Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Vitt. Veneto, 32 Tel. 33-46 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tiskarna T. Marioni - Videm
MATAJUR
GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI
Sped. in abb, post. Il gruppo
NAROČNINA: Za Italijo: polletna 600 lir -letna 1000 lir - Za inezemstvo: polletna 800 lir - letna 1500 lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 50 lir
Leto XYI - N. 18 (333)
Udine, 31. oktobra 1965
Izhaja vsakih 15 dni
Vseh svetih in vseh mrtvih dan
Zopet je tu november s svojo otožnostjo, s svojim še obledelim listjem, ki se obotavlja, da bi zapustilo vejo, z ozračjem, ki diši po polni jeseni in torej po bližajoči se zimi.
Mesec november se začenja s praznikom, ki je drag večjemu delu človeštva oziroma tistemu delu, ki veruje v ljudi, ki so postali svetniki in torej v posmrtno življenje.
Praznik vseh svetnikov, ki pade prav na prvega v mesecu, je tesno povezan z drugim, še bolj pozitivnim in bolj pomembnim praznikom: z dnevom vseh mrtvih, ki ga praznujemo dne 2. novembra.
Ne moremo zanikati, da je dan, ki je posvečen tistim, ki jih ni več, ki jih je vzelo naključje ali usoda, čeprav v upanju, da se bomo nekega dne videli v blaženosti nebeških višav, dan, ki ga je treba uvrstiti med najbolj važne praznike leta, tolikšen je njegov človečanski in krščanski pomen.
Ta dan je v resnici najbolj čuteč od vseh zaradi čustev objokovanja in ganjenosti, ki se poraja; je dan, ko se ne samo vredno spominjamo umrlih, ampak tudi dan, ko globoko premišljujemo nemirne dogodke tega sveta, kjer na žalost, še za mnoge, človeško življenje ne pomeni ničesar; kjer še obstoja rasno sovraštvo in kjer se še bojujejo s strašnim orožjem in se umira; kjer še živižga mitraljez, grmijo topovi, se uporabljajo strupeni Plini, bombardirajo z zraka, da uničujejo hiše, šole, bolnice, kot na primer v Vietnamu v daljni Aziji, kjer ubogi ljudje glasno Prosijo « kruha » in ne « svinca».
Mrtvi! Vsi se jih moramo spomniti in počastiti; in več kot drugi zaslužijo, da se jih spomnimo, oni, ki so bili zaradi malomarnosti gotovih organov in ljudi primorani zapustiti svojo Zemljo in so postali žrtve na delu v daljnih in neznanih krajih, kot v Mattmarku v Švici, kjer sta izgubila življenje tudi dva naša rojaka: 28 letni Aleksij Ce-oon in 30 letni Lucijan Speco-9na, oba doma iz Tavorjane.
Seveda se spominjamo tudi naših dragih, ki so umrli doma ali
po svetu, zaradi bolezni ali nesreč, kajti čustva do teh so še bolj globoka, ker spominjajo na družinskega člana, ki ga ni več: na očeta ali mater, brata, sestro, Zaročenca ali kakega drugega sorodnika. Spomin nanje nam obnavlja v srcih težke skrbi, muke in bridkost.
Ob tem prazniku vseh mrtvih se Matajur spominja vseh sinov beneške Slovenije, ki so za ved-n° zaprli svoje oči doma, kjer s° se rodili in zrastli, ali pa po Svetu, kamor so odšli na delo z [nislijo v srcu na materino zemljo. od katere je bilo tako težko slovo.
Na dan mrtvih bo na vseh pokopališčih Beneške Slovenije ysak grob, pa četudi počiva v ^jem siromak ali neznanec, posut s cvetjem: z znakom ljubezni« ki ne umrje, spominom, ki ne ®bledi, ampak vedno živi v vsakem srcu.
v Najbolj vredno pa bomo po-Castili naše umrle drage, ki so nekdaj stali ob strani, če “Oirio stopali po poti, ki so nam 10 zarisali oni, da ostanemo zve-st' svoji lastni vesti, ki nam na-^kuje dolžnost, da ljubimo domačo zemljo in je nikdar ne žalimo.
MAŽEROLE NE BODO IZGINILE
Slovensko govoreče prebivalstvo mora še naprej živeti na svoji zemlji
Mnogi menijo, da bodo slovenske gorske vasi v Furlaniji v kratkem izumrle zaradi emigracije — Slaba ekonomska politika raznih vlad ustvarila zares alarmno in iz gotovih vidikov nemogočo situacijo v Beneški Sloveniji in v dolini Rezije - Milijarde je treba potrošiti dobro kot bi resnično morale biti
potrošene in tako bi se tudi ta nerazvita področja mogla izboljšati
Je že precej časa, da opisujemo zaskrbljajoče ekonomsko stanje — in ne samo ekonomsko, ampak tudi socialno — v katerem se nahaja prebivalstvo mnogih, premnogih občin videmske pokrajine in še prav posebno prebivalstvo Beneške Slovenije in doline Rezije.
Od časa do časa je prišel kdo na dan in nam rekel, da smo preveč podčrtavali bedno stanje nekaterih naših občin oziroma prebivalcev teh občin; prebivalcev, ki so se vedno izkazali lojalni državljani in občudovanja vredni delavci.
Danes smo pa zadovoljni, ko vidimo, da so tudi drugi — in navajamo znana imena uglednih mož: na primer dr. Aldo Barbina, dr. Piero Mattioni in dr. Carlo Dal Cer — videli in potem opisali pravo lice vasi videmske pokrajine, ki je žalostno in zaskrbljajoče in se jih more z nekaterih vidikov uvrstiti med najbolj pasivne.
Dr. Barbina je na primer, nanašajoč se na raziskave, ki sta jih izvedla Mattioni in Dal Cer, prišel do zaključka, da znaša letni dohodek od pridelkov v Mažerolah, Drejanu in Tamorah, treh slovenskih vaseh občine Tavorjane, komaj 115 tisoč lir, medtem ko je povprečni dohodek v Italiji 380 tisoč lir in za videmsko pokrajino 340 tisoč.
Res je, da so pošiljke emigrantov, ki dosežejo mesečno, in to samo v delovnih mesecih, 50 do
60 tisoč lir. Glede emigracije so dali trije preje imenovani kraji 39%. mož, skoraj vsi družinski poglavarji, in 16% žensk: to je zelo visok odstotek.
Da je v Mažerolah in drugje žalostni pojav emigracije, ki ruši družine, res zaskrbi j ajoč, nam to dokazujejo gornje številke. In zakaj nihče ne pomisli, kako bi se dal ta žalostni pojav odpraviti ali trenutno vsaj omiliti, namesto ga krepiti?
V Mažerolah bi bilo potrebno marsikaj napraviti, saj tja ne vozi niti avtobus, imajo samo en televizor in par gostiln: teh je v Mažerolah, Drejanu in Tamorah sedem, torej ena na vsakih petdeset ljudi.
Dr. Barbina pravi, da izvedene in načrtne intervencije za izboljšanje ekonomije pasivnih vasi ne pomagajo rešiti vprašanja. In podčrtava, da: « edini rezultat, ki morejo doseči, je zaustaviti emigracijo, še zadržati prebivalstvo v okolju, kjer je življenje zelo trdo, podaljšati agonijo vasi, ki so kakorkoli zapisane propadu. Treba bo imeti pogum in iskati novih rešitev. Ker ni mogoče in ni prav, da bi se vzdrževalo ljudi doma, je edina možnost, ki osta-jo, pomagati ljudem, da se izselijo »; in da bi dal še bolje razumeti, spominja Barbina, da so leta 1906 v Kalabriji preseljevali cele vasi.
Je torej kdo, ki svetuje, da naj se preseli drugam prebivalstvo nerazvitih vasi kot so to napra-
vili v Kalabriji in drugje. To je ena izmed tolikih perspektiv in morda najudobnejša.
Mi se pa seveda ne strinjamo s temi predlogi. Smo mnenja, da se ne sme na noben način hrabriti rahljanja narodne in jezikovne manjšine in da bi bilo bolj prav in bolj človeško, da bi prebivalstvo, ne samo zadržali doma, ampak da bi poskrbeli, da to tudi naraste, namesto da bi ga preselili drugam.
Odgovorni organi bi morali poskrbeti na primeren način in ne z drobtinicami, ki diše po mi-lodaru, da bi se v nerazvitih gorskih vaseh zopet porodilo življenje. Zato bi bilo potrebno ustvariti vire dela in podpreti vse druge dejavnosti, vštevši turizem, ki bi mogle pomagati področju, da se ekonomsko in socialno opomore.
Ta se nam zdi, da je prava pot, ki vodi naravnost do resnične ekonomske in socialne obnove teh ozemelj in samo tako bo prenehal žalostni pojav emigracije.
Pravijo, da so občinske blagajne prazne: večinoma je res. Toda obstojajo še pokrajinska blagajna, deželna in državna! Država, več kot drugi, troši milijarde in milijarde za ne vedno produktivne namene in celo, da pride nasproti manj razvitim državam.
Ali niso slovenske vasi v Furlaniji nerazvito ali skoraj nerazvito ozemlje? In torej?
Na tem mestu si dovoljujemo
iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Garibaldinska	pros
20. obletnica odporniškega gibanja in 22. obletnica ustanovitve prvih garibaldinskih enot
Več tisoč bivših pripadnikov garibaldinskih brigad iz vse severne Italije se je zbralo v Vidmu, da bi proslavili 22. obletnico ustanovitve prvih garibaldinskih enot, ki so pozneje močno narasle in se do konca vojne uspešno bojevale proti nacističnemu okupatorju.
V dopoldanskih urah je bil obhod brigad po mestu, med katerim so bivši garibaldinski partizani nosili svoje stare bojne zastave. Osrednja proslava pa je bila na trgu sredi mesta, kjer se je zbrala več tisočglava množica. Bivši komisar garibaldinskih enot Mario Lizzerò je v govoru poudaril pomen sedanje proslave in označil osvobodilno gibanje italijanskih množic za ve-
lik prispevek k splošnemu boju proti fašizmu. Posebno navdušeno so navzoči pozdravili predstavnika vodstva komunistične partije Italije Boldrinija, ki se je pred kratkim vrnil iz Severnega Vietnama. V govoru je orisal sedanji položaj na svetu in se zavzemal za utrditev sodelovanja med narodi in svetovnega miru.
Na proslavi v Vidmu so bili navzoči tudi predstavniki slovenskih in avstrijskih partizanskih enot iz časov osvobodilnega boja. Slovensko delegacijo so sestavljali Franc Leskošek-Lu-ka, Tine Remškar in Jože Borštnar. Vsi navzoči so toplo pozdravili govor voditelja slovenske delegacije Franca Leskoška-Luke, ki je izročil pozdrave vseh bivših slovenskih partizanov in
preudarjati. Da so še mnogi bolni na nacionalizmu, da žele, da bi izginilo prebivalstvo slovenskega jezika, je resničnost, a je tudi želja, ki ne bo nikdar uslišana, kajti ljudje nimajo nobenega namena, da bi se izselili in zapustili svojo zemljo, ki jim je tako draga in na kateri živijo 1300 let in toliko manj, da bi se pustili raz-naroditi ali bolj « moderno » povedano « asimilirati », kar je navsezadnje isto.
Nasprotno, ti ljudje se bodo še naprej borili s še večjo odločnostjo ne samo za svoje preživetje in da bi se številčno ojačili, ampak tudi, da bi pridobili boljše življenjske in delovne pogoje in da bi bile njihove kulturne in jezikovne pravice resnično ščitene, kot je to zapisano v ustavi italijanske republike, ki temelji na delu, in v členu tri posebnega statuta avtonomne dežele Furlani j e-Julijske Benečije.
iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniifi
Predsednik vlade Moro bo obiskal Jugoslavijo
vsega slovenskega ljudstva. Leskošek je orisal nastanek in razvoj sodelovanja med jugoslovanskimi in italijanskimi partizanskimi enotami. « Ob današnji vaši proslavi je prav » — je dejal Leskošek — « da skupaj ugotovimo, da je vzajemna neizprosna borba proti skupnemu sovražniku rodila bogate sadove tudi v povojnem sodelovanju in da je ustvarila pogoje ne samo za lepo sožitje med prebivalstvom, marveč tudi za gospodarsko in kulturno sodelovanje med našimi narodi ».
Na koncu zborovanja so izročili slovenski in avstrijski delegaciji kolajne, s katerimi je vodstvo italijanske partije odlikovalo vrsto predstavnikov partizanskega gibanja z obmejnega območja.
Na povabilo predsednika zveznega sveta (jugoslovanske vlade) Petra Stamboliča bo predsednik italijanske vlade Aldo Moro v času od 8. do 12. novembra obiskal Jugoslavijo. Razgovori v Jugoslaviji bodo zadevali gospodarska vprašanja in zajeli izmenjavo misli o glavnih svetovnih problemih. Predsednika Mora bo sprejel tudi predsednik SFRJ maršal Tito, katerega bo verjetno ob tej priložnosti povabil v imenu italijanskega predsednika republike Saragata, naj obišče Italijo.
^ PAPTIGIANI
I
nuni
WJDI1
Iz Nadiške
Sv. Len
Gradnja rečnih nasipov
Po interesamentu provincialne ustanove « Ente Friulano per l’Economia Montana », katjeri predseduje adv. Agostin Candolini, so dali u apalt djela za gradnjo rečnih nasipov ob reki Kosca par Cemur-ju. Stroški za tisto djelo bojo znašali 12 milijonu lir. Kar bo na-reto tisto djelo, voda ne več prestopala brjega an djelala škodo puojam an traunikom, kar se je tuo do sadà zlo pogostoma dogajalo. Ljudje se troštajo, de bojo nardili tisto djelo še Ijetos, sevjeda če bo Ijepa ura.
SV. LENART - Italijanska radiotelevizija je podarila kmetoma Karlu Zufferli an Ermenegildu Trušnja-ku usakemu po en radio-aparat. Podarili so ga iz propagandnih na-mjenou.
SOVODNJE - Dne 7. tega mjesca so spet odprli obmejni prehod Kau, de bojo ljudje mogli pospravit svoje pardjelke. Spet ga bojo zaprli 30. tega mjesca ob 18. uri.
SOVODNJE - Par prometni nesreči se je precej hudo udaru 21 Ijetni Mirko Karlič. U špitalu so ga sprejel s prognozo 40 dni.
Matajur
Interesament za prevoz šuolarjeu
Provincialna konsilirja Paolo Bat-tistuzzi an adv. Giuseppe D’Este sta zastavila predsedniku province prof. Burtulu uprašanje, u katje-rem navajata težke razmjere tri-
OKOLI
emem *
»GLOBUSA
BONN - Nemški kancler Ludwig Erhard je bil ponovno izvoljen za kanclerja z 272 glasovi proti 200. Stranke, ki bodo sestavile novo vlado (krščanski demokrati, krščanski socialisti in liberalci) imajo v parlamentu 294 poslancev, socialdemkratska opozicija pa ima 202 poslanca.
VATIKAN - Na vesoljskem cerkvenem zboru je bil sprejet osnutek o odnosih katoliške cerkve do nekrščan-skih veroizpovedi. Potrditi ga mora še papež.
RIM - Poslanska zbornica je sprejela zakon, s katerim se parlamentarcem poviša plača za 50 odsto. Sklep mora potrditi še senat. Doslej so poslanci prejemali na mesec po 500.000 lir, odslej pa bo parlamentarna odškodnina znašala okoli 750.000 lir.
TITOGRAD - Sklenili so, da se bo ustanovilo v Bariju zastopstvo črnogorskih gospodarskih podjetij, v gospodarski zbornici v Titogradu pa posebna sekcija, ki bo proučevala italijanski trg.
PARIZ - Pri letošnjih predsedniških volitvah, ki bodo decembra, bo kandidiral tudi nekdanji notranji minister Francois Mitterand, vodja takoimeno-vane demokratične in socialistične unije. Mitterand uživa podporo francoskih socialistov.
RIO DE JANEIRO - Brazilija je v začetku leta dolgovala drugim državam 3,156 milijonov dolarjev, kar predstavlja skupno vrednost vsega brazilskega izvoza v dveh letih in pol.
ATENE - Grčija, edina evropska država, ki še ni imela lastne televizije, je zdaj začela z oddajami poskusne postaje v Atenah.
STOCKHOLM - Letošnjo Nobelovo nagrado za kemijo je dobil ameriški profesor Robert Burns Woodward, nagrajenci za fiziko pa so trije in sicer Japonski profesor giničiro Tomonaga iz Tokia ter ameriška profesorica Julian Schwinger in Richard Feynman.
BEJRUT - V Libanonu so še nadalje prepovedana vsa politična zborovanja. Ta ukrep proti političnim strankam je vlada sprejela že v začetku oktobra.
WASHINGTON - Po nedavni operaciji se predsedniku Johnsonu le počasi vrača zdravje. Kakor so izjavili zdravniki, ne bo docela sposoben za delo vse do konca leta.
najstih šuolarjeu iz Matajurja zavoj oddaljenosti profesionalne šuo-le, ki je u Špetru. Konsilirja prosita, de bi šuolarje vozili u Špeter an naj bi za prevozne stroške skar-bjela dežela.
Nova cjesta Zvjedalo se je, de bo vojaška komanda zgradila cjesto, ki bo vezala vas Matajur s krajem Bajta. Tista cjesta bo dosti pomenila za turizem na Matajurju an zatuò ljudje komaj čakajo pomladi, de bojo začel z djeli.
Podbonesec
Župan par deželnemu odborniku Gianni Vicario
Naš župan Giuseppe Chiabudini je skupaj z deželnim svetovalcem Giacomom Romanom obiskal u Trstu deželnega odbornika za šuol-stvo Vicaria, de mu je razložiu u kakuò velikih težavah se nahajajo šuolarji iz Ofjana, Črnega vrha, Mersina an Ronca, ki hodijo u srednjo šuolo u Špeter. Potlè se je župan sreču tud z asesorjem za agri-kolturo adv. Comellijem, de sta proučila prožet za izgradnjo neka-tjerih vaških vodovodov s kontribu-tom od « Ente Provinciale dell’Economia Montana » u okviru konzorcija za gorsko bonifikacijo Julijskih Predalp.
DREKA
Smrtna kosa
Dne 8. tega mjesca je umru u čedadskem špitalu 71 Ijetni Prapotnik Zanet (Picinu). Pokopali so ga par Sv. Devici Mariji na dreškem pokopališču. Kakuò je biu rajnki parijubljen an spoštovan od vseh je pokazu njegou velik pogreb.
Žlahti nepozabnega Zaneta izrekamo naše globoko sožalje.
ZAVARJAN - Od 4. tega mjesca pa do 22. je biu odprt obmejni prehod Zavarjan pri Klobučarjih, de so kmetje pospravili svoje pardjelke. Spet ga bojo odprli drugo pomlad.
ČEDAD
Jaga na divje prašiče
Na podlagi člena 25 T.U. (Testo Unico) o jagi sta bla prejšnji teden oproščečena kazni dva jagra,
lllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIII
Iz Krnatske doline
ker sta jagala divje prašiče brez jagrovskega dovoljenja. Tisti člen namreč pravi « da ni kaznovan kdor ubije živali roparice ali ško-dljivimetja, ki ga ima v varstvu ». Ljudje, katerim delajo prašiči škodo na pobu. torej lahko brez lovskega dovoljenia ubivajo divje prašiče in druge škodljivce.
JESIČJE - Po kratki boljezni je umru Bazilio šibau. Rajnki je biu zlo djelaven mož an zatuò je biu med usemi parljubljen. Biu je zaveden Slovenj an u tajšnem duhu je uzgojil tud svoje sinove. Ohranil ga bomo u večnem spominu.
DOLENJI TRBILJ - U špitau je muoru po parvo pomuoč 55 Ijetni Ferruccio Durjavič. Kar je djelu se je močno urjezu u desno roko.
TOPOLOVO - Spet so odprli sezonski obmejni blok «Boketo», ki so ga ljetos že tretjič odprli, de so mogli ljudje pospravit svoje pardjelke na tjem an onem kraju konfina.
KLEN JE - U četrtek 21. t.m. je umru 73 Ijetni Vigi Koredič, oče komunskega sekretarja u Sv. Lenartu an Hlodiču. Biu je zlo pošten an djelaven mož an zatuò so ga usi imjel radi. Pokopali so ga drugi dan na domačem bri-tofu u Klenjah.
GRMEK - Anton Trušnjak, ki je star 84 ljet, je takuò nesrečno padu po cjesti, de je dobiu več hudih udarceu po glavi an zatuò so ga muoral pejati u čedadski špitau.
HOSTNE - Ciril Florjančič, star 55 ljet, je padu u hiši po stopnicah an si zlomu levo rame. Ozdravu bo u adnem mjescu.
OFJAN - Angelo Cenčič je padu, kar je djelu na njivi an si zlomu levo nogo. Ozdravu bo u adnem mjescu.
ČEDAD - Mjesca setemberja se je število rezidentnega prebivalstva precej znižalo an tuo predu-sem zavoj emigracije. Setemberja je blo u komunu 19 rojstev pruot 13 smrti, šlo pa jih je proč kar 81 pruot 31 tistim, ki so par-šli stat u komun. Takuò je blo parvega oktobra u našem komunu 10.943 ljudi.
Iz	Rez jonske
Važne diskusije u tipanskem komunu
Prejšnji tjedan so paršli na ti-pajski komun president province prof. Luigi Burtulo, deputat Bressa-ni an regionalni asesor Comelli. Na komunu so jih sprejel sindik an asesorji an so potèm diskutirali o najbuj urgentih problemih, ki inte-resajo tipajski komun. Najparvo so diskutirali o razsvetljavi, tikero bi se muorlo rinforčat na usem teritoriju komuna, o povečanju komunskega sedeža s statalnim kontribu-tom an o sistemaciji nekatjerih cjest an u parvo o te, ki peje iz Viskorše u Brdo an o oni iz Subida u Prosnid. Te cjeste bo sistemala region an provincija, saj so uklju-čene u prožet za sistemacijo turističnih cjest.
Potèm so na dougo diskutirali o obmejnem prehodu Most na Nadiži, ki veže tipajski komun s Kobariškim kotom, katjerega naj bi se mogli posluževat tud automobilisti an ne samo pešci. Provincija bi morala najparvo sistemirat muost čez Nadižo, zaki je zlo slab, saj je čezenj trafik nevaren. Govorili so tud o novi cjesti, ki naj bi vezala Prosnid s Platišči an potèm s Tipano an še o cjesti, ki bi muorala vezati Buona z Brezjami. Za te djela bojo u kratkem uložili prošnjo na region,
speže pa bojo znašale okuol 25 milijonu lir.
Nazadnje so po dvjeurni diskusiji obečali, de se bojo interesirali kar največ za rešiteu teh urgentih pro-blemou, na katjera čaka tipajski komun že duogo ljet.
PLATIŠČE
Umrl je Vigijo Žvanočo
Pretekli tjedan je umar po kratki boli Vigijo Sedola-Žvanočo. Rajnki je biu zlo poznan po cjelem komunu ne samo zavoj tega, ker je imeu u Platiščih butigo an oštarijo, ampak zaki je biu tud dosti ljet komunski administrator. Ljudje so ga mjeli radi, zaki je biu razumen mož an z usemi simpri dobar. Žlahti izrekamo naše globoko sožalje.
NEME - Iz anagrafskih statistik to se vidi, de se je popolacion komuna Neme zmanjšala u mjescu setemberju za dvje enoti. Anjelè šteje komun 3.340 ljudi. Zmanjšu se je tud numer familij, ki je šu od 1.058 na 1.054.
ČRNEJA - Oženu se je šofer Dino Scuntaro s Klaro Burrino iz Cente. Znanci jima augurajo use dobro na skupni življenjski poti.
TORLAN - Omožila se je naša vaščanka Diana Comelli s pitor-jem Marcellom Del Fabbro. Znanci jima želijo dosti sreče.
Dve smrtni nesreči v inovemstvu
Pretekli teden je naša občina dobila kar dve sporočili, da sta umrla v tujini pri prometnih nesrečah dva občana: pater Simon Di Le-nardo iz Stolbice in Izidor Barbarino iz Korit.
Pater Simon Di Lenardo se je ponesrečil v Braziliji in je bil star 54 let. Peljal se je z avtomobilom z nekim drugim duhovnikom, ki je tudi umrl in se zaletel v nek drug avto. Pater Simon je bil v Reziji zadnjikrat leta 1960, v Brazilijo pa se je izselil še leta 1935.
Izidor Barbarino pa je bil star 39 let in se je smrtno ponesrečil z motorjem v Belgiji, kjer je delal že dosti let v premogovih rudnikih. Delal je tudi v rudniku Marcinelle in se takrat, ko je zasulo toliko rudarjev, srečno rešil. Sedaj je bil že nekaj let v pokoju, ker si je na delu nakopal bolezen silikozo. Zapušča ženo in triletno hčerko.
Fojda
Umru je Franco Culetto
Zadnjič smo pisali, de se je zlo hudo poškodovau u Trstu 23 Ijetni Franco Culetto iz Fojde, donàs pa muoramo povjedati žalostno noti-cijo, de je ukljub skrbni negi mje-dihou podlegu ranam. Ubogega puo-ba, kot smo povjedali, je u Trstu, kar se je pogovarju s svojimi parja-telji, povozu njek auto. Medtjem ko so bli njegovi parjatelji samo lahko ranjeni, je Franko dobiu hude poškodbe, zavoj katjerih je čez petnajst dni umru.
Pogreb dragega Franka je biu u Fojdi. K zadnjemu počitku ga je spremila usa vas, saj je biu parljubljen med usemi.
ČAMPEJ - Djeluci fornaža « Jula » so prejšnji tjedan štrajkal (sciopero), zaki njeso bli plačani. Štrajkalo je nih 40 djelucu.
Antonu Florjanu je pogorjelo 180 kvintalu sena an slame. Kmet je utarpu več kot milijon lir škode.
FOJDA - U našem komunu so ustanovili sekcijo krvodajalceu. Presidenco je preuzeu komunski mjedih dr. Gaudio, za čampejsko cono pa dr. Londero.
PODCERKEV - Devetnajstljetni Lovrenc Žvanič, ki je Ijetos julija mjesca ubiu svojo teto 49 Ijetno Marijo Mulič, je dobiu pet ljet zapora u kriminalni umobolnici, za-
ki je dušeuno popounoma neparse-ben.
MELINA - Dne 16. tega mjesca so definitiuno zaprli za Ijetošnje Ijeto obmejni prehod Melina-Strmi-ca. Odprli ga bojo spet drugo pomlad, kar se bojo začela puojska djela.
NESREČE - Garzon Gino Furlan se je par djelu zbodu z njekim žebljem u desno nogo an je muoru zavoj tega u špitau.
Loris Duri, star šest mjescu, je padu z vozička, s katjerem so ga pejali na sprehod an se potouku po obrazu. Ozdravu bo u osmih dneh. Tud petljetni Danjel Bordon je muoru u špitau, zaki je padu na dvorišču. Ta bo ozdravu u desetih dneh.
MAžEROLE - Pretekli tjedan so začel asfaltirat cjesto, ki peje iz Tavorjane u našo vas. Ves čas djela bo cjesta zaprta za trafik.
TAVORJANA - Atilija Cudicio poročena Piccaro je padla z drevesa, kar je nabjerala listje. Par padcu se je močno udarila u glavo an zatuò se bo muorala zdravit tri tjedne.
KRAVORET - Neznani tatovi so udrli u hišo kmeta Elia Vetriče an ukradli 110 taužent lir.
CENTA - Na zadnjem komunskem konsilu so sklenil, de bojo podaljšal komunski vodovod iz Sedigle do zaselkov Kloc, Bovo-letto an Vilin. Tisto djelo bojo napravli s soudi, ki so bli ošpa; rani z znižano ponudbo na asti djel za vodovod u Sediglah.
P r a p o t n o
Sergio Zanutič podlegel poškodbam
Pokopali smo 30 Ijetnega komunskega uslužbenca Sergeja Za-nutiča, ki je umru u videmskem špitalu zavoj poškodb, ki jih \e ušafu par prometni nesreči. Zanu; tič se je ponesrečiu še 14. avošta u Gruppignanu. Z avtomobilom se je zaleteu u njekega motorista, k' je tud umru po desetih dneh zavoj posledic. Zanutič je takrat ušafu hude rane, a se je troštalo, de bo ozdravu u 40 dneh. Rajnki je biu zlo poznan po usej okuolici, zaki je biu komunski uslužbenec-Njegou pogreb je biu zlo veličasten. Zapušča ženo an tri male če-čice.
iiiMiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiin n itiiiiiiiin im i iiiiiiii itmiiiiiii     i iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiit*11
Iz Terske doline
Smrtno se je ponesrečil
Use je zlo užalostila noticija o nesreči, par tikeri je zgubu živenje 40 Ijetni Vigijo Molaro in Tera. Mož se je peju s svojo vespo iz Moli-nisa pruot Centi an na njekšnem voltu se je zaletèu u auto, ki mu je parhaju naspruoti. Fludo ranjenega so sobèt parpejal u videmski špitau, kjer je pa že drugo zjutraj umar ne de bi paršd k sebi. Pred nekaj Ijeti se je smartno ponesre-čju na cjesti med Trevisom an Co-neglianom še njega brat.
Nikamor se jim ne mudi
Nič ne kaže, de bi začeli Ijetos z djeli na cjesti, ki peje iz Brda pruot Sedliščam. Djela so dali u apalt še tam poljete anu zatuò smo bli konvinti, de bojo cjesto sistemimi usaj do zime. Dnevi so Ijepi anu zatuò to nje skuz, de djela im-
pediva slaba ura. Ki u je responsa-bil za to zamudo?
Kot vjemò, je u prožetu, de boj° cjesto popravili anu asfaltirali. LjU' dje rjes ne čakajo ure, de bi se ta prožet realiziru, zaki bi se itak® valorizirale še te naše zakotne gorske vasi, zaki bi bil trafik buj velik. Krnahtska dolina ima cjesto kuažej uso asfaltirano, Terska tud. slab je le tronk iz Njivice da Viskorše anu Mosta par Debeležu-Kaj ne plačujemo še mi u gorah rat visoke tase? Konvinti smo, de bo djelo nareto, a oprašujemo se kada anu tikeri so krivi tega zaulačevO" nja.
BRDO - Elvira Marchiol, stara ^ ljet, se je močno potuokla po obrazu anu rokah, kar se je pejala P° cjesti, ki peje iz Cente u Bjeli P°' tok. Parvo pomuoč ji je dau kornuri' ski mjedih.
Vahtne strašila
(Pravca u nadiškem dialektu)
Naši priimki
Bilo je na vahtno vičer. Luna je svetila m po vsih vasèh je zvonilo 2a duše v vicah. Mama je kuhala šinjkje, kakor je navada na vahtno v.cer, mi pa smo molili vse tri Parte sv. rožarja za naše te renke. De bomo buj zvestuò molili in ne niislili samuò na štrukje, nam je mama, pred rožarjem pravla, de kakuò muòrejo duše v vicah nuoč a dan tarpjeti tam v ognju in de samuò na vahtni vičer jih Buoh Pusti za 24 ur iz vic in de v tistim cajtu te duše prebivajo v hiši kjer so umarli.
Molili smo buj pobožno kù po navadi; mislili smo na renko staro mater, na starega očeta, na strica ^anaca, na teto Mijuto in druge naše te renke, de jih ne vidimo. Višno pa de poslušajo de kakuò molimo za njè. Če je kjek’ poro-Potalo v kajšnem kotu, smo se stresli od strahù, in pogledali po tistem kraju v strahu, de b' ne vidli kajšne duše. Posebno naša Anica se je bala, de bi ne zagledala renke tete Mijute, katero je tulku jèzla, kadar je bila živa, de 2avojo njé sigurno de tarpi tam v vicah.
Potlé ki smo zmolili cjeu rožar 2a duše v vicah in smo se zlučžli okuole mize za jesti vahtne štm-kje, nam je stari stric Mateuš po-viedu, de kaj se je bilo zgodilo na vahtni vičer ankrat, kadar on je niu šelč puob:
» Tikrat je biu britof okuolo njerkve in mi puobje smo, po stari navadi, vso nuoč zvonili za duše ^ vicah, med tim, ki ti druz’ ljudje so do pozno molili par prižganih 'učicah tam na britofe. De bi nam biu doug cajt, smo kurili ogin y turnu (zvoniku) in pekli na žerjavici krompir, burje, panogle, o-ulice in druge stvari; za bucon vi-na je skarbeu pa mežnar.
Okuole pounoči, kadar že njé bi-lo vič ljudi tam na britofe, se je Parvljeku kaduò vie odkod, tudi Ti-nac žagarju, pijan kù krava, četud na vahtno vičer so bile zaparte vse °štarije. Po njegà navadi je začeu Jjazmetovat in preklinjat, de ga je mio strah čut'. Mi puobje njesmo mogli tarpjet tega, de bi an pijanac jja dan vjernih duš, pred cjerkvijo, n'izu britofa preklinju na tisto vižo. “otiskali smo ga na vso muoč an Se cabal, de naj gre proč, de naj 9re spat dol v senuò, on pa nam Se je postàvju an še buj groznuò Preklinju. Nazadnje nas je popadla jfza an smo mu jih nabasali trkaj, de nje mù vič stat’ na nogah. Kadar je videu, de je bilo previč hu-daò, se je le podau: je legnu tjé ?a turam an tarduò zaspau. Smar-je ku de b' godla harmonika.
Pogovorili smo se med sabo, de ga ponesemo tjé na britof an pole-gnemo med grobišča, za de se zgrozi kadar se strezneje an zbudi med grobišči. Smo ga počasi nabasali gor na njeke Ijesanca, ki smo jih najdli v turnu an smo ga počasi nesli kakor ubito prasé tjé na britof in ga lepuò polegnili med dve grobišči. Je spau ku čok! Na glas smo se smejal pijanemu norcu in mislil, de kakuò ostane, kadar drugi dan se zbudi na grobiščih.
Takrat pa se je zgodilo njek strašnega: zemlja se je stresla pod našemi nogami, de smo se vsi zvarnili dol na tlà an od vseh strani se je začulo takuò srepuò ječanje in jamanejkanje, de smo kù okamenjeli od strahù. Vidli smo tjé po grobiščih kakor čarne sjen-ce, ki so se gor zaderjale in razpenjale roké, ku de b’ tjele nos zagrabit'. Vsak od nas, kadar je par-šd h sebé, se je parju za glavò an jo pokadiu pruot duomu brez vpra-
šat de al grejò ti druži. Tisto nuoč njesam zaspau an sem se tresu kù šiba. Drugi dan nas je bilo špot še prit' pred ljudi. Vsa vas je bila prestrašena an vse je govorilo le o tim, kar se je bilo zgodilo tisto nuoč tam na britofe in de kakuò so ti neumni puobje razkačili te renke s tem, de so se takuò nespodobno obnašali tam na britofu, na tim svetim prestoru, kjer so podkopa-ni naši ti renki.
Nikul njesem mogu zvjedet, de kadà in kakuò se je biu zbudiu re-nik Tinac Žagarju an de kaj mu je ràtalo tam na britufe. Nobedan ga njé videu, nobednemu njé teu po-vjedat o tim. Le tuo viem, de od tistega dné ga njesem videu vič pijanega, ga nisem ču vič preklinjat’ in de je hodù h maši vsako nedejo in na kvatrinco je celé ure molù tam na britufe.
Pravi pregovor, de « pijanac se spreobarne, kadar se v jamo zvar-ne ». Odkar je svjet le Tina Žagarju se je spreobarnù že prjet, ku se je v jamo zvarnù ».
Po vaseh Beneške Slovenije je raztresenih vse polno pristno slovenskih družinskih priimkov. Če pregledujemo stare listine, bomo ugotovili, da so še bolj živo pognali iz rodnih korenin hišni priimki, kot na primer: Pjerno-vi, Žebovi, Lukanovi, Barnaškinovi, Kalanistovi, Kocovi in na stotine drugih.
Eno izmed stoletja starih imen pa je brez dvoma družinsko ime Kjači-čev. Udomačeno je zlasti v Mjersi ali Maršinu ter po vsej okolici. Pisava in izreka tega imena se je v teku dolgih dob precej spreminjala.
Okoli leta 1500 najdemo zapisano v krstnih knjigah to ime kot Gjaziz ali celo Zazziz. Ne smemo namreč pozabiti, da so tuji vikarji in kaplani kar po svoje zapisovali priimke, zlasti tiste, ki so nastali iz družinskih vzdevkov ali iz imen « pri hiši ». Krsti-telj je vprašal botre, kako se reče pri hiši in je nato kar po posluhu zapisal priimek. Po letu 1600 so pisali ime Kjačič kot Ciaciz ali Chiacig, kakor ga pišejo zopet danes. V naslednjem stoletju zasledimo pisavo Ciaziz ali celo Chiacič. Odvisno je pač bilo od izobrazbe duhovnika, dostikrat tudi od osebne nastrojenosti skrbnika matičnih knjig.
Vrnimo se k našemu priimku. Naši ljudje ga izgovarjajo v narečju kot
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIlillllllll
V
Ce krava ne da mljeka
Znano je, de krava lahko zadaržuje mljeko. Tuo nardi s pomočjo napetih mišic (muskolji), ki zabranjujejo odtekanje karvi an zavuj tega se napnò žile, ki tiščijo potlé na mljeko u vimenu, de ne muore von. U takih pri-mjerih je narbujš, de napravimo kravo pozorno na kaj drugega, na primer, de kravo praskamo, de jo božamo, de ji tarkamo gor po rogovih al pa, de ji ložimo mokro cunjo na harbàt.
Predelava sadja
Sadà je jesen an usi kmeti imajo več al manj grozduja al druzga sadja, ki ga boju predjelal u vino ali žganje an zatuo je prau, de vje usak kulku litru mošta ali žganja da 100 kil
Scidja.
1Ò0 kg. jabuk da 60 do 70 litru mošta; 100 kg. hrušk da 62 do 75 litru mošta; 100 kg. malin da 65 do 80 litru mošta; 100 kg. jagod da 70 do 85 litru mošta; 100 kg. grozdja da 65 do 70 litru mošta; 100 litru vinskih tro-
pin da 5 do 6 litru žganja; 100 litru sadnih tropin da 3 do 4 litre žganja; 100 litru sliv da 4,5 žganja; 100 litru jabuk da 2 litra žganja; 100 litru hrušk da 2 litra žganja.
100 litru črješenj da 5 litru žganja;
Shramba za sadje
Navadna kljet, u katjeri spravljate puojske pardjelke, posebno kisle reči kot so kisla rjepa ali zejé, nje dobra za daržat noter sadje, zak’ ušafa sadje slab duh. Prau takuo njeso dobri za skrambo šolarji, če se noter stanuje. Narbujše pa so podzemske klje-ti, ki njeso previč suhe an se jim lahko menja ajar.
De ne buosta imjel gnilo sadje, večkrat odprite okna al vrata an od cajta do cajta zažgite malo žvepla u zapar-tem.
Jalove ouce
Dosti kmetu misli, de so oucé jalove zatuo, zak’ tuo muora bit an de je tuo iz narave an de temu se ne muore po-mat’. Tuo nje rjes, razni študirani ljudi so dokazal, de jalovost ne pride ni-mar sama od sebe, ampak de je temu kriva slaba hrana an pomanjkanje dobrih plemenskih kaštronou. Kakuo se
je trjeba runat, de ne boju oucé jalove? Predusem je trjeba gledat, de je usaj na usakih 20 do 25 ouc en dober kaštron. Najmanj adàn mjesac pred pripuščanjem je trjeba kaštrone dobro fuotrat. Poleg dobre paše jim je trjeba dajat tud malo sena an najmanj eno kilo ousa na dan. Kadar se kaštrona pušča ne smije ratat suh, drugač ne bo mogu dobro an u redu oplodit useh ouc.
Tud oucam je trjeba dajat najmanj en mjesac pred oplojevanjem buojši fuotar an jih past na narbujših pašnikih. Suhe ouce rade ostanejo jalove. Ouce nucajo poleg dobre paše tud najmanj pou kila soli na teden.
Nekatieri še mouzejo ouce. Z mou-žo je trjeba ustavit, zak nje dobro, de se iz njih izstisne tud zadnjo kapljico mljeka, an potlé pričakovat od njih dobre jagnjeta an dobro vouno.
NE PRODAJAJTE ŽIVINE
Zveza furlanskih živinorejcev svetuje v posebnem sporočilu, naj živinorejci, ki so utrpeli škodo zaradi poplav in ki jim primanjkuje krma, nikar ne prodajajo živine, ker se bodo oblasti zanimale, da bodo dobili pomoč.
čjačič, kar je skoraj gotovo tudi najbolj pravilno.
Izvor tega beneško-slovenskega priimka tudi sam dokazuje, da je zgornji način pisave še najbolj pravilen. V Terski dolini imenujejo deda še danes z besedo čača, kot nekatere istrske vasi. Pomanjševalmo ime je pa čačič, to je dedek.
Za oporo te trditve moremo navesti tudi priimek Bratig, ki je prav tako razširjen v Spodnji Mjersi. Bratig izgovarjajo pravilno kot Bratic, kar pomeni « bratec ». Kot vidimo, so nastali mnogi naši priimki iz dedov in bratov in so jih le nevedni zapisovalci tako popačili, da na prvi pogled ne izluščimo iz njih pravega jedra.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii
Zanimivosti
Ljeta 1599 Alvise Marcello, pro-veditor Beneške Republike v Čedadu, piše, de Slovenji Nediških sodolin so zlo lepi ljudje in visoke postave.
* * *
Peter Podreka, prvi naš človek, ki je začeu pisati zgodovino Slovenščine, piše, de je bilo ljeta 1879 v « Collegio Convitto Comunale » v Čedadu 131 študentou, od katerih je bilo 80 Slovencev.
iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiii
isqospodini
Če imate mokro klet
Če je kljet mokra, radi gnijejo usi pardjelki, ki jih notar spravite za zimo. Temu se pa da pomagat, če buosta napravil takuole: zidove, če njeso zadost mokri jih zmočite an potlè jih oprašite z neugasnjenim (živim) japnom. Japno uleče nase uso mokroto an takuo se zidovi lepuo posušijo. Dobro je tudi, de parvežite pod sofit daslco, ki bo stala mal po strani an pod ta spuodnji konac ložite Ione ali kakšno skljedo. Na tisto dasko ložite dosti klorovega japna. Tisto japno vlači nase mokroto an potlè odteka kot gošča u lonc. Goščo lahko posušite an jo potlè spet ložite na dasko. Duo bo takuo naredu, bo imeu nimar suho kljet an živež, ki ga bo notar dau, se ne bo pokuaru.
Če je kljet zatohla, nardita pa takuole: spraznite kljet potlè pa dobrò zataknite okna, na sred kljeti pa ložite lonc u katjeri bosta dal eno do dva kilogramou soli. Tisto sou polite z pou do adnim litrom žveplene kisline, potlè pa pojta hitro von an dobro zaprita vrata. Sadà se u kljeti djela plin (gas) an ta uniči vos tist smrad do zatohlosti. Čez par ur se lahko kljet odpre, a prej ku stopite notar si zavežite lepuo nos an usta z mokro ruto, zak’ tist plin (gas) je zlo strupen. Odprite okna, de pride notar ajar an takuo pustite za en dan. Po telim djelu vaša kljet ne bo več smar-djela po zatohlem.
 	  >	■	■	■	>..11 ■ I.m.11111111111111 ■                ......... 1...................               ■ 11111111111 ■■ 11111111 ■ 11111MI ■■ 111111 < I ■ 1111 ■ ■      ...................................................................            illuminili	imunim.....................................................................  minimum..............
Kaj zasluži posebno pozornost
Slovenila m Rezila
^uziv, meje in razporeditev predgorja Julijskih ^lp—Gorske kotline — Reki Ter in Nadiža — Pre— ^ed poljedelstva — Razmere v gozdarstvu in Zlvinoreji - Odseljevanje in zmanjševanje števila prebivalstva
4.
Ce primerjamo sedanje stanje goveje živine s hekersko površino teh krajev (gostota goveje živine na Aektar), potem vidimo, da pride na hektar površine skupno z gozdovi) komaj 0,3 glave govedi. To se pra-VL da prevladuje drobna živinoreja — eno do dve go-j^di na družino. V najvišjih hribovskih predelih pa Judje še tega ne zmorejo; tam živijo družine, ki redijo seuio po eno kozo, pa čeprav imajo prostora in paše pretek. Vzrok leži v tem, da morajo ljudje prodajati Seho, da se tako vsaj za silo preživijo. Med hribovski-1111 občinami je v pogledu prodaje sena na prvem me-sth Tipana: skupno 800 stotov na leto.
Sedaj se pa seznanimo še z demografskim stanjem Vseh opisanih predelov.
Gostota prebivalstva je tod kajpak odvisna od geo-§ra.fije terena, od plodnosti tal in podobno. Najmanjšo g°stoto prebivalstva ima občina Tipana (43 prebivalcev ^ kvadratni kilometer), blizu po gostoti pa sta ji tudi Občina Brdo (47 preb. km2) in Gorjane (55 preb. km2). , aigosteje naseljeni občini sta Dreka in Grmek; prva
104, druga pa 105 prebivalcev na kvadratni kilo-^eter
Hribovski predel (gornja Beneška Slovenija) je, kot znano, naseljen s slovensko govorečimi prebivalci, v spodnjem gričevnatem predelu pa je jezikovno mešano področje oziroma živijo tam furlansko in slovensko govoreči prebivalci. Jezikovno mejo lahko v glavnem zasledujemo ob prehodu goratega v nižinski svet.
Omenili smo že, kako zaskrbljujoč obseg je v današnjem času doseglo odseljevanje ljudi iz hribovskega predela Beneške Slovenije. Ni mogoče trditi, da je temu vzrok samo naravna revščina teh krajev; eden poglavitnih vzrokov se skriva tudi v popolni brezbrižnosti pristojnih oblasti, ki nikoli niso imele kaj prida posluha za probleme slovensko govorečih prebivalcev.
Če problem odseljevanja osvetlimo s številkami, dobimo naslednjo sliko: iz hribovskih krajev se je v razne evropske dežele odselilo 3112 ljudi, prek oceana pa jih je za zaslužkom odpravilo 4451. Največ emigrantov je emigriralo v evropske dežele 660 ljudi, čez ocean pa se jih za zaslužkom odpravilo 4451. Največ emigrantov je iz občin Tipana (450 Evropa, 250 prek oceana) in Brdo (456 in 44), ne zaostajajo pa dosti občine Dreka, Grmek, Sovodnje in Šempeter Slovenov. številke, ki smo jih omenili, datirajo iz leta 1962; do danes pa se je stanje še precej poslabšalo! Na tolikšno odseljevanje ljudi vsekakor vplivajo krajevne razmere, o katerih je bilo že dostikrat govora in ki so povzročile na področju Julijskih Alp hudo brezposelnost: ta brezposelnost dosega v povprečju 62,8% (v Kamiji 14,4%, v Železnem kanalu in Kanalski dolini 21,7% ter v predgorju Julijskih Alp 32,6%). Pomanjkanje zaslužka seveda hudo občuti tudi Beneška Slovenija z Rezijo in posledica je vse bolj množično odseljevanje ljudi v tujino.
Vsekakor bi bili tu nujno potrebni odločni posegi v razmere krajevnega gospodarstva; nujno bi bilo obnoviti gospodarstvo in ga okrepiti s širšo dejavnostjo, kar
bi ljudem prineslo zaslužek in jim zagotovilo boljše življenje. Edinole tako bi bilo mogoče zmanjšati brezposelnost in zaustaviti odseljevanje ljudi iz krajev, kjer so se rodili in kjer so odrastli. že do 1960. leta je bilo v občini Dreka več kot šestdeset zapuščenih domačij, v Tipani jih je bilo stopedeset, v Sv. Lenartu in Sovod-njah po pedeset ter v Grmeku, Podbonescu in Brdu po sedemdeset - ljudje v hribovskih krajih pač poskusijo vse, kar je v njihovi moči, ko pa jim zmanjkajo še zadnje možnosti za življenje, morajo oditi za kruhom na tuje.
V hribovskem predelu dežele je trgovska izmejava dobrin več kot borna in se v glavnem omejuje na medsebojno menjavo; ljudje prodajajo svoje izdelke kvečjemu še v furlansko ravnino. Od obrtniške dejavnosti lahko omenimo samo izdelovanje sodov in drugih vinskih posod, pa še ta dejavnost je tako skromna, da komaj zadosti krajevnim potrebam.
Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti na nekaj, kar še bolj otežkoča že tako težavno življenje v hribovskih krajih: gre za celo vrsto predpisov vojaških oblasti, ki dejansko preprečujejo ljudem, da bi karkoli naredili. Sedaj so veljavni naslednji predpisi (ki so pravzaprav same prepovedi); prepoved postavljanja zidov in stavb ter prepoved nadzidave že obstoječih poslopij, prepoved gradnje raznih nasipov iz zemlje oziroma kakšnega drugega materiala, prepoved gradnje cest, prepoved odpiranja ali izkoriščanja kakršnihkoli rudnikov, prepoved pogozdovanja oziroma zasajanja visokih dreves, prepoved sekanja na golo oziroma izsekavanja gozdov in drevesnih nasadov, prepoved napeljevanja električnih linij, plinovodov in cevovodov za vnetljive tekočine, prepoved napeljevanja in izkoriščanja žičnic, prepoved kopanja namakalnih kanalov in kakršnegakoli spreminjanja naravnega toka rek oziroma potokov, prepoved izvajanja poljedelskih del, ki bi lahko spremenila naravni nagib zemljišča.
VERDE E PACE
Drenchia e dintorni
lTna strada da completare s diverrà una delle più suggestive - Borgate che sembrano oasi di vita tranquilla c felice - Orchestrina di recezione - Ovunque si continua a emigrare - Si spera
ancora nella Regione
Ottobre 1965 - La macchina ci trascina veloci, e già, dopo il bivio di Re-manzacco, ci colpisce il superbo quadro della chiostra collinare che, come in dolce e amorevole amplesso, cinge Cividale, la porta d’obbligo della Val
Il Peso dell’emigrazione
I lavoratori italiani all’estero — lo ha rilevato recentemente l'on. Storchi, Sottosegretario di Stato e responsabile del settore emigrazione nell'attuale Governo italiano — sono circa 5 milioni. Si tratta, come ognuno comprende facilmente, di una cifra imponente. Tanto per fare un parallelo diremo che delle grandi regioni italiane la Lombardia si trova in prima fila. Tutte le altre anche le più popolate, quali la Sicilia, la Campania, il Lazio, sono al di sotto.
Cifra enorme, quindi, che riassume in sè un potenziale di forza-lavoro forse superiore a quello degli stessi grandi accentramenti industriali europei quali la Rhur od il triangolo industriale italiano « Milano-Torino-Geno-va ».
Ma che cosa conta questo numero impressionante di emigranti nella bilancia politica dello Stato italiano?
Conta certamente qualche cosa ma in misura del tutto irrilevante rispetto alla reale importanza che ha la presenza dell'estero di questa grossa porzione di popolo lavoratore italiano.
Del resto che i problemi di queste enormi masse lavoratrici non pesino molto sulla bilancia politica dello Stato italiano lo dimostra il fatto che il Capo del Governo on. Moro, nelle sue dichiarazioni programmatiche rese al Parlamento in occasione della costituzione del suo Governo, parlò per oltre due ore senza dedicare nemmeno una parola agli emigranti, ai loro problemi, alle loro difficoltà.
Di questa grave situazione gli emigranti stessi hanno recentemente dimostrato di aver preso coscienza:	questo ci sembra
sia il significato della mozione conclusiva approvata da associazioni di lavoratori emigrati in Svizzera, Germania, Belgio, Lussemburgo in occasione del recente congresso delle Colonie Italiane svoltosi a Losanna.
Gli emigranti hanno cioè dimostrato di aver preso coscienza del fatto che l'emigrazione deve essa stessa prendere in mano i propri problemi, discuterli, proporre — e se necessario imporre — delle soluzioni.
L’emigrazione deve pesare, deve contare per quel che realmente vale, nella politica italiana, deve partecipare a determinare l'avvenire della nazione italiana. Ma per poter contare qualche cosa deve avere una propria linea rivendicativa, di lotta, deve avere proprie organizzazioni che attorno a questa linea si muovono e mobilitano le masse emigrate.
Questa è l'esigenza che ha fatto nascere l’iniziativa di un convegno internazionale degli emigranti nell’Europa Occidentale' E non ce dubbio che una iniziativa di questo tipo (lo dimostra anche l’eco suscitata in Italia ed all’estero dal comunicato congiunto delle quattro organizzazioni che si sono incontrate a Losanna) sia destinata ad avere ulteriori sviluppi che forse oggi nemmeno possiamo prevedere.
Ad iniziative di questo genere, è ovvio, non può mancare la nostra solidarietà ed ai suoi promotori il nostro vivo e caloroso incitamento.
Natisone dove i monti cominciano a farsi ammirare.
Ecco la vasta valle di San Leonardo — dove, come si sa, hanno smantellato a suo tempo il cementificio e l’annessa cava e che appunto per questo si è fatta più seria e drammatica la situazione economica — e la sua bellezza è di tale rapimento che neanche ci avvedemmo di far scattare la freccia allorché, a passo d’uomo, viriamo per portarci, dopo Stregna, nel territorio del Comune di Drenchia: ce lo ricorda un tutore dell’ordine... e con un biglietto da mille tutto è accomodato; ma ciò non guasta affatto il piacere della gita.
Si procede per una strada, in verità agevole e quasi invitante per un buon tratto, prima di arrampicarsi a serpentina, tutto un susseguirsi di ondulamene, o montagne russe che sia; e si procede, prima lambendo l’Erbezzo e poi l’Judrio, tra un continuo mutare di scene, tra abetaie e faggetti, tra ontani alpestri e larici solitari, tra querele possenti e frassini stravaganti, tra vigneti e fusti di meli, tra pioppi e acacie.
Non si incontrano alberghi, ma delle belle casette sì, e nuove: sudore, e a volte sangue, di gente che va per il mondo. Il turista da queste parti, e in tutta la Slavia Friulana, si trova in un terreno di continua scoperta e, quindi, di nuove sensazioni qualunque sia l’itinerario prescelto. Esso infatti lungo le valli grandi e piccole potrà gustare le più pittoresche visioni panoramiche anche per la vaga dispersione di paeselli e borgatelle che si accuc-ciano in un’insenatura o si godono il sole di contro il poggio, per il variare di forme e di pitture dei declivi.
Come il territorio, tipica è la sua gente, operosa e leale, che ha emigrato, e continua purtroppo a emigrare, per tutto il mondo; gente che da una spanna di terra ha cercato, e cerca,
Quando si entra nella vallata di Cer-gneu, non lontano da Nimis, ciò che per prima si scorge, volgendo lo sguar-
do a sinistra, sono due poderosi muri, con delle feritoie e finestre, ed un basamento di torre. Sono i resti di un
castello che da alcuni storici friulani
è ritenuto essere uno dei più antichi
del Friuli, risalente nientemeno che ai
tempi di Berengario (sec. X della nostra era), e precisamente intorno al 921, quando, cioè, fu costruito anche il castello di Savorgnano, causa le fre-
quenti incursioni degli Ungari. Ma, secondo il Comelli, il castello di Cergneu
non fu costruito allora, perchè dai documenti trovati, risulta che in quel posto fosse stata costruita solo una «villa» e non un « castrum » ( = castello); ed inoltre dalla enumerazione dei beni del marchesato di Attimis, compresi quelli di Cergneu, non risulta elencato
il castello.
I beni di Cergneu, quelli di Attimis e di Partistagno appartenevano ai conti bavaresi Burcardo e Bertoldo di Moosburg, entrambi del sec. XII. Ma, investito di questi beni, compare nel 1134 Wodolrico di Aten il quale, al seguito del patriarca Pellegrino, si presenta come « Uldaricus de Atthemis ». Sembra che costui fosse figlio di Cor-
di avere, con incredibile tenacia, tutto il ricavabile; gente che non è piagno-na ma a modo suo fiera e orgogliosa, abituata, ma sarebbe più esatto dire costretta, a cercare in se stessa la forza ed i mezzi per affrontare e superare le dure traversie della vita.
Torniamo a noi. Prima di Liessa sita sulla destra dell’Erbezzo, ai lati della strada spicca qualche « casa popolare »; ed a Clodig, sede municipale del Comune di Grimacco, di particolare la scuola e la chiesa, una latteria e quattro-cinque osterie.
Si va avanti sempre, individuando a mezza costa casolari e case sparse, lambendo a est i piedi di superbi monti. La strada, sempre asfaltata, è di tale suggestività che sembra essere stata costruita apposta per gli innamorati; e giova anche a coloro che hanno la salute malferma, perchè proprio da queste parti il luogo stesso e l’aria costituiscono dei portentosi farmaci.
Finalmente, dopo essere passati sulla destra di un torrentello, eccoci in territorio del Comune di Drenchia il quale è come protetto, a nord, dalla massiccia catena del Colovrat alle cui spalle ha il Cucco (m. 1243) e il Plo-cabus (m. 1114) e al suo fianco sinistro Tolmino e l’intera Valle dell’Ison-zo. Si comincia a salire sempre su fondo asfaltato (in parte eroso dall’opera liberatrice degli spazzaneve) ed a circa metà salita, in un punto in cui il panorama si pronuncia più fantasioso e suggestivo, ecco una fonte di data un po’ remota. Qui il colpo d’occhio è veramente meraviglioso in quanto abbraccia l’intera fascinosa vallata.
Dopo il bivio Drenchia-Stregna, eccoci in una zona dal sapore compiutamente turistico: si tratta di S. Vol-fango che sulla destra, a fil di strada, ha la chiesa parrocchiale (nel Comune di Stregna ce ne sono' due di chiese
rado e di Matilde i quali ebbero il castello di Attimis da Bertoldo di Moo-shurg. Successivamente Ulderico rimasto senza figli, donò alla chiesa di Aquileia tutti i suoi beni. Dall'atto di donazione risulta che a Cergneu c'era una « villa » e non un « castrum ».
Nel sec. XIII U patriarca di Aquileia diede il castello di Cergneu in feudo alla famiglia dei Savorgnan. Quindi, se solo ora si nomina questo castello, vuol dire che esso fu costruito in quest’ultimo periodo.
Venuta la famiglia a divisione, il castello di Cergneu toccò a Pietro di Savorgnano.
Dai manoscritti apografi del Liruti risulta che la giurisdizione di Cergneu comprendeva, oltre il paese stesso, anche Monteprato e Chialminis, e che riscuoteva anche la decima civile di Nimis.
Nel 1325 i fratelli Pietro, Giovanni e Corrado, figli del defunto Detalmo di Cergneu, divisero i loro beni. In questo periodo, o forse anche prima, i figli devono aver ampliato il castello, costruendo al lato sud, un’altra parete tanto che nel 1386, questa seconda parte è chiamata « domus magna », cioè « casa grande ».
parrocchiali). A S. Volfango, come altrove del resto, si fa sosta per sentire il « polso » della gente. In un’osteria, la proprietaria ci ha riferito che in loco non ci sono particolari risorse e che in conseguenza il flusso emigratorio continua; e non tutti ritornano. Essa, per esempio, dopo essere stata quattro anni a Parigi lavorando come il marito, è ritornata perchè i suoceri erano vecchi e non se la sentivano più di farcela con l’osteria.
Ad un certo punto la strada, costruita, si dice, per ragioni di opportunità e che nel suo ampio giro oltre al territorio del Comune di Drenchia vede incunearsi porzioni e villaggi dei Comuni di Stregna e Grimacco e sulla quale è in attività una linea automobilistica (ma ce ne vollero per attuarla delie proteste), cessa di essere a-sfaltata; e cessa appunto in prossimità di Clabuzzaro da dove si adduce all’omonimo valico di seconda catego-
d. Ma tale strada, che con il suo cinturone, o percorso, sembra voler stringere e unire i territori di tre Comuni, con il tempo può darsi venga completata perchè solo da essa, se sicura e comoda, si può sperare in un certo sviluppo turistico di carattere transitorio o festivo.
Ridiscendendo ad un certo punto si fa sosta nella borgata di S. Maria che è anche sede (con chiesa) parrocchiale e dispone di un oratorio. In u-na delle due locande, il proprietario con l’armonica, coadiuvato egregiamente dalla figliola quattordicenne alla batteria con sassofonino appeso al collo, divertiva i clienti, quasi tutti giunti da fuori, con musica nostrana.
Sempre scendendo per la strada dal fondo disuguale, sassoso e pietroso, epperciò pericoloso, ad un certo punto ecco sulla destra la borgata di Topo-lò: un gioiello incastonato nella effervescente montagna; e questa borgata, vera oasi per una vita tranquilla e felice, è apparsa ancora più meravigliosa scorgendola dalla modesta borgatella di Trusgne.
Naturalmente, perchè appunto questo era il nostro scopo principale, durante il sopralluogo in buona parte della Slavia Friulana ci siamo interessati alle situazioni economiche e sociali; ed in ogni località i rilievi e i lagni, o se meglio piace, le denunce nei riguardi dell’autorità tutoria sono stati, più o meno, gli stessi.
Più che tutto si è lamentato il poco interessamento, da parte di chi di dovere, in merito agli aiuti che si a-vrebbe dovuto concedere per dare inizio una buona volta a quella rinascita economica e sociale che sola può permettere alle popolazioni della Slavia Friulana non solo di sopravvivere ma di affiancarsi, in tutto, nei diritti e, beninteso, negli obblighi, alle altre popolazioni.
Ovunque però ci si agita affinchè il preoccupante stato di cose esistente abbia a cessare; e ovunque si nutre ancora molta speranza che l’Ente Regione Friuli-Venezia Giulia, che le popolazioni di parlata slovena tanto hanno contribuito a creare, abbia, come del resto promesso per bocca dei suoi uomini più rappresentativi a cominciare dal Presidente del Governo on. Alfredo Berzanti, a impegnarsi sul serio per soddisfare le sacrosante e u-mane aspirazioni delle popolazioni delia Slavia Friulana nonché di quelle della Val Resia.
Più tardi, nel 1388, altri fratelli, Giacomo, Giovanni, Corrado e Onofrio, restaurarono il castello, probabilmente danneggiato da nemici. Infatti i signori di Cergneu vennero in lite col Comune di Udine e con quello di Nimis, e nello stesso periodo ci furono le lotte per la elezione a patriarca di Aquileia del cardinale Filippo d’Alen-Von, lotte cui presero parte anche i signori di Cergneu nemici dei mercenari cividalesi che spalleggiavano il cardinale.
Molto tempo dopo i Cergneu si stabilirono a Udine e Gasparo di Cergneu divenne cittadino udinese nel 1430. Poi i Cergneu s’imparentarono con i Braz-zà e fecero parte del Parlamento friulano nel rango dei nobili.
Nel 1491 Sebastiano di Brazzà venne investito del Castello di Cergneu creando così il ramo Brazzà-Cergneu. Questo è l’ultimo documento che parli del castello come ancora abitabile. Della sua distruzione si sa poco. Pare che abbia subito la sorte degli altri castelli friulani, fatti demolire dalla repubblica di Venezia al principio del 1500. Perciò del castello è rimasta solo la chiesetta, sita un po' più in basso e che fu costruita dai nobili Pietro e suoi fratelli figli di Detalmo, nel 1323.
Per gli emigrati in Svizzera
I lavoratori italiani che durante la validità del permesso di soggiorno in Svizzera rientrano in Italia per un breve periodo (vacanze, visite ai familiari eccetera), sono pregati di portare seco il proprio permesso di soggiorno (libretto per stranieri) oppure di farsi apporre sul passaporto, prima di partire, il timbro della Polizia degli Stranieri attestante che essi sono autorizzati al soggiorno in Svizzera.
II possesso del libretto o del passaporto così timbrato è indispensabile per evitare che al ritorno in Svizzera i lavoratori vengano bloccati alla frontiera per effetto dei controlli introdotti dalle autorità elvetiche.
L’IJV.C.A. e gli emigrati
Riteniamo utile portare a conoscenza degli emigranti italiani che per qualsiasi informazione o aiuto assistenziale essi debbono scrivere o rivolgersi direttamente agli Uffici Corrispondenti dell’I.N.C.A. (Istituto Nazionale Confederazione di Assistenza).
Ecco l’elenco di alcune sedi: BEL GIO: Bruxelles, Av. Winston Churchill 138, telefono 449672; Liegi, Rue des Ixellois 14, telefono 527680; Charleroi, Rue Charles Dupret 28, telefono nùmero 314902; LUSSEMBURGO: Esch-sur-Alzette, Boulevard John Kennedy 106; GERMANIA OCCIDENTALE: 69 Heidelberg, Hauptstrasse 113, telefono 26032; 8 Munchen, Kaufingerstrasse 29, telefono 295062, 2 Bremen, Frauen Kirchhof 24-25, telefono 324437; 3 Hannover, Alexanderstrasse 3; 7 Stoccarda Kernerstrasse 65.
A conti fatti
Nel 1964 sono espatriati 277.000 italiani. Nello stesso anno gli italiani all’estero hanno inviato a casa rimesso per circa 350 miliardi di lire.
Una bella cifra. Ma gli italiani all’0" stero sono almeno cinque milioni, quindi la media delle rimesse è stata di 70.000 lire a testa.
L’Italia fatica vent’anni per formato un uomo, spendendovi chissà quanto; poi lo regala all’estero per settantanni" la lire annue!
DOPO UN ANNO E MEZZO
Cancellati dair anagrafe gli emigrati
In base a una norma contenuta un disegno di legge presentato dal Pre" sidente del Consiglio dei Ministri fi3" liano e che la Commissione interni della Camera ha già esaminato in sode legislativa, le persone emigrate ^ l’estero che non abbiano fatto dichiarazione di trasferimento, trascorsi di-ciotto mesi dalla data deli’espatrio, sono cancellate dall’anagrafe della popolazione residente ed inscritte in ùù apposito schedario nel quale appunto sono registrate le persone emigrate all’estero.
L’ultimo censimento della popolazione ha accertato che oltre settecentonù' la persone avevano trasferito all’estero la loro residenza continuando a fig0' rare iscritte nell’anagrafe del Comun3 ove risiedevano prima dell’espatrio.
Pertanto sembra certo che nessid1 danno ne potrà derivare dalla nuov3 disciplina che il Parlamento italiaù0 si accinge ad esaminare, alle person3 cancellate dall’anagrafe per ciò eh3 concerne sia il diritto all’esercizio do voto, che rimane salvaguardato dall3 disposizioni contenute nell’art. 11 della legge 7 ottobre 1947, sia il diriù3 ad ottenere i necessari certificati 3! fini della corresponsione degli assegf1 familiari o ad altri fini: matrimoni0, cittadinanza eccetera, potendo essc^ essi sempre rilasciati sulla base de* risultanze degli atti dello Stato Civile'
Questa è Drenchia che si presenta all’occhio del forestiero con un volto grazioso. Il paese, in gran parte sistemato con le sudate rimesse degli emigranti, troppi in verità, ho, come tanti altri della Slavia Friulana, molti duri problemi da risolvere e primo di tutti quello di dar lavoro ai propri abitanti per non vederli più andare raminghi
per il mondo.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIlillllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIll»»*!'»1"111»11!11111111111111»""!»»"!!!!!!»!!!!!!!!!
■VOTIZIi: STOKHTIi:
7 II castello