovali aktivi mladih delavcev. Aktivi bodo združevali mlade delavce posameznih panog in dejavnosti. S sejami konferenc se bo v kranjski občini začela javna razprava o dokumentih za VIII. kongres slovenskih sindikatov, ki bo v začetku novembra v Cel ju. -lb Tovarna klobukov Šešir Škofja Loka vabi k sodelovanju vodilne delavce: 1. vodjo komercialnega sektorja Pogoji: 1. najmanj višješolska izobrazba 2. pozitivne moralno politične kvalitete 3. opravljen izpit za zunanjetrgovinsko poslovanje (če je potrebno) 4. aktivno znanje enega svetovnega jezika 5. najmanj pet let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih v komerciali. 2. vodjo proizvodno tehničnega sektorja Pogoji: 1. najmanj srednješolska izobrazba 2. pozitivne moralno politične kvalitete 3. najmanj 10 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih v klobučarski industriji 4. pasivno znanje enega svetovnega jezika. 3. vodjo finančno računovodskega sektorja Pogoji: 1. najmanj srednješolska izobrazba 2. pozitivne moralno politične kvalitete 3. najmanj 10 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih na finančno računovodskem področju 4. pasivno znanje enega svetovnega jezika. Vabimo vas na neobvezni osebni razgovor. Obenem razglašamo prosta delovna mesta: 1. strojnega ključavničarja v vzdrževalnih obratih zaželena je praksa pri remontu strojev 2. snažilke 3. več prostih delovnih mest v proizvodnji Prijave sprejema odbor za medsebojna razmerja v združenem delu 15 dni po objavljenem razpisu oz. razglasu. S kmeti le še v rokavicah? Zagotoviti si zanesljive, trajne vire energije in hrane — to je naloga, ki jo bomo morali Slovenci izpolniti v prihodnjih petih, desetih letih. Resda ni preprosta, vendar so nedavni pretresi v svetu pokazali, da ne prenese kompromisov in popuščanja, saj bi v nasprotnem primeru utegnili zaiti v krizo neslutenih razsežnosti. Če pustimo ob strani energetsko problematiko in se osredotočimo na prehrano, že prvi hip odkrijemo tesno soodvisnost s kmetijstvom, ki smo ga pravzaprav šele nedavno začeli obravnavati zadosti resno, zadosti odgovorno. In spet je treba ugotoviti, da so davčne ublažitve eden pivih in najpomembnejših ukrepov, prek katerih skušamo razbremeniti kmeta, mu pomagati ter pospešiti modernizacijo in intenzifikacijo proizvodnje. Po letu 1!)70 je namreč republika sprejela niz predpisov, ki »vsaj malo odvijajo primež neskončnih omejitev« — kot svež veter v odnosu do lastnikov obdelovalne zemlje označuje eden najnaprednejših poljanskih kmetov. »Paket predpisov« pa ne vsebuje le republiških, marveč tudi občinske odloke, stremeče k istemu cilju. V davčni sferi so, kar zadeva gorenjske komune, dokaj usklajeni, zato ne bo nič narobe« ako naš članek gradimo na vzorcu Škofje Loke, najbolj agrarnega koščka dežele Kranjske. »PAKET UCODNOSTl« Znano je, da v Sloveniji rodovitne površine delimo v -1 okvirne kako vostne skupine. Imetniki zemljišč, ki sodijo v prvo kategorijo (veliko humusa ravna tla, možnost uporabe težkih strojev, dobre transportne in komunalne zveze, bližina potrošniških središč oziroma trga itd), plačujejo zdaj osnovni prispevek v višini 37 odstotkov dvanajst mesečnega katastrskega dohodka, onim V drugi (nekoliko slabši pogoji bodisi zaradi nižjih hektarskih donosov, bodisi zaradi relativne odmaknjenosti in valovitega terena) so ga zmanjšali na 25, V tretji (hribovit svet, dostopen le lažji mehanizaciji, oddaljenost naselij, ostrejše podnebje) na IT) in v četrti (gorati predeli, pretežno ročno obdelovanje, prevoz otežen) na pičlih 5 odstotkov. Proporcionalni sistem obdavčitve je torej zamenjal progresivnega, ki ni kaj prida stimulativen; <"e naj. bo osnovni smoter razvoj, potem niti približno ne dosega učinkovitosti pravičnejšega »vzporednega« od merjanja finančnih obveznosti, ko slednje naraščalo linearno z dviganjem zaslužka. Opisana sprememba gospodarje rešuje strahu pred širje njem in zaokroževanjem posesti, strahu, katerega posledice so bile so-povzročitelj škodljivega drobljenja »gruntov«. No, danes je zakonodajalec v želji, da bi proces stekel v obratni smeri, šel še korak dlje ter poljedelce, ki bi želeli odkupiti določeno njivo ali travnik, oprostil davkov od prometa z nepremičninami. Oproščeni so tudi kakršnihkoli enkratnih denarnih odtegljajev pri nabavi in lastništvu strojev — kajpak samo pod pogojem, da jih ne uporabljajo v pridobitne svrhe nekmetijskega značaja. V sosednjih republikah tega lU, Saj obstojajo po- sebne takse, kakršne sicer Slovenci odrinemo ob registraciji osebnih avtomobilov in motorjev. NIČ VEČ DESETI BRAT! Gornji sveženj olajšav je seveda zgolj skromen izsek iz seznama ugodnosti, ki naj bi pridelovalcem živil dovolile svobodneje zadihati. Vanj poleg ostalega sodi odločitev, da se »prosvet-ljencem«, pripravljenim vlagati denar v preusmeritev oziroma v specializacijo gospodarstva, odobri znižanje finančnih terjatev, ki je enako 20 odstotkom investicijske vsote, vendar znesek ne sme prekoračiti seštevka triletnih odmer davka. Odkar obstoja navedeni predpis, so samo v Skofji Loki napredni kmetje (209 po številu) prihranili skupno 753.461 N din (!). Hkrati oblasti ne pozabljajo zavirati vznemirljivega razslojevanja gorenjskih hribov, kjer je vedno več opuščenih, razpadajočih zgradb in zanemarjenih polj. Tako so 968 bajtarjev v 102 loških planinskih vaseh, bajtarjev, katerih katastrski dohodek ne presega 8000 din, »odrešili« vsakršnih dajatev. Kmetom, staršem učencev, dijakov in študentov poklicnih, srednjih, višjih in visokih šol, nadalje priznajo 500 dinarjev odbitka na gojenca, na mladoletne otrok** in na dela nesposobne družinske člane pa 10 odstotkov izračunanih dajatev (izvzeto je posestvo, katerega produktivnost omogoča prek 12000 dinar jev letnega zaslužka po osebi). Podobnih »popustov«, od 10 do 50 odstotkov, so deležni borci NOV. Zanimivo je tudi, da družba že lep čas ne obdavčuje g<>" spodarskih poslopij, skednjov ter sorodnih funkcionalnih prostorov in da so občutno omiljene' celo takse od stanovanjskih stavb: v regijah četrtega kvab" tetnega razreda stoodstotno, v tretjem razredu 50-odstotno, v prvih dveh pa 25-odstotno. Koliko resnice potemtakem tiči v polemičnem naslovnem vprašanji »S kmeti le še v rokavicah?«? Jasne« ga, nedvoumnega odgovora n isiiu> sposobni na vreči; čeprav je »paket agrarnih koncesij« dejansko izjemi'0 obsežen in čeprav s«' |e realna vred' nost mase sredstev, ki pritekajo v občinsko blagajno, močno skrčila, tO v/poredno dokaj narasle obveznost' iz. naslova starostnega in zdravstvenega zavarovanja. V perspekt ivi, domnevajo strokovnjaki, bodo kmetovalci bržkone dolžni odriniti občini le še prispevek od presežkov dohodka, določenega v samoupravneri sporazumu, kajti ni dvoma, da I1'' pred vrati nekai naknadnih nedavč- nih posego> v njihove žepe. med katerimi izstopalo zlasti dotadi«' Interesnim skupnostim. A osnovni tendenca je jasna: boj za prehran*' ni trenutno, enodnevno geslo, mai-vet zahteven dolgoročen1 probran' Živinorejci in poljedelci so v njcii' poglavitna udarna pest Razumljiv" |e, da kot protiuslugo zahtevajo u"1' terialno spodbudo, ki |ih bo rešil" Rta tuna »desetega: brata« ter kmete V očeh družbe izenačila z delavci I Guzelj STOLPEC ZA UPOKOJENCE Gozdarstvo in lesna industrija si podajata roke Velike možnosti za sodelovanje in povezovanje gorenjskega gozdarstva in lesnopredelovalne ter celulozne industrije — Že prihodnje leto gozdni gospodarstvi Bled in Kranj, Alples Železniki, Elan Begunje, Jelovica Škofja Loka, LIP Bled, ZLIT Tržič, Tovarna celuloze Medvode in Lesno industrijski obrat Gradisa v Škofji Loki v sestavljeni organizaciji združenega dela — Gradnja tovarne ivernih plošč na Gorenjskem prva skupna akcija nove SOZD Gospodarska zbornica Slovenije in medobčinski svet ZK za Gorenjsko sta dala pobudo za tesnejše .sodelovanje gozdarstva in lesnopredelovalne industrije Gorenjske. Mariborski ekonomski strokovnjaki so junija izdelali zajetno analizo inte-grabilnosti in ugotovitev najprimernejše oblike sodelovanja gozdnogospodarskih in lesnopredelovalnih organizacij združenega dela z Gorenjske. Analiza ocenjuje sedanji položaj teh panog ter možna skupna pota prihodnosti. Devet, predvsem gorenjskih organizacij združenega dela s tega področja, je zajetih v analizi: Gozdni gospodarstvi Bled in Kranj, Alples Železniki, Elan Begu-nJe, ki ima svojstven položaj zaradi posebnega značaja proizvodnje, Jelovica Škofja Loka, LIP Bled, Združena lesna industrija Tržič, Tovarna celuloze Medvode, ki deluje sicer kot TOZD Aera iz Celja in obrat Gradisa v Škofji Loki. Omenjene gozdarske in lesnopredelovalne organizacije združenega dela se bodo po doslej začrtani poti v začetku leta 1975 združile v sestavljeno organizacijo združenega dela, v kateri bo vsaka od združenih TOZD in OZD obdržala svojo samostojnost. Glavno breme združevanja nosi iniciativni odbor za integracijo. Osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju naj bi bil izdelan še ta mesec. Skupaj s kratkim izvlečkom iz analize mariborskih strokovnjakov bo predložen v javno razpravo med delavce omenjenih organizacij združenega dela in kmete, lastnike gozdov. Ce razprava predlogov ne bo zavrnila, bo nova sestavljena organizacija združenega dela gozdnogospodarskih in lesnopredelovalnih podjetij Gorenjske začela delovati na začetku prihodnjega leta. Na zadnji seji iniciativnega odbora za integracijo so obširno razpravljali o gradnji tovarne ivernih plošč na Gorenjskem, ki naj bi jo s pomočjo banke financirala nova sestavljena organizacija gozdarjev in lesarjev, jo oskrbovala s surovinami ter kupovala njene izdelke. Zamisel o gradnji tovarne ivernih plošč ni letošnja. Pojavila se je že pred leti, vendar zaradi slabega odziva banke ni bila uresničena. Tokrat je pokazala banka več razumevanja. Nova tovarna ivernih plošč bo zgrajena na škofjeloškem področju ali nekje ob železniški progi Ljubljana—Kranj. Razen bančne bo potrebna precejšnja udeležba članic nove sestavljene organizacije združenega dela Zakaj gradnja doma dr. Franceta Berglja kasni Splošno gradbeno podjetje Sava gradi na Zgornjem Plavžu ob sedanjem domu oskrbovancev dr. Franceta Berglja nov objekt, v katerem bo 36 večjih garsonjer brez kuhinje m 20 garsonjer s kuhinjsko nišo. Vse garsonjere bodo imele balkon, v pritličju pa bo velika kuhinja in jedilnica ter več drugih prostorov. Gradnja tega doma, za katerega je Projekt pripravil in pozneje tudi nekoliko spremenil inž. Milan Jerala jz Zavoda za urbanizem Bled, pa hudo kasni, so nam dejali tisti, ki bi Se radi še pred zimo v prostore Vselili, razen tega so izvajalci popolnoma spremenili tehnologijo, tako da je zdaj vsaka garsonjera nekaj kvadratnih metrov manjša od predvidene. Razen vsega tega pa, so dejali investitorji, tudi že nabavljena Oprema ne ustreza več. Ker pač in-vest itorjem ni vseeno, kaj naj bi ?daj za svoj denar dobili, so nam pri lzvajalcu, pri Splošno gradbenem Podjetju Sava, takole odgovorili: »Najprej smo res mislili delati v litem betonu, potem pa tega nikakor nismo mogli uresničiti, ter v tem koncu nismo mogli pripraviti žerjavne proge. Poleg "orna je potok Jesenica, pri postavitvi te proge pa nas je ovirala stara bukev, ki nam je niso Pustili posekati. Nič drugega n,smo mogli storiti kot to, da •S|n<> se odločili za drugo tehno-•°gijo, in sicer za gradnjo z iso-sPan opeko, ki je povrh vsega toplotno in izolacijsko boljša od litega betona. Iz tega je seveda sledilo tudi to, da smo morali spremeniti notranje predelne stene, ker je v prvotne težko vgraditi vse potrebne instalacije, ki jih je na objektu kar precej. Zaradi nujne nove tehnologije je prišlo tudi do tega, da so garsonjere nekoliko manjše, in sicer vsaka za kvadratni meter površine, kar je skupaj 60 kvadratnih metrov za ves objekt. Tudi za nekoliko podaljšani rok gradnje imamo objektivne vzroke. Pogodbeni rok je veljal do 25. julija in že takoj na začetku del smo ugotovili, da bomo delali nekoliko dlje, ker smo morali najprej objekt lokacijsko spreminjati, zemeljska dela so trajala mnogo dlje, ker se je izkazalo, da je treba izkopati skoraj polovico materiala v skali. Tako zdaj predvidevamo, da bomo garsonjerski del zgradili do 1. oktobra, restavracijski del z delilnico hrane in z veznim hodnikom pa do 1. novembra. Že v prvotnem načrtu je za opremo projektant predvideval dve varianti nameščanja, vendar se prva varianta zaradi spremembe tehnologije (in tudi zaradi neupoštevanja cevi centralne kurjave in radiatorjev) ne bo mogla uresničiti. Opremo bomo tako postavili po drugi varianti.« D. Sedej Iskra Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Kranj v Z P Iskra Kranj Želi zaradi povečevanja proizvodnje zaposliti nove sodelavce, in sicer: 40 delavk za delo v montaži, obdeloval niči ali na plastičnih masah; 15 delavcev za delo v obdeloval niči ali na plastičnih masah; cisti lk v 15 dneh Pismene prijave pošljite naslov: Iskra, Elektromehanika Kranj, področje, 64000 Kranj, Savska loka 4 po objavi na kadrovsko gozdarjev in lesarjev. Dosegla naj bi okrog 7 milijard starih dinarjev. Mariborska študija ugotavlja, da imamo na Gorenjskem, kjer je 12 odstotkov gozdov republike, posek na našem področju pa dosega 14 odstotkov republiškega, možnosti za sodelovanje in združevanje gozdarstva in lesnopredelovalne industrije. Omenjene možnosti in interes za združevanje in delitev dela so še posebno velike v lesni industriji. »Domače« gozdarstvo jo lahko trajno oskrbuje s surovino, na drugi strani pa gozdarji od takega sodelovanja pričakujejo predvsem višjo stopnjo predelave ter boljše vrednotenje lesa, katerega končni rezultat so — boljša cena, več denarja za tehnično opremljenost gozdarjev, biološka vlaganja v gozdove, usposabljanje opuščenih gozdnih in drugih kmetijskih površin itd. K združevanju gorenjskih gozdarjev in lesarjev pristopa tudi celulozna industrija Medvode, ki že sodeluje z gorenjskim gozdarstvom in lesnopredelovalno industrijo. Nova sestavljena organizacija združenega dela želi sodelovanje še okrepiti predvsem pri trajnejšem zagotavljanju surovin za celulozno industrijo in denarja za tehnične in biološke naložbe v gozdove. J. Košnjek VZG OJNOVA RSTVENI ZAVOD TRŽIČ razpisuje prosta delovna mesta za nedoločen čas: 4 vzgojiteljic dokončana vzgojiteljska šola medicinske sestre dokončana šola za medicinske sestre, po možnosti pediatrične smeri kuharice mlečne kuhinje — snažilka poskusno delo 1 mesec Razpis velja do zasedbe delovnih mest. KŽK Kranj Vrtnarstvo Cenjene stranke obveščamo, da prodajamo hruške za takojšnjo uporabo in za vlaganje vsak dan od 14. do 18. ure na sadni plantaži v Preddvoru. Hruške so kvalitetne in poceni. Razen izjem ugodno Gospodarske organizacije v radovljiški občini so v prvem polletju letos dosegle za 1,062 milijarde dinarjev dohodka ali za 38 odstotkov več kot lani ta čas. Družbeni proizvod se je povečal za 39 odstotkov, dohodek pa kar za 45 odstotkov. Pogodbene obveznosti so narasle za 15 odstotkov, kar hkrati kaže, da obresti za kredite niso bile vzrok za veliko povečanje stroškov. Zelo pa so se povečale zakonske obveznosti, in sicer kar za 124 odstotkov (indeks 224!) ali v absolutnem znesku za prek 20 milijonov dinarjev. To je toliko, kot je znašalo polovično povečanje bruto osebnih dohodkov. Sicer pa so se bruto osebni dohodki povečali za 27 odstotkov (40 milijonov dinarjev), neto izplačani osebni dohodki pa za 29 odstotkov ob 5-odstotnem povečanju zaposlenih. Glede na letošnji plan so gospodarske organizacije v prvem polletju dosegle 47,3 odstotka od predvidenega celotnega dohodka. Družbeni proizvod in dohodek pa sta slab odstotek pod planom. Najbolj so pod predvidenim letnim načrtom bruto osebni dohodki, saj so dosegli le 43,1 odstotka. Precej nad planom pa je porasel dohodek za sklade in je ob polletju znašal 66,4 odstotka od planiranega do konca leta. V industriji so zabeležili v prvem polletju za 27 odstotkov večjo vrednost proizvodnje v primerjavi z lanskim polletjem. Vendar niso izpolnili polovico letnega osnovnega plana za 4 odstotke. Posamezna podjetja so dosegla naslednje rezultate. Količinska proizvodnja v Plamenu je bila za 4 odstotke nižja, celotni dohodek pa za 32 odstotkov večji. Veriga je za 4 odstotke presegla plan, celotni dohodek pa je bil večji za 49 odstotkov. Podobne rezultate sta dosegla tudi Kemična tovarna Podnart in Ahnira Radovljica. Da je med količinsko proizvodnjo in dohodkom tolikšno nesorazmerje, je vzrok predvsem v /višanju cen, deloma pa tudi v prodaji precejšnjih zalog, ki so se nabrale ob koncu minulega leta. Ugoden je tudi ostanek dohodka v industriji, saj se je povečal za 94 odstotkov. Izvoz je bil v prvem polletju za 32 odstotkov večji kot lani. Podjetja so izvozila za prek 7 milijonov dolarjev. Pri tem je zanimivo, da se je izvoz na konvertibilno področje v primerjavi z lanskim polletjem povečal kar za 71 odstotkov. Sicer pa SO podjetja od skupnega izvoza prodala na konvertibilnem področju za 78 odstotkov izdelkov. Pravo nasprotje industriji so v prvem polletju rezultati v kmetijstvu. Družbeni proizvod v tej panogi je bil /a odstotek manjši kot lani ta čas. Dohodek je bil manjši kar za 22 odstotkov. Bruto osebni dohodki so bili sicer večji za ti odstotkov, neto izplačani osebni dohodki pa K) odstotkov. Vendar pa se je število zaposlenih v tej panogi povečalo kar za o odstotkov. Tako so bili realni osebni dohodki v primerjavi z ena kim lanskim obdobjem nižji. Takšni rezultati SO pač posledica podražitve materiala za 15 odstotkov in upa danja živalske proizvodnje. Neprijetno pa je, da je zaradi ponovnega zvišanja cen umetnih gnojil in krmil in zaradi znanih teža V z mesom v drugem polletju v kmetijstvu moč pričakoval i Se slabše rezultate. Popolnoma drugačno bilanco je zabeležilo ^o/darstvo. Tu so se ce- lotni dohodek, družbeni proizvod in dohodek skoraj podvojili. Osebni dohodki so se povečali za 53 odstotkov pri 2-odstotnem zmanjšanju zaposlenih. Tako so se realni osebni dohodki na zaposlenega povečali za 56 odstotkov. V tej panogi so dobri rezultati posledica predvsem izredno povečane prodaje in velikega popra-ševanja ter dviga cen za hlodovino. Nekaj slabši kot v gozdarstvu so rezultati v gradbeništvu. Tu so se realni osebni dohodki na zaposlenega povečali za 26 odstotkov. Družbeni proizvod na zaposlenega se je dvignil kar za 60 odstotkov. Gradbena dejavnost pa je bila hkrati tudi pod močnim vplivom inflacije, saj se je po eni strani srečevala s podražitvijo gradbenega materiala, po drugi pa gradbenih storitev. Trgovina je zabeležila za 33 odstotkov večjo vrednost prodanega blaga kot lani ta čas. Vendar realno povečanje prodaje znaša nekako 10 odstotkov, saj so se precej povečale cene. Realni osebni dohodki so se v trgovini povečali za 11 odstotkov. Poleg kmetijstva najbolj neugodne rezultate beležijo v panogi gostinstvo in turizem. Število gostov je bilo za 5 odstotkov manjše kot lani. Domačih gostov je bilo sicer za 9 odstotkov več, tujih pa kar za 20 odstotkov manj. Podobno je tudi s prenočitvami, saj jih je bilo za 14 odstotkov manj kot lani do konca polletja. Na Bledu so imeli za 7 odstotkov manj prenočitev, v Radovljici za 13, v Bohinju pa za 8 odstotkov več. Ostanek dohodka so ob polletju zabeležili le hotel Grajski dvor in hotel Pod vin ter gostišče Turist. Vsi drugi hoteli so polletje končali z izgubo. Le-1 a se je povečala za 307 odstotkov v primerjavi z lanskim polletjem. Sicer pa so se realni osebni dohodki zaposlenih v tej panogi .povečali za 17 odstotkov. Družbena obrt je zabeležila visok porast celotnega dohodka (za 38%), ki pa je splahnel zaradi izredno visokega porasta materialnih stroškov (za 58%). Tako znaša povečanje družbenega proizvoda 34 odstotkov, dohodka 33, bruto osebnih dohodkov za 21, realni osebni dohodki pa so se povečali za 28 odstotkov ob 6-od-stotnem povečanju zaposlenih. Izgubo je v polletju zabeležila Gorenjska opekarna Dvorska vas. Vendar se je ta v primerjavi z lanskim^ polletjem zmanjšala za okrog 270.000 dinarjev. Podobne rezultate kot v obrti so dosegli tudi v komunali, kjer se je realni osebni dohodek na zaposlenega povečal za 23 odstotkov. Izgubo pa so zabeležili v Komunalnem podjetju Radovljica. Leta znaša 135.000 dinarjev. Po takšnem pregledu torej lahko ugotovimo, da je večina gospodarskih organizacij oziroma celotnega radovljiškega gospodarstva v prvem polletju dosegla ugodne rezultate. Značilna za to obdobje pa je največja stopnja inflacije doslej. Do konca leta napovedujejo, da ni bojazni, da bi se rezultati prvega polletja kaj bistveno poslabšali. Kot rečeno, je kmetijstvu ne kaže najbolje. Za gostinstvo in turizem pa je glede na dokaj dobro sezono v drugi polovici julija in v avgustu moč napovedati le to, da primanjkljaja iz prvega polletja vseeno ne bodo mogli nadoknaditi. A. Zalar POKOJNINE V ŠTEVILKAH Po najnovejših statističnih podatkih je poprečna pokojnina v prvih petih letošnjih mesecih v Sloveniji znašala 1746 din. Starostni upokojenci z varstvenim dodatkom so letos imeli poprečno pokojnino 1517 din, za družinske upokojence pa je bila poprečna pokojnina 1005 din. V Sloveniji prejema 63.239 upokojencev pokojnino manjšo od 1000 din, velika večina a}i natančneje 110.997 upokojencev ima pokojnino med 1000 in 2000 din, več kot 2000 din pa prejema 15.059 upokojencev. Poprečna starost upokojenca ob upokojitvi je v Sloveniji pekaj manj kot 56 let, kar je več kot v drugih republikah. Moški se upokojijo s poprečno delovno dobo 35,1 let, ženske pa s poprečno delovno dobo 28,2 let. Pokojnino pa uživajo upokojenci poprečno 14 let in 8 mesecev, upokojenke pa poprečno 17 let in 2 meseca. Med slovenskimi upokojenci je skoraj petina invalidskih upokojencev ali 46.450, upokojencev z beneficirano dobo je 9647, upokojencev, ki so se upokojili s priznano dvojno delovno dobo ali prejemajo družinsko borčevsko pokojnino, pa je 53.000. NOVO BALINIŠČE Ob domu upokojencev na Javorniku so večinoma s prostovoljnim delom članov Društva zgradili novo balinišče in tako poskrbeli - za rekreacijo vseh članov. Balinišča so si javorniški upokojenci že dolgo želeli, saj so ga nameravali zgraditi že tedaj, ko so temeljito obnovili svoj dom na Javorniku. D. S. POPUST NA ŽELEZNICI ZA UPOKOJENCE Od 1. septembra dalje veljajo na vseh železniških progah v Jugoslaviji posebni popusti za upokojence in tudi za vse starejše osebe, ki so že dopolnile starost 65 let. Starostni, družinski in invalidski upokojenci se bodo lahko vozili za polovično ceno na vseh relacijah in v obeh razredih potniških in brzih vlakov. V Sloveniji so že sedaj veljali popusti za upokojence, zdaj pa ta ugodnost velja tudi za osebe starejše od 65 let, ne glede na to, ali so upokojeni ali ne. Razen v Sloveniji so doslej veljali železniški popusti za upokojence tudi pri ZTP Sarajevo. Vsa železniška transportna podjetja pa so se pred kratkim • sporazumela za popust, ki velja za vso državo. Treba pa je opozoriti, da veljajo popusti le za potniške in brze vlake ne pa tudi za ekspresne in tiste poslovne vlake, kjer morajo potniki plačevati dodatek za omenjeno vrsto vlaka. Razen tega 50-odstotni popust za upokojence ne velja v juliju in avgustu. Ob nakupu železniške vozovnice upokojenec pokaže od-rezek po pošti nakazane pokojnine v tekočem ali preteklem mesecu. Ce pokojnine ne dobiva po pošti in torej nima odrezka, se mora ob nakupu vozovnice in na vlaku izkazati z osebno izkaznico in potrdilom, ki ne sme biti starejše od 6 mesecev. Osebe, ki so starejše od 65 let, se.izkažejo z osebno izkaznico ali potnim listom. Potnik, ki potuje z vlakom do 100 km daleč, lahko kupi vozno karto za eno smer ali pa povratno vozovnico. Kadar potuje dlje kot KM) km, pa mora obvezno kupiti povratno vozovnico in to z obrazcem K-15. Ce potuje z upokojencem njegov zakonski tovariš — mož ali žena, velja popust tudi zanj. Zakonsko zvezo dokaže z osebno izkaznico ali poročnim listom. Podrobnejše informacije o popustih dajejo vse železniške postaje. N. I. L* A 3Ki 3 Torek, 3. septembra 1974 I Del občinstva, kije v nedeljo spremljalo modne revije tovarne Peko in zabavno prireditev Vesela šuštarija za paviljonom NOB v Tržiču. — Foto: J. Koš-njek 8 S o -J C < ■o o i. ca c c G % O O a o o a a -* > X 3j Vi •■—> 5 8 S M o o POMURSKA ZALOŽBA bo oktobra izdala zanimivo knjigo KROJENJE Knjiga obsega 400 strani večjega formata, v njej je nad 350 skic in risb NAROČILNICA Nepreklicno naročam en izvod knjige KROJENJE Naročnino 150,00 din bom poravnal(a) takoj, po povzetju, v treh zaporednih obrokih po 50,00 din, po prejemu računa. Priimek in ime:.................................................................................................... Bivališče (kraj, ulica).......................................................................................... PoŠta:......................................................................:....................................... Zaposlen(a) pri:.................................................................................................... Datum: Podpis: Najmanj 30.000 ljudi na trziski »šuštarski nedelji« Potolčeni vsi rekordi Prireditve -ob VI. »šuštarski nede-ji« v Tržiču so uspele kot še nikoli. Začele so se v petek z otvoritvijo razstave najnovejših Pekovih modelov za prihodnjo sezono v paviljonu NOB, slovesnim sprejemom čevljarskih vajencev med pomočnike po običaju, kakršen je bil v Tržiču v navadi nekdaj, ter modno revijo, na kateri so sodelovali člani baleta iz Ljubljane. Revijo, ki je bila za paviljonom NOB, je popestrila zabavna prireditev Vesela šuštarija. Člani tržiškega Amaterskega gledališča Ivan Kokalj, Janko Jagodic, Miro Vrhovnik in Jože Župančič so številnim radovednežem pokazali, kako so tržiški »Šuštarji« delali nekdaj in kakšne čase doživlja sedaj sodobna tržiška obutvena industrija. Besedilo za šegavo prireditev, ki je iz obiskovalcev pogosto izvabljala smeh, sta posrečeno napisala Edo Roblek in Milan Batista. ' Prireditve, planirane za soboto, so Tržičani odpovedali in se na ta način pridružili žalovanju ob tragični železniški nesreči v Zagrebu! Oblačno nedeljsko jutro Tržiča-nom ni obetalo veliko dobrega. Vendar, oblaki so se razkadili in začel se je prijeten sončen dan. Mesto je sprejelo prve obiskovalce že pred sedmo zjutraj, ko stojnice na Trgu svobmle še niso bile nared. Ker takšnega navala motoriziranih obiskovalcev tudi največji optimisti niso pričakovali, se je začela borba za parkirne prostore. Ko so miličniki, gasilci in redarji odprli parkirišče za Virjem in dovolili parkirati tudi na hokejskem igrišču, je bilo vprašanje parkirišč rešeno. Semenj na Trgu svobode je bil največji doslej. Kar 86 stojnic je od jutra do večera oblegala množica ljudi. Trgovina je cvetela. Največ zanimanja je bilo za izdelke čevljarske in usnjene industrije, copate, izdelke Tržiške tovarne kos iii srpov, iskano blago Bombažne predilnice in tkalnice itd. Ko smo okrog enajstih spraševali po »štantih« o prometu, so bili odgovori enaki: zadovoljni smo s prometom, boljši je od lanskega! Povedati velja, da je bilo zanimanje za sodelovanje na »šuštar-skem« sejmu tolikšno, da so morali organizatorji »šuštarske nedelje« Puristično društvo in Peko, najmanj 20 ponudb odkloniti! Sejem so popestrili zvoki domačega pihalnega orkestra ter godbenikov iz Kranja, ki so bili v nedeljo gostje Tržičanov! Pred paviljonom NOB so se v ne-leljo ponavljale Pekove modne revije in prireditev Vesela šuštarija. Težko se je bilo prebiti do priredit /enega prostora, v katerega bližini 10 Živila iz Kranja ter športniki in gasilci iz Križev uredili zabaviščni prostor. Na njem se je še Sveder ob desetih, enajstih trlo ljudi! Ob teb urah so se začeli tudi prazniti parkirni prostori. Na družabni priredit vi v parku ob paviljonu NOB so nastopali tudi folkloristi skupine Karavanke ter pevci Tržiškega okteta in kvinteta Bratje Zupan! Srečke za srečolov ;-o bile razgrabi jene in >krog 500 dobitkov (glavni je bilo )onv kolo) je kmalu dobilo lastnike! Številni obiskovalci »šuštarske ledelje« • so pokukali tudi v Men a orjevo blagovnico in v prodajalno /eletekstila, ki sta bili v nedeljo nlprti! Mnogi pa so si zaželeli '.nanib tržiških bržol. Zares izvrstno so jih kuhali v restavraciji Zelenica n v gostilni Damulnek, starem dnrališču tržiških »Šuštarjev«. Ocena, da je letošnja prireditev )otolkla vse rekorde in da se je v nedeljo gnetlo v Tržiču več kot {0.000 ljudi, ni pretirana! .J Košn|ek 4 Podoba pionirja po osvoboditvi KRANJ — V četrtek, 5. septembra ob 10. uri bodo v stebriščni dvorani Gorenjskega muzeja na Titovem trgu odprli razstavo z naslovom Podoba pionirja v letih po osvoboditvi — otroški ekslibrisi. Razstavo sta pripravila kranjska pionirska knjižnica in uredništvo Pionirja. Zanimiva razstava bo odprta do 15. septembra, in sicer vsak dan od 9. do 12. in 17. do 19. ure. -jk Zamrzovalne ^rijg prijateljice gospodmjsi Izth RAZSTAVA GORENJSKIH MOJSTROV FOTOGRAFIJE — V petek, 30. avgusta, so odprli v galeriji Mestne hiše v Kranju eno od razstav v okviru prikazovanja sodobnih likovnih prizadevanj na Gorenjskem. V Mestni, hiši se tokrat predstavlja 19 gorenjskih fotografskih mojstrov, in sicer inž. Alojz Ž i-1 bert, Ciril Pokom, Anton Kocjančič, Tone Marčan, Janko Justin, Milojko Demšar, Marjan Kukec, Franc Črv, Mirko U dir, Janko Krmelj, Franc Sluga, Franc Kolman, Marjan Černe, Jaka Čop, Aleksej Ignaščenko, Marko Aljan-čič, dr. Jurij Kurillo, arh. Milan Ropret in Janez Marenčič. Razstava bo odprta do 26. septembra. Po otvoritvi je bil v renesančni dvorani mestne hiše koncert sopranistke Ljiljane Rešeter—Kovandžič iz Beograda in pianista Igorja Dekleve iz Ljubljane, (jk) — Foto: F. Perdan NTRAL GOSTINSKO IN TRGOVSKO PODJETJE • KRANJ Na Jezerskem je odprto novo štiri-stezno avtomatsko kegljišče. Sprejemamo rezervacije. Kolektivi in posamezne družbe, rezervirajte čas za kegljanje v hotelu Kazina. tel.(064) 44 007. J SLIKAR IVAN BOGOVČIČ V PREŠERNOVI HlSl — V petek, 30. avgusta, so odprli v galeriji Prešernove hiše v Kranju razstavo akademskega slikarja Ivana Bogovčiča, rojenega leta 1943 v Breganskem selu. Umetnik živi sedaj v Ljubljani. Akademski slikar se predstavlja Kranjčanom z devetimi deli. Umetnik je na Gorenjskem že razstavljal, in sicer leta 1972 v Tržiču. Razstava bo odprta do 26. septembra, (jk) — Foto: F. Perdan Graditelji! Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis Obvešča vse graditelje, da prodajamo v skladišču gradbenega materiala Hrastje po ugodnih cenah: — stavbno pohištvo — parket — betonske mešalce L 100 — cement ruski a 1 din ( Izkoristite ugoden nakup! Informacije dobite na tel. št. 21-611 sk 'eK KRANJ 6. s e P t e m b e r 74 vabi svoje stranke na otvoritev prenovljenih prodajaln MANUFAKTURA Gorenja vos 57 —KARIBSKA SKRIVNOST 17 V sodelovanju s Prefternovo družbo objavljamo v nadaljevanjih kriminalko Agathe Christie Karibska skrivnost. To knjigo so dobili za nagrado izžrebani naročniki knjižne zbirke za leto 1974. »O, ali res?« je rekla Evelvn z ostrini glasom, kar pa je Mollv komajda opazila. »Poročeni ljudje se vedno tako radi pričkajo in prepirajo,« je nadaljevala Mollv. »Tudi tisti, ki se imajo radi, pa še mar jim ni, če se tudi javno prepirajo.« »Nekaterim je prepiranje kar všeč, vendar pa po navadi nima globljega pomena,« je rekla Evelvn. »Meni se zdi ostudno,« je pribila Mollv. »Tudi meni,« je rekla Evelvn. »Ampak, če človek vidi vas in Edvvarda . . .« »O, Mollv, nič ne pomaga; ne morem dopustiti, da bi še naprej tako lepo mislili o nama. Edvvard in jaz . . .« za trenutek je umolknila, nato pa nadaljevala: »Ce hočete vedeti resnico — v zadnjih treh letih sva z Edvvardom komajda izpregovorila kakšno besede), kadar sva bila sama.« »Kaj?« Mollv se je osuplo zastrmela v Evelvno. »Tega pa skoraj ne morem verjeti.« »Oba se delava, kot da je vse v najlepšem redu. Nobeden od naju ne mara pričkanja pred drugimi ljudmi. Sploh pa se nimava o čem prepirati.« »Kaj pa se je vendar zgodilo?« je vprašala Mollv. »Običajna stvar.« »Kaj mislite reči s tem — običajna? Druga . . .?« »Da, druga ženska, in najbrž vam ne bo preveč težko uganiti, kdo je to.« »Gospa Dvsonova — Luckv?« Evelvn je prikimala. »Opazila sem, da se precej spogledujeta,« je rekla Mollv, »a sem mislila, da je to samo . . .« »Samo gola razigranost?« ji je pomagala Evelvn.« »Da se nič ne skriva za tem?« »Ampak zakaj . . .« Mollv je umolknila, nato pa je spet poskusila. »Ali niste . . . vendar pa najbrž ne bi smela toliko spraševati.« »Vprašajte, kar hočete,« je rekla Evelvn. »Nič več se mi ne da biti tiho; vloga dobro vzgojene, srečne žene mi gre na živee. Edvvard je čisto izgubil glavo zaradi Luckv. Bil je tudi tako neumen, da mi je vse priznal. Najbrž si je hotel olajšati srce, hotel je biti resnicoljuben, pošten. Ni mu pa prišlo na misel, da nieni zato ne bo nič laže. »Ali vas je hotel zapustiti?« Evelvn je zmajala z glavo. »Dvoje otrok imava,« .je rekla. »In oba ju imava silno rada. V Angliji sta, v Solo hodita. Edvvard in jaz nisva hotela razdejati družine. Poleg tega pa tudi Luckv ni hotela ločitve. Greg je zelo premožen.. Njegova prva žena mu je bila zapustila precej denarja. Tako sva se dogovorila, da bomo strpni drug z drugim — Edvvard in Luckv v »rečnem prešuštvu, Greg v blaženi nevednosti. Edvvard in jaz pa v dobrem prijateljstvu.« Glas ji je bil IK'koče t rpek. »Kako — kako pa lahko to sploh prenašate?« »Človek se vsemu privadi. Toda včasih . . .« »Da?« je vprašala Mollv. »Včasih me ima, da bi jo spravila na drugi svet.« Strast v E vel vnem glasu je presenetila Mollv. »Nehajva se pogovarjati o meni,« je rekla Evelvn. »Rajši govoriva o vas. Hada bi vedela, zakaj ste jokali.« Mollv je bila nekaj časa tiho, nato pa je spregovorila: »Le to. le to je, da se mi zdi, da je z menoj nekaj narobe.« »Narobe? Kaj hočete reči s tem?« Mollv je žalostno zmajala z glavo. »Bojim se,« je Priznala. »Strašno se bojim.« »Cesa?« »Vsega,« je odvrnila Mollv. »I/, dneva v dan je huje. Zdi se mi, da slišim glasove v grmovju, stopinje, besede, ki jih izrekajo drugi ljudje. Zdi se mi, da me neprestano nekdo opazuje ter me zasleduje. Nekdo me S(>vraži. Kar naprej čutim, da me nekdo sovraži.« »Ljubo dete!« Evelvn je bila pretresena in (>supnjena. »Kako dolgo pa to že traja?« »Ne vem. Postopoma se je začelo. Pa še nekaj drugega se dogaja.« »Kaj?« »Včasih počnem stvari, ki jih ne morem razložiti in tudi spominjam se jih ne.« »Hočete reči, da se ne spominjate, kje ste bili in kaj ste počeli?« »Da. Včasih — recimo, da je ura pet — se ne morem spomniti ničesar, kar se je zgodilo med drugo in Peto uro« »Najbrž zato. ker ste spali. Zadremali ste.« »Ni-, nisem spala. Vidite, ko se končno spet zavedeni, sem nekje drugje. Včasih imam na sebi drugo obleko in očitno sem počela stvari, celo pogovarjala s,,ni se z ljudmi, vendar pa se ne moreni spomniti, da sem res govorila s kom.« Evelvn je bila pretresena. »Ampak, Mollv, čeje to fes, bi vendar morali k zdravniku.« »Nočem iti k zdravniku. Se v njegovo bližino nočem.« Evelvn jo je pozorno pogledala, nato pa jo je prijela za roke. »Mogoče vas je strah za prazen pič, Mollv. Saj vendar veste, da je vse polno živčnih bolezni, ki v resnici sploh niso resne narave. Zdravnik bi vas hitro pomiril.« »Mogoče pa ne. Mogoče bi rekel, da je res kaj narobe z menoj.« »Zakaj pa naj bi bilo kaj narobe z vami?« »Zato, ker .. .« je začela Mollv, nato pa je umolknila. »Najbrž res ne bi imel vzroka za to,« je končno rekla. »Ali ne bi mogel kakšen sorodnik, mati, sestra ali pa kdo drug priti k vam?« »Z mamo se ne razumeva. Nikoli se nisva razumeli. Sestre so sicer poročene, vendar pa bi najbrž prišle, če bi jih prosila. Ampak jaz nočem nikogar, nikogar razen Tima.« »Ali Tim ve o vsem tem? Ste mu povedali?* »Ne,« je rekla Mollv. »Ampak tako je zaskrbljen in kar naprej me opazuje, kot da mi hoče pomagati ter me varovati. In če je to res, potem to pomeni, da res potrebujem pomoči, kajne?« »Zdi se mi, da si večino najbrž samo domišljate, vendar pa še vedno mislim, da bi morali iti k zdravniku.« »K staremu dr. Grahamur On ne bi mogel nič pomagati.« »Na otoku so še drugi zdravniki.« • »Saj bo vse dobro,« je rekla Mollv. »Le misliti ne smem na to. Najbrž je vse skupaj res sama domišljija. O, kako pozno je! Morala bi pomagati v jedilnici. Iti moram.« Ostro, skoraj napadalno je pogledala Evelyno Hil-lingdonovo ter odhitela. Evelvn je strmela za njo. 12. STARIH GREHOV NE POZABIMO KAR TAKO »Zdi se mi, da sem na sledi nečemu pomembnemu.« »Kaj praviš, Viktorija?« »Zdi se mi, da sem na pravi sledi. To pomeni denar — veliko denarja.« »Poslušaj, dekle, previdna bodi. Nočem, da bi se zapletla v kakšne težave. Mogoče bi bilo bolje, če bi se jaz lotil zadeve.« Viktorija se je zasmejala. Zahihitala se je z globokim, polnim glasom. »Le počakaj, pa boš videl,« je rekla. »Vem, kako je treba igrati to igro. Denar bo, človek, mnogo denarja. Nekaj sem videla, nekaj pa uganila. Zdi se mi, da sem prav uganila.« In mehko, polno hihitanje se je spet zakotalilo ven v noč. »Evelvn .. .« »Da?« Evelvn Hillingdonova je vprašala mehanično, brez zanimanja. Se pogledala ni svojega moža. »Evelvn, ali bi imela kaj proti, če bi midva pustila vse skupaj in se vrnila v Anglijo?« Evelvn, si je bila pravkar česala kratke temne lase. Ob moževih besedah pa so ji roke zdrsnile z glave. Obrnila se je k njemu. »Pa — pa saj sva komaj prišla. Sele tri tedne sva prebila tukaj.« »Vem. Toda, ali bi imela kaj proti?« Njene oči so ga nezaupno preiskovale. »Ali se res hočeš vrniti v Anglijo? Domov?« »Da.« »In pustiti — Luckv?« Zdrznil se je. »Najbrž si ves čas vedela, kaj se dogaja?« »Da, precej dobro.« »Nikoli nisi ničesar rekla.« »Zakaj pa naj bi? Saj sva se o vsem pogovorila že pred leti. Nobeden od naju ni hotel ločitve. Sporazumela sva se o tem, da bova šla vsak svojo pot, a da se bova v javnosti obnašala, kot da sva srečno poročena.« Nato pa je dodala, še preden je mogel do besede: »Zakaj pa bi se zdaj rad vrnil v Anglijo?« »Zato, ker me bo zlomilo, Evelvn. Nič več ne morem prenašati vsega tega.« Mirni Edvvard Hilling-don je bil čisto spremenjen. Roke so se mu tresle, njegov mirni obraz, ki navadno ni kazal, nobenih čustev, pa je bil kar spačen od bolečine. »Za božjo voljo, Edvvard, kaj pa je vendar narobe'?«. »Nič — le to, da bi rad proč od tukaj.« »Prek ušes si bil zaljubljen v Luckv. Zdaj pa te je minilo. Je to tisto, kar mi hočeš povedati?« »Da. Verjetno mi ne boš nikoli odpustila.« Prešernova družba vas vabi med svoje člane. Člane vpisujejo zaupniki Prešernove družbe v vseh krajih in v delovnih organizacijah. Člani se vključujejo v akcijo za širjenje dobre knjige med našim ljudstvom, obenem pa dobijo konec leta 1974 letno knjižno zbirko Prešernove družbe, ki bo imela 6 knjig: Prešernov koledar 1975, roman .Janeza Švajncerja KO ČLOVEK ZORI, povest Toneta Svetine UGASLO OGNJIŠČE, SPOMINI NA LENINA Nadežde K. Krupskaje, izbor starih slovenskih narodnih pesmi MLADA BREDA in priročnik Rastline in nase zdravje. Knjige stanejo broširane 55 din, v platno vezane pa 85 din. POMENKI O ŠENČURJU IN SOSEDNJIH VASEH (Hotemaže, Hrastje, Luže, Milje, Olševek, Prebačevo, Srednja vas, Visoko, Voglje in Voklo) (18. zapis) Preden se z našimi pogovori o vaseh šenčurskega področja (nekdaj občine, zdaj krajevnega urada) preselimo v južno polovico, se moramo, seve, pomuditi še na Miljah. LEPO VAŠKO IME Nenavadno milo krajevno ime! Tudi vaščanom mora ugajati, ko jim sosedje pravijo, da so Miljani. A, le odkod to ime — Milje (v narečju Mile, kot je Kranj v narečju le Kran)? Na prvi hip utegne kdo pomisliti na rimski miljnik. In da ime izvira od daljinske oznake. — Ker ni soditi na tako star izvor Milj, bi si za razlago krajevnega imena raje izbrali poznejšo (še v Valvasorjevih časih upoštevano) nemško miljo. Toda ta meri natanko 7 km in 420 m. Milje pa so od Kranja oddaljene le 5 km. Tudi z rimsko miljo (millia passum — tisoč korakov) si ne moremo imena raztolmačiti. — Imamo pa še francosko besedo »milieu« (izg. milje), ki pomeni okolje, sredino, v katerem kdo živi. — Sicer pa imamo Milje tudi pri Trstu (Miljski zaliv), celo v botaniki vemo za rastlino, ki se ji pravi milje. No, če za ime ne najdemo razlage, pa vsaj to lahko rečemo za vas, ki je najmanjša v sklopu krajevnega urada Šenčur, da je pokrajinsko ena najlepših v kranjski okolici. Naselje — le 113 prebivalcev šteje — leži na obeh straneh ceste Kranj—Jezersko, med Britofom in Visokim. Ker je panorama gora na severu tako čudovita, si je tu mnogo sladokuscev-estetov zgradilo, svoje domove. Za malo krajev vem, ki bi bili tako mikavni za človeka, ki ima rad gore, bistro vodo, obsežna polja in senčne logove — da bi se tu za vselej naselil. (A, žal, dano nam je mnogim živeti v betonskem bloku.. .) Milje niso več kmečka vas — skoro vsi odrasli prebivalci hite sleherno jutro na delo v Kranj. Potem pa se posvečajo svojim vrtovom. Kajti lahko bi rekli Miljam, da so hiše sredi rož, okna in balkoni polni cvetja — da so Milje dehteč šopek pred kranjskimi vrati! PADLI ZARADI IZDAJSTVA Kot se nam vidijo leta osvobodilnega boja za najbolj sončna v naši narodni zgodovini, tako se nam kažejo izdajstva po domačinih, kot resnična senčna zaplata — podla, nepotrebna, nevarna. A, kaj, ko so ljudi stoletja podpihovali, da je drugače misleč sočlovek že tvoj sovražnik. »Kako strašna slepota je človeka . . .« Ob poti, ki veže vas Milje s Šenčurjem, stoji na parobku gozda kamnit blok (velikosti 137 cm x 85 cm) — spominsko obeležje trem padlim partizanom. V kamen so vklesane obtožujoče besede: 5. 10. 1942 so zaradi izdaje padli na tem mestu Kravcar Jože-Fric, Kravcar Vinko-Fedja, Bernik Avgust-Pišta — ZB Visoko 10. 7. 1960: Brata Kravcarja, doma iz Križev pri Tržiču, sta se priključila partizanom v aprilu 1942. Vstopila sta v Kokrško četo. — Avgust Bernik, doma iz okolice Ljubljane, je vstopil v II. bataljon Kokrškega odreda že ob njegovi ustanovitvi dne 18. junija 1942. Tudi brata Kravcarja sta bila do smrti borca II. bataljona Kokrškega odreda. Ob koncu avgusta 1. 1942 so bili skupno z Janezom Kristancem iz Vogelj, poslani v večdnevno patruljo v okoliške vasi in v Vogljansko Gmajno. Na povratku v bataljon, ki je taboril za Storžičem, jih je dne 5. oktobra 1942 pod vasjo Milje zatekel dan. Zato so se zakamuflirali v gozdu, v neposredni bližini sedanjega obeležja. Nekdo pa jih je izdal in sledil je oster napad nemških orožnikov iz Šenčurja. Le Kristancu se je posrečilo uiti sovražnikovim kroglam, ostali trije pa so na mestu padli. VAS MED HRASTI Seveda so to Hrastje — vas tako blizu Kranja (le 4 km), a sodi le pod krajevni urad Šenčur, ki je precej dlje in še to po ovinku na Prebačevo in Voklo. Danes poznamo poleg starega Hrastja celo Novo Hrastje, ki nastaja proti Kranju. Včasih kmečka vas, znana po trdnih gruntarjih, je danes že povsem delavsko naselje — toliko je novih, lepih stanovanjskih hiš. Vse imajo tudi garaže. Nobene revščine ni slutiti. Zato zveni kar nekam preslovesno, če v današnji, trezni čas vpletemo še pripoved o nekdanjih, romantičnih časih te danes že kar moderne naselbine. Znamenje pod hrastom pri H rastju Sredi Hrastja stoji stara cerkev, posvečena sv. Mateju. Prvotna je bila zgrajena že 1. 1508. Novo, sedanjo, pa je dal postaviti imovit kmet-domačin (za drug tak primer, ko si da kmet zgraditi cerkev, ne kapelico, vem le- še v koroških Kortah nad Obirskim). Tudi beneficij (zagotovljena vzdrževalnina) za stalnega duhovnika sta ustanovila pobožna kmeta Andrej Novak in Matej Pire. Ta dva — tudi presneto premožna sta morala biti — sta zgradila tudi župnišče (bilo je to 1. 1817), ki še sedaj služi vsakokratnemu hraškemu duhovniku za bivališče. Cerkev ima tla nenavadno vgrez-njena pod nivo okolice — menda odtod tudi vlaga in hlad. »Zlat« oltar iz baročnega 17. stoletja je največja dragocenost cerkvene notranjščine. Stranska oltarja sta iz novejše dobe, posvečena sta Mariji Pomočnici in sv. Ani. Sv. Matej, cerkveni patron, je zgodovinska osebnost. Bil je po rodu Rimljan, po poklicu pa cestninar ali mitničar, kar je bila včasih kaj lepa in donosna služba. — A ko se je seznanil s Kristusovim naukom, je pustil vse in šel oznanjati krščanstvo v Etiopijo. Tam so ga ubili — umrl je mučeniške smrti, prehoden s sulico .. . C. z. Na Begunjščici so kopali rudo Konce aprila letos je upokojenec Anton Mencinger z Zgoše pri Begunjah praznoval HO. rojstni dan. Ne toliko zaradi visokega jubileja, pač pa zaradi bogatih spominov smo ga pred dnevi obiskali. Še vedno nioean in živahen kot v najboljših letih je hitro pustil delo in rad spregovoril. »Bil sem kmečki sin in devet otrok nas je bilo doma. Ni bilo dovolj zemlji' Za vse. Izučil sem se za tapet nika. Se danes včasih kaj pode-lam i/, moje stroke. Med vojno pa sem Za partizane naredil prek 250 nahrbtnikov, vrsto opasačev in podobno Z materialom takrat ni bilo lahko. V Celovec sem nesel fižol in/ mast, v zameno pa sem dobil material « »Menda se še spomin jat e, da M) bili na BegunjAčici rudniki?« ^a popi ašam. »Ja, vse do prve vojne so tam kopali železno rudo. Rudniki so bili menda last kranjske industrijske družbe. Hudo so spravljali V dolino, potem pa so jo naprej s konji vozili na Jesenice. Med prvo vojno so potem rudnike opustili. Kasneje jih nihče ni več obnovil. Tako so tudi kolibe, v katerih so bili knapi, propadle. Sicer je res, da je v Begunj-ščici kar precej rovov m da je precej prekopana, toda po moje je v njej Se precej rude. Pred leti so jo še nabirali lončarji iz Komende. Zdaj kot kaže, še komaj kdo ve zanjo. Jaz pa verjamem da je, saj kadar treska, na BegunjAčici vedno najbolj.« Anton Mencinger se še dobro spominja, da je imel pred prvo vojno lov v gozdovih na Begunjščici v zakupu baron Boni — industrijalec v Tržiču. Imel je tudi več lovcev. Eden od nemških lovcev je nekoč nekega divjega lovca obstrelil in mu potem glavo odrezal. Begunjčani in prebivalci tega dela so bili potem tako razjarjeni, da so hoteli živega na drevo pribiti. Najbolj nepravično se jim je zdelo, ker je morilec dobil samo 14 dni zapora. Anton Mencinger je bil tudi borec za severno mejo. »Takrat smo mi zmagali,« pravi, »samo ogoljufani smo bili.« Sicer pa se najraje spominja let, ko je po prvi vojni delal pri železnici v Mariboru. Delali so vagone in lokomotive. Bilo je veliko Slovencev, ki niso pustili, da bi jim Nemci komandirali. »O, to smo jih včasih Ugnali v rog,« se spominja. »Bili smo seveda mladi in marsikaj smo že doživeli. Za nami je bila vojna, pred vrati pa kriza. Danes mladi ne vedo. kako je bilo včasih. Ne vedo za težave, ki smo jih imeli mi, da smo se zaposlili in da smo se lahko preživeli. Pa je kar prav tako, kot je zdaj. Samo včasih se mi zdi, da nekateri premalo cenijo to, kar danes imajo.« »Pravite, da še vedno delate. Kaj pa prosti čas?« »Takrat počivam in berem. Imam vse dnevne časopise in še vrsto drugih. Tudi Glas. Pa televizijo gledam in radio poslušam. In tudi na Begun jščico še stopim. Planinari! sem vedno rad. Lovec pa nisem bil ... Ali sem dovolj povedal? Ste zadovoljni?« mi je dal vedeti, da je pogovor končan in da ga priganja delo. Še veliko tako zdravih in krepkih let sem mu zaželel. On pa mi je obljubil, da mi bo pokazal rudnike na Begunjščici, če se bova spet kdaj srečala. A. Ž. l«*f jrm Torek, 3. septembra 1974 mali oglasi • mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam KRAVO simentalko tik pred tretjo telitvijo. Visoko 42 5540 Prodam eno leto stare KOKOŠI — nesnice. Cegelniea 1, Naklo 5541 Prodam delovnega VOLA. Meglic, Lom 19, Tržič 5542 Prodam SPALNICO, KAVČ, DIVAN in omarico za čevlje. C. JLA — kiosk Tobak 5543 Prodam 40-basno klavirsko HARMONIKO, primerno za začetnike, desni ŠTEDILNIK na trdo gorivo, plinski namizni in električni ŠTEDILNIK, vse po ugodni ceni. Ogled popoldan. Bauman, Benedikova 2, Kranj 5544 Prodam leseno LOPO, dvokapnico 4 x 4 m, opečna kritina. Jensterle, Ribčev laz 16, Boh. Jezero 5545 Prodam KRAVO, tri tedne pred telitvijo, in BIKA, starega eno leto, ter tri PRAŠIČE po sto kg. Bizjak Franc, Predoslje 133 5546 Prodam 11 let starega KONJA. Ljubno 1, Podnart 5547 Prodam PEC za centralno kurjavo z vgrajenim bojlerjem, 30.000 kalorij. Ostala pojasnila pri ogledu vsak dan popoldan. Maček Stanka, Britof 213, Kranj 5548 Prodam jesenov PARKET, 40 kv. m. Cundrič, Podhom 7, Zg. Gorje . 5549 Prodam CISTERNO za gnojevko, primerno tudi za gorilno olje. Šinkovec Jože, Hotavlje 18, Gorenja vas 5550 Prodam GUMI VOZ, 15-colski. Cvenkelj Andrej, Begunje 100 B ' ; 5551 Prodam KRAVO simentalko, 9 mesecev brejo — drugo tele. Breg 12, Preddvor 5552 Ugodno prodam mini KUHINJO. Kalan, Voklo 14 5553 Prodam DNEVNO SOBO, dobro ohranjeno. Kamna gorita 36 5554 Ugodno prodam komplet MEHANIZACIJO za izdelovanje betonskih blokov. Ogled v petek, 6. 9., od 18. ure dalje. Pire Slavka, Kokrica, Gro-sova 38 5555 Prodam kombinirani otroški VOZIČEK »TRIBUNA«. Stanovnik, Virmaše 95, Škofja Loka 5593 Prodam plemensko KRAVO s tretjim teletom. Tavčar, Križna gora 10. Škofja Loka 5594 kupim Kupim SLAMO za streho (škop-nike). Okorn, Zg. Luša 6, Selca nad Škofjo Loko 5595 Kupim suhe hrastove LETVE 5x6x200 cm ali PLOHE 5 cm. Naslov v oglasnem oddelku ali na tel. 60-436 5562 Gorska nesreča V soboto, 31. avgusta, sta se v severni steni Triglava v skalaški smeri ponesrečila dva mlada alpinista iz Mojstrane: Mirko Smodiš, 17 let, in Pavel Sko-movc, star 18 let. Na pomoč jima je prihitelo 15 gorskih reševalcev iz Mojstrane, kasneje pa se jim je pridružilo še kakih pet reševalcev. Zgodaj zjutraj naslednjega dne so se reševalci povzpeli do obeh alpinistov, v akciji pa je sodeloval tudi helikopter. Alpinista sta bila v navezi, Sko-movc je bil prvi. Med plezanjem se jima je vrv zataknila in ko jo je Skbmovc sprostil, je Smodiš padel okoli 3 metre globoko in se ranil. Da bi rešil soplezalca, je Skomovc hotel uporabiti še dodatne kline, vendar pa, ko je odpiral nahrbtnik, mu je vse skupaj padlo v prepad. Tako sta morala počakati reševalce. Ranjeni Smodiš je visel vso noč z glavo navzdol, temperatura pa je zelo padla. Ponesrečencu je nudil orvo pomoč dr. Robi S iz Tržiča, nato pa so ga v dokaj resnem stanju s helikopterjem prepeljali v jeseniško bolnišnico. Pavel Skomovc ni bil ranjen. Izdaja CP Glan, Kranj, Ulica MoAe Pijadeja 1. Stavek: OP Gorenjskk tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudaka pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naalov uredništva in uprava lista: Kranj, Moie Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju številk« 51500-601-12594 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 2I-1B0, uredništvo 21-835, novinarji 21-H60, malo-oglasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 90 din, polletna 45 din, cena za 1 Številko 1 dinar. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. vozila Prodam avto NSU 1200 C, letnik 1971, 52.000 km, cena 25.000 din. Ogled vsak dan popoldan. Kovačič Janez, Tatjane Odrove 4, Kranj 5479 Poceni prodam ZASTAVO 750, letnik 1968. Trboje 9 5526 Prodam lepo ohranjen NSU 1100, 85.000 km, letnik 1967. Ogled popoldan. Zupančičeva 18, Kranj 5556 Prodam motor znamke PUCH 175 SV. Jan Alojz, Sp. Gorje 125 c (For-tuna) 5557 Prodam avto RENAULT DAUP-HIN, letnik 1960, komplet ali po delih. Naslov v oglasnem oddelku. 5558 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1965, za 5500 din. Prime, Poljšica 15, Podnart 5559 Prodam VVV 1300. Rakovec Stane, Zg. Besnita 106 5560 Prodam LADO, dobro ohranjeno, prevoženih 30.000 km. Zasavska 42, Kranj 5561 zaposlitve Delavca za pomoč v GALVANSKI STROKI sprejmem. Plača po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 5596 Zaposlim damsko FRIZERSKO POMOČNICO. Cesalnica META, Bistrica 160, Tržič 5436 Iščem žensko za VARSTVO hiše za 14 dni na mesec. Plača po dogovoru. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Na deželi« 5587 Sprejmem VAJENKO, pletiljo ali dekle za priučitev. PLETILSTVO Knific Jožica, Oprešnikova 29, tel. 24-631 5588 V uk sprejmem VAJENCA avto-mehanske stroke. Bokal Anton, Polica 18, Naklo 5589 obvestila Cenjene stranke obveščam, da od 1. 9. 1974 dalje opravljam obrt MENJAVA AVTOMOBILSKIH PLA-ŠCEV, CENTRIRANJE, VULKA-NIZACUA — v novih prostorih KRANJ, KOROŠKA c. 25 (nasproti restavracije Park) in ne več na Jezerski cesti 2. Se priporočam Jože Boltez 5590 VARI. Prosim najditelja, da ga vrne na naslov: Pavla Čolnar, Prešernova 1, Kranj 5591 Dne 30. 8. 1974 dopoldne sem izgubila od Kranja do Stražišča RDEČO JOPICO. Prosim poštenega najditelja, da jo proti nagradi vrne na naslov Novak Alenka, Cepulje 3, Kranj 5592 MESNI IZDELKI V E PRODAJALNAH ŽIVIL, A posesti STANOVANJE, parcelo, kmetijo ali hišo v Kranju ali bližnji okolici, kupim. Ponudbe pod »Povratnik« 5568 stanovanja Iščem SOBO ali GARSONJERO s souporabo kopalnice. Ponudbe pod »1. oktober« 5563 Fant in dekle iščeta opremljeno SOBO za določen čas. Ponudbe pod »Radovljica — Bled in okolica« 5564 Uslužbenki iščeta ogrevano SOBO s souporabo kopalnice med Kranjem in Ljubljano. Ponudbe pod »Solid-nost« ' 6666 • Zamenjam trosobno STANOVANJE s kopalnico v Izoli za kakršnokoli v Kranju. Informacije na tel. 23-506 po 18. uri. 5566 GARSONJERO ali SOBO iščeta sestra in brat. Ponudbe pod »1. oktober« 6667 izgubljeno V ponedeljek se je izgubil čistokrvni mlad črn PUDL. Sliši na ime Kranj CENTER septembra amer. barv. pust. film STEZA SLONOV ob 16., 18. in 20. uri 4. septembra (rane. barv. klim. film PRIČA .JE MORALA UMRETI ob 10.. 18. in 20. uri 5. septembra franc. barv. krim. film PRIČA JE MORALA UMRETI ob 1«.. 18. in 20. uri Kranj STORŽIC 3. septembra ital. barv. ljub. film SMEŠNA JE PRVA LJUBEZEN ob 16., 18. in 20. uri 4. septembra franc. barv. film ZENE VLADAJO ob 10.. 18. in 20. uri 5. septembra amer. barv. pust film STEZA SLONOV ob 1«., 18. in 20. uri Tržič 3. septembra franc. barv. film ZENE VLADAJO ob 18. in 20. uri 4. septembra amer. barv. drama VZLJUBILA BOS MOJO MAMO ob 18. in 20. uri 5. septembra amer. barv. drama VZLJUBILA BOŠ MOJO MAMO ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 3. septembra ital.-špan. barv. vvestern NOČ NASILJA V TOMB8TONU ob 18. in 20. uri 4. septembra ital.-špan. barv. vvestern NOC NASILJA V TOMBSTONU ob 18. in 20. uri "> septembra amer. barv. klim. film DETEKTIV KLUTob 18. in 20. uri Radovljica .'!. septembra amer. barv. film ("'LOVEK V DIVJINI ob20. uri 4. septembra amer. barv. risani film VESELE ZGODBE ob 20. uri •r>. septembra franc. barv. film TRGOVINA S SEKSOM ob20. uri 6 Moped v avtomobil V petek, 30. avgusta, popoldne se je na cesti drugega reda v Križah pri Tržiču pripetila prometna nezgoda. Voznik mopeda Zdenko Radič (roj. 1964) s Pristave je v blagem levem ovinku vozil po levi strani, njegovo vozilo pa tudi ni imelo nožnih zavor. Iz nasprotne smeri je tedaj pripeljal pravilno po svoji desni voznik osebnega avtomobila Franc Močnik (roj. 1930) iz Ljubljane. Trčenje je bilo neizbežno. Voznik in sopotnik Karel Dobrin sta padla in se le laže ranila. , _ Neprevidno cez cesto Na Cesti maršala Tita na Jesenicah je v petek, 30. avgusta, ob 19.20 prečkala cesto Urška Hafner (roj. 1898) z Jesenic. Počasi je šla čez levo polovico ceste, čez drugo pa je nenadoma stekla in tako presenetila voznika osebnega avtomobila nemške registracije Viktorja Olujiča (roj. 1938), ki trčenja kljub zaviranju ni mogel preprečiti. Hudo ranjeno Hafnerjevo so prepeljali V bolnišnico. _ , Nezgoda na prehodu za pešce Na cesti prvega reda v Dovjem se je v nedeljo, 1. septembra, ob 22.15 pripetila hujša prometna nezgoda. Ko je na avtobusnem postajališču na Dovjem ustavil avtobus, so potniki izstopili in hodili preko ceste po prehodu za pešce. Mimo je tedaj pripeljal z neprimerno hitrostjo ter zavil na levo polovico cestišča, ko je opazil pešce, voznik osebnega avtomobila Anton Robič (roj. 1937) iz Gozd — Martuljka. Spregledal pa je Terezijo Sniolej (roj. 1968) I Dovjega, ki je po prehodu prečkala cesto. Avtomobil jo je zadel, tako da je padla na pokrov motorja, DO 29 metrih pa je zdrsnila na tla in obležala hudo ranjena. Zdravi se v jeseniški bolnišnici. Padel s kolesom V nedeljo, 1. septembra, dopoldne je na vaški cesti v Trbojah nenadoma zavrl na kolesu s pomožnim motorjem Ciril Kožuh (roj. 1931) iz Trboj. Zaradi tega je na makadamskem cestišču padel in so ga z zlomljeno nogo prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Zapeljal s ceste V nedeljo, 1. septembra, ob 1. uri zjutraj je na Cesti talcev v Klanju za peljal s ceste voznik kolesa s pomožnim motorjem Franc Boc (roj. 1910) iz Kranja in po nekaj metrih vožnje po travnati bankini trčil v betonski steber. Huje ranjenega so prepeljali V ljubljansko bolnišnico. L. M. Visoka ekonomsko komercialna šola Maribor — sekcija — Kranj Obvešča, da vpisuje slušatelje za izredni študij Visoke ekonomsko komercialne šole Maribor za I. in II. stopnjo v šolskem letu 1974/75. Za vpis na I. stopnjo je potrebna popolna srednja šola. Za II. stopnjo pa končan I. stopenjski študij na katerikoli višji šoli ekonomske ali tehnične smeri. Dokumenti, ki jih predložite za vpis so: diploma oz. zaključno spričevalo, izpisek iz matične knjige, potrdilo delodajalca o zaposlitvi in kratek življenjepis. Vse informacije in pojasnila dobite v pisarni Kluba gospodarstvenikov Kranj, Prešernova 11/1, vsak dan od 10. do 15. ure — telefon 21-975. Odbor sekcije VEKŠ Kranj ZAHVALA Ob bridkem slovesu od našega dobrega očeta, deda in pradeda Jakoba Bogataja iz Sovodnja 10 se iskreno zahvaljujemo vsem za podarjeno cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo pa družbenopolitičnim organizacijam iz Sovodnja, podjetju Termopol, PGD, krajevnim organizacijam ZB NOV Trebija, Hotavlje, Žiri, Gorenja vas, Poljane ter občinskemu odboru ZB Škofja Loka. Zahvaljujemo se za ganljive poslovilne besede tov. Hobiču, Galičiču in Pagonu; dr. Ber-niku pa za požrtvovalno zdravniško pomoč v času bolezni. Hvala tudi znancem, sosedom in vsem, ki so nam ob težkih urah stali ob strani in nudili nesebično pomoč. Žalujoči: hčerke Ivanka, Lojzka, Anica in sin Franc z družinami. Sovodenj, Ljubljana, Unec, Kranj, 29. avgusta 1974 Strti od žalosti sporočamo, da je sredi dela in načrtov mnogo prezgodaj omahnil naš ljubljeni in nadvse dobri mož, ata, brat, stric, zet in svak Anton Šink Dragega pokojnika bomo spremili v prezgodnji zadnji dom v torek, 3. septembra, ob 15.30 izpred hiše žalosti Zabnica 53 na pokopališče v Žabnico. Neutolažljivi: žena Justi, sinova Viktor in Igor, bratje, sestri in ostalo sorodstvo., Zabnioa, 1. septembra 1974 ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi moža, očeta, starega očeta, brata in strica Alojza Tomažina smo dolžni še posebno zahvalo kolektivom Komunalnega servisa Kranj in tovarne Sava Kranj, pihalnemu orkestru Kranj, pevcem, govornikom in vsem darovalcem vencev in cvetja. Razen tega se ponovno zahvaljujemo Lovski družini Šenčur, sindikalnima organizacijama Save Kranj in Konfekcije Triglav, Štefki Vehovec in njenemu možu, gospodu župniku in sorodnikom, prijateljem ter znancem, posebno pa še očetu. Žalujoči: žena Marinka, sin Iztok, hčerka Angelca /.družino in ostalo sorodstvo Kranj, Sevnica, Reka, Studenec, Škofja Loka, Koper, Tržič, 3. septembra 1974 ZAHVALA Ob hudi in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, strica, tasta Andreja Koritnika se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam izrazili sožalje, mu poklonili vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Iskreno se zaliva ljujenio tudi Združenemu podjetju TOŽI) Iskra, Varnosti Kranj, organizaciji SZDL, ZB, pevcem. DU in tov. Toplaku ter tov. Betonu /a poslovilna KOVOra ob odprtem grobu. Vsem, ki so porastih njegOV spomin, prisrčna hvala. Žalujoči: žena Angela, sin Miro, hčere Pavla, Silva. Angela z družino in ostalo sorodstvo. Kranj, 2. septembra 1974 pogovor tedna Niko Drinovec: Letos ostrejša merila Nogometna sezona je že v polnem razmahu. Za republiškimi ligaši so starmali tudi v conah, tako da so vsa tekmovanja v nogometnih ligah v polnem teku. Tokrat smo izbrali za pogovor tedna republiškega nogometnega sodnika iz Kranja Nika Drinovca, ki je hkrati predsednik strokovnega odbora v temeljni zvezi nogometnih sodnikov Gorenjske. Kako ste sodniki pripravljeni na novo sezono? »Zavedamo se težke naloge, saj se je število ekip v gorenjskih ligah povečalo in zaradi tega smo morali povečati tudi število aktivnih članov. Med poletjem smo v naše vrste dobili 11 novih članov, tako da imamo sedaj 44 aktivnih sodnikov. Seveda pa to število še ne zadošča potrebam. Zato bodo morali nekateri sodniki voditi tekmo tako v sobotah kakor tudi v nedeljah. Ob koncu jesenskega dela prvenstva pa bomo organizirali tečaj za nove sodnike.« Kaj pa kvaliteta sojenja? »Po teoretičnih testih, ki so jih napravili vsi sodniki, in končnih rezultatih, smo ugotovili, da so sodniki teoretično dobro podkovani s pravili nogometne igre. Vsem sodnikom in kontrolorjem smo naročili, da predvsem kaznujejo nešportne poteze in izpade igralcev. Igralec bo dobil rumeni karton že v primeru, če bo po sodniškem žvižgu namerno brcnil žogo, pri vsakem medsebojnem obračunavanju pa bo sledil rdeči karton oziroma izključitev. Hude kazni pa bodo tudi v primeru napada na sodnika.« Se vam ne zdi, da so to preostre kazni? »Niti najmanj, ker to ni nekaj novega v pravilih nogometne igre. V minuli sezoni so bili naši sodniki glede tega popustlji-vejši. To se nam še sedaj maščuje, ker igralci mislijo, da na igrišču lahko počno vse. Prav zaradi nešportnih igralcev je tudi nogomet izgubil na svoji lepoti in zanimivosti. Marsikateri starši odvračajo svoje sinove od nogometa z utemeljitvijo, da je to šport surovosti in grobosti. Mi pa želimo prav v letošnji sezoni dokazati, da to ni res in nogometu vrniti ugled in mesto, ki ga zasluži. Zavedam se, da bodo nastopile težave, da se sodniki ne bodo držali vsega, zato bomo pošiljali na tekme kontrolorje. Pri tem pa računamo tudi na pomoč trenerjev in nogometnih delavcev, ki naj bi igralce že na treningih in pred tekmo na igre psihično pripravljali.« P. Novak Mladinsko prvenstvo SFRJ v vaterpolu Domači mladinci razočarali Hercegnovski Jadran je ponovil lanskoletni uspeh, saj je v šestdnevnih borbah letošnje deveterice finalistov mladinskega vaterpolskega Prvenstva kakor lani spet osvojil Prvo mesto. Zmagovalci se imajo za Prvaka zahvaliti sodniku Beograjčanu Grkiniču, ki je v zadnji tekmi •Jadran : Solaris oškodoval prav Sibeničane. Moralna zmagovalca kranjskega prvenstva sta splitski ZP Iskra pokrovitelj Priprave za III. turnejo skakalcev iz 9 držav Evrope in Amerike gredo h kraju. Spisek prijavljenih je zdaj popoln. To bo nedvomno daleč največja športna prireditev leta v Kranju, saj ni bilo doslej še v nobenem športu zbranih na prireditvah v Kranju toliko vrhunskih športnikov in 9 držav kot je to pri-nier za sobotno prireditev ob 15. uri na 50-metrski plastični skakalnici na Gorenji Savi. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzelo Združeno podjetje Iskra Kranj. J. J. POŠK ter zagrebška Mladost. Razočarani so domači igralci, ki so v tem prvenstvu dokazali, da tudi v domačem bazenu ne znajo zaigrati kot je treba, saj take prilike kot so imeli letos, ne bo več. Nekateri igralci Triglava so kljub temu, da nastopajo v moštvu drugoligaša, igrali pod svojimi zmožnostmi. Najslabši ekipi med Jadranom, Poškom, Mladostjo, Partizanom, KPK, Solarisom, Triglavom sta bila vsekakor najmlajši vrsti prvenstva Primorac ter du-brovniški Jug. Izida zadnjega 9. kola: POSK : Primorac 12:2, Jadran : Solaris 6:7. Izidi še zadnjih treh tekem Triglava: KPK : Triglav 5:4, Mladost : Triglav 7:3, Triglav : Jadran 6:11. Lestvica: Jadran POŠK Mladost Partizan KPK Solaris Triglav Primorac Jug Najboljši strelec Sredovanovič (Her goli, najboljši igrale gov klubski kolega ša vratarja Bratić jić (Herceg Novi), ženec je bil Mačić boljši sodnik pa je (Kranj). 8 52 1 72:43 12 8 5 2 1 57:42 12 843 1 51:37 11 8 50 3 78:53 10 84 1 3 60:62 9 83 1 4 60:53 7 8 2 2 4 59:58 6 82 1 5 54:81 5 8 008 24:86 0 prvenstva je bil ceg Novi) z 32 C turnirja je nje-Porabič, najbolj- (POSK) ter Špana j mlajSi udele-(Primorac), naj-Marjan Pičulin -dh Vili. letne športne igre ObSS Kranj V nadaljevanju tekmovanja v rna-1(111 nogometu v okviru VIII. letnih "Portnih iger ObSS Kranj so se po* sam,./M)l t,,k,,,,, končale z naslednji-,r" rezultati: Sava I) : ŽTP 1:5, Kop ^Gorenjski tisk B 1:1, Iskra < : UJV Creina Servis Gorenje 3:4, gorenjski tisk A : Sava A 3:1, Iskra Tekstilni center 3:0, Sava C : Teka tilindus B 6:0, Sava B : Tekstil- indus A 1:6, FJektro : UJV 0:7, PTT : Creina 6:1, Projekt : Servis Gore nje 9:0, Iskra B : Merkur 4:0, Planika Komunalni servis 0:3, Iskra A : Sava D 4:0, IBI : Tekstilni center 3:0. Tekstilni center : Kop 0:3, ŽTP : 1B1 3:0. Tekmovanje se nadaljuje po skupinah, v sredo, II. septembra, pa se bo pričel finalni del. P. Novak SCHIEDEL-YU- Kamin dimnik št. 1 v Evropi PGP GRADNJA ŽALEC 3. in 4. mesto za Triglav Na atletski stezi v Ljubljani in Novem mestu je bilo letošnje atletsko prvenstvo za pokal SRS za mlajše, starejše mladince in mladinke. Pri starejših mladincih je kranjski Triglav v ekipnem delu zasedel 4. mesto, medtem ko so bili pri mlajših mladincih 3. Rezultati — starejši mladinci: 100 m: 1. Grošeta (Maribor) 10,9, 2. Ravnikar (Tr.) 41,0; 200 m: 1. Grošeta (Mar.) 21,8, 2. Ravnikar (Tr.) 22,4; višina: 1. D. Prezelj (Tr.) 196; daljava: 1. I). Prezelj (Tr.) 643; troskok: 1. D. Prezelj (Tr.) 13,79; palica: 1. Gerejevič (01.) 340, 3. Li-par (Tr.) 300; disk: 1. Rot (Tr.) 36,70; kladivo: 1. Šparovec (01.) 46,21, 3. Beguš (Tr.) 38,56; mladinke: krogla: 1. Mašič (Tr.) 8,72; disk: 1. Mašič (Tr.) 33,62; mlajši mladinci: skok s palico: 1. Cvetkovič (Tr.) 350; krogla: 1. Grozelj (Tr.) 13,02, 3. Cvetkovič (Tr.) 12,30; disk: 1. Grozelj (Tr.) 42,90; mlajše mladinke: krogla: 1. Kladnik (Tr.) 11,34; disk: 1. Horvat (Tr.) 38,04, 2. Kladnik (Tr.) 34,04. Končni vrstni red — starejši mladinci: 1. Olimpija 1165 točk, 2. Kladivar 1107,5, 3. Maribor 480, 4. Triglav 412; mlajši mladinci: 1. Olimpija 155, 2. Kladivar 133, 3. Triglav 65. -dh gorenjska nogometna liga Visoka zmaga Bleda V 2. kolu nogometnega prvenstva v gorenjski ligi smo doživeli že prva presenečenja. Za to je poskrbel Bled, ki je premagal Jeseničane, poraz pa so doživele tudi Medvode. Zanimivo je, da sta poraženca v prvem kolu visoko zmagala. Bled : Jesenice 5:1 Na domačem igrišču so Blejci visoko premagali Jeseničane, ki so po zmagi nad Lescami v prvem kolu podcenjevali nasprotnika. Blejci so igrali požrtvovalno in smiselno in tako iztržili dragoceni točki. Sodil je Mihelčič iz Kranja. Alples : Bohinj 5:2 Po porazu, ki so ga preteklo soboto doživeli nogometaši Alplesa, so tokrat zaigrali boljše. Njihovi napadi so bili nevarni in čeprav so se gostje žilavo upirali, so domačini prepričljivo zmagali. Tekmo je sodil Prigora iz Kranja. Medvode : Lesce 1:2 Tokrat se je moštvo Medvod, ki je lani tekmovalo v ljubljanski podzve-zi, prvič predstavilo doma. Po gladki zmagi v prejšnjem kolu v Železnikih so Medvodčani tudi doma pričakovali triumf. Toda Leščani so igrali taktično — vodili so že z 2:0. Nato so domačini znižali rezultat z golom iz enajstmetrovke. Ekipi sta zapravili nekaj zrelih priložnosti. Sodil je Kaštivnik iz Kranja. Preddvor : Primskovo 0:2 To je bilo srečanje dveh novincev v gorenjski ligi. Gostje so bili tehnično boljši. Zmaga je zaslužena, čeprav so se domači borbeno branili. Sodil je Perdan iz Šenčurja. Naklo : Britof 4:3 Ekipi sta prikazali veliko truda in borbenosti. Vendar je bila sreča bolj naklonjena igralcem Naklega, ki so osvojili obe točki. Sodil je Ključevič z Jesenic. Korotan : Šenčur 2:0 Igralci Korotana so zaigrali smiselno in tehnično boljše od gostov. Kaže, da bodo letos resneje posegli v boj za vrh lestvice. .Srečanje je sodil Vrečko Z -Jesenic. P. Novak Obisk pri telesnokulturnih organizacijah ŠD Železniki išče novega trenerja Zimska sezona je pred durmi in suhe priprave »snežnih« športnikov so v polnem razmahu. Tudi v ŠD Železniki, enem izmed dveh telesnovzgojnih kolektivov Selške doline, ne držijo rok križem. Skorajšnje preizkušnje bi radi dočakali v čim boljši formi, saj le trdo delo zagotavlja ponovitev lanskoletnih dobrih rezultatov. Zal pa se je vodstvo kluba znašlo v hudi zagati: primanjkuje mu kvalitetnih vaditeljskih kadrov. Predvsem velja povedati, da je na odsluženje vojaškega roka odšel njihov poklicni trener Aleš Gartner, gonilna sila in usklajevalec vadbeno-tekmovalne aktivnosti v »hiši«. Kot poudarjajo vodilni možje, nastale vrzeli ne bo mogoče zapolniti z razpoložljivimi ljudmi, zato so sklenili poiskati primerno nadomestilo od zunaj. Takole pravi predsednik Mirko Polajnar: »Če nočemo nazadovati, je profesionalec nepogrešljiv. Vemo sicer, kako redki so danes zadosti usposobljeni ljudje in kolikšno je povpraševanje po njih, vendar ne mislimo vreči puške v koruzo. Računamo na sodelovanje sredstey javnega obveščanja, skozi katere bi radi svoj problem postavili pred občo družbeno skupnost. Upamo, da bomo našli in pritegnili ustreznega človeka, ki bi bil voljan in zmožen vsaj začasno prevzeti posle klubskega trenerja. Kajpak bi ga z veseljem sprejeli medse tudi za stalno, kajti potrebe kažejo, da že zdaj potrebujemo najmanj dve plačani moči.« Polajnar niti malo ne pretirava. ŠD Železniki namreč namerava v bližnji prihodnosti poleg smučanja posvetiti veliko pozornosti sankanju, torej panogi, ki ima v selškem koncu izredno bogato tradicijo. Zaradi pomanjkanja sodobne opreme in stez trenutno ne more bistveno napredovati, a kmalu bo drugače. Člani sankaške sekcije so se sami, po svojih zamislih in v svoji izvedbi, lotili izdelave 40 tekmovalnih sani(!). In še nekaj je važno poudariti: ideja o ureditvi umetne proge ni več zgolj ideja, marveč otipljiv projekt. V pobočju nad Selcami so strokovnjaki odkrili teren, kjer bo mogoče ob zmernih stroških speljati tisočmetrski ledeni jašek s številnimi levimi in desnimi zavoji. Cesta je blizu, dostop preprost, nedaleč stran pa teče potok, ki vnaprej odpravlja zagate okrog vode, obveznega pripomočka pri utrjevanju ledene podlage. Gradnjo naj bi kajpak izvajali v etapah, pri čemer za zdaj niso predvideli nakupa in montaže strojnih zmrzovalnih naprav. Načrt sta doslej podprla organizacijski odbor prireditev »Po stezah partizanske Jelovice« in Sankaška zveza Slovenije, toda njegovi avtorji so prepričani, da bodo pristojne občinske službe in TTKS Škofja Loka zanj pokazale enako mero razumevanja. »Vzrokov, ki utemeljujejo in opravičujejo investicijo v umetno progo, je nič koliko,« pristavlja Mirko Polajnar. »Malone vse uporabne ceste, kolovoze in gozdne poti, na katerih so fantje nekoč trenirali, zadnja leta sproti orjejo in usposabljajo za promet, kar seveda onemogoča najosnovnejšo vadbo. V danih pogojih je iluzorno pričakovati solidne dosežke, dasi sta med 40 našimi sankači dva ,asa' vrhunskih kvalitet in mednarodnega formata (Toni Habjan, Viko Debeljak) in dasi ne manjka nadebudnih naraščajnikov. Prav iz navedenih razlogov smo prek SZS lani navezali stike z društvi onkraj meje ter si osebno ogledali specialne steze v Kufsteinu, Inzingu in Imstu. Naj dodam, da so nas domačini povsod zelo prijazno sprejeli. Klub iz Imsta nam je celo ponudil svojo progo v nekajdnevno brezplačno uporabo. Sklenili smo izkoristiti priložnost ter letos pozimi peščici najboljših omogočiti enotedensko bivanje v tem avstrijskem sankaškem središču ...« Ambicije Selčanov očitno niso zrasle na trhlih temeljih, marveč na preteklih izkušnjah. Jih bodo uspeli uresničiti? Odgovor je odvisen od niza različnih okoliščin. Eno — vprašanje trenerja — smo omenili v uvodu pričujočega zapisa. Nič manj odločilna reč pa ni mesto, ki ga v sklopu širših rekreacijskih stremljenj občina priznava sankanju. Slednje je brez dvoma idealna oblika zdravega razvedrila in zabave množic. Nemara bi ne bilo napak izgradnjo lažje sankaške steze vključiti tudi v okvirni program turističnega centra Soriška planina, opozarjajo Zeleznikarji. I. Guzelj Lep uspeh DPD Kranj Društvo za podvodno dejavnost Kranj je bilo v soboto in nedeljo organizator državnega prvenstva mladincev in pionirjev v plavanju s plavutmi. V obeh dneh je nastopilo 40 mladih tekmovalcev iz petih jugoslovanskih klubov. V ekipni uvrstitvi je pri mladincih zmagalo Novo mesto pred Kranjem, enak vrstni red pa je tudi med pionirji. Rezultati — mladinci: 200 m: 1. Pavlin 1:59,3, 2. Ružič (oba Rijeka) 2:02.5, 3. Suštaršič (N. mesto) 2:06,5, 6. Perkovič 2:14,1, 7. Praprotnik 2:15,0/8. Bežan 2:15.7, 9. Zmitek (vsi Kranj) 2:17,8; 800 m: 1. Ružič 9:32.9, 2. Petkovič (oba Rijeka) 9:48,0, 3. Bežan 9:52,1, 5. Praprotnik 9:56,3, 10. Zmitek (vsi Kranj) 11:56,5; 4 x 200 m: 1. Hrpun Rijeka 8:39,6, 2. KPA Novo mesto 8:46,9, 3. DPI) Kranj 9:09,1, 4. DRM Ljubljana 9:40.0; iOOm: 1. Pavlin (Rijeka) 50,2, 2. Šnštaršič 54,6, 3. Zupane (oba N. mesto) 55,3, 5. Strgar 56,5, 6. Sta-riha 66,8, 11. Perkovič (vsi Kranj) 58,9; 1500 m: 1. Ružič (Rijeka) 16:36,0, 2. Praprotnik 19:04,7, 3. Bežan 19:08,2, 7. Zmitek (vsi Kranj) šport med vikendom NOGOMET — V 1. kolu ZCNL sta se v gorenjskem derbiju pomerila loški LTH in kranjski Triglav. Po prvem delu je bil rezultat 0:0, v nadaljevanju pa so domačini dosegli /adetek in zmagali. Tržičani so gostovali v Mirni, kjer so morali priznati premoč domači Adrti. l/.idi: LTH : Triglav 1:0 (0:0), Adria : Tržič 3:1 (1:1), Sava : Primorje 1:5 (1:3). Pari prihodnjega kola: Triglav : Primorje, Tržič : Tabor, LTH : Jadran, Usnjar : Sava. KOŠARKA — V nadaljevanju I SKL A je kranjski Triglav šele v podaljšku izgubil tekmo s C*{jako Kovinotchno. v SKL M pa so Jeseničani pet sekund pred koncem zapustili igritta. Izidi: Kovinotehna : Triglav 8t>:85 (77:77, 94:30). Litija : Jesenice 70:68 (.17:26). Pari prihodnjega kola — motki I Triglav Bati, Jeaanloa Ruie, ženske: Kroj : Vrhnika. ROKOMET — V novo sezono so »tartale rokomctaAiee v II. zvezni rokometni ligi. Ekipa Alplesa je že v prvem kolu na domačem igrišču odpravila Triko. V moški republiški ligi je bila tekma Sevnica : Tržič neodigrana, dekleta Save pa so na domačem terenu izgubile /. gostjami Borca. l/.idi — ženske: Alple« : Triko 18:13 (6:6), Sava : llorce 13:20 (H:8), moftki: ŠeSir : Jadran 29:20 (12:7). Pari prihodnjega kola: ženske: Velenje : Alples, Izola : Sava, moški: Tržič : llranik. Kudar : ftcttir. (||, 23:53,2; 400 m: 1. Ružič 4:22,7, 2. Pavlin 4:29,3, 3. Petkovič (vis Rijeka) 4:38,2, 9. Perkovič (Kranj) 5:29,1; 4 x 100 m: 1. Harpun Rijeka 3:51,4, 2. KPA Novo mesto 3:52,1, 3. DPD Kranj 4:01,1; mladinke: 25 m na vdih: 1. Novak (N. mesto) 12,1, 2. Šarabon (Kranj) 13,2, 3. Fonda (Piran) 14,1, 4. Skubic 14,8, 6. Draksler (obe Kranj) 15:8; 100 m: 1. Novak (N. mesto) 58,7, 2. Skubic (Kranj) 1:04,3, 3. Fonda (Piran) 1:05,0, 4. Draksler 1:07,1, 6. Aljančič 1:09,0, 8. Oblak (vse Kranj) i:12,8; 400 m: 1. Novak (N. mesto) 3:54,6, 2. Fonda (Piran) 5:33,1, 3. Sarabon (Kranj) 5:43,4; 200 m: 1. Novak (N. mesto) 2:16,6, 2. Fonda (Piran) 2:26,4, 3. Draksler 2:40,1, 4. Aljančič (obe Kranj) 2:50,0; 800 m: 1. Novak (N. mesto) 10:10,9, 2. Sarabon 12:03,1, 3. Skubic 12:41,4, 5. Oblak (vse Kranj 13:07,4; pionirji: 50 m: 1. Vohar (N. mesto) 25,7, 2. Sladoje (Kranj) 28,8, 3. Juriševič (Piran) 29,1; 100 m: 1. Vohar (N. mesto) 1:02,2, 2. Sladoje (Kranj) 1:04,0, 3. Cerkovnik (N. mesto) 1:08,9; 200 m: 1. Vohar (N. mesto) 2:20,0, 2. Sladoje (Kranj) 2:23,2, 3. Juriševič (Piran) 2:33,0; 400 m: 1. Vohar (N. mesto) 5:04,0, 2. Sladoje (Kranj) 5:10,4, 3. Sink (Lj.) 5:27,3; pionirke: 50 m: 1. Vodičar (N. mesto) 37,7; 100 m: 1. Vodičar (N. mesto) 1:25,0; 200 m: 1. Vodičar (N. mesto) 3:12,0. Ekipni vrstni red — mladinci: 1. KPA Novo mesto 189 točk, 2. DPI) Kranj 149, 3. Harpun Rijeka 144, 4. DPD Piran 105, 5. DRM Ljubljana 78, 0. Partizan 44; pionirji: 1. KPA Novo mesto 64, 2. DPD Kranj 52, 3. DPI) Piran 42, 4. DRM Ljubljana 38 točk. -dh %MtUA9 7 J Torek, 3. septembra 1974 1. aprila so uvedli v Tržiču mestni avtobusni promet, ki so ga najbolj veseli prebivalci Raven, Slapa, Bistrice in Pristave, to je oddaljenejših mestnih in primestnih predelov. Za opravljanje prevoznih storitev sta se ponudili podjetji Creina iz Kranja in SAP iz Ljubljane. Tržičani so po razpravah, med njimi tudi na sejah občinske skupščine, mestni avtobusni promet zaupali podjetju SAP iz Ljubljane, ki že sicer vzdržuje precej avtobusnih zvez Tržiča z drugimi kraji. Lokalni avtobusi začenjajo vsak dan voziti ob pol šestih zjutraj, k »počitku« pa gredo ob pol enajstih zvečer. Vozijo vsako uro, na nekaterih (Klsekih pa tudi vsake pol ure. Čeprav relacije na prvi pogled niso dolge, vseeno opravi posamezni avtobus dnevno tudi 3(X) kilometrov. Vozila so najbolj zasedena zjutraj, ko <> magal, da ljudje ne bodo pometu/rali trave? — Foto: F. 1'enlnn Sava je postala mlakuža (Nadalj. s 1. strani) hlapi. Ribiči so tudi tokrat opremili kontrolne postaje v Zasipu, Otočah in Kranju s testnimi ribami. Ob 8,30 je v Zasip pri Bledu že prispel prvi val umazanije. Sava je od minute do minute postajala gostejša. Dotok čiste Radovne se je že po nekaj metrih izgubljal v brozgi. Le nekaj minut zatem so ribe na tem predelu začele »hlastati« za zrakom, ob 8,40 pa smo že bili priča masovnemu poginu. Po brozgi so se valile tudi nad pol metra dolge ribe. Številne je voda odnašala, nekaj pa se jih je ustavilo ob bregu. Hkrati so poginile tudi testne ribe, struga Save pa je zaudarja-la kot ob izpustu v Mostah. Kako bo naprej vzdolž Save je bilo moč le ugibati. Ribiči so bili črnogledi. Če Sava Bohinjka, ki tokrat ni posebno velika, ob izlivu ne bo kaj prida razredčila brozge, se lahko zgodi, da bo do Kranja ali pa še dlje poginilo vse živo. Ribiške družine opozarjajo prebivalce, naj ne pobirajo mrtvih rib iz vode in jih ne uživajo, ker so strupene. Nevarne so tudi še žive, a omotične ribe. Prav tako pozivajo prebivalce, naj ne plašijo rib ob obrežju in pritokih Save, kamor se ribe zatekajo. Sicer pa je do nadaljnjega v Savi prepovedan tudi ulov rib. A. Žalar Gradnja nove hladne valjarne Gradnja nove hladne valjarne na Beli pri Jesenicah poteka po prvotnih načrtih. Do zdaj so opravili že večja zemeljska dela, izkope, uredili in asfaltirali novo cesto, postavili razsvetljavo ob cesti, zdaj pa morajo opraviti še nekaj manjših del preden bodo začeli z montažo. Ob tem pa gradijo na Koroški Beli že stolpnico za delavce — monterje ter pripravljajo kadre za novo hladno valjamo. Na Jesenice so tudi že prispeli svetovalci firme ARMCO, ki bodo sodelovali in nadzorovali nadaljnji potek izgradnje hladne valjarne na Beli. D. S. Krajevni praznik Javornika V spomin na pet ustreljenih talcev praznujejo 4. septembra na Javor-niku in na Koroški Beli krajevni praznik. V okviru letošnjega praznika bodo pripravili več prireditev. Minulo nedeljo je bil že šahovski turnir v kulturnem domu Albina in Julke Pibernik in v izvedbi Šahovskega odseka DPI) Svoboda Javor-nik. Danes, v torek, bo balinarski turnir na balinišču ob domu upokojencev in zvečer kres na Potoški planini. V sredo, 4. septembra, bo koncert pihalnega orkestra jeseniških železarjev pred delavskim domom ter slavnostna seja sveta krajevne ukupnosti in družbenopolitičnih organizacij v delavskem domu. V soboto, 7. septembra, pa bo gasilska vaja, ki jo bodo izvedli gasilci terena Javornik-Koroška Bela. V soboto zvečer bodo javorniški pevci sprejeli v goste tudi trboveljski oktet, s katerim že več let sodelujejo in navezujejo tesne prijateljske stik»v Trboveljski oktet bo v (Korani delavskega doma pripravil samostojen koncert. D. S. Krvodajalska akcija od 9. do 14. septembra občinski odbor RK na Jesenicah bo tudi letos organiziral redno krvodajalsko akcijo, in sicer v delavskem domu pri Jelenu na Jeseni< ah Vse krvodajalske akcije so bile na Jesenicah zelo uspešne, prostovolj-nib darovalcev krvi je še celo iz leta v leto Več. Največ krvodajalcev je seveda iz največjega delovnega kolektiva, jeseniške Železarne, m sir er ve« kot polovica. Ob strani pa ne stoje tudi ostala podjetja, ustanove in organizacije. Lani je v jeseniški občini prostovoljno darovalo kri 1500 krvodajalcev in organizator tudi letos pričakuje, da bodo to število dosegli. I) S. Srečanje invalidov V soboto popoldne so se zbrali na prijetno srečanje v Dupljah pri Trnovcu težji invalidi kranjskega društva invalidov. To- je bilo že drugo srečanje, ki ga je društvo pripravilo. Lani je namreč prvo srečanje zelo uspelo. Tudi letos so organizatorjem priskočili na pomoč s prevozi ali kako drugače KŽK Kranj — obrat Klavnica, Živila, Veletrgovina Kokra, Elektro Kranj, Projekt, kranjski gasilci, Komunalno podjetje in reševalna postaja Zdravstvenega doma Kranj, pokroviteljstvo nad srečanjem pa je prevzela Ljubljanska banka — podružnica Kranj. Kranjsko društvo invalidov je v soboto obiskala delegacija civilnih delovnih invalidov iz Beljaka. Gostje so se zanimali za probleme invalidov pri nas, ogledali pa so si Iskro (posnetek je s sprejema v Iskri) ter obiskali invalide v Domu upokojencev v Kranju. Popoldne pa so se pridružili srečanju invalidov v Dupljah. Invalidom, ki so se zbrali pri Trnovcu, so pripravili pester kulturni program organizacija slepih (na sliki je moški pevski zbor slepih), ansambel Marodini, taborniki Kokrškega odreda, moški kvintet Gorenjci, peli sta sestri Gorjanc in še drugi. Zbrane težje invalide je pozdravi/predsednik društvo Konrad Pauli. kije nO kratko orisal preteklo delo društva in opozoril na možnosti, ki jih družbo ima, da bi invalidom še olajšala včasih precej naporno delo in življenje. Srečanja pri Trnovcu m /e v soboto udeležilo okoh 70 težjih ske občine. svojcem in društvu pa so pri preruju poni kranjska podjetja, za kur so jim rsi skupaj zelo hvaležni, M tudi predsednik m tajnik Zveze društev invalidov Slovenije. Besedilo! L. Mencinger Foto: F l'enion invalidov km'1) ogulit nekatetf ed gosti sto /"'"