\
POŠTNINA Pt AČANA V GOTOVINI
CENA 30 DIN
4. NOVEMBER 1963
ŠTEVILKA 7
nn>-wm
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE LJU B LJ AN A - B E Ž IG R AD



/ r
MLADINSKE
GARSONJERE
Kljub pospešeni gradnji stanovanj, le teh še vedno primanjkuje. Veliko mladih proizvajalcev nima svojega stanovanja. Samo v bežigrajski občini jih je več kot 200. Ob razmišljanju, kako rešiti ta problem, so mladinci bežigrajske občine prišli na dokaj presenetljivo in razveseljivo misel. Sklenili so, da bodo sami prevzeli pobudo za gradnjo stanovanj, v domu gradili garsonjere. Vsaka bo merila 16 kvadratnih metrov in Ijo stala približno milijon in poi dinarjev. Garsonjere bodo zelo udobno in praktično urejene, saj bo vsaka imela prostor za kuhinjo, majhno predsobo in stranišče z umivalnikom in prho. Sredstva za gradnjo in opremo prostorov bodo prispevale gospodarske organizacije, občinski sklad in sami mladinci.
Točne lokacije za gradnjo še nimajo, vendar kot kaže, bodo začeli z gradnjo na desni strani Titove ceste poleg Visoke šole za politične vede, kjer bi se mladinci tudi hranili. Istočasno pa bi lahko blok priključili na centralno gretje novega stanovanjskega naselja »soseska 6«. Graditi nameravajo dva bloka, in sicer ženskega in moškega. V vsakem bo :!0 garsonjer in pa prostori za klubsko življenje in razvedrilo.


ČRNUŠKO ZEUE BO ODPOTOVALO V KOVINSKIH POSODAH V ITALIJO STRAN 4
ČRNUŠKI ŠOLARJI POTREBUJEJO ODDELEK ZA OTROŠKO VARSTVO. BERITE NA STRANI S
DVE STRANI PROBLEMATIKE 0 GOSTINSTVU IN TURIZMU ZA BEŽIGRADOM NA STRANEH 6-7
ENERGOINVEST JE PRVO PODJETJE V NAŠI OBČINI, KI JE IZPOLNILO PLAN. STRAN 8

BEŽIGRAD, oktobra. Sredi tega meseca je našo občino obiskala Vida Tomšič, naš republiški poslanec v splošnem zboru in predsednik glavnega odbora SZDI. Slovenije. Pred občinsko hišo so jo pričakali Janez Železnik, sekretar občinskega komiteja ZKS, Miran Blaha, predsednik občinskega odbora SZDL ter Jože Pogačnik in Ivan Vinkler, predsednik in podpredsednik bežigrajske občinske skupščine. V njihovem spremstvu si je nalo Vida Tomšič ogledala novi dom družbenih organizacij v Savskem naselju, novi obrtniški center, uslužnostne servisne delavnice in Pionirski dom. V krajevni skupnosti Borisa Kidriča je obiskala otroško varstvena ustanovo in si nato ogledala še novi dom družbenih organizacij v Stožicah, kjer se je s tajniki krajevnih skupnosti in vodilnimi predstavniki občine v nevezanem razgovoru o raznoterih problemih krajevnih skupnosti zadržala dobri dve uri.
Več o tem na strani 3
VIDA TOMŠIČ
OBISKALA
BEŽIGRAD

Pisma bralcev
KATEDRA ZA NOVINARSTVO - Na V.isoki šoli za polmere ... s0
oktobra odprli katedro za novinarstvo. To je prva tovrstna katedra v Jugoslaviji Slušatelji te katedre so iz vrst slovenskih časopisnih redakcij in iz vrst slušateljev Visoke šole za politične vede. Na sliki: dr. Heli Modic, direktor Visoke šole za politične vede otvarja katedro ob prisotnosti predstavnikov društva novinarjev Slovenije in založniških hiš.
Občuten porast vnovčene realizacije
ZAKAJ JE ULICA ŠE VEDNO TEMNA?
Tovariš ihrednik!
V dnevnih časopisih, pa tudi v našem oeziprajskem časopisu »Zbor občanov«, smo imeli mnogokrat priložnost brati, kako uspešno in hitro urejajo komunalne probleme v naši občini. Zelo velikokrat smo brali tudi o tem, da so ulice v mnogih primerih zelo temne in nerazsvetljene. Mislim, da spada med urejene komunalne probleme tudi to, da so ulice zadovoljivo razsvetljene.
Spregovoril bi o neki ulici, ki ni razsvetljena, čeprav bi, vsaj po mojem in še marsikaterega mnenju, lahko že zdavnaj bila. V mislih imam Jakšičevo ulico. V ilustracijo naj povem še to, da je to ulica, ki povezuje Titovo cesto in Parmovo ulico in se odcepi od Titove nasproti GR.
Jakšičeva ulica je precej dolgo slovela, in še slovi, po čudoviti temi. Prebivalci te ulice so se pred približno dvema mesecema zelo razveselili, ko so opazili v svoji ulici delavce, ki so na pločniku začeli postavljati lepe kovinske drogove, na katere so kasneje namestili tudi svetilke. Res je, da so nekatere svetilke malo prestavljali s sredine pločnika bolj proti robu, vendar, pri delu se pač vsakdo malo zmoti in ni to »35 nenavadnega in hudega. Veselje stanovalcev ulice je doseglo višek, ko so bile vse svetilke lepo na svojih mestih in bile popolnoma opremljene s senčniki in žarnicami. Vsak večer sp nestrpno pričakovali, kdaj bodo zagorele ...
Nestrpni so še vedno. Veseli niso nič več. Slišim, da celo malo negodujejo in večkrat omenjajo, da bi po dveh mesecih luči že lahko zagorele.
GORAZD
KOLIKO ČASA ŠE BARAKE?
Tovariš urednik!
Ko gledam, kako se ceste vsak dan bolj urejajo, kako rastejo nove tn nove stav e po vsej Ljubljani in za Bežigradom, kako ljudje hodijo po asfaltiranih pločnikih v Savskem naselju mimo zelenic, sem zelo vesel. Vsak dan je skoraj nekaj novega za Bežigradom. Res je to zelo lep predel mesta. A ne povsod.
Pridite pogledat k nam, ob ja r.o. Pravega naslova nimamo. Pravijo, da je nad ulica Ob Robbova, Linhartova. Roblova. Kdo bi to vedel. Pa saj sploh ni niti cesta. Navadna pot, po kateri se vsake toliko časa razliva iz gnojne jame oziroma greznice smrdeča voda. Ob tej poli stojijo barake, ki so bile nekoč namenjene samcem. V teh stanovanjih se sedaj stisk jo družine, tudi po osem ljudi v zelo majhnem prostoru. Vem, da občina nima za vse nas stanovanj, vem, da nas je preveč, da bi nam stanovanja preskrbeli na cbčini. Mislim pa, da je prav, da občinska skupščina postavi na dnevni red tudi vpr Sanje nas — barakarjev. Naj pritisne na pod} tja, da bodo preskrbela stanovanja tudi n m.
Tu je tudi polno trok. Nimajo prostora,, da bi se učili, nimajo prostora, da bi se igrali tako kot otroci drugje. Tudi za njih je treba nekaj ukreniti. Ne pozabite na nas!	F. V., OB ROBBOVA
TO NISO VEČ OTROŠKE IGRE!
Rad bi vam opisal primer, ki se mi zdi vreden vse graje in obsojanja, čeprav so
'ZMobeanoi/J^
»Zbor občanov-«, glasilo občinskega odbora SZDL Ljublja-na-Bežigrad, ureja uredniški odbor: Miran Blaha, Niko Lapajne, Jože Vetrovec; za upravo odgovarja Justina Repar. Rokopise in slike pošiljajte na naslov: »Zbor občanov-«, Ljub-liana, Parmova 41-1. Časopis izhaja enkrat mesečno. Poštnina plačana v gotovini.
Tiska CP »DELO-«
ga naredili otroci, ki jim je treba zaradi njihove mladosti in neizkušenosti, marsikaj oprostiti.
Razvoj avtomobilizma pri nas ni povečal le število avtomobilov. Ti, vsak dan številnejši avtomobili, potrebujejo garaže. Teh v hišah, ki so starejše, seveda ni. Zato povsod, kjer je to le mogoče in kjer je prostor, grade garaže. Tudi pri nas, za Bežigradom, jih marsikje mrzlično grade, saj se zima hitro bliža.
V Fondovih hišah do sedaj garaž ni bilo. Ker so številni stanovalci kupili avtomobile, garaže seveda potrebujejo. Med hišami ob Koroški ulici je bil prostor in začeli so graditi tri vrste lepih garaž. Prva vrsta jih je bila že končana, ostali dve pa le v grobem, saj nista še imeli vrat in tudi druge stvari /e bilo še treba urediti Otroci so pač otroci in jim za njihove igre vse prav pride. Tudi v garažah so se igrali, če bi se le igrali, ne bi bilo nič hudega, pa se niso ...
V srednji vrsti garaž so v zunanje in v predelne stene napravili velike luknje, tako da garaže izgtedajo, kot bi imele veliko strelruh lin. Mestoma so izruvali ali izbili kar cele opeke, tako da so luknje zelo velike. Pa tudi mnogo jih je, saj imajo nekatere stene kar cele vence teh nepotrebnih lin. Take otroške igre pa že niso več odpustljive! Vprašal bi tudi to, kje so bili starši in vzgojitelji, ko se je to dogajalo? V enem dnevu pač niso mogli opraviti vsega svojega uničevalnega dela. Zakaj jih ni nihče, ki so opazili te njihove škodljive igre, opozoril na to, naj tega ne delajo in jim na primeren način pojasnil, da te garaže stanejo veliko denarja, ki ga bodo morali prispevati morda prav njihovi očetje, matere ali starejši bratje? In končno, zakaj ni nihče na kakšen drugačen način preprečil to sramotno početje? Ali imajo lastniki avtomobilov v Fondovih hišah res toiiko denarja?
VLADO SMOLE
KAJ BO Z GOSTILNO »PLAMCA«?
Tovariš urednik!
že pred nekaj meseci sem opn.l, da nameravajo gostilno »Planica« razširiti T:.ki so mi povedali tudi v gostilni sami. Potem sem videl delavce, ki so v sosednjem prostoru gostilne nekaj p-eurejali in zidali. Tudi »Harmonika se je že preselili pred precej časa. Sedaj je rolo na vratih vedno spuščen, nobenega delavca ne vidim več, vse je opuščeno. Kaj bo v prostorih, kjer je bila prej »Harmonika«? Koliko časa bodo še ostali prazni? Kdo plačuje ■ najemnino za ta lokal? Ali ni škoda, da loka', ki je pravzaprav v središču naše občine, sto-ji že toliko časa prazen?
BOGDAN S., TITOVA CESTA
Četudi prognoze za izpolnitev planiranega obsega industrijsko proizvodnje v občini Ljubljana-Bežigrad še letos avgusta niso bile ugodne, je realizacija količinske proizvodnje v letošnjih prvih devetih mesecih posredovala mnogo bolj optimistično sliko. Kljub temu, da industrija bežigrajske občine z indeksom 110 letos avgusta, nasproti realizaciji proizvodnje v lanskem avgustu zaostaja za planirano dinamiko za 2 odstotka, ugoden start večine industrijskih podjetij do konca tretjega četrtletja kaže, da bodo letne proizvodne obveznosti verjetno uspešno izpolnjene, če ne celo presežene. Hkrati pa se je iz številnih primerov moč prepričati, da je nekaj podjetij prenizko ocenilo svoje možnosti za povečanje proizvodnje v 1963, nasproti realizaciji preteklega leta, zaradi česar izkazujejo sorazmerno visoke indekse porasta fizičnega obsega proizvodnje.
Kljub navedenemu nerealnemu planiranju proizvodnje v nekaterih podjetjih pa je treba ugotoviti, da je fizični obseg proizvodnje v letošnjih prvih devetih mesecih nasproti istemu obdobju lani pora-stel za 29 odstotkov, medtem ko je bil po družbenem planu predviden porast v celotnem gospodarstvu občine za 19 odstotkov in v industriji za 12 odstotkov. Kljub vplivu zvišanja cen za 8 do 10 odstotkov gre torej še zmerom za povečanje obsega proizvodnje za okrog 17 odstotkov nad planirano ravnijo.
Tipičen primer prenizko ocenjenih možnosti za povečanje proizvodnje v letoš-
njem letu je podjetje »Kuverta«, ki je v letošnjih prvih devetih mesecih nasproti istemu obdobju lani povečalo vnovčeno realizacijo za 144 odstotke, letni plan pa je celo že preseglo za 6 odstotkov. Podjetje »Tops« je po vnovčeni realizaciji izpolnilo 73 odstotkov letnega plana, na-, sproti lanskim devetim mesecem pa izkazuje povečanje realizacije za 4 odstotke. Notranja reorganizacija, uvedba tretje, izmene in odprava ozkih grl v podjetju »Tuba« je pripomogla, da je bil letni plan realizacije nasproti devetim mesecem lani povečalo za 76 odstotkov. Tovarna kovinske galanterije je letni plan realizacije izpolnila s 105 odstotki, vnovčeno realizacijo pa je povečala za 24 odstitkov, »Elma« Črnuče je izpolnila letni plan z 78 odstotki, realizacijo nasproti lanskim devetim mesecem pa je povečala za 52 odstotkov. Previdno je realizacijo planirala tudi »Belinka«, ki je izpolnila 93 odstotkov letnega plana in zabeležila porast vnovčene realizacije za 11 odstotkov nasproti lanskim prvim devetim mesecem. V tovarni »Belinka« so bili namreč predvideni remonti, ki pa jih ni bilo. Razen tega tamkaj preurejajo energetske vire, postavljajo novo kotlarno in urejajo novo razdelilno trafo postajo, kar so upoštevali pri planiranju proizvodnje v letošnjih prvih devetih mesecih. Visoko doseženi rezultati so torej v določeni meri tudi posledica izostankov remontov. Tovarna barv »Jub«, Dol pri Ljubljani je prekoračila letni plan realizacije za/8odstot. in izkazuje porast vnovčene realizacije za 69 odstotkov. Skromno ocenjevanje proizvodnih možnosti v tej tovarni je bilo prej posledica nujne preusmeritve proizvodnje zaradi spremenjenih tržnih potreb, kot pa previdnost, ki bi jih botrovali kateri koli drugi vzroki.
Med nadaljnjimi industrijskimi podjetji, ki ugodno izpolnjujejo letošnje planske obveznosti sta Opekarna Črnuče s 93 odstotki izpolnjene planirane realizacije in »Cementar« s 37 odstotki prekoračitve predvidene letne realizacije. Na tako ugodne rezultate je vplivalo sodelovanje podjetja »Cementar« z Zavodom za razsikavo materiala in pa znatno povečana proizvodnja po zimski stagnaciji v letošnjih prvih mesecih. Potrebe po gradbenih materialih so povrh , tega letos občutno porasle, zaradi česar se je povečala tudi realizacija proizvodnje.
Dokaj ugodno izpolnjujejo letni plan realizacije tudi »Modna oblačila«, (63 odstotkov), ki so izboljšala zlasti kvaliteto In izbor oblačilne konfekcije, tovarna no-gavic »Tonosa« (69 odstotkov letnega plana realizacije) in Ljubljanske mlekarne (64 odstotkov izpolnitve letnega plana realizacije).
N. 2.
Uprava »Zbora občanov« išče akviziterje in kolporterje za pridobivanje novih naročnikov in raznašanje časopisa. Zglasite se osebno na upravi časopisa »Zbor občanov«, Parmova 41/1.
ilPU
m	
mSm	
mm	
	
	
	
ij||	
	
	
	
	
	
	
	
DOKONČANA NOVA STANOVANJSKA ZGRADBA ZA BEŽIGRADOM. Med Atovo
cesto in Hranilniško ulico (za upravno zgradbo veletrgovine »ASTRA«) je zgradilo Splošno gradbeno podjetje »Grosuplje« veliko stanovanjsko zgradbo, kjer so bila stanovanja na razpolago za trg. Vseh 112 stanovanj je že prodanih, stanovalci pa se bodo v novembru že lahko vselili v garsonjere, enosobna, dvosobna in večsobna stanovanja.	Foto: Koman
VIDAT
BEŽIGRAD
J
Dvorana v novem domu krajevne skupnosti Savsko naselje je vzbudila polno vprašanj. Koliko stane? Koliko ljudi lahko sprejme? Predstavniki krajevne skupnosti so pojasnili, da so v tej dvorani tudi seje občinske skupščine.
nenrl^r516 je priAla med otroke S , J0Van°- Mnogi ^med njih 'ideli, kdo jih je obiskal.
Precej so bili presenečeni tisti potrošniki, ki so v ponedeljek, ko je bila na obisku v potrošniškem centru v Savskem naselju.Vida Tomšič, njo zagledali med vrati delavnic servisov. Takole je bilo pri čevljarju, s katerim se je Vida Tomšič prisrčno pogovarjala.
Tudi pri krojaču je Vido Tomšič zanimala vsaka podrobnost o delu in življenju v tem servisu. Vsi, ki so se z Vido Tomšič pogovarjali, so na njena sproščena vprašanja odgovarjali prav tako sproščeno. Kamor je prišla, povsod je zavladalo prisrčno vzdušje.
— Ogledala sem si nekaj ustanov v Savskem naselju in krajevni skupnosti Borisa Kidriča. Rada bi slišala nekaj be-ed o vaših problemih in težavah, o najbolj konkretnih problemih, s katerimi se morate spoprijemati pri svojem delu, je za uvod v nevezani razgovor s predstavniki krajevnih skupnosti v domu družbenih organizacij v Stožicah spregovorila Vida Tomšič.
»Boris Kidrič«
Predstavnik krajevne skupnosti Borisa Kidriča, kjer živi 6 tisoč občanov, je prav tako kot ostali naglasil potrebo po nadaljnjem razvijanju in Ustanavljanju vzgojno varstvenih ustanov. Poseben socialni problem predstavljajo tu občani, ki žive v barakah. (Robbova in Novakova ulica). Resno bi morali posebno tu razmisliti o gradnji varstvene ustanove. Uslu-žnostni servisi se zelo ugodno razvijajo, vendar bi kazalo ustanoviti še servis za pomoč na domu. Statut krajevnih skupnosti naj bi morda uzakonil, da se morajo servisi pri svojem delu omejiti zgolj na usluge občanom, s čimer bi preprečili vedno močnejše težnje teh servisov v v smeri proizvodne dejavnosti. Statut naj bi tudi zajel vlogo in funkcijo tajnika krajevne skupnosti, ki je sedaj močno preobremenjen pri svojem delu. Verjetno bi bilo zelo koristno združevanje servisov v okviru dveh ali treh krajevnih skupnosti.
»Bežigrad«
Na območju krajevne skupnosti Bežigrad živi 5.200 občanov. Krajevna skupnost še ni zaživela tako, kot bi morala. Temu je morda vzrok pomanjkanje prostorov, ki pa jih bodo tu v kratkem le dobili. Potrošniški sveti se ubadajo z vprašanjem, zakaj so v različnih trgovinah različne cene za iste predmete široke potrošnje. Tudi mladina premalo sodeluje pri urejevanju problemov Krajevne skupnosti.
Savsko naselje
V	Savskem naselju živi že skoraj 8 tisoč občanov. Tu so zadnji čas kolikor toliko uredili trgovsko mrežo, skušajo pa urediti tudi materialno osnovo otroškega varstva. Problemi uslužnostnih servisov so podobni kot v drugih krajevnih skupnosti, vendar tu za zdaj še ne premorejo svojega gostišča!
V	nadaljevanju razprave je Vida Tomšič med drugim dejala:
— Brez dvoma ni slučaj, da je tako rekoč v vseh' krajevnih skupnostih v ospred-
ju otroško varstvo in vzgoja, saj je to eno najbolj perečih vprašanj, ki občane neposredno zadeva. Pomembno je, da ste na tem področju razvili raznovrstne oblike varstva otrok, pomoči v učenju, razvijanje otrokovih sposobnosti v izvenšol-skih dejavnostih in posebej še — ureditev njihove prehrane. Na tem področju je treba najtesneje povezovati vse vrste ustanov za otroke med seboj in v ta sistem družbene skrbi za otroke je treba še bolj vključiti šolo samo. To je danes, ko so vse te ustanove samostojne in obenem soupravljane od neposredno zainteresiranih staršev in občanov, toliko lažje. S tem pa bo pomoč družini pri vzgoji in vzreji otrok vse bolj učinkovita in tudi cenena, torej dostopna.
Ko razpravljamo o materialni osnovi krajevnih skupnosti, se mi zdi, da se vse preveč le pričakuje od zunaj. Ni dvoma, da brez namenskih dotacij občin ne bo šlo. Toda še vedno so vsi člani krajevne skupnosti sami premalo aktivni pri urejanju svojih lastnih vprašanj. Ce smo odločno uvedli nagrajevanje po delu in povečali osebne dohodke v odnosu na nekdanja razmerja — potem je seveda jasno, da smo tako namerno razdelili tudi sredstva, ki smo jih včasjh zbirali v skupnih družbenih fondih. Tako torej naj bi osebni interes človeka za uresničitev svojih stvari, njegovo osebno delo ali denarni prispevek bili tudi vir za dejavnost krajevne skupnosti. Morda vse ne moremo sami — in se torej npr. obračamo kot naročniki na Mestno vrtnarijo. Toda — ali mislite, da ne bi občani krajevne skupnosti, kar le zmorejo, s prostovoljnim delom ob svojih stanovanjskih hišah uredili sami? Pri urejanju komunalnih problemov, naj bi vsak občan v določenem času nekaj ur prostovoljno pomagal pri urejevanju naselja, zelenic, nasadov, ali prispeval določen znesek v denarju. Tudi drugi občani pred svojimi hišami čistijo in pometajo ... Zakaj bi ne naredili dolgoročnega plana za ureditev posameznih predelov krajevne skupnosti? Posebno v novih naseljih moramo ustvariti > vzdušje, da imamo skupen vrt in igrišče — torej nekak skupni hobby za ljudi, ki jih to veseli, zakaj to je njihov skupni dom! Vsaka krajevna skupnost naj bi pripravila svoj program. Občinska sredstva, namenjena krajevnim skupnostim, bi kazalo razdeljevati ne po potrebah krajevnih skupnosti, ki daleč presegajo možnosti občine, temveč po prizade-
Z njo so so se prisrčno pogovarjali dh ji	Tudi o zgornjih prostorih doma krajevne
pokazali, kako živijo In kaj delajo v otro-	skupnosti Savsko naselje, v katerih so do-
ško varstveni ustanovi v Savskem naselju. bile sedaj prostor družbene organizacije,
Vanjih posameznih skupnosti, ki bi določena sredstva bolje obrnila.
Preko šol bi morali vplivati na mlade občane, šolsko mladino, ki često ne dobi v mestnih šolah pravega odnosa do dela, in s tem tudi do učenja. Vsi vemo, kaj pomeni vzbuditi v mlademu človeku interes za urejanje skupnih zadev.
Zakaj ne bi v okviru krajevne skupnosti občasno organizirali mladinske delovne brigade, ki bi urejale okolico novih na seli j, čistile, pazile na skupne nasade, jih negovale itd. Pionirji in mladinci naj ne sede preveč na »političnih« sestankih, temveč naj- bi v konkretnem delu spoznavali življenjske probleme v krajevni skupnosti, komuni in celotni družbi.
Razgovor se je nato razvil o problemih servisov. Mnogo potreb je po organiziranju pomoči v času bolezni ali odsotnosti gospodinje, toda kadra za to ni mogoče najti. Tov. Tomšičeva je opozorila, da premalo cenimo in nagrajujemo tovrstno delo.
— V resnici je razvoj v vseh industrijskih deželah — in Slovenija to že je — privedel do podražitve te vrste dela, seveda pa so potem to res kvalificirane gospodinjske pomočnice. Prav bi bilo vključevati v organizacijo tega servisa tudi gospodinje same. Prav dobro bi jim prišel dodatni zaslužek in obenem bi rešili vrsto perečih vprašanj.
Zelo važen je nastanek novih domov družbenih organizacij, ki jih krajevna skupnosti v Bežigradu intenzivno organizirajo in grade. Brez takega doma si ja res težko zamišljati stalen in neposreden stik z občani. Toda že se kaže, da bo nujno razmisliti tudi o vsebini dela v teh domovih. Njihov osnovni namen — da omogočijo občanom, da se tako rekoč vsak čas informirajo o raznih vprašanjih krajevne skupnosti in občine, da dobe tam vpogled v družbene plane, urbanistične načrte, sporočila o tekočih vprašanjih in da lahko sami sodelujejo — mora biti vodilno načelo pri sestavljanju programov dela in vodenja teh domov. To je seveda širšd vprašanje in bo o njem potrebno preglodati izkušnje in skupno razpravljati.
Ob zaključku zelo plodnega razgovora so se dogovorili ’ za prihodnji razgovor o vsebini dela krajevnih skupnosti, notranji organizaciji, o odnosu krajevne skupnosti in občine in podobnih vprašanjih na osnovi načrtov novih statutov, ki jih mnoga bežigrajske krajevne skupnosti že intenzivno pripravljajo.
ki prej niso imele potrebnih prostorov, se Je Vida Tomšič pohvalno izrazila. Zanimala se je za vsako, tudi najmanjšo stvar.
Od
radijskega
sprejemnika
do
avtomatike
V nedeljo, 20. oktobra zvečer, so na Gospodarskem razstavišču zaprli sejem »Sodobna elektronika«. Na tem desetem, jubilejnem sejmu je sodelovalo 83 razstavljavcev, 27 domačih in 56 tujih, svoje izdelke pa so razstavljali tudi člani organizacije Ljudske tehnike, ki so pokazali dosežke amaterizma. Sejem si je ogledalo 59.802 obiskovalcev, kar je za specifični značaj sejma lepo število.
Prvi podobni sejem je bil v Ljubljani pred desetimi leti v dvorani TVD »Partizan« na Taboru, ki je zavzemal le 500 kvadratnih metrov površine, tako da - smo mu komaj smeli reči »sejem«. Razstavljali so le izdelke radijske industrije. Do letošnjega sejma pa se je na površinah sodobno grajenih objektov gospodarskega razstavišča zvrstilo približno 1000 podjetij iz 20 držav. V tem času so razstavljal-ci sklenili za več kot 35 milijard dinarjev pogodb, razstavljene izdelke pa si je doslej, na vseh sejmih, ugledalo več kot pol milijona obiskovalcev.
Na naslednjih sejmih pa smo že videli uspele primere sodobnih elektronskih naprav, poleg njih pa polprevodnike in merilne inštrumente, ki jih uporablja ato-mistika ter elektronske računalnike, ki so se pojavili istočasno kot v inozemstvu. Iz leta v leto se je večalo število novih izdelkov in vsako leto je sejem postajal bogatejši — vzporedno z napredkom raziskovalnega dela, i-azširjenjem mednarodnega sodelovanja in vzporedno z napred-
SEJEM »SODOBNA ELEKTRONIKA« NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU Sl JE OGLEDALO SKORAJ 60.000 OBISKOVALCEV
kom domače industrije. Sejem je bil vedno odsev tega razvoja in spodbuda, za ustvarjalna prizadevanja v inštitutih, tovarnah in na tržišču.
Ne pretiravamo, če zapišemo, da je bil vsa leta ta sejem eden izmed pomembnih faktorjev za razvoj tistih odnosov v proizvodnji in menjavi, brez katerih si ne moremo predstavljati industrije na sodobni ravni. Poudariti je treba, da so vse sejme — tako tudi letošnjega — spremljale znanstvene razprave in srečanja strokovnjakov — v obliki seminarjev, simpozijev ali posvetovanj. Na vseh sejmih so primerjali skušnje, srečavali so se strokovnjaki in sklepali so kooperacijske in trgovske pogodbe. Z drugo besedo — ti sejmi so postali pravi propagatorji sodobnih proizvajalnih načel; ki učijo, da so vrhunski dosežki možni le v sodejstvu metod specializacije, raziskovalnega dela, se-
Otvoritve sejma na gospodarskem razstavišču so se razen zastopnikov številnih tovarn iz celega sveta udeležili tudi najvišji predstavniki gospodarskega in politič- s nega življenja v naši republiki.	'■
rijske proizvodnje in industrijske ter komercialne kooperacije.
Preobširno bi bilo, če bi ocenjevali posamezne eksponate in opisovali njihov pomen ter naštevali številke novosti in dosežke naše industrije. Vendar ne moremo mimo ugotovitve, da so razstavljeni izdelki pričali o velikanskem razvoju naše elektronske industrije, če smo na prvih sejmih v glavnem lahko gledali le radijske sprejemnike, smo lahko na desetem sejmu sodobne elektronike lahko občudovali kompleksne naprave s področja telefonije, elektronike, avtomatizacije in nuklearne elektronike. Razstavljeni izdelki so nam tudi potrdili, da se na nekaterih, ožjih področjih, lahko primerjamo z dosežki vrhunske svetovne industrije. To pa je ogromni korak, saj je treba vedeti, da so po osvoboditvi naši strokovnjaki začeli tako rekoč iz nič. Res je, da je dolga pot od tovarn za sestavne dele do tovarn, ki proizvajajo profesionalne naprave za industrijo in da smo pri nas šele na začetku te poti, vendar je bil pogled v hale GR več kot spodbujajoč. Zato, ker smo ugotovili, da so strokovnjaki presegli razvojni program, čeprav pred desetimi leti niti največji optimisti niso pričakovali, da se bo to zgodilo. Zaradi tega dejstva imamo trdno osnovo v pričakovanju, da bomo v doglednem času dosegli raven svetovne elektronske industrije. Tiste svetovne industrije, ki imajo mnogo daljšo razvojno pot, boljše materialne pogoje in tradicije.
Značilno za letošnjo razstavo sodobne elektronike je tudi bilo, da nismo gledali le statičnih prikazov samih elementov, ampak tudi aplikacije. Razstava je tudi lepo prikazovala uporabnost posameznih naprav, tako da je lahko vsakdo videl, da elektronika ni sama sebi namen. Razveseljivo pa je tudi dejstvo, da je naša elektronska industrija v zadnjem letu začela tudi paziti na estetske in moderne oblike svojih izdelkov.	V. č.
47.700 ton odpadnega material
DINOS, podjetje za oskrbovanje gospodarstva z odpadnimi surovinami s sedežem v Ljubljani, Parmova 33, je v 9 mesecih letos odposlalo industriji 47.700 ton odpadnil surovin in s tem preseglo 9-me-sečni načrt, po količini za 7,5 odstotka po vrednosti pa za 15,8 odstotka.
Največ so zbrali, predelali in prodali steklenih črepinj, tako. da šo 9- mesečni načrt po količini presegli za 37 odstotkov, za 36 odstotkov so presegli načrt pri stari litini, za 22 odstotkov pri tekstilnih odpadkih, za 98, odstotkov pri starem papirju, medtem ko so pri stari gumi pod planom za 80 odstot., a pri kosteh za 8 odstotkov. Staro gumo je podjetje skoraj prenehalo odkupovati, ker ni kupcev. Nova tovarna za regeneracijo stare gume v Rumi, kljub obljubam še ni začela polno obratovati. Poleg tega pa nudi takšne odkupne cene, ki ne krijejo stroškov nakupa, skladiščenja in prevoza.
Lep uspeh je podjetje doseglo tudi v izvozu, saj je v 9 mesecih izvozilo 646 ton črepinj barvastega stekla, 30 ton aluminijevih odpadkov in 26 ton tekstilnih odpadkov v skupni vrednosti 12,120.000 deviznih dinarjev Izvažajo predvsem v Italijo.
Čeprav bo v zadnjih 3 mesecih leta zaradi običajnih neugodnih vremenskih razmer in zaradi letne inventure manjši odkup in prodaja, v podjetju računajo, da bodo lansko realizacijo presegli za cca 20
odstotkov. Vzrok za tak edinstven enoletni vzpon v prometu z odpadki je med letom uvedeni mehanizaciji za pri' pravo in predelavo odpadkov, ki hkrati povečuje prodajno vrednost le-teh ter v povečanju števila prevoznih sredstev, število delovne sile se je med letom celo zmanjšalo, ker je ni dobiti. Ziasii manjka delovne sile v Ljubljani in Mariboru. Veliko vlogo pri takšnem uspehu pa je odigrala vse večja odgovornost 11 ekonomskih enot podjetja, ki poleg tekstilnih obratov zajemajo 34 odkupnih postaj in 53 zbiralnic širom po Sloveniji.
Podjetje je v enem letu k že obstoječi mehanizaciji preskrbelo ekonomskim enotam 3 traktorske nakladalce, 1 hidravlično stiskalnico za pločevino, 3 električne stiskalnice za papir, dva traktorja s 4 prikolicami, 6 kamionov in 1 trgalni stroj za teksilne odpadke, v skupni vrednosti 57 milijonov din. Ker je večji del te mehanizacije nabavljene s krediti, ki zapadejo v glavnem leta 1964 in ker je podjetje zaradi urbanističnih razmer v posameznih krajih, prisiljeno graditi nove upravne in skladiščne prostore na novih lokacijah, drugo leto ne bo moglo povečevati mehanizacije, ki odločilno prispeva k povečanju prometa, zato tudi ne bo moglo predvideti občutnega povečanja prometa v svojem gospodarskem planu za leto 1964.
S. K.
ČRNUŠKO ZELJE VIEALU0
čiščenje kadi za kisanje zelja.
Upravnika črnuške kmetijske zadruge, Ivana Dimnika, smo iskali v Beričevem, v Dolu in na Črnučah. Povsod je bila »sled za njim« in nazadnje smo ga le »zalotili pri delu« — v Tomačevem — v željami. Bilo je očitno, ni minilo dolgo časa, kar se je s svojim jeklenim konjičkom pripeljal v ta obrat. Bil je zatopljen v razgovor z dolgoletnim zadružnim delavcem, Alojzom Avscem, doma iz Beriče-vega.
— Za zdaj imamo pet zeljarn — v Dolu, na Ježici, v Mali vasi, pri Oražmu in tukaj v Tomačevem, sta začela pripovedovati Dimnik in Avsec.
— Tukaj imamo devet bazenov, kjer se zelje kisa. Le poglejte, kako lepo zori. Trgoyskemu podjetju Prehrani ga bomo letos prodali 30 vagonov, to je okrog 300 ton. Večji del tega zelja je namenjen za izvoz v Italijo. Prvo večjo pošiljko kislega zelja bomo poslali v Italijo novembra. Kilogram kislega zelja prodajamo za 55 do 60 dinarjev. Imamo pa tudi naročilo iz Metkovi.ev v Hercegovini, kamor ga bomo prodali okrog 100 ton. V vsaki kadi, ki jih tukaj vidite," je po 16 ton svežega zelja. Ko zelje dozori, se skisa, ga ostane takole dobrih 9 ton. Sveže zelje smo si zagotovili z odkupnimi pogodbami z okrog 80 kmeti. Skupaj smo letos odkupili od njih okrog 600 ton svežega zelja, ki ga v zeljamah »predelamo« in takšnega potem pošljemo na trg. Zeljna-
te glave smo odkupovali po deset dinarjev za kilogram.
Kmetje zadruga in arondacija
Lastne zemlje kmetijska zadruga sicer nima, vendar v obliki kooperacije sodeluje z nami nad 100 kmetov“lz 19 vasi in zaselkov: Ježice, Savelj, Kleč, Tomačevega, Beričevega, Dola, Brinja, Šentjakoba, Nadgorice, Podgorice, Boršta, Ježe ih drugih. Rednih članov zadruge pa je okrog 450. Letno odkupimo od 70 do-sto glav pitane živine — telic in bikov, pa tudi več vagonov predvsem zgodnjega krompirja
Zadnji čas pripravljajo na levem bregu Save večje arondacije obdelovalnih površin za živinorejski obrat Agrokombinata. Kmetje na tem območju so se na več zborih volivcev zavzeli, da bi v zameno za zemljo dobili primerno odškodnino ozi-rorria nadomestilo za preživljanje. Večina kmetov na tem območju je stara nad, 50 let, zato moramo računati, da se bodo le težko zaposlili v kakšnem drugem poklicu ali na družbenem kmetijskem posestvu. Mladi ljudje večinoma zapuščajo zemljo in se usmerjajo v druge poklice, kar jo pri nas splošen pojav. Večjih ovir za arondacije na tem območju torej ni, kmetje se le pritožujejo, da Agrokombinat svoje zemlje ne obdeluje najbolje. Zato jih skrbi, da bi tudi njihova zemlja v prihodnje ne ostala le bolj slabo izkoriščena.	,
N. Lapajne
Vrata razreda so se odprla brez cviljenja. Kopica fantov in deklet je vstala v pozdrav in sedla. Eden pa ni mogel vstati... Stal je v kotu. Za kazen verjetno. Profesor mu je pomignil v klop. Nasmehnil se je, se obrnil iz kota proti sredi šolske sobe in sedel. Napaka je bila odpuščena.
Na vseh klopeh so bili odprti zvezki. V zvezkih so se zrcalili rombi, pa ne rombi, temveč skice sil. Fantje in dekleta v enem izmed razredov črnuške šole so se poglabljali v prve učenosti predmeta, Id kaj rad kasneje postane vzrok težav. Seveda za tiste, ki se ga uče kot pesmice, na pamet.
Tako je bilo v enem razredu, podobno je bilo v drugih. Ob tisem času so v vseh razredih nabirali učenost dijaki in dijakinje, le tist^ ki so imeli na urniku napisano »telovadba« so pretegovali svoje ude na bližnjem »igrišču«, ki to ime zasluži bolj iz navade kot sicer.
KROŽKI - VSAK ČAS
Kljub temu, da pouk teče že dalj kot mesec dni, življenje v šoli še ni povsem tako kot bo čez mesec ali dva. Pri samem pouku že, le krožkov še ni vseh. Za vse ni prostora, tisti, ki že delajo, delajo uspešno. Tako je veliko mladih navdušenih nad prvimi plesnimi koraki in ritmičnimi vajami pri baletnem krožku, pionirji in pionirke pridno rišejo in prepevajo. Uprava šole pa skrbi, da bi lah-
Dokler sonce sije toplo in kadar ni dežja učenci telovadijo kar na bližnjem igrišču. V večernih urah pa se morajo temi umakniti v avlo. Tu pa telovadba ni več prijetna, saj ne smejo mouti pouka v razredih.
OBISK V ČRNUŠKI 4,011
,Maks Pečar,
ko zaigrali še kakšno igrico, čimprej skakali čez kozo in konje v novi telovadnici in jedli tople obroke iz nove kuhinje.
VARSTVO POD ŠOLSKO STREHO
Uprava šole si močno prizadeva, da bi lahko šolsko kuhinjo povečala. Ne zaradi dopoldanskih ali popoldanskih malic, temveč zaradi opoldanskega toplega obroka Za malice otroci prinesejo v šolo 550 din za to pa dobe vsak dan čaj ali mleko kavo in kakao in kruh z različnimi namazi oziroma nadevi. O malicah, samo pohvalno.
Večje skrbi ima uprava šole s kuhanjem toplih opoldanskih obrokov. Obroke bi takoj želefc 100 otrok, pravijo v upravi šole. Kuhinja pa je premajhna, da bi lahko toliko zmogla. Tudi prosvetni kader se mora sedaj hraniti po gostiščih, z ureditvijo pa bi morda lahko jedel v šolski menzi še kdo.
Tudi pravega prostora za varstvo otrok v času, ko ni pouka na šoli, ni. Varstvo
v šoli oziroma pod okriljem šole pa je najbolj idealna oblika otroškega varstva. Tega se na šoli »Maksa Pečarja« zavedajo, radi bi čimprej poskrbeli za otroško varstvo pod okriljem šole.
Med poukom fizike na črnuški šoli »Maksa Pečarja«
PROSTOR JE - PROSTORA NI
Na sami šoli res ni prostora. Učilnic je sicer precej, a še vedno za vse dejavnosti premalo. Pozna ,se, da tri učilnice zaseda glasbena šola. Zaradi teh zasedenih učilnic šola ne more še bolj razviti sodobnega reformiranega pouka s številnimi ponazorili. Glasbena šola pa tudi nima drugega prostora v vseh Črnučah.
In vendar prostor je. Vsi vedo za njega. Računajo z njim in vendar je skorajda nedosegljiv.
OTROCI ALI MILIČNIKI?
Včasih je bila hiša, v kateri je sedaj postaja LM, šolska. Potlej je bila zgraje-nar nova šola, majhna hiša je zgubila šolsko lastništvo. Miličniki bodo opravljali svoj posel v tej hiši le še malo časa, preselili se bodo v Partizanski dom. Prostori se bodo spraznili. Kaže pa, da se bodo v njih nastanili miličniki, ki so v stanovanjski stiski. Miličniki računajo, da se bodo lahko nastanili v sedanjih službenih prostorih, šolniki pa upajo po svoje. Kdo je bolj upravičen do teh prostorov? Nekaj miličnikov ali več kot sto otrok, ki bi tu lahko pod strokovnim vodstvom preživljalo prosti čas. Slabšim bi lahko, po besedah upravne šole, nudili profesorji dodatno pomoč v učenju, glasbena šola bi lahko v tej hiš iprišla do svojih lastnih prostorov in ne bi bila odvisna več od pouka v šoli, kuhinja bi bila dovolj velika za več kot sto otrok in nekaj odraslih, krožki bi se lahko svobodneje razvijali... Stvar velja premisliti. Prostor v tej hiši rabijo oboji.
SOCIALNO DELO KAŽE SADOVE
Šola »Maksa Pečarja« ima v letošnjem letu sociologa. Ta sicer za svoje delo nima ustreznih prostorov, dela pa kljub te-
Pogovor z Joži Hrabar
Joži Hrabar je dijakinja črnuške
osemletke »Maksa Pečarja«. Stara
je dvanajst let in pol. Odgovorila
je na 12 vprašanj.
1.	Kako dela pionirska organiza-zacija?
—	Sedaj smo šele začeli z delom, razmahnila se bo šele pozneje.
2.	Kateri predmet ti najbolj ugaja?
—	Telovadba in petje, od stranskih.
3.	In od »glavnih«?
—	Angleščina.
4.	Je na šoli veliko krožkov?
—	Za zdaj delajo le trije.
5.	Kateri?
—	Risarski, pevski, baletni.
6.	V katerem sodeluješ?
—	V pevskem in baletnem.
7.	Se zanimaš še za kakšen drugi krožek, ki ga sedaj še ni?
—	Vpisala se bom tudi v dramskega.
8.	Tvoj lanski uspeh v šoli?
—	Bila sem prav dobra.
9.	Poznaš list »Zbor občanov«?
—	Poznam, prav danes smo ga dobili. (12 dni po izidu — op. piščal.
10.	Imate literarno glasilo na šoli?
—	Lani smo imeli »Vrtiljak«.
11.	In letos?
—	še ni izšel.
12.	Boš napisala kaj za »Zbor občanov«?
—	Bom.
(Spomni se obljube!)
mu. Njegovo delo ni zaman. Pogostni pomenki z dijaki in starši o problemih, ki jih nosijo od doma v šolo ali iz šole v dom dijaki, so '-zelo koristni. Temeljito študiranje posameznih dijakov pa je pokazalo, da vsi niso sposobni slediti pouku na osemletki, štirje zato že obiskujejo pomožno šolo, predvidevajo pa, da bo moralo v pomožno šolo še približno 12 dijakov.
IN TELOVADNICA?
Te dni otroci veselo tekajo po bližnjem igrišču. Na znake profesorice za telesno vzgojo tečejo, se ustavljajo, počepajo... To v teh dneh v glavnem nikomur ne dela preglavic. Cez dan je še dovolj toplo, zvečer pa je potrebno zaradi teme telovaditi kar v avli. Samo tekanje po igrišču pa seveda ni telovadba.
Telovadnica pri šoli že stoji. Prav sedaj jo dokončujejo, menijo, da bo 15. novembra sprejela prve dijake v telovadnih copatih. Orodja je že nekaj, nekaj ga bo uprava šole še kupila in telesna vzgoja bo zaživela. Svoj življenjski prostor bo tako dobil tudi črnuški »Partizan«, ki ima nekaj odličnih športnih vrst, pa čeprav nima nikjer »svojega pokritega -prostora za vadbo v zimskih mesecih.
n
|
i
Občani o
bežigrajskem
gostinstvu
Franc Plahutnik: električar, zapo.slen
Sem reden obiskovalec gostilne »Stadion«. Postrežba, pijača, jedača in higiena so tu na vzorni višini. Kaj menim o ostalih gostiščih za »Bežigradom«? Na zelo dobrem glasu sta tudi gostišči »Fortuna« in »Na Brinju«, le »Planica« in bife »Rašica« zaslužita kar najostrejšo kritiko na račun postrežbe in higiene. Posebno feife Rašica, ki so ga te dni zaprli, je pod vsako kritiko ...
Joško RAJH, študent: Mislim, da je gostiln za Bežigradom dovolj. Zdi se mi, da bi morale ostati take, kot so, saj take najbolj Vlečejo. Manjka pa za Bežigradom, vsaj od podvoza do Stadiona, kakšen večji giositinski obrat, v katerem bi lahko Vsi
LADISLAV BRECELJNIK, upokojenec: Postrežba v gostilnah je dobra, če sedim po goBitilnl »Stadion«, v katero največkrat zahajam. Sem hodim iz Savskega naselja.
Več o bežigrajskem gostinstvu na splošno ne bi mogel povedati. Več vam lahko povem o Savskem naselju.
Tu ni nobenega gostišča ali gostilne. Niti restavracije, niti kavarne. Vse kar je, so majhni bifeji v samopostrežnih trgovinah. To pa je za talko veliko število prebivalcev, kot jih ima Savsko naselje, dosti premalo. V bifeju se človek ne počuiti tako kot v gostilni. Razen tega pa so bifeji zaprti že takrat kot trgovine. Ob osmih zvečer. To pa je prezgodaj, saj bi marsikdo šele zvečer rad kaj malega popil a’i šel samo posedet.
Morda bi še bolj kot gostilno, potrebovali v Savskem naselju kavarno. V kavarni je zrak čist, čistoča pa je nekaj čisto drugega kot v gostilni.
tisti, ki študiramo in teti, ki so v službah, jedli. Menza je sicer v Akademskem kolegiju, vendar ta ne zadošča. Restavracija bi za Bežigradom morala bia. Ne zato, da bd konkurirala starim prijetnim gostilnam, temveč zato, ker jo nujno potrebujemo. Posebno sedaj, ko je Bežigrad ostal brez kavarne.
Čudno se mi zdi, da so nov hote! sezidali v Šiški. V neposredni bližnd gospodarskega razstavišča, kjer bi bil zelo pomemben, pa ga ni. To za bežigrajski turizem ni spodbudno, saj tujci, ki prihajajo v Ljubljano, za Bežigradom razen razstavišča nimajo kaj, tu pa v glavnem ne morejo pustoti nobenega denarja. Hotel z restavracijo bi lahko zgradili za Akademskim kolegijem ali pa ob Vilharjevi cesti. Prostora je tu dovolj, obenem pa je še blizu središča meča.
Nasproti razstavišča pa bi lahko uredili tudi prodajalno kave — degustacijo—. Tako približno, kot je v konzorciju. Prepričam sem, da bi bila vedno polna, ne samo takrat,, kadar so sejmi. Saj bi marsikateri Bežigrajčan, ki gre ali prihaja iz mesta, stopil na požirek.
OBČINSKA SKUPŠČINA 0 GOSTINSTVU
čeprav je občinska skupščina na predzadnji ali 5. seji v novem mandatnem obdobju sprejela poročila sveta za turizem in gostinstvo ob problemih gostinstva, je hkrati tudi sklenila, da bo na prihodnji seji ponovno razpravljala o gistinstvu. Zakaj? To je sklenila zaradi nasprotujočih si podatkov o tistem problemu (podatki so bili iz različnih virov). 2e v kratki razpra-vi na tej seji pa je prevladalo mnenje, da je stanje bežigrajskih gostišč dokaj klavrno, marsikje pa jih sploh ni. Po ukinitvi edine kavarne za Bežigradom ni primernega lokala na dostojni kulturni ravni, kamor bi lahko, ob vsakem času zašel domači ali tuji gost, ki si ne želi ravno preveč hrupa ali celo »brezplačnega koncerta«! še posebej pereče je to vprašanje za Gospodarsko razstavišče, ki nima niti svoje restavracije, kaj šele hotela, ki bi v bližino takšnega sejmišča prav gotovo sodil.
Na zadnji ali 6. seji občinske- skupščine so odborniki v ponovni, razpravi o gostinstvu na predlog sveta za turizem in gostinstvo, kakor tudi skupščinskih odbornikov, sprejeli več koristnih sklepov in predlogov za nadaljnji razvoj te gospodarske panoge, ki se v naši občini doslej ni razvijala vzporedno z ostalimi gospodarskimi panogami. Med drugim so sprejeli sklep, naj bi v prihodnje vsa gostišča — v doglednem času — začela točiti vino v zaprtih steklenicah, skrbela za strokovno izpopolnjevanje svojih delavcev, svet za gostinstvo in turizem pa naj takoj pripravi predloge, ki naj bi jih zajel v svojem okviru sedemletni razvoj turističnega gospodarstva in še posebej razvoj gostinstva.
XXX
Med prednostne gradnje novih objektov nedvomno sodijo gostišče na GR, v Savskem naselju, dokončana ureditev mednarodnega kampinga ob Savi ter vzporedno s tem tudi obnavljanje obstoječih gostišč. Pri vsem tem bi ne smeli pozabiti na ustrezen gostinski naraščaj in stimulativnejše nagrajevanje gostincev, ki imajo največkrat neomejen delovni čas.
Jože žibert, direktor rekreacijskega centra v izgradnji: Dolga leta se v gostinstvo za Bežigradom ni nič vlagalo. Zato je na nižji ravni, kot bi sicer lahko bilo. Stanje se bo spremenilo, takoj ko bo v gostinstvo več investiranega. Gostinstvo pa se v tem letu že izboljšuje. Na Ježici se že ureja rekreacijski center, v katerem bo lahko prosti čas preživelo veliko Ljubljančanov. Precejšnja pridobitev za Stožice je dom krajevne skupnosti, v katerem je prijeten gostinski obrat.
O
• Nuša RAJH, študentka: Ne vem, kaj naj bi rekla. Za Bežigrad sem sc preselila šole letos, zato bi bežigrajsko go tinstvo težko ocenila. Pa tudi v gostilne ne hodim, škoda se mi zdi kavarne. Ni bila najlepše urejena, potrebna pa je bila k’jub temu. Posebno se mi zdi škoda, da ni več kavarne, ker sedaj obiskovalci sejmov nimajo pravzapm kam ibi za Bežigradom. Na kavo ali kaj podobnega morajo kar v mesto.

SVET ZA TURIZEM IN ISTINSTVO
- Turistično gospodarstvo pri nas še P Preozko obravnavamo največkrat samo in zgolj z gostinske plati. V naši občini predstP gostinstvo poseben problem. Predvsem v središču občine nam primanjkuje sodobnifftavraciiskih prostorov - Gospodarsko razstavišče! Večina gostišč je zastarelih in še vP Posluieio na klasičen način. Slabo stanje hkrati povečuje še nedorasel strokovni kade Takžno stanje gostišč vpliva tudi na strukturo gostov. Zaradi vseh teh vzrokov, ki ?tivno vplivajo na razvoj gostinstva za Bežigradom. bi morali čimprej pripraviti persjJvni razvoj te gospodarske panoge in pri tem upoštevali vse zahteve sodobnega turizma a^aP°^-
Da bi vse to dosegli, bi morali odpov^ Pogodbe gostiščem, ki imajo kolektivno upravljanje, in jih vključiti v družbeni si*1’-. K,ier ni pogojev za razvoj družbenega Sektorja, naj bo zasebno gostišče. Le-tem?13' bi določili pavšal vsaj za tri leta naprej, kar so v nekaterih občinah že ukrenili.
VINO SAMO V ZAPRTIšTEKLENICAH
V vseh gostiščih naj bi točili vino safliza?M:'Uh slekleP>cah in hkrati poskrbeli za izbiro kakovostnejših vin. Istočasno bi motf)oskrbetl za b°£ato izbiro domačih kulinaričnih specialitet, ki privlačijo tako domače rlJe.fi0Sle-,
Gospodarske organizacije, ki bodo v rdn'e gradile nove objekte, naj v le-teh predvidijo tudi prostore za obrate družbčprebrane .p2*1-0013 jedil niče. Koristno bi bilo tudi združevanje sredstev za investiranjelove Eosljnske obrate in obrate družbene prehrane.	Ž .
Takoj naj bi razen- tega posebej začei,n,5rav^at* načrt sedemletnega razvoja gostinstva v naši občini!
Glede na strokovno nezadovoljiv v gostinstvu bi morali v prihodnje še posebno skrb posvetiti vzgoji novih gostinsH^e/Javcev- Gospodarske organizacije gostinske narave naj bi postopoma pošiljale svi4JU.dl v .lfča.1,e' kl ’lh °riJanizira gostinski šolski center. Na ta način si bodo njihoV u,16 pridablb ustrezno znanje in kvalifikacije! Tudi Delavska univerza bi lahko orSC1 a a ve.c strokovnih seminarjev ih predavanj za gostinske delavce, ki se neposredno ne * ° ®ostinski, temveč tudi turistični delavci.
DOPUSTI ZA BEŽK*JSKE GOSTILNE
Naša občina sodi med tiste ljubljanske mestne občine, kamor se vsako leto doseli največ novih ljudi. Prav zato je tipično stanovanjska komuna, ki pa je po osvoboditvi naredila za razvoj gostinstva kot specifične turistične in s teni gospodarske panoge malo ali nič. Temu primerni so tudi rezultati, ki jili ob vsakoletnem pregledu zabeležimo v tej gospodarski panogi.
Na vsem območju občine, kjer Po najnovejših podatkih živi nc kaj nad 40 tisoč občanov, premoremo dvoje gostinskih podjetij »Bežigrad« in »Črnuče«, 1« gostišč v kolektivnem upravljanju in 6 zasebnih gostiln. Pretežno so to stari in zelo skromni gostinski lokali, ki so jili — vendar le nekatere — šele v zadnjem času začeli za silo obnavljati.
šča! Vsakdo koval, da * naraščanje*®: tudi gostih** resnici Je
del turisti*® so bolj a1* f narave, s® , sedaj še nem kan1?'1, Savi, z »'fri kreaeijskj 4 . Kljub več g kanju gost*; nc točili so letos zal’ občini I" -ri vino “Astr* 1
pod zasilno streho »Rekreacijskega centra v (iz)gradnji« pa je nekaj časa vegetiralo v preurejeni stavbi na kopališču, potem pa se preselilo nazaj v stare prostore, vendar samo v preddverje! Nekdanja upravnica namreč ni mogla ostati brez gostinske kuhinje! S spremenljivo srečo — ob pasjih dneh je tu nekajkrat ob najveČjem navalu preprosto zmanjkalo pija-f1’. se j*' to gostišče brez določenega statusa prebilo do jeseni.
Kljub intenzivnemu obnavljanju In razširjanju nekaterili gostišč — Tavčarjev dvor na Je žici in Planice ob Titovi cesti pod okriljem gostinskega pod-j* .to Bežigrad — in zasilnega gostišča ob Ljudskem kopališču ° bavi nikakor ne moremo
mimo dejstva, da so Kile septembra zaradi preureditvenih del oziroma dopustov zaprte za 10 do 15 dni kar tri gostilne hkrati: Fortuna na Vodovodni cesti, Stadion ob Titovi cesti in Bežigrajski hram ob isti ulici. Ta odločitev odgovornih činiteljev je še posebej nerazumljiva zato, ker je lani občinski svet za gostinstvo in turizem sprejel sklep, po katerem posamezni kolektivi v sezoni ne bi smeli zapirati svojih lokalov. Splošno je namreč znana resnica, da sc
letna turistična sezona pri nas še ne konča 1. septembra.
Gostinsko podjetje Bežigrad je pred kratkim začelo obnavljati bife Planica ob Titovi cesti v večje gostišče restavracijskega tipa, ki naj bi nadomestila gostilno »Kačič«. Le-ta je namreč predvidena za rušenje, ker bodo tod podaljšek Linhartove ceste priključili na Titovo cesto. Ker pa se kljub večkratni napovedi iz hiše na Titovi 95 še doslej ni preselilo podjetje Harmonika,
je razširitev Planice za sedaj obstala na mrtvi točki. Tu gre predvsem za enotno obnavljanje vseh prostorov, ki so namenjeni novemu gostišču, ne pa za zasilno ali celo začasno prcureje-vanje starih prostorov, Ser bi bilo takšno delo povsem v nasprotju z načeli pametnega gospodarjenja.
Gostinske usluge v naši občini daleč zaostajajo za dejanskimi potrebami občanov in ne nazadnje tudi sodobnega turizma, vendar pa vsako leto ponovno
ugotavljamo, da promet v teh gostiščih, navzlic vsemu raste. Zakaj? Vsako leto je v naši občini več novih ljudi, vsako leto je večja kupna moč občanov. Torej ne moremo in smemo iskati vzrokov za stalno rast prometa v novih gostiščih, ki jih ni, temveč prav pri teh dejstvih. Podobna ugotovitev naj obvelja tudi za zmeraj večjo popularnost mednarodnega kampinga ob Savi, kjer je letos taborilo oziroma prenočilo nekaj nad 7 tisoč tujih turistov!
A.
MimM: o GOSTINSTVU
Jule Kačič, direktor gostinskega podjetja Bežigrad (temu mestu se je že pismeno odpovedal iz določenih razlogov), je verjetno človek, ki bežigrajsko gostinstvo pozna najbolje. Lahko bi rekli, da se je Jule razvijal skupaj z gostilnami. Zato smo prav njega povprašali o gostilnah.
»Kaj menite o vseh bežigrajskih gostilnah?«
»Nobena ne dela tako, kot bi m:: ra'a oziroma tako, kot bi v sedanjem času že lahko.«
»Kje je vzrok za to?«
»O, teh je veliko. Prvi bo ta, da so vse gostilne stare domala 70 let in da ni torej nobene nove. Gostilne so namenjene ljudem, teh je za Bežigradom čedalje več, gostiln pa vsak dan manj. Ljudje v gostilne prav tako radi zahajajo kot nekdaj, a je v gostilnah manj prostora kot prej. Zato ni čudno, če je včasih postrežba nekulturna oziroma površna.«
»Kaj bi navedli kot drugi razlog?« •
»Dvajset let se je od gostinstva jemalo. Dajalo nazaj pa ničesar. Mar je potem čudno, če gostinstvo šepa in ni tako, kot si ga mi gostilničarji in vsi ostali želimo.«
»Kavarne ni več, kljub temu nas zanima, kaj menite o tem, da je cel Bežigrad brez enega samega gostinskega prostora, ki mu ne bi mogli reči gostilna?«
»Ni je pač, prodali smo jo. Ni bilo denarja, da bi jo obnovili oziroma preuredili.«
»Ali se ne bi dala gostišča, ki so za Bežigradom, z malimi stroški preurediti, oziroma, ali se njih zmogljivosti ne da povečati?«
»Preurejati zato, ker so to -stare gostilne, nima smisla, še vedno je zelo veliko ljudi, ki se v gostilnah, takšnih kot so bile pred desetletji, zelo dobro počutijo. Le preveč zasedene so vse gostilne.«
»Ali se ne da zmogljivosti povečati?«
»Ni realne možnosti. Ce povečamo sobe, je treba razširiti kuhinjo. Ko razširimo kuhinjo, je treba povečati še sanitarije. In če je prostor ža sanitarije, ga skoro sigurno ni za skladišče za embalažo. Brez sanitarij in prostora za embalažo pa se današnjega gostinstva ne moremo iti.«
»Kaj menite o tem, da v nekaterih lokalih je postrožnina, v drugih je pa ni?«
»Uredba točno določa, da mora biti v vsakem lokalu uvedena postrežnina. Od dela dohodkov, ki se stekajo iz postrež-nine, ni treba plačevati toliko dajatev kot na ostali dohodek gostišč. Gostišče, v katerem ne pobirajo postrežnine, temveč imajo za to višjo ceno, posluje nepravilno.«
I »Kaj menite o sklepu pete seje obeh zborov občinske skupščine, ki se nanaša na gostinstvo in se glasi:
Skupščina je sprejela in potrdila poročilo. Glede na nasprotujoče si podatke, ki jih je skupščini na seji posredoval odbornik Jule Kačič, s poročilom, ki je -bilo skupščini predloženo, pa je bil sprejet sklep, naj oddelek za gospodarstvo razišče nasprotujoče si podatke ter poroča skupščini na prvi seji.«
»Menim, da je sklep o poročilu o problematiki gostinstva napačno formuliran. Skupščina je po poročilu in razpravi sprejela sklepe in priporočila, 'ki so bili tudi priloženi materialu. Ni pa skupščina sprejela poročila, ki je bilo predloženo skupščini s strani Sveta za turizem in gostinstvo, kar povsem jasno izhaja iz drugega in naslednjih stavkov samega sklepa, ki nalaga, da se morajo 1 najprej raziskati nasprotujoči si podatki.
Zato bom na prihodnji seij občinske skupščine predlagal, da se zapisnik v tem smislu popravi.«
»Kaj menite o tem, da bodo v bodoče gostinske gospodarske organizacije smele prodajati le vstekieničena vina?«
»Rok, ki bi določal, od kdaj dalje bodo točili za Bežigradom v gostilnah, ki niso v zasebni lasti, le vstekieničena viina, ni določen. Menim, da bi morali biti inšpekcijski organi pri občinski skupščini dobro seznanjeni s ■ problematiko tega ukrepa, še preden se bo začel izvajati. S prenagljenimi ukrepi bi se lahko namreč storila velika gospodarska škoda. Saj že situacija s pivom dokazuje, da steklarska industrija v tem času še ni zmožna izdelati zadostne količine steklene embalaže. če embalaže ne bo, bodo morala gostinska podjetja v naši občini praktično prenehati točiti vino, da ne bi kršila sklepa občinske skupščine.«
»Kaj mislite o prodajni ceni vstekle-ničenega vina?«
»To bo vino podražilo. K sedanji ceni bo potrebno računati še vstekleničenje, etikiranje, zamaške, kalkulacijo za kalo za lom steklenic ... Izvedba tega ukrepa bi bila po mojem mišljenju zrela šele takrat, ko »bi jo sprejel za vse območje Ljubljane Mestni svet. Ni mi pa jasno, zakaj sklep občinske skupščine velja samo za gostinske gospodarske organizacije, to je za gostišča družbenega sektorja, zasebna gostišča pa bodo še vedno lahko točila odprta vina in konkurirala družbenemu sektorju.«
»Kaj bi bilo potrebno storiti, da bi se bežigrajsko gostinstvo dvignilo na višjo raven v naslednjih letih?«
»Brez denarja ne grg. Potrebno bi bilo investirati. Predvsem bi morali zgraditi kakšno moderno gostišče, v katerem bi lahko nadomestili kavarno in rešili problem družbene prehrane. Saj je Bežigrad brez vsakega modernega gostinskega objekta.«
»Kaj je letos gostinsko podjetje Bežigrad storilo za Izboljšanje razmer v gostinstvu?«
»Naj najprej omenim Tavčarjev dvor, ki je dobil letos -asfaltno ploščad in nove garniture miz, stolov in prtov. S tem smo pritegnili marsikaterega gosta, ki je zapuščal ali prihajal v Ljubljano skozi Bežigrad. Tudi Planico smo hoteli urediti, žal pa dalj kot do začetnih del in obnovitve fasade ni prišlo. NI denarja, čeprav lokacija tega lokala obeta dokajšnji promet v novih, razširjenih prostorih, v katerih bo razen gostilniških prostorov tudi prodajalna vina čez cesto.«
Energoinvest izpolnil plan
Na Črnučah so se po osvoboditvi iz skromnih obrtnih delavnic začela razvijati industrijska podjetja, ki iz leta v leto povečujejo svojo proizvodnjo in postajajo vse vidnejši in nenadomestljivejši člen našega gospodarstva. Na levem bregu Save je zraslo močno industrijsko naselje in tovarniški objekti industrijske gospodarske organizacije Elma, ki s svojo proizvodnjo predstavlja danes v Jugoslaviji že 60 odstotkov določenih vrst elektro-materiala; in Energoinvest, ki prav zadnji čas iz obrtnega • načina proizvodnje vse močneje prehaja na industrijski način proizvodnje. Tu je potem še novi obrat asfaltne baze, opekarna ...
Energoinvest je letos prva gospodarska organizacija v naši občini, ki je že 18. oktobra izpolnila letni plan. Kolektiv podjetja je ta delovni uspeh svečano proslavil. Ob tej priliki so nam direktor podjetja, Jože Lukežič, Janko štebe in inž. Mičo Stanojevič povedali nekaj besed o svojem delu, naporih in problemih, s katerimi se vsak dan srečujejo.
— Vi ste prva bežigrajska gospodarska organizacija, ki je letos presenetljivo kmalu izpolnila letni plan. Kako nam to lahko pojasnite?
V razgovoru so predstavniki »Energoinvesta« povedala, da so plan izpolnili tako kmalu zaradi dobrih kupčij in precejšnjega povpraševanja na domačem in tujem tržišču.
Delavce, zbrane ob mizah, klobasah in pi-rovskiih steklenicah, v katerih je bilo vino, je zabaval konferanraje, sicer pa član kolektiva »Energoinvesta«
MILIJARDA 300 MILIJONOV PROMETA
— Čeprav je naš letni plan letos za 28 odstotkov večji kot lanski, smo ga v celoti že dosegli. Doslej smo ustvarili za milijardo 33 milijonov dinarjev prometa, medtem ko bo do konca leta ta številka celo presegla milijardo tristo milijonov dinarjev. Zakaj? Ta izredno lep delovni uspeh moramo pripisati predvsem prizadevanju vsega delovnega kolektiva, občutnemu povečanju produktivnosti dela in ne nazadnje iz leta v leto boljši kakovosti naših proizvodov — transformatorjev. Na večjo produktivnost in interes posameznika za uspeh svojega dela je brez-dvoma zelo ugodno vplival izdelan način nagrajevanja, ki, kakor se je izkazalo, zelo stimulativno vpliva na delovni uspeh ne samo posameznika, temveč tudi kolektiva kot celote. Povprečni osebni mesečni dohodki naših delavcev v rednem delovnem času še gibljejo okrog 28 tisoč dinarjev. Vse to smo dosegli brez kakršnekoli modernizacije ali rekonstrukcije tovarniških obratov-
Na izpolnitev planske- obveznosti je močno vplivala tudi notranja organizacija in delitev dela, ki smo jo realizirali letos, in je dala boljše rezultate, kot smo jih sploh mogli predvidevati. Razen tega pa so za transformatorje tudi izredno ugodni pogoji na domačeVn in tu-
Na ploščad vrtalnega stroja so delavci med proslavljanjem postavili gramofon in vrteli poskočne melodije.
jem trgu, saj smo imeli že do junija prodano vso letošnjo proizvodnjo.
1. MAJA 1965 NOVA TOVARNA Zaradi velikega povpraševanja po transformatorjih bomo v kratkem začeli v neposredni bližini današnjega obrata in črnuške železniške postaje graditi novo tovarno za specialne transformatorje, ki jih sedaj še uvažamo. Nova tovarna bo poskusno začela obratovati 1. maja 1965. Sredstva za gradnjo si bomo zagotovili ž občinskimi republiškimi in zveznimi kre-
• Uspešna organizacija varnostne službe je lahko le v tistih gospodarskih organizacijah, kjer se za njo zanimajo poleg varnostnih tehnikov in HTV komisij tudi direktor podjetja, tehnično vodstvo in sploh vsi člani kolektiva. Ta služba pa nikakor ne more zaživeti v gospodarskih organizacijah, zato so rezultati njenih prizadevanj temu primerni, je na začetku razgovora o nesrečah pri delu v naši občini povedal Inšpektor za delo pri bežigrajski skupščini JOŽE STUSEJ.
OMALOVAŽEVANA NEVARNOST ZA STROJI
diti, strojno opremo pa s francosko licen! co. Delovno silo bomo povečali od današnjih 230 zaposlenih največ na 264, medtem ko se bo brutoprodukt povečal kar za štirikrat.
Letna proizvodnja se giblje sedaj okrog 750 distribucijskih transformatorjev 30-KVA, izvažamo pa jih največ v Sovjetsko zvezo ZAR, Palestino, Vzhodno Nemčijo, Gvinejo in drugam.
PREMALO DELOVNE SILE
Seveda pa poznamo tudi probleme. Predvsem nam primanjkuje kvalificirane delovne sile, varilcev, ključavničarjev in orodjarjev. Kljub večkratnim razpisom v dnevnem časopisju, se zadnji čas ni oglasil nihče! Uspešno zaposlujemo tudi invalide in gluhoneme, ki so se zelo dobro izkazali pri svojem delu.
Samo lani smo s produktivnostjo za 40 odstotkov dvignili proizvodnjo, letos pa še za 39 odstotkov, pri tem pa smo zaposlili le 40 novih ljudi.
— Poseben problem predstavlja za nas baker, ki je osnovni element vsakega transformatorja. Cena zanj neprestano raste, transformatorjem pa pada. Tu smo se znašli v precepu, ki bi ga morali odgovorni činitelji čimprej rešiti v zveznem merHu.
N. Lapajne
' • Vso pozornost nesrečam pri delu pa posveča občinska skupščina, ki je na svojem zasedanju 8. oktobra kritično analizirala vzroke nesreč. Res je, da je doslej izdelan pregled le za prvo letošnje polletje. Vendar pa lahko na osnovi zapažanj v prvih mesecih drugega pol-letja trdimo, da je rahlo padlo le število hujših nezgod, medtem ko za lažje lahko zapišemo, da se odstotek v primerjavi s prvo polovico leta še zvišuje.
•	Inšpektor za delo Jože Stusej je tudi povedal, da sedaj stanje ni bistveno drugačno, kot je bilo do konca junija. Zato je prav, če si ogledamo nesreče pri delu, ki so se pripetile v naši občini od januarja do konca junija.
•	Analiza je pokazala, da so 75 % nesreč pri delu povzročili ljudje in le pri 25 % vseh nesreč lahko iščemo vzroke v pomanjkljivi tehnični zaščiti strojev, naprav in slabi organizaciji dela. Skupno je bilo 712 poškodb. Vse pa kaže, da je to število pomanjkljivo, ker nekatera podjetja ne prijavljajo vseh nezgod. Ce razdelimo nesreče po posameznih panogah, lahko ugotovimo, da je bilo v industriji 240 nezgod, v kmetijstvu — 25, v gozdarstvu — 5, gradbeništvu 236, v trgovini in gostinstvu 37, v družbenem sektorju obrti in drugih dejavnosti pa 169.
•	Poudariti pa je treba, je pripomnil Jože Stusej, da je bilo 4,6 °/o vseh nesreč — hujših! Med proučevanjem poškodb pri delu pa smo tudi ugotovili, da poškodbe niso samo posledica neurejene tehnične zaščite strojev in naprav, temveč da v mnogih primerih vpliva tudi utrujenost zaposlenih, ker so ponekod preobremenjeni z nadurnim delom.
•	Kakšno vlogo imajo varnostni tehniki člani HTV služb?
•	Za zdaj še marsikdaj neučinkovito posegajo v razne operacije del in ne odkrivajo pravočasno okolnosta, ki ogrožajo varnost pri delu. Pri analizah nesreč pa se v večini primerov omejijo na ugotavljanje krivca, namesto da bi s pravočasno analizo proizvodnih procesov nesreče preprečevali.
^ Ste spremljali tudi nezgode v drugi polovici leta?
9 Samo od prvega julija do desetega septembra smo ugotovili, da je bilo v naši občini 312 nesreč pri delu. Vseh teh nesreč še nismo v celoti obdelali, vendar pa smo lahko samo ob tej številki lahko upravičeno zaskrbljeni.
•	Kaj bi po vašem mnenju morali predvsem storfti?
•	Ne moremo trditi, da podjetja nimajo'dovolj zaščitnih sredstev. Res pa je, da se še marsikje ne zavedajo vseh nevarnosti ali pa jih podcenjujejo. Niso redki prizori, ko ima varilec na primer očala na čelu, ko dela, namesto da bi z njimi zaščitil oči. V kolektivih bi moral vsekakor posvečati tem vprašanjem več pozornosti. Sicer je res, da je viden v primerjavi s prejšnjimi leti velik napredek, vendar pa stanje še zdaleč ni takšno, da bi bili lahko zadovoljni.
® Ali sodeluje inšpekcija za delo tudi s sanitarno inšpekcijo?
•	Da, običajno skupaj obiščemo podjetja. Razen tega pa sodelujemo tudi z mladinskimi in sindikalnimi organizacijami, delavskimi sveti in upravnimi odbori. Lahko rečem, da je to sodelovanje doslej pokazalo že nekaj dobrih rezultatov. Sicer pa vodimo evidenco za vsako podjetje in kadar ne zaleže lepa beseda, potem predlagamo — kaznovanje.
•	Ali je po vašem mnenju kaznovalna politika učinkovita?
0 Menim, da so kazni sodnikov za prekrške preblage. Dogaja se tudi, da v nekem podjetju niso izvršili odločbe inšpektorja za delo. Kazen za to pa je včasih — za odgovornega posameznika in podjetje — le ukor!	V. C.


TELOVADNICA...
Stanovalci »Savskega naselja« se tudi letos sprašujejo zakaj ne napreduje grad-\nja telovadnice, ki je šoli že zdavnaj po-[trebna. Pojasnilo je po navadi kratko — [pomanjkljivi načrti ali pomanjkanje sredstev. Toda vprašujejo se, če takšen odgo-\vor lahko zadošča. V preteklem letu so | bili načrti dokončno izdelani, vendar ni bilo sredstev za gradnjo. V letošnjem letu, ko so sredstva zagotovljena, pa je ugotovljena pomanjkljivost v načrtih, ki je dejansko ovira pri gradnji. V čem je ta pomanjkljivost? Projektant je predvidel temelj telovadnice tam. kjer poteka kanal javne kanalizacije, ni pa predvidel potrebnih zaščitnih nosilcev Kako se je moglo to zgoditi. Res je, da je podjetje »Kana-Ijzacija« šele v letošnjem letu snemalo celotno omrežje kanalizacije v »Savskem naselju«, toda kanal, ki poteka pod projektom telovadnice je že več let točno vri-
•>
san v načrtih javne kanalizacije^ ker je to glavni kanal, in je bilo zato mogoče pred odobritvijo načrtov dobiti točne podatke o tem in tako tudi projektirali ;>o-trebne zaščitne nosilce preko kanala. Za ), »Savsko naselje« ponavadi velja krilatica, da Seli imeti vse urejeno na hitro, brez v potrebne dokumentacija, gotovo pa je, da zn telovadnico to ne velja, saj se zadeva vSeče Se nekaj let in predračun gradnje iz leta v teto raste, ne da bi se kapaciteta objekta večala Oe je tak način gradnje- racionalen in v 'korist družbi, pa je vprašanje, na katerega bo prav gotovo lahko dal občanom izčrpno pojasnilo pri-j-Ojd' organ. Z nekoliko večjo pazljivostjo bi bilo še letos mogoče pravočasno premostiti te težave, toda nadzornega orga-| kar nčkaj mesecev ni bilo na gradbi-. f se je tako vsa zadeva začela ure-lati šele proti koncu septembra, tako je "f,®, sedaj dodatni načrt za zaščitne no-'i f ? P°trdHvi na zavodu za raziskavo vuitcriata. Kdaj se bo nadaljevalo z grad-J°\ keJ, sf PribliSuje zima, pa še ved-». 7U določeno. Na koncu še vprašanje — j' a zakasnitcv upravičena, ali ni bi-t!	‘e zdavnaj spomladi imenova-
... 0 govorne ljudi, ki bi pravočasno po 23. odstronitev težav, ki se pri O dnji pojavijo, ki bi odgovorno sprejeli -■i tvojo dolžnost.
Gradnja doma krajevne skupnosti »Boris Kidrič« se približuje koncu. Ko bo dom zgrajen, bodo odpadli vsi sestanki v šolski avli bližnje gimnazije. Stara žeJja prebivalcev krajevne skupnosti »Boris Kidrič« bo tako uresničena. Prostora bo dovolj za vse družbene organizacije.
DOAA KRAJEVNE SKUPNOSTI
BORIS KIDRIČ
Krajevna skupnost »Boris Kidrič« je aprila 1963 pričela z gradnjo doma krajevne skupnosti in večjega otroškega igrišča med Peričevo in Vojkovo ulico. Morda je prav Krajevna skupnost »Boris Kidrič« edina v Ljubljani, ki sploh nima prostorov za družbeno politično delo starejših, kakor tudi doraščajoče mladine, ki prav tako nima nobenega otroškega igrišča. Zaradi tega danes srečujemo naše otroke po zamazanih ulicah, kako se igrajo in brcajo žogo ter se tako izpostavljajo nesrečam zaradi naraščajočega prometa.
Vse to je narekovalo, da je Svet krajevne skupnosti'sklenil, da je potrebno zgraditi dom 'krajevne skupnosti, ki naj bo center za zbiranje starejših in mladih.
Najmlajšim pa je namenjeno igrišče, kjer so drevje, klopi in ustrezna igrala. Tu se bodo pod strokovnim vodstvom vzgojiteljic lahko ves dan zabavali in igrali naši najmlajši. Prijetna senca in klopi pa bodo na voljo starejšim za oddih in počitek.
Dom krajevne skupnosti je dvonadstropna stavba ob Vojkovi ulici, ki bo imel v kleti dvorano za 100 ljudi, v pritličju dvorano za 100 ljudi, ki bo spremenjena v klub s potrebno opremo, radiom, televizijo in različnimi časopisi. V pritličju bo manjša sejna soba za razne družbene organizacije in dve manjši sobi za delo družbenih organizacij.
Prvo nadstropje je namenjeno poslovnim prostorom krajevne skupnosti, drugo nadstropje pa je namenjeno Delavski univerzi. Stavba je podkletena s centralno kurjavo.
Investitor je krajevna skupnost. Stroški gradnje doma bodo 42.000.000 din, dosedanja dela za urejevanje igrišča pa so sta-
la 800.000 din in 940. prostovoljnih ur kolektiva krajevne skupnosti, £i je spla-niral preko 1000 m’ zemlje na površini 4500 m1 zemljišča in posejal travo. S podporo sindikalne podružnice krajevne skupnosti predvidevamo še prostovoljno delo za kopanje jam in sajenje drevja.
Za gradnjo doma in otroškega igrišča je krajevna skupnost zbirala lastna sredstva, dotacije in razna darila že od leta 1959, v tem letu pa je dobila 4,000.000 din namensko od občinske skupščine Ljub-ijana-Bežigrad, od Sklada za zidanje stanovanjskih hiš pa smo najeli dolgoročno posojilo 13 milijonov din. S tem bomo v glavnem krili vse potrebe za samo gradijo doma. Za gradbena dela na igrišču smo dobili dotacijo od šolskega sklada občinske skupščine Ljubljana-Bežigrad (800.000 din).
Naj še na uho povem občanom iz področja Brankove, Grasselijeve in sosednjih ulic, da imamo v svojem programu namen zgraditi manjše igrišče med Gra-selijevo in Gara Dušana ulico in da bomo ta program tudi realizirali. Z deli bomo pričeli prihodnjo pomlad.
•lože Crnugelj
Odkar se je krajevna skupnost »Stadion« v začetku tega leta vselila v svojo stavbo na Staničevi ulici, se je tudi njena dejavnost razmahnila. V dosedanjem enem samem prostoru je bilo delo zelo ovirano in tako ni mogla razviti vsega svojega programa.
V novih pogojih se je razširila servisna dejavnost raznih panog, ustanovili smo novo mizarsko delavnico, ki dela vse tovrstne usluge hišnim svetom pa tudi ostalim stanovalcem. Da bi bile družbene organizacije našega terena bolje in tekoče seznanjene z delom krajevne skupnosti na vseh področjih, je bil na pobudo slednje in SZDL formiran koordinacijski odbor, v katerem so zastopniki vseh družbenih organizacij. Ta odbor zaseda po potrebi, s posvetovalno pravico.
Iz krajevne skupnosti ,Stadion*
Krajevna skupnost »Stadion« je zelo aktivno sodelovala tudi pri organizaciji ljudskega posojila za Skopje.. Ustanovljeni sta bili dve podkomisiji, katerih člani so imeli tudi dežurno službo. Zajela so privatne obrtnike, zasebnike, in upokojence, kakor tudi svoje uslužbence. Uspeh posojila je bil nepričakovano velik. Vpisana vsota znaša 2,743.000 dinarjev, kar je za skoraj milijon več, kakor je bilo predvideno. Tudi statut krajevne skupnosti »Stadion« je v glavnem nared Komunalna komisija krajevne skupnosti je na podlagi stvarnih potreb izdelala sedemletni načrt komunalnih del na svojem območju) ki ga bo moral obravnavati še zbor volivcev.
Jutri ostanemo brez trga?
območju našega mesta poslu
J 'rgov. Centralna tržnica je na Ve
i ' eni trgu in ima 85 odstotkov vseg
j Ineta, ki se razvija preko trgov.
Ud so: trg v šiški, ki zajema pr
odstotkov prometa, pokrita tržr
' v,?stah 8 3 odstotki, precej slab t
cu, ki ga nameravajo opustiti i
rg, na katerem je 3 odstotke pr
udi naš je na rešetu in se o njen
- aj mnogo razpravlja. Bo ostal £
, 6 “3taite- a'i bo na istem mestu?
> velikosti so ljubljanski trgi: c
V, JI8 lma pokritih in odkritih i
v šiški 800 m! viš
L. ' Pokrita tržnica v Mostah pi
Kakor !"!1" "aS bežigrajski trg 1
naiveV'To°' ^ "aS trR' raz,'n ^ najve„ji ro pa je tudi vse Za i
Štejemo lahko v Ljubljani ' le tri
| centralnega, meščansko pokrito trži
I	šišenski trg. Viški trg fe popVno
II	stili nn"* m R-a b°d0 V d0Klednem čs | stili, naš pa že daljši čaz životari.
,oD;r^°r YI?raVe tr80v Matk0 Cen J 0 bežigrajskem trgu takole povodi
»Bežigrajski trg ,a llas ni ren,
viulie V?k' * if	bi
riji ali barake, ki jih ima tu podjetje »Sad-je-zelcnjava« so popolnoma neprimerni in v njih ni mogoče vzdrževati osnovnih higienskih in sanitarnih pogojev, ki jih je pri sadju in zelenjavi pač nujno treba.«
»Bežigrajski trg bi brez škode ukinil,« meni nekdanji direktor Uprave trgov Maro Trtnik. »Najustrezneje bi bilo zgraditi veliko trgovino, kjer bi prodajali tudi sadje.
O problemu bežigrajskega trga je spregovoril tudi prejšnji direktor Uprave trgov Miro Trtnik, ki dobro pozna te težave, saj je več let živel z njimi, prav zdaj pa predaja svojo delo novemu direktorju.
»Menim,« je dejal, »da bi bežigrajski trg brez večje škode ukinili. Seveda bi morali prej na istem področju in morda prav oa istem mestu zgraditi primerno veleblagovnico, ki bi imela tudi velik oddelek, v katerem bi prodajali sadje in ze-
»Bežigrajski trg za nas ni rentabilen,« je dejal novi direktor Uprave trgov Matko Cerar in dodal: »Nekaj bo treb ukreniti ,..« Da, nekaj bo treba, samo kaj?
lenjavo. Sedaj je ta trg precej klavrn, prodajalcev, ki nanj vozijo svoje blago, malo, zadnja leta celo vse manj, kupcev pa tudi ni. Spomnim sc celo primerov, ko so na bežigrajskem trgu prodajali blago, ki smo ga na glavnem trgu že izločili iz prodaje. Tako seveda ne gre. Nekaj bo treba narediti.«
Uprava trgov je že poslala občinski skupščini Ljubljana-Bežigrad dopis, v katerem opozarja na slabe razmere in pričakuje pomoči in sodelovanja.
Rudolf Vindiš, referent za obrt in trgovino na občini Ljubljana-Bežigrad, pa je na vprašanje, kaj bo s trgom, odgovoril takole:
»Dopis Uprave trgov sem videl, in tudi jaz mislim, da je treba čimprej nekaj narediti. čeprav pa je naš trg precej neurejen in slabo založen, ga ne mislimo ukiniti kar tako. Prej moramo imeti ustrezne trgovine in prodajalne s sadjem in zelenjavo, ki bi ga dobro in uspešno nadomestile. Vsekakor pa se mi zdi, da je bolje imeti nekaj, kakor nič. Te dni bodo Bežigrajčani v krajevnih skupnostih »Stadion«, »Bežigrad« in »Boris Kidrič« razpravljali o tem, kako bi najustrezneje rešili ta problem. Ko bodo oni povedali svoje mnenje, želje in pritožbe, bomo sklepali naprej, saj se zavedamo, da je preskrba s sadjem in zelenjavo tako širok problem, da o tem ne more sklepati in odločati le nekaj ljudi. Mi pa vsekakor mislimo, da tako ne more iti naprej in da je treba nekaj napraviti.«
Evgen Jurič
POGOVOR S SEKRETARJEM OBČINSKEGA KOMITEJA ZMS BEŽIGRAD
Trije mladinski klubi
Na območju naše občine živi približno 5100 mladincev in mladink. Med njimi je največ učencev v gospodarstvu, zelo veliko je mladih delavcev, številni pa so tudi študentje in dijaki. Tako .mnogo vajencev je na območju Ljubljana-Bežigrad zaradi tega, ker je tu pet strokovnih šol.
Sekretar občinskega komiteja ZMS Tone Cvetko pripoveduje:
»Lani smo si za glavno nalogo zadali, da poživimo delo v mladinskih aktivih go-
Sekreiar občinskega komiteja ZMS Tone Cvetko
spodarskih organizacij. Tam je ogromno mladincev, saj so statistike pokazale, da je vsak četrti bežigrajski delavec še mladinec. To se nam je posrečilo. Delo v teh organizacijah smo poživili, istočasno pa smo zanemarili delo z mladinci v krajevnih skupnostih. To napako smo nekoliko popravili s tem, da smo v letošnjem letu
PRED ZDRUŽITVIJO ADMINISTRATIVNEGA POSLOVANJA OBČINSKIH ODBOROV ZB ZVVI IN ZROP
Na skupni seji predsednikov občinskih odborov ZB, ZVVI in ZROP julija letos je bila imenovana komisija z nalogo, da na občinskem nivoju organizira skupno administracijo vseh treh organizacij. Občinska vodstva vseh treh organizacij naj bi imela enega skupnega tehničnega sekretarja in eno administrativno moč. Ta dva uslužbenca naj bi bila v rednem delovnem razmerju. Člani vseh treh organizacij se namreč z različnimi prošnjami in predlogi vse pogosteje obračajo na vodstva svojih organizacij, organizacije pa dobivajo vse več skupnih nalog, zlasti na področju obrambne vzgoje prebivalstva in prenašanja izkušenj in NOB na mladino, zaradi tega ni več mogoče s prostovoljno dežurno popoldansko službo obvladati vseh nalog. Potreben je sposoben tehnični sekretar, ki bo imel posluh za probleme in naloge članov vseh tre horganizacij Vodil bo skupni delovodnik, vzdrževal zvezo s terenskimi odbori in okrajno zvezo združenj borcev NOV in seveda s predsedniki občinskih organizacij ZB, ZVVI in ZROP. Vse tri organizacije bi imele skupni tekoči račun, ločeno pa bi vodili funkcionalne izdatke vsake organizacije.
Občinska vodstva vseh treh organizacij so dala skupni komisiji še eno zelo široko pooblastilo. Kadarkoli bi neko vprašanje zadevalo interes ali naloge vseh treh organizacij, bo skupen sestanek sklicala in vodila ta komisija. S tem bodo žago. tovili enakopraven položaj organizacij na skupni seji.
Poleg razumljivih ovir, ki preprečujejo takojšnjo realizacijo zamisli o skupnem tehničnem sekretariatu, je vprašanje pisarniških prostorov. Navodilo republiške zveze združenj borcev NOV pravi, da je prostore dolžna preskrbeti občinska skupščina v sodelovanu z občinskim odborom SZDL in komitejem ZK. Občinski forumi naših družbeno političnih organizacij imajo že takšne prostore, da dostojno repre-zentirajo svojo dejavnost. Ob ustanovitvi tehničnega sekretariata treh borčevskih organizacij zato upravičeno pričakujemo njihove pomoči.
Stane Koman
odprli tri klube. Tako so dobili lepe klubske prostore mladinci v Savskem naselju, stožiški mladinci in mladinci z Ježice.
Pripravljamo mladinske konference. Ponekod so te letne konference že bile, mladinski aktivi v podjetjih, ustanovah, šolah in na terenu, ki jih še niso imeli, pa se pripravljajo nanje. Mislim, da smo na konference letos vsebinsko in organizacijsko bolje pripravljeni, kot prejšnja leta. Letos te konference ne obravnavajo le mladinskih problemov.
Lep primer: letna konferenca mladinskega aktiva na poklicni šoli elektro stroke »Iskra-Kranj« na Linhartovi 35 je vsebinsko neposredno in odkrito govorila o vlogi, pomenu in mestu samoupravnih organov na šoli in predlagala, naj se na šoli ustanovi šolski odbor, *v katerem bodo predstavniki šole, to je predavatelji in uslužbenci, dijaki in starši. Njihov predlog smo podprli, saj je prav, da bi imelo 280 dijakov te šole svoj šolski odbor.
Drugi primer: na konferencah bodo naši mladinci razpravljali o načinu in metodah, kako sodelovati v razpravah o
Predsedniku občinskega združenja borcev NOV smo poslali nekaj vprašanj stanovanjskih problemov ZB. Na naša vprašanja smo dobili naslednje odgovore:
Kako poteka reševanje stanovanjskih vprašanj članov ZB?
Presenečeni smo nad številom prošenj, ki so jih člani poslali naši stanovanjski komisiji, članom ZB v naši občini je znano, da z družbenimi sredstvi gradimo ob Triglavski cesti 40 stanovanjski blok. Bolj ko se gradnja bliža h kraju, več prošenj dobivamo. Sedaj jih imamo že 206. Ta številka, ki pa se še veča, postavlja stanovanjsko vprašanje članov ZB naše občine v novo luč. Mi smo namreč mislili, da bomo z 20 stanovanji ki smo jih dogradili in dodelili našim članom preteklo zimo, s 40 stanovanji, ki so v gradnji in 20 stanovanji, ki jih bomo predvidoma začeli graditi drugo leto, v glavnem rešili težke stanovanjske primere naših članov, zdaj pa ugotavljamo, da smo bili v zmoti. Stanovanjske komisije terenskih odborov ZB v tem času obiskujejo prosilce in preverjajo navedbe v njihovih prošnjah. Skupno bodo nato predlagale stanovanjski komisiji občinskega združenja borcev - NOV v rešitev 40 najnujnejših primerov, s stanovanjskimi razmerami ostalih prosilcev pa bomo seznanili občinsko skupščino s prošnjo, da najde rešitev tudi zanje.
Kakšne kriterije imajo stanovanjske komisije pri določanju prioritete prosilcev?
Natančne kriterije bomo še določili, toda eno je gotovo, najprej bodo prišle na vrsto one družine naših članov, ki v naši občini že več let živijo v vlažnih kletnih in slabih podstrešnih prostorih. Med temi bodo nadalje imele prioriteto one družine naših članov, ki niso v aktivnem službenem razmerju. Prosilci, ki so zaposleni v dobro stoječih ustanovah in gospodarskih ustanovah, imajo malo upanja, da bodo njihove prošnje rešene že sedaj. Občinsko združenje borcev NOV in občinska skupščina bosta morali v takih primerih energično intervenirati pri delodajalcih.
Kdaj bo 40-stanovanjski blok dograjen?
statutih. Mladinski aktivi bodo o statutih razpravljali postopoma in po določenih področjih. Mladinski aktiv v podjetju »Obnova« bo temeljito razpravljal o tistem delu statuta, ki govori o usposabljanju in šolanju delavcev. Mladinci so že predlagali, naj bi podjetje sredstva, ki so namenjena za splošno izobraževanje, združili in dali v isti sklad, ker bi imeli na ta način boljši pregled nad njimi.
Ne smemo pa pozabiti zelo pomembne stvari, ki jo morajo mladinci opraviti hkrati s konferencami ali pa kar na njih. Na konferencah morajo med seboj izbrati tiste, ki bodo prihodnje leto aprila kandidirali na volitvah v organe samoupravljanja. Mladinci, ki bodo izbrani, da kandidirajo za - člane delavskih svetov in upravnih odborov, se bodo morali na svoje naloge predhodno čimbolj pripraviti, da bodo potem svoje dolžnosti dobro opravljali. Lani je bilo v organih samoupravljanja veliko mladih, vendar upamo, da jih bo letos še več.
Poglejmo številke: od 576 članov centralnih DS na našem področju je bilo 88 mladincev, od 643 članov obratnih DS pa prav tako 88; od 168 članov UO je bilo več kot 10 odstotkov (17) mladincev. Kot zanimivost naj povem: največ mladincev je bilo v DS v podjetjih Elma, Instalacija in Tuba. Prav aktivi v teh podjetjih so tudi na drugih področjih dosegli najboljše rezultate.«
Vsa dela na bloku je podjetje »Tehnika« izvrševalo v roku, zato bi lahko bila stanovanja vseljiva že januarja drugo leto. Stanovanjska komisija pa je ugotovila, da bi tedaj bila zlasti zapadna stanovanja tako vlažna, da bi odpadal belež in odstopal parket, ter je zato izvajalcu dal naročila, da ta dela izvrši v zgodnji spomladi drugo leto. V zimskih mesecih naj bi se zidovje sušilo. Podjetje bo tudi poizkusilo sušiti zidovje s pečmi na koks in kolikor bo uspelo, bo z deli nadaljevalo.
TABORNIKI SODELUJEJO Z VSEMI
Na letošnjem obračunu dela tabornikov »Bičkova skala« se je zbralo več mladih nadobudnih glavic kot starejših tabornikov. Kljub temu je bilo delo občnega zbora partizanskega odreda »Bičkova skala« dobro. Mladi in tudi že izkušeni taborniki so smelo pripovedovali o svojih uspehih oziroma neuspehih. Bili so zelo samokritični. Precej negativnih ocen je šlo sprva na račun dela v vodih, kasnejša razprava pa je pokazala, da bi bili lahko bežigrajski taborniki za vzor mnogim drugim tabornikom, vsaj kar se tiče sodelovanja z drugimi mladinskimi organizacijami.
Razen tega so se taborniki pomenkovali tudi o svojem domu na Gorjušah, v katerem je vsako leto prijazneje. Letos so leseni pod v gorjuškem domu zamenjali s plastičnim, uredili pa so tudi nekatere druge stvari.
Četa »Sivi volkovi« si je lani zadala nalogo, da bo izdelala čoln. No, na občnem zboru so morali taborniki te čete povedati, da svoje obveze letos niso izpolnili. Obljubili pa so, da bodo čoln za gotovo dogradili do prihodnjega leta.
Taborniki niso več spretni samo v zavezovanju vozlov. Ne. Hočejo si sami narediti tudi svoj lasten primopredajnik, ki ga izdeluje grupa za tehniko navdušenih tabornikov.
Nekaj očitkov je bilo namenjenih tudi občinski zvezi tabornikov, ki v - letošnjem letu kar ni mogla zaživeti. Taborniki obetajo, da bo v bodoče delala dobro tudi občinska zveza tabornikov, da bo le prostor, pravijo.
206 prošenj članov ZZB
PROŠNJE
Imam znanca, ki se mu je zgodila huda krivica. Bil je upravičeno jezen in užaljen.
»Kar na maršala! bom pisal,« je dejal »tam mi bodo pomagali«.
»Zakaj na maršalat«, sem ga vprašal, »saj imaš še druge organe, ki so za talke primere. Piši republiški komisiji za prošnje in pritožbe ali še bolje, komisiji za prošnje in pritožbe pri občinski skupščini. Oni bodo najlaže presodili tvoj primer in najlaže popravili storjeno krivico. Kar takoj vloži.«
»Ali res? Veš, da nisem niti vedel, da te reči rešujejo zdaj tudi na občini.- Poskusili bom.«
Čez mesec ali kaj sem ga spet srečal. Bil je že boljše volje.
»Rešeno,« ml je že od daleč zaklical,« vse v redu. Pa je res dobro, da imamo ta oddelek na občini.«
Komisija za prošnje in pritožbe pri občinski skupščini Ljubljana-
IN PRITOŽBE
Bežigrad šteje šest članov. Delo komisije je letos zelo poživilo to, da je tudi tajnik te komisije, ki je bil do sedaj le upravni uslužbenec, član komisije. Predsednika te komisije Iva Bukovca smo prosili za kratek pogovor in mu postavili nekaj vprašanj.
»Naša ali pa katera druga komisija si mora pridobiti zaupanje«, je dejal Ivo Bukovec. »Vem, da zdaj občani ne zaupajo v delo naše komisije, vendar sem prepričan, da jim bomo z delom dokazali, da smo potrebni in vredni zaupanja!«
REŠUJEMO
»Koliko dala ste opravili do sedaj?«
»Komisija je bila izvoljena letos avgusta na prvi seji občinske skupščine in je imela do sedaj šele dva sestanka. Kljub temu smo rešili več kot deset prošenj in pritožb občanov. Največ pritožb je imovinsko-pravnega značaja, veliko pa je tudi stanovanjskih.«
»Katere naloge si je komisija zadala?«
»Redno -se bomo sestali enkrat mesečno, naj bo to potrebno ali ne. Po potrebi bomo imeli tudi izredne seje. Komisija bo istočasno pomagala pri-odpravljanju upravnih napak v občinskem aparatu. Predvsem pa se bomo trudili, da 'bi vse napake rešili ažurno.«
»Kako gre postopek pri reševanju prošenj?«
»Ko dobimo prošnjo ali pritožbo, Jo tajnik komisije prouči, nato pa pripravi potrebne poizvedbe in pripravi informacije, na podlagi katerih komisija sprejme zaključek, to je, da prošnjo priporoči občinskim organom v rešitev. Tajnik v skoraj vseh primerih poišče tudi pritožite-Ija in se z njim predhodno pogovori.«
»Kje dobi tajnik komisije informacije?«
»Te lahko največkrat nudijo krajevne skupnosti, saj one najbolj poznajo ljudi in njihove probleme in težave. Sodelovanje s krajevnimi skupnostmi za zdaj še ni povsem
NEPRISTRANSKO
zadovoljivo. To predvsem zaradi tega, ker komisije do sedaj niso čutile potrebe, da bi informacije krajevnih skupnosti, ki so velikokrat najtoč-nejše, uporabile, preden izrečejo zaključno odločitev.«
»Katero pritožbo rešujete zdaj?« »Prav zdaj rešujemo pritožbo nekega občana, ki stanuje v privatni stanovanjski stavbi, katere lastnik mu krši stanovanjske pravice. Občan se je pritožil že na republiško komisijo za prošnje in pritožbe in celo vložil tožbo na sodišču. Naša isomisija je sklenila, na pritožbo reši v sodelovanju s krajevno skupnostjo, v kateri tožitelj živi. To je bilo potrebno zaradi tega, ker je komisija razpolagala s premalo podatki, ki jim jih je posredovala- prav krajevna skupnost, saj prej komisija ni mogla zavzeti stališča.«
»Kaj je še potrebno za uspešno delo komisije v prihodnje?«
»Komisija lahko dobro dola in si pridobi ugled le, če bodo pristojni upravni organi na občini pomagali reševati pritožbe tako, da jih bodo občani razumeli, da bodo občinslki uslužbenci z občani prijazni in sploh imeli pravilen odnos do njih, da bodo občane celo poučili o pravicah, ki jih imajo,« EVGEN JURIČ



" ;

Dramatična
Na derby letošnjega prvenstva v košar-.f ki za mladinke v okrajni ligi smo morali ■ čakati prav do zadnjega kola, ko sta se I na igrišču TVD-Partizana na Ježici pome-I rili ekipi mladink TVD-Partizana Ježice 1 in AšK-Olimpije. Srečanje je vsekakor I opravičilo vsa pričakovanja, saj je bilo I vseskozi izredno dinamično in razburlji-i vo, košev je bilo pa toliko, kot še ni-I koli na tem igrišču, niti v moški konku-| renči ne.
Ekipi sta nastopili v naslednjih oo-
| stavah:
TVD-Partizan Ježica: Pregelj 9, Podreka I 6, Škulj 5, Kovič 9, Kovačič 21, Zupan 10, I Stražišar, Oven, Hvastja, Mandeljc.
AšK-Olimpija: Modrijan 2, Fajdiga 23, I Miklič 7, Kersnik 10, Bassin 22, Erzin 4, I Mikulin, Šiftar, Uršič.
Začetek tekme je bil zelo nervozen. Opa-I žiti je bilo, da se domače igrali ' nikakor I ne morejo otresti občutka pretiranega I spoštovanja samo do imena nasprotnika. | Tako je gostjam že takoj v začetku uspe-I lo prevzeti vodstvo z rezultatom 4:0, ta j naskok so do devete minute še povečale L na 9:1. Končno je domačim igralkam le | uspelo, da so se otresle nervoze in so po-| lagoma zmanjševale razliko. V 12. minu-! ti so prvič prešle v vodstvo z rezultatom j 16:15. To vodstvo so tudi obdržale do konca prvega polčasa, ki se je končal z rezultatom 29:23 za domače.
Že takoj v prvi minuti drugega polčasa so domače igralke vodstvo še povečale na j 31:223. Vendar pa so kmalu nato popusti-
le in so gostje v 7. minuti spet prevzele vodstvo. Igra je biila zelo hitra in se je rezultat neprestano spreminjal. V deseti minuti so domače igralke zopet izenačile na 43:43. Najbolj dramatična je bila 13. minuta, ko se je rezultat kar petkrat spremenil. Gostje so končno v tej minuti povedle z rezultatom 50:48. Ta naskok je gostujoča ekipa do konca tekme še povečala na 68:60, kar je tudi končni rezultat.
13. minuta
Rezultat tekme ne ustreza popolnoma poteku, saj so bile domače igralke večino tekme boljši nasprotnik. Pozna pa se jim pomanjkanje tekmovalne rutine in pa samozavesti. Domače igralke so vse navdušile s svojo borbenostjo, med najboljšimi pa so bile Kovačič, Pregelj, Kovič. Pri gostjah pa so s svojo efektnostjo navdušile Fajdiga in Bassin.
Bežigrajski občani in občani iz drugih občin, ki ste zapo-sieni na našem območju - pišite nam. Vse vaše prispevke bomo objavili in honorirali. Takoj ko zveste, da se pri vas aii v vaši okolici karkoli dogaja, nam to takoj sporočite na naslov »Zbor občanov« -Parmova 41.
d Bežigrajski taborniki slove že dolgo kot zelo podjetni. Tudi letos so se izkazali. Precej časa in truda ter več litrov znoja je bilo potrebno, da je v taboru zasvetila električna luč, kar je bilo vsekakor posebnost, štabni šotor je postal zbirališče vsega tabora, saj sta bila tam radio in gramofon, ki sta poskrbela za potrebno glasbo. Taborno vodstvo je organiziralo plese za starejše tabornike tudi v Loparju pri šimetu.
g| Po deseti uri zvečer je po taboru hodila samo straža. Da, tudi stražili so, vendar so bile straže organizirane tako, da so starejši prevzeli težje straže. Vsaka straža je trajala dve uri.
g Poseben dogodek je bilo dviganje in spuščanje zastave. Vsako jutro je dvigal ali spuščal zastavo tabornik ali tabornica, ki je bil prejšnji dan najbolj vesten
FANTJE Z JEŽICE PREMAGALI VRHNIČANE (75:61)
V zadnjem kolu okrajne košarkarske lige sta se pomerili na igrišču TVD-Partizana na Ježici, ekipi TVD-Partizana Ježice in KK Vrhnike. Po burnem poteku se je tekma končala z rezultatom 75:61 (22:30) za domačine. Srečanje sta zelo dobro sodila Remic in Škulj. Ekipi sta nastopili v naslednjih postavah:
TVD-Partizan Ježica: Rotar 23, Peče 23, Pesjak 2, Plevnik 14, Penko 2, štefelj, Presečnik 7, Močnik 4, Reberšak.
KK Vrhnika: Zupan 34, Jurca 2, Verbič 14, Hribar 2, Hočevar, Sladič 1, Dobrovoljc 8.
Začetek tekme je bil nervozen. Obe ekipi sta precej grešili pri podajah. Vendar so se gostje nervoze kmalu otresli in prevzeli pobudo v svoje roke. To je pokazal tudi rezultat, saj je gostujoče ekipa ge v četrti minuti vodila z rezultatom 10:4. Kasneje je tudi domačim igralcem uspelo umiriti igro in so razliko počasi, vendar vztrajno zmanjševali. Proti koncu prvega polčasa pa je v moštvu domačinov zopet nastopila kriza, kar pa so izkoristili gostje in zaključili prvi polčas v svojo korist z rezultatom 30:22.
Po odmoru smo gledali dokaj ^medeno igro obeh ekip V tem delu igre se je poškodoval domačin Plevnik, ki je moral zapustiti igro Oslabljena ekipa domačinov je zopet popustila, gostje so zopet povedli s 14 kbši razlike. Igra je postajala ved-
in marljiv. Dviganje in spuščanje zastave je bilo pred celim taborom.
g Bivanje na Rabu so taborniki izkoristili za obisk in ogled koncentracijskega taborišča in pokopališča, kjer je pokopan prenekateri Slovenec.
g Bežigrajčanom so se letos pridružili še taborniki Savske čete iz Savskega naselja, nekaj mladink KK-Bežigrad. Posebno slednji so s svojo partemo gimnastiko in miniaturno bradljico bili vedno v centru pozornosti.
g Nihče se ni kesal, da je letos preživel počitnice s taborniki, saj je taborniško življenje vedno zanimivo, vedno se naučiš kaj novega. Ta mladina vsekakor demantira vsakršne govorice o pokvarjeni in neresni mladini.
G. S.
no bolj dramatična, posebno še, ko je iz igre odšel zaradi petih osebnih napak najboljši igralec gostov Dobrovoljc. Z vztrajno igro je v nadaljevanju uspelo domačim ntjprej izenačiti in nato še povesti. Razlika v korist domačih se je stalno večala in je ob koncil tekme znašala 14 košev. Zanimivo je tudi, da so v gostujoči ekipi ob koncu tekme igrali le trije igralci.
Dobrovoljc in Zupan, pri domačih pa Peče in Rotar.
ZAČETEK VADBE.
TVD Partizan—Bežigrad obvešča vse Bežigrajčane, da je začelo z redno vadbo vseh svojih oddelkov v ponedeljek 23. septembra v telovadnici ob Vodovodni cesti. Pestro vadbo posameznih oddelkov vodijo starejši in izkušeni vodniki. Na resno delo v društvu opozarja že dejstvo, da sodi danes prav to društvo kvalitetno in številčno med najmočnejša v Sloveniji, saj so se na raznih tekmovanjih njihovi člani pokazali v dokaj lepi luči. Uprava društva vabi vso mladino, da se čimprej in v čimvečjem številu pridruži starejšim oddelkom
Pionirke: ponedeljek in četrtek
Pionirji: torek in petek Mladinci: torek in petek Mladinke: ponedeljek in četrtek
Člani: torek in petek
BEŽIGRAJSKI TABORNIKI NA LOPARJU
Budnica — včasih vedro vode
Nedaleč od mesta Raba leži ob morju prijetno naselje Lopar; več hiš, ki so raztresene med vinogradi, smokvami in drugim drevjem po okoliških hribih. Okolica je izredno slikovita in ugodna za razvoj turizma. Prelepi borovi gozdički, ki nudijo prijetno senco in več lepih dolgih mivkastih plaž odlikuje Lopar. Najlepša je vsekakor več kot dva kilometra dolga »Rajska plaža«, kot jo imenujejo. Večina modernih nomadov se ustavlja prav tu. Oba lepa borova gozdička sta skozi vso sezono polna pisanih šotorov.
H Modra tabla z belim napisom: »Tabor Galeb POBS« je letos označevala vhod v tabor mladih Bežigrajčanov na Loparju. Le-ti so letos v krogu postavili svoje šotore prav ob »Rajski plaži«. Tabor je bil vsekakor zelo lepo urejen, saj se je vsakdo sam trudil za red in čistočo v svojem šotoru in po taboru. Poleg tega sta taborovodja in glavni dežurni večkrat organizirala skupno čiščenje tabora. Vsak šotor je imel svoje ime in svoj totem Taborno vodstvo je tudi vsako jutro po jutranji telovadbi ocenjevalo šotore, najboljši so bili ob koncu taborjenja nagra-
g Taborjenje je vsekakor doseglo svoj vzgojno športni namen, saj se je vse življenje v taboru odvijalo po vnaprej določenem vrstnem redu. Vstajanje in jutranja telovadba marsikomu nista šla v
račun, vendar se je vse vedno uredilo z dobro voljo ali pa z vedrom vode. Vsekakor so bili taborniki najbolj veseli kopanja, saj je bil prostor, posebno za mlajše, idealen. Starejši pa so se hodili kopat do bližnjega pomola. Vroče sonce, topla voda in veliko plavanja — vse to je bilo vzrok, da so imeli taborniki odličen apetit. Vsa sreča, da so bili obroki tako bogati in okusno pripravljeni. Opoldanski počitek z enourno tišino je prav prijal za krajše spanje. Popoldneve pa ,so taborniki večkrat izkoristili za kopanje, športne igre ali za krajše izlete v okolico. Proti večeru pa so se taborniki, ki so želeli delati izpit iz prve in druge zvezde, zbrali okrog taborovodje. Pravo veselje je bilo gledati najmlajše, š kakšnim zanimanjem so poslušali pestra predavanja. Saj je program za izpit res zanimiv. Obsega pa več točk, od katerih so najvažnejša: naša domovina, naša organizacija, prva pomoč, tehnika taborjenja, spoznavanje prirode in izletništvo, signalizacija in drugo. Te izpite je naredilo 16 tabornikov, medtem ko so vsi ostali te izpite že imeli.
Q Večeri pa so minevali v prijetnem vzdušju ob tabornem ognju, ob pesmi in šaljivem programu. Vsak šotor je pripravil za program po eno ali celo več točk, razne skeče, pesmi ali deklamacije. Marsikateri večer je minil tudi ob plesu. Da, celo ples!
BEŽIGRAJSKI TABORNIKI NA LOPARJU — Cas med taborjenjem so izkoristili tudi za ogled 15 km oddaljenega mesta Raba in pokopališča žrtev koncentracijskega taborišča iz minule vojne.	Foto: Gaber
od 18.30 do 19.30 od 18.30 do 19.30 od 19.30 do 20.30
od 19.30 do 20.30 od 20.30 do 22.30
SLABOSTI IN ZAMUJENE PRILOŽNOSTI
Nadaljevanje iz prejšnje številke tanko U^ a ?,veza m0ra del° društev na-večevaM^f1 m temu Primemo tudi po-zmnnif al v nekaterih primerih, celo sSeVati dotaciie- Potrebno bo do-Do tiou6i uresnieiti razdeljevanje sredstev viiai« U in, usPetnh; društvo, ki bo šlre
viialn	urustvo, ki do sire raz-
zasmt™ n smot;rno uporabo sredstev pa bi
't 0	spremen iftna	rlofo/*11o
Le-tan« v. y onje®a Iunkcija dotacije. krivimi6 6 smela tuti podpora za golo po-
temveč® hi predra<,iunskega primanjkljaja, ec bi se morala vezati
še in ^ aktivnosti, ki ^ in najkoristnejše. Podlaga nanclranje bo seveda
na konkretne so najpomembnej-za takšno fi-delovni program
.	-j-	OUVCUtt
navaS^^6 izdatkei k usta-Eaniii ? n vih tekmovalnih ekip, k or-
^vlzrvu"otrh tekmovanj t6r k fazšt-
stne skinlne utnLn°Ve Pan0ge ln staro' da zaradi ' bl lh sP°dbudila ugodnost, Pfikraišana ^u*6 bi blla po fInandni plaatl Društvu * n|tb°va že utečena dejavnost, cije obiifnev doce!a odvisna od dota-kov	ZVeZe Dru«lh virov dohod-
vacin na aiO5 n,e iseeJ°- Tu mislimo predlo Člananirlan'irln0' DmStva lahko poviša-anar.no ln sl tako ustvarijo močan
4- novembra 1963 ________________l__
vir dohodkov, še posebno, če zajamejo tudi podporne člane. Članarina mora postati tista formalna dolžnost članov do društva.
PEREČ PROBLEM — KADRI
V naših organizacijah primanjkuje vseh vrst kadrov. Nimamo vodnikov, vaditeljev ln trenerjev, sodnikov In funkcionarjev. Za strokovni kader je doslej organizirala tečaje okrajna zveza za telesno kulturo. Iz Rovinja in Kranjske gore smo dobili že precej mladih vodnikov in trenerjev. Ce bo tako ostalo tudi v prihodnje, bo naloga občinske zveze pripraviti kandidate za te tečaje, potem pa skrbno spremljati njihovo delo ter jim omogočiti izpopolnjevanje in izmenjavo izkušenj. Okrajna zveza je namreč pp tečaju slabo skrbela za nove strokovnjake in je tudi to eden med vzroki, da je mnogo vodnikov in trenerjev prenehalo delati. Najbolje bo, da seminarje in posvetovanja strokovnih kadrov organizira občinska zveza; v posameznih društvih p« bi za določene panoge pod vodstvom že Izkušenih trenerjev pripravljali kandidate za tečaje iz vse občine. Tudi mladim funkcionarjem bl morala pomagati občinska zveza za telesno kulturo.
Na tem tako važnem področju telesne kulture smo doslej opazili kaj malo sodelovanja z učitelji in profesorji telesne vzgoje na šolah. Vpliv poklicnih strokov-
njakov v telesni kulturi naše občine je sila šibak. K večjim uspehom pa vodi le pot sodelovanja in medsebojne pomoči.
Vodniki, vaditelji in trenerji v naših društvih, so paraviloma amaterji, ki svoj prosti čas žrtvujejo vzgajapju mladine. Nagrajevanje teh ljudi je bilo še pred nedavnim tako. Vendar pa zdaj amaterstva nd več mogoče ovijati v tančice navdušenja in strogega odpovedovanja iz čitalniških časov. Realno pogledano: amaterskemu te-lesnovzgojnemu delavcu, ki ima določene moralne kvalifikacije, strokovno znanje in uspehe pri syojem delu, ni potrebno za vogali potiskati v roke nagrade za njegov trud in prizadevanje. Telesna kultura je družbeno priznana dejavnost, ljudem, ki v prostem času vzgajajo mladino, pa je potrebno zagotoviti tudi materialno nadomestilo za to — v kakršni koli obliki že — in tega ni potrebno prav ndč skrivati. Določiti je treba le enotne kriterije tudi v občinskem merilu. Nagrada je po-tnembna spodbuda za stalno in skrbno delo telesnovzgojnih delavcev.
TEKMOVANJA V OBČINSKEM MERILU
Doslej še nismo zaorali ledine pri organiziranju tekmovanj v občinskem merilu. Občinsko tekmovanje mora postati temeljna obveznost za vse organizacije. To je tudi ena od poti za širši razmah telesne
kulture. V koledar občinskih prvenstev bi že zdaj lahko zapisali tekmovanja v odbojki, košarki, streljanju, krosu, smučanju itd.
Občinsko prvenstvo je preizkušnja organizacijske in strokovne sposobnosti občinske zveze za telesno kulturo. Tekmovanje ne zahteva mnogo sredstev, temveč le pripravljenost in iznajdljivost. Občinska zveza mora na občinska prvenstva pravočasno pripraviti vse organizacije ter svojo vsklajevalno vlogo Izpolniti predvsem v smeri enotnih propozicij za tekmovanja ter terminov. Seveda pa ni mogoče čez noč pripraviti solidno tekmovanje.
Organizacija prireditev je nasploh šibka točka naše telesne kulture. Zavedati pa se moramo, da le s skrbno organizacijo lahko pritegnemo tekmovalce in gledalce, ki imajo pač široko možnost izbire pri »potrošnji« prostega časa (kino, televizija itd.)
Društva in občanska zveza tudi slabo skrbijo za propagando. Sredstva v ta namen je težko oddvojiti, vendar je to nujno. Množica novih prebivalcev bežigrajske občine kaj slabo pozna naše telesno- ' kulturne organizacije. Seznaniti jih z delom društev in pritegniti jih v članstvo, je glavna naloga propagande.
NAČRT NADALJNJEGA RAZVOJA
Konkretni in solidni načrti nadaljnjega razvoja telesne kulture v bežigrajski občini bodo važna osnova za napredek te dejavnosti. Načrte je seveda potrebno pri-
NadUjevanje na 12. strani
HA SVETU ZA ŠOLSTVO PRI OBČINSKI SKUPŠČINI UUBLJANA-BEŽIGRAD SMO VPRAŠALI. KA/ PREDVIDEVATA DRUŽBENI IN SEDEMLETNI RAZVOJNI PLAN NA PODROČJU ŠOLSTVA
ŠOLSTVO, ŠOLSTVO...
GRADNJA ŠOL IN TELOVADNIC
V prihodnjem letu bodo začeli ob Celjski cesti (za centrom strokovnih šol) graditi osnovno šolo Mirana Jarca, ki bi jo po predvidevanjih usposobili v letu 1966. Letos bodo uredili telovadnico v Črnučah, prihodnje leto v Stožicah in veliko in malo telovadnico ter hišniško stanovanje na šoli v Savskem naselju. Te investicije imajo v planu prioriteto. Če bo dovolj finančnih sredstev, nameravajo graditi telovadnico v Dolu in osnovno šolo na Brinju. Za uresničitev teh načrtov bo po sedanjih izračunih potrebno okrog 850 milijonov dinarjev. V to vsoto so vračunane' še nekatere investicije na vzgojno varstvenem področju.
VZGOJNO VARSTVO TUDI NA ŠOLAH?
Med investicijami na vzgojno varstvenem področju sta najvidnejši preureditev stavbe sedanjega zdravstvenega doma v Lavričevi ulici (ta se bo izselil) za potrebe vzgojno varstvene ustanove in gradnja take ustanove ob gimnaziji. Ta naj bi sprejela vse predšolske in šoloobvezne otroke do četrtega razreda osemletke z območja krajevne skupnosti »Boris Kidrič«, kjer je vprašanje otroškega varstva zelo pereče.
Vzgojno varstvo pa nameravajo uvesti tudi na šolah — in sicer na Ježici, v Stožicah, Črnučah in Dolu. Ta prizadevanja gredo v podobno smer kakor v občini Center, kjer so že lani začeli s t. i. varstvenimi oddelki. Po izkušnjah visoko razvitih dežel, predvsem Švedske, naj bi otroka v šoli nahranili in mu z učenjem in razvedrilom napolnili del popoldanskega izvenšolskega časa ter tako razbremenili zaposleno ženo. Seveda odvisi uresničitev te zamisli predvsem od objekti vno-materialnih pogojev (samo ena izmena v šolah, možnost pripravljanja kosil itd.), pa tudi od subjektivnih pogojev, (kako izpolniti otrokov čas, kakšni naj bodo pedagoški prijemi itd.). V bežigrajski občini se ponekod že spolnjujejo materialni pogoji, ki omogočajo uvedbo otroškega varstva na šolah, tako ima n. pr. šola v Stožicah v 15 učilnicah samo 18 oddelkov, na Ježici v 4 učilnicah 6 oddelkov. K temu je treba dodati predvidevanja, da bo v sedemletnem obdobju število učencev v občini padlo za približno KP/o, kar bo razbremenilo nekatere šole (tudi šolski okoliši se bodo spremenili), tako da bi v povprečju imeli v učilnicah eno in pol izmene. Tudi vprašanje opoldanskh obrokov se bo dalo rešiti. Skoraj vse šole imajo mlečne kuhinje, ki bi lahko za opoldan sčasoma pričele pripravljati vsaj enolončnice. Nikakor pa se ne bo smelo zanemariti vprašanj o vsebini teh ur, pedagoških prijemih in drugem, ker se lahko pripeti, da se bo otroško Varstvo na šolah sprevrglo v šolo.
V občini bi bilo treba za otroško varstvo še marsikaj postoriti — vrtec in igrišče na Brinju, igrišča v Stožicah, Savskem naselju in ob gimnaziji. Drugo vprašanje pa je, ali bo za vse to dovolj denarja.
KABINETNI POUK NA GIMNAZIJI?
V grobem gre pri načinu pouka, ki je dobil ime kabinetni pouk, za to, da se učenci selijo iz učilnice v učilnico, ki so popolnoma opremljene za predmet, ki .je na urniku. Poleg raznih kabinetov in tehničnih priprav (diaskop, magnetofon itd.) ter drugih učnih pripomočkov sodijo v opremo teh učilnic tudi knjižnice. Taka oblika pouka nudi obilo možnosti za sodobnejše pedagoške prijeme. (Treba jih je videti in upoštevati!) Zaradi pomanjkanja prostorov bi o kabinetnem pouku v občini lahko govorili v perspektivi le na gimnaziji. Ta bo imela po zgraditvi osnovne šole Mirana Jarca, ki za sedaj vedri pod njeno streho, stvarne pogoje za organiziranje te oblike pouka.
B. P.
5c
Cftlotnl dohodek 3o. 9. 196}
IZPOLNJEN JE PLAN RAZŠIRITVE VODOVODNEGA OMREŽJA IN JAVNE RAZSVETLJAVE
Letošnji plan razširitve vodovodnega omrežja je v naši občini v celoti izpolnjen. Vodovod je napeljan po naslednjih ulicah: Tomačevska, Dimičeva, Božanska — Triglavska, Zagrebška. Triglavska do enodružinskih hiš, Trstenjakova, Hubadova in Turnerjeva. Napravljena sta tudi priključka na Lužiško-srbski ulici in Triglavski ulici. Za vodovod Cfnuče — Dolsko je zgrajeno črpališče in rezervoar ter nabavljene cevi. Skupno so, brez vodovoda Črnuče — Dolsko, položili 1597 m nove vodovodne napeljave.
Tudi plan razširitve razsvetljave je v celoti izpolnjen. Nova razsvetljava je urejena po Jakšičevi, Pleteršnikovi, Trstenjakovi in Peričevi ulici. Opravljena so tudi nekatera dopolnila v Stožicah pri dohodu k osnovni šoli, v Fabianijevi ulici in na Črnučah.
t
VOJKOVA ULICA BO VSAK CAS PREKRITA Z ASFALTOM
AMBULANTA V STOŽICAH JE VEDNO POLNA
ZBIRNI KANAL Al
Delavci Mestne kanalizacije te dni pospešeno gradijo zbirni kanal A-l za Bežigradom, kajti vreme jim je trenutno še zelo naklonjeno. Ta zbirni kanal, imeno; van A-l, so začeli graditi že pred dvema letoma. Povezoval naj bi stara in nova naselja za Bežigradom od Stadiona preko Brinja do'nove osemletke v Stožicah in Ježico. Predvidoma bodo odsek kanala do Turnerjeve ulice končali prihodnjo pomlad.
Betonske cevi za kanal polagajo v globini 7,5 m. Od Stadiona do Turnerjeve ulice bo tudi precej širok, in sicer bo imel 230 om v premeru. Od tu dalje pa bo premer kanala manjši in to 180 cm in 140 cm.
Ta ogromni in za nova naselja zelo važni komunalni objekt bo stal tudi precej denarja. Denarna sredstva za letošnjo gradnjo sta prispevala Mestni svet 60 milijonov dinarjev in bežigrajska občina 25 milijonov dinarjev. Prihodnje leto pa nameravajo z gradnjo kanala A-l nadaljevati do osemletke v Stožicah. V ta namen pa bo potrebno zbrati še nadaljnjih 125 milijonov dinarjev.	G. S.
LETOS SO ASFALTIRALI ŽE NAD 20.000 m2 CEST
Modernizacija cestnega omrežja letos v naši občini uspešno napreduje. Asfaltirano je bilo vozišče Ogrinčeve ulice, Tomačevske ceste in ceste v Spodnjih Stožicah. V Jakšičevi in Pleteršnikovi ulici je bilo asfaltirano vozišče in hodniki. V Peričevi in delno v Topniški ulici so bili asfaltirani hodniki. Na Titovi cesti pri podjetju Elma je bilo delno- asfaltirano vozišče, medtem ko je bila Fabianijeva ulica makadamsko urejena. Na Titovi cesti je bil med GR in Linhartovo cesto asfaltiran ko-
lektor, za Topniško ulico pa so priprav- j Ijene granitne kooke. Kupljenih je tudi j 4000 m robnikov, ki jih bodo rabili pri j bodočem urejanju cest.
V letošnjem programu je še asfaltiranje 1 Vojkove in Trstenjakove ulice. Ta dela so j v zaostanku, ker so podjetja močno zaposie* ' na pri gradnji ceste Ljubljana—Kočevje. I Doslej je bilo skupno asfaltiranih nad j 20.000 m! novih se je tako letos zmanjšala j za 13,7 odstotka.
NAŠA
Eni največjih in najbolj humanih vsejugoslovanskih akcij po osvoboditvi, ki je zajela domala vse ljudi v naši državi, vpisovanju ljudskega posojila za obnovo Skopja, se je tudi v naši občini odzvala ogromna večina delovnih ljudi. Po zadnjih še nepopolnih podatkih je v naši občini podpisalo ljudsko posojilo 16 tisoč 151 občanov, ki so skupaj prispevali 216 milijonov 157 tisoč dinarjev ali skoraj polovica vseh ljudi, ki žive za Bežigradom. 14 tisoč 686 delavcev in uslužbencev Je prispevalo 113 milijonov 717 tisoč dinarjev. Le ti so v povprečju vpisali po nekaj več kot osem tisoč dinarjev. 114 individualnih kmetov je vpisalo 691 tisoč dinarjev posojila ali povprečno po pet tosoč dinarjev vsak. 87 gospodarskih organizacij in ustanov je razen tega še posebej prispevalo nekaj manj kot 92 milijonov dinarjev, medtem ko so občani ostalih po-
SLABOSTI IN ZAMUJENE PRILOŽNOSTI
Nadaljevanje z 11. strani
lagoditi stanju in razvoju posameznih organizacij, ne pa le-to kruto prilagajati nekakšnim »višjim« planom. Pestro število panog, ki jih zdaj gojijo v naših društvih, pač ne ne bi bilo pametno izbrisati z nekakšnim dekretom in pričeti uvajati povsem nove panoge. V izboru panog načrt lahko le predvideva, da se mimo že tradicionalni žarišč smučanja ii>, kolesar) stva v Dolu, odbojke na Črnučah, košarke in dviganja uteži na Ježici ter orodne telovadbe za Bežigradol, razširi košarka in odbojka v vsa društva Partizan/ ter da se več skrbi in načrtnega dela posveti uvajanju atletike, namiznega tenisa, smučanja ter pozneje morda tudi rokometa itd. Občinsko zvezo čakajo pomembne naloge
Upravni odbor občinske zveze za telesno kulturo tvorijo zdaj predstavniki vseh organizacij. »Uveljavitev« društva pri občinskem telesno-kulturnem forumu pač ne more biti odvisna od večje ali manjše govorniške sposobnosti predstavnikov društev. Tudi v telesni kulturi ne tehtajo besede, temveč dejanja. V tem primeru pa je odveč bojazen pred neenakopravnostjo, če ima neka organizacija v občinski zvezi manj »svojih« ljudi kot druga. V občinsko vodstvo telesne kulture bi morali tedaj poleg predstavnikov vseh organizacij, pritegniti še vse telesno-kulturne delavce, ki so sposobni in pripravljeni delati, ne glede na društveno »pobarvanost«.
Takšen sestav občinske zveze za telesno kulturo bo zagotavljal bolj uspešno delo, saj člani upravnega odbora ne bi bili najprej le predstavniki svoje organizacije temveč člani organa, ki vodi telesno kulturo v občini.
Pri odklanjanju slabosti in popravljanju napak, v skrbi za hitrejši napredek in sistematični razvoj, v prizadevanjih za večjo vlogo telesne kulture v vsakdanjem življenju našega občana, pade levji delež bremena prav na pleča občinske zveze za telesno kulturo.	JANEZ SNOJ
klicev (942) prispevali 7 milijonov 828 tisoč dinarjev ali vsak povprečno po 8 in pol tisoč dinarjev.
Med delovnimi organizacijami, kjer so občani podpisali več kot 100 odstotkov predvidenega posojila, so predvsem Elma s 177 odstotkov, Termika (146 odstotkov), Zavod SRS za produktivnost dela 164 odstotkov, Kmetijski inštitut 157 odstotkov, Zavod za zdravstveno in tehnično varnost 169 odstotkov. Urbanistični institut 157 odstotkov, Služba družbenega knjigovodstva pri NB 600-15 159 odstotkov in Visoka šola za politične vedo 197 odstotkov. Med naj slabšimi gospodarskimi organizacijami pri tej humani akciji pa so bile Kamin z 12 odstotki in Planica šport z 39 odstotki predvidenega in vpisanega posojila.
Med vpisnimi mesti so se najbolj izkazali v krajevni skupnosti Stožice, kjer je nekaj nad sto obrtnikov-zasebnikov podpisalo skopaj dva milijona dinarjev. V ostalih krajevnih skupnostih so vpisovali takole: Bežigrad — 309 vpisnikov, ki so vpisali dva milijona 55 tisoč dinarjev, v krajevni skupnosti Borisa Kidriča jo 124 vpisnikov podpisalo milijon 20 tisoč dinarjev posojila, v krajevni skupnosti Savsko naselje 134 vpisnikov — 993 tisoč dinarjev, Stadion — 218 vpisnikov milijon 877 tisoč dinarjev, Črnuče 101 vpisniki 911 tisoč dinarjev in v krajevni skupno-Bti Stožice 215 vpisnikov, ki so vpisali za 2 milijona 55 tisoč dinarjev ljudskega posojila.
Ta doslej največja akcija solidarnosti in nesebične pomoči vseh jugoslovanskih narodov in ne nazadnje tudi bežigrajskih občanov, jo še enkrat dokazala visoko stopnjo humanosti bratstva in zavesti skupne pripadnosti naših narodov.