Poštnina ptažana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
| ~7 III. 1929
Cena posamezni štim  U.LH"—
150. IJTV&ffis
TRGOVSKI I.IST
časopis za trgovino, Industrijo In obrt.
Karočnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za Vfe leta 90 Din, za ¥4 leta 45 Din, jiesečno 15 Din; za inozematvo: 210 Din- — Plača in toži »e v Ljubljani.
Uredništvo in upravnistvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 2S. Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.961.
LETO XII.
Telefon ftt. 2552. LJUBLJANA, v Četrtek, dne 7. marca 1929. Telefon St. 2552.
ŠTEV. 29.
Problem standardiziranja našega
izvoza.
Ministrstvo trgovine in industrije je izde’alo načrt okvirnega zakona o kontroli poljskih pridelkov pri izvozu. Ideja sama, da se uvede kontrola izvoza deželnih pridelkov na zakoniti podlagi, pri nas ni nova. Načrt takega zgkona se je pojavil že leta 1925, io je bila vs!ed naglega skoka dinarja nastopila najakutnejša izvozna kriza za poljedelce. Toda tedaj so ga merodajni izvozniški krogi odločno odklonili. Od takrat so pretekla štiri leta in kriza našega poljedelstva ni ponehala. Nasprotno, vsi znaki kažejo, da se položaj še zaostruje. Posebno pri izvezu poljskih pridelkov so iz-gledi vedno slabejši. Na inozemskih tržiščih se skuša naše b’ago, ki prihaja po večini nezadostno manipulirano, uceniti. Do konzumenta prihaja naš produkt pretežno pod tujim imenom, kar pomenja za našo produkcijo in izvoz veliko škodo. Zalo je že ce'o lansko leto poljedelsko ministrstvo posvetilo proučavanju vprašanja, s kakšnimi ukrepi bi se dalo naši poljedelski produkciji in izvozu pomagati, da pride kvaliteta našega pridelka do veljave.
Zdi se, da spada načrt zakona o kontroli izvoza poljskih pridelkov v niz onih ukrepov, ki jih hoče vlada podvzeti za pospeševanje našega izvoza. V načrtu je najvažnejši člen 3., ki določa, da ne sme nikdo pripravljati za izvoz, odnosno izvažati v inozemstvo one pridelke, ki ne odgovarjajo predpisanemu tipu ali standardu, kakovosti in splošnim pogojem, ki jih predpiše minister trgovine v sporazumu s poljedelskim in finančnim ministrom v posebnih pravilnikih za posamezne vrste blaga.
> Kontrolo izvoza imajo vršiti po zakonu posebni kontrolni organi, ki jih postavlja trgovski minisler v sporazumu s poljedelskim ministrom. Izjave teh organov veljajo kot polno-važni dokaz pri postopanju proti osebam, ki se pregrešijo proti temu zakonu. Osebe, ki bi poskušale ali izvozile poljske pridelke, ki ne bodo odgovarjali predpisom pravilnikov in
uredb za izvoz dotičnega blaga, se ima kaznovati z denarno kaznijo od 100 do 100.000 dinarjev. Kazni izreka pristojno sodišče na pod’agi prijave kontrolnega organa odnosno druge osebe. Ako se pregrešijo proti predpisom tvrdke, kaznuje se družabnike odnosno odgovorne člane upravnega sveta, ravnatelje ali uradnike in ostale izvršitelje protizakonitega dejanja, katerim se ga dokaže.
Osebe, ki bi z dejanjem ovira7e kontrolorje, ali jih napada'e z besedami, se jim protivi’e, se kaznujejo istotako s kaznijo 100 do 10.000 dinarjev, če ni njih prestopek kaznjiv po kazenskem zakonu. Minister jim lahko v ponovnem primeru poleg kazni tudi na gotov čas do maksimalno treh let prepove vsako izvozno poslovanje. Kazni se stekajo v fond za zboljšanje poljedelske produkcije pri Državni hipotekarni banki.
Ta kratka vsebina načrta okvirnega zakona kaže, da gre za dalekose-žen, delikaten zakon, kateremu morajo naše trgovske organizacije posvetiti vso pažnjo. Načrt je prejela v izjavo zbornica za TOI, ki je obenem pozvana, da navede kateri predmeti bi v zborničnem oko’išu prišli za kontrolo pri izvezu v poštev.
Za te predmete se bodo potem v sporazumu in ob sodelovanju gospodarskih strokovnjakov izde’a!i točni predpisi za izvoz in kontrolo kvalitete.
Načrt zakona je treba predvsem oceniti z gospodarskopolitienega stališča, s tehniškega in po’eg tega še s specijelnega stališča naših izvoznih pogojev in prilik, ki izvirajo iz našh produkcijskih razmer. Izg’eda. da bo za pričelek zadosti, če se vnelje kontrola pri hmelju, jajcih, sadju in siru. Vsekakor je treba pred od’očitvijo dobro pretehtati položaj vsakega naših proizvodov na inozemskih tržiščih in oceniti praktičen efekt, ki ga moremo eventualno doseči s standardiziranem.
I.	Mohorič.
Opozcrltev glede določevanja učne dobe.
Obrtne zadruge in gremiji trgovcev imajo v svojih zadružnih (gremijal-nih) pravilih posebno določbo, koliko časa traja učna doba zadružnih (gre-mijalnih) vajencev. Nekatera pravila določajo različno učno dobo z ozirom na to, ali ima vajenec oskrbo pri gospodarju ali ne. Tako n. pr. določajo pravila neke zadruge, da znaša učna doba redoma tri leta. Ako pa dobi vajenec hrano in stanovanje pri go-»podarju brezplačno, traja učno razmerje štiri leta.
Ve’iki župan ljubljanske oblasti je °j.PJ?^ki odobritve nekih pravil tudi odločil, da gori navedeno razlikovanje učne dobe ni dopustno. Sklicuje so na navodila trgovinskega ministrstva st. 3685/1 od 17. decembra 1907, s katerimi se tolmačijo predpisi § 114, odst. III., črka b) obrtnega reda. Odobritev take določbe bi nasprotovala načelu enakopravnosti, ker bi se dajala izvestnim kategorijam vajencev prednost, ki ni utemeljena v bistvu in namenu učnega razmerja.
USTANOVITEV NOVE ZADRUGE.
! Veliki župan je odobril ustanovitev ! in potrdil pravila »Kolektivne obrtne zadruge za sodni okraj Kranjska gora na Jesenicah«. Zadruga bo obsegala osebe, ki izvršujejo v sodnem okraju Kranjska gora katerikoli prost ali kon-cesijoniran obrt, za katerega ne obstoji posebna strokovna zadruga.
ŽELEZNIŠKE OLAJŠAVE SO DOVOLJENE UDELEŽENCEM IX. LJUBLJANSKEGA VZORČNEGA VELESEJMA,
ki se vrši cd 30. maja do 9. junija t. 1. Naša država je dovoli’a 50% popust, Italija 30%, Avstrija, Bolgarija, C. S. R., Madjarska, Nemčija, Rumunija pa 25%. Za prevoz razstavnega blaga velja, raz-ven v Nemčiji, 50% popust.
POLJSKI EKSPORT V JUGOSLAVIJO.
Po poročilih »Statističnega centralnega urada« v Varšavi je eksportirala lani Poljska v Jugos’avijo 2!! 608 000 kg tračnic v vrednosti 47 330.000 Din,
1,471.000	kg raznih vrst že’eza v vrednosti 3,353.000 Din, 2 9^8000 kg pločevine^ v vrednosti 11,820.000 dinarjev, ;,0S 3GO.OCO kg črnega premoga za 50 milijonov dinarjev, 1,092000 kg ralini-ranega paralina za 6,324.000 Din i. t. d.
število sodnih eksekucij v Sloveniji.
Višje deželno sodišče v Ljubljani je sestavilo detajlirano statistiko o eksekucijah. Celokupno je bilo lani pri posameznih okrajnih sodiščih v S'o-veniji, ki jih štejemo 49, vloženih in dovoljenih 62.196 izvršb.
Eksekucije so se napram letu 1927. pomnožile za 5901. Največ izvršilnih predlogov je prejelo okrajno sodišče v Mariboru in sicer 10.142, za tem okrajno sodišče v Ljubljani (8430), Novo mesto (1644) in Celje (3987). Močno je boben pel tudi pri nekaterih podeželskih okrajnih sodiščih na Gorenjskem, manj že na Notranjskem in Dolenjskem. Na Štajerskem in v Prekmurju so eksekucije dosegle prav rekordna števila. Statistika n. pr. izkazuje, da je bilo lani pri okrajnem sodišču v Radovl jici vloženih 1423 iz-
; vršilnih predlogov, v Kamniku 1306 f in v Kranju 1210, dočim navajajo i okrajna sodišča na Notranjskem in Do’enjskem od 300 do 900 predlogov,
i	Preko 1000 eksekucij izkazujejo na Štajerskem okrajna sodišča: Brežice (1052), Konjice (1105) in Laško (1636), so pa ostala sodišča, ki imajo . tudi nad 800 eksekucij. Rekordno število poleg Maribora je dosegel v eksekucijah Ptuj in 3icer 2865, Prevalje' so imele 1278, a Marnberg 1117. V Prekmurju poje boben neusmiljeno in zato je statistika eksekucij prav žalostna. Pri okrajnem sedišču v Dol. Lendavi je bilo lani vloženih 1338 izvršilnih predlogov, a v Murski Soboti 1630.
Ne g’ede na take porazne številke pa dobimo še ljudi, ki uporno razširjajo vesti, da ge naše gospodarstvo dviga, da živimo z dneva v dan vedno boljše!
Oplenilo pred prepovedanim prodajanjem kart.
VeMki župan ljubljanske oblasti je pos’al vsem sreskim poglavarjem naslednjo okrožnico:
Finančna direkcija v Ljubljani, oddelek za trošarino, takse in fin. kontrolo, mi je sporečila nastopno: J-Ne-ka banka »Credit Continental« iz Amsterdama (Holandska) ponuja po svojih agentih udeležbe na igri za premije v denarju po posebnem sistemu, ki ga imenuje >Multip?ying Co-operation«. Udeleženec dobi karto in jo pošlje ob enem z denarjem v iznosu 3 holandskih goldinarjev ali 80 dinarjev imenovani banki v Amsterdam. Banka pošlje nato udeležencu 4 karte, kateri mora te karte štirim svojim znancem naprej prodati, ki morajo zopet vsak svojo karto pos’ati banki s 3 hol. goldinarji ali 80 Din, potem se pri vsakem udeležencu postopek ponavlja. Karte se izdajajo v 6 barvah; ako izidejo vse barve v seriji ude’eženca v 4000 izvodih, se ob-
ljublja premija 2000 hol. goldinarjev ali 45.000 do 47.000 dinarjev. Način pridobivanja pravice na premijo je jako nejasno opisan in v splošnem nerazumljiv; tudi manjka vsaka kontrola. Brezdvomno je pa ce’o postopanje ze’0 sumljivo in preračunano na izkoriščanje neukega naroda. Prospekti o tej igri so se pojavili na Jesenicah.
Opisani »sistem« je inozemska loterija (oziroma srečolov) in g^som dopisa državne k’asne loterije z dne 29. januarja 1929, br. 1555 v naši državi prepovedan. Proti vsakemu, ki bi take karte prodajal ali kupoval, je postopati po čl. 13. do 17. zakona o drž. klasni loteriji (Uradni list z dne
11.	februarja 1922, št. 26 13.«
Obvestite o tem županstva, da objavijo to na običajni način med narodom in podrejeno orožništvo. da se prepreči prodajanje predmetnih kart.
Dejanske opise predlagajte finančni direkciji v Ljubljani. —
Za velikega župana: Andrejka s. r.
Naš izvoz lesa v januarju nazadoval.
Po statistiki Generalne direkcije carin je naš izvoz lesa v januarju t. 1. padel. Gradbenega lesa smo izvozili le 88.200 ton v'vrednosti 71'3 milijona dinarjev (januar 1928 108.200 ton, 81 mil. dinarjev); drv 49.400 ton v vrednosti 10-4 mil. Din (39.000 ton, 6-9 mil. Din); hrastovih pragov 130.600 komadov v vrednosti 6‘1 mil. Din (174.900 koma-
dov, 9'1 mil. Din) in bukovih pragov 7COO komadov v vrednosti 0'2 milijona dinarjev. Izvoz gradbenega lesa je nazadoval od 110.000 ton v novembru, 109.600 ton v decembru in 88.250 ton v januarju. To ra/adcvanje je predvsem pripisati prometnim težkočam, ki so se letos pojavile zaradi hudega mraza. Por ve3al pa fe je izvoz drv in !ecnih izdelkov, katerih ema izvozili za 7’4 milijona dinarjev napram 5-l mil. Din v januarju 1928.
KOŽNI SEJEM
se vrši dne 25. t. m. v prostorih velesejma v Ljubljani. Kot kupci so najavljeni domači in inozemski interesenti. Kože vseh vrst divjačine sprejema »Divja kožac, Ljubljana, Velesejem, do 23. t. m.
VELIKA MIZARSKA RAZSTAVA
bo prirejena v okvirju letošnjega velesejma v Ljubljani od 30. do 9. junija. Ugled in sloves naše domače mizarske industrijo in obrti je že itak velik. Razstavljeni izdelki bodo pričali, da je res na višku. Res, čudimo se, da se še najde naših ljudi, ki hodijo v inozemstvo po pretirano drago pohištvo. Razstava, ki 'bo pravi pohištveni sejem, bo obsegala vse niianse od najlinejšega modernega pohištva pa do pripr ste spalnice. Razstavi veliko število samih prvovrstnih in solidnih mizarskih tvrdk, ki se v vsem za morejo kosati z inozemstvom.
ZVEZA TRG0VSKTH G REMIJEV IN ZADRUG ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI
vabi na plenarno sejo načelsfva, ki se vrši v petek dne 15. mar"n 1^29 ob 2. uri popoldne v Mariboru v hotelu »Zamorc« z naslednjim dnevnim redom:
1. Poslovno poročilo.
2. Zakon o nečedni tekmi.
3. Nudenje daril v trgovinah in
zaščitne mere proti kon sumom.
4. Pos^vanje naših carinarnic.
5. Do’očilev občnega zbora Zve_e.
6. Raznoterosti.
V	Ljubljani, dne 4. marca lC2f.
N8^elni'k:	Tajnik:
Vilko Wcixl 1. r. Anton Podgorsr1- 1 r.
»Trgovska Samopomoč« v Mariboru.
Dne 15. februarja se je izvršil drugi občni zbor »Trgovske Samopomoči« v Mariboru. Zborovanje je vodil predsednik g. Vilko Weixl, poslovno in blagajniško poročilo je podal tajnik g. Jurij Zidanšek, za nadzorstvo pa je poročal obrtno-zadružni nadzornik g. Založnik. Udeležba ni bila povoljna, kar je pripisati skrajno neugodnim vremenskim prilikam. Izid volitev ni podal znatnih sprememb; vodstvo načelstva in nadzorstva ostane v dosedanjih rokah.
Iz poročil pa posnamem naslednje podatke, po katerih se lahko presodi delovanje blagajne na eni strani in za-»imanje članstva na drugi strani.
Število članov je tekom leta narastlo od 160 na 419; od teh sta dva med letom umrla in šteje blagajna potemtakem še 417 članov. Ti člani se delijo sledeče:
1. Po spolu: moških zavarovancev 287, Ženskih zavarovancev 130.
2. Po starosti: do 80. leta starosti 27, do 40. leta 143, do 50. leta 146, do 60. leta 85, preko 60. leta 16. Od 1. januarja 1929 naprej se nad 50 let stare osebe ne sprejemajo več.
3.- Po bivališču: Iz Maribora in okolice 287, iz Ptuja in okolice 61, iz Celja te okolice 30, iz Slovenjgradca in Pre-valja 13, iz Konjic in okolice 8, iz Prekmurja in Ljutomera 7, iz Šmarja in Rogatca 5.
3,	Po poklicu: trgovcev 220, zasebnih •ameščencev 62, odvetnikov in notarjev 13, obrtnikov 12, zdravnikov 5, državnih nameščencev 4, industrijalcev 8, žen zavarovanih članov 95, vdove 3.
Blagajniško poročilo izkazuje:
a) v podpornem skladu Din 12.525-—, « vplačili za prve tri smrtne slučaje po ©dbitku izplačanih posmrtnin prirastka za Din 18.075-— na Din 30.600-—;
b) v rezervnem skladu Din 5.961-—, prirastka iz pristopnin in obresti za J)in 8.944-— na Din 14.905-16;
c) v upravnem skladu Din 1.062-50, iz letne članarine po odbitku poravnanih računov še prirastka za Din 977-30 na Din 2.039-P0: skupaj torej premoženja Din 47.544-M,
V	celem letu sta se pripetila samo dva smrtna slučaja, v katerih se je zaostalim izplačala podpora v znesku Din 9000-—, oziroma Din 9500*—.
Potrebščine za tekoče leto — vštevši propagando — so proračunsko določene na 9800 Din. Z ozirom na večje število članov in manjše proračunske potrebščine se je letna članarina znižala na 20 dinarjev.
Poročilo kaže na zelo lepo delo te koristne socialne institucije. Občni zbor ee je odločil s posebno okrožnico še enkrat opozoriti vodilne organizacije stanov, ki pridejo v poštev, kakor tudi nekatera posamezna podjetja in urade na Ta najprikladnejši in najkomodnejši način zavarovanja za Blučaj smrti. Če pomislim, da imam že pri sedanjem številu članov zavarovano vsoto nad 10.000 dinarjev, pa sem na premijah v celem poslovnem letu plačal samo 80 Din, se čudim, da toliko tisočev trgovcev, obrtnikov, javnih in privatnih nameščencev, ki imajo ravno tako malo upanja kakor jaz, da bi ob smrti zapustili svojcem kako premoženje, pa stoje malomarno ob strani zaradi plačila, katero ne znaša niti ene šestinke tistih premij, ki jih marsikateri za enako vsoto mora plačevati pri profesijonalnih zavarovalnicah. Posebno razveseljivo je, da je rezervni sklad narasel skoro za 200%. Samo po sebi umevno je, da bo ob večjem številu članov zaradi večjega obrestnega prirastka naraščal še hitreje. Ravnotako se bo lahko leto za letom zniževala članarina, ker upravni stroški nikdar ne bodo naraščali v ravnem razmerju z naraščajočim številom članstva.
Z dosedanjim delom »Trgovske Samopomoči« smo zelo zadovoljni in upamo, da bo poziv, ki ga blagajna te dni razpošlje, našel hiter in izdaten odziv. — Z.
RAZSTAVE IN SEJMI.
II.	razstava in semenj vina v Zagrc-Ibn. V Zagrebu se vrši od 9. do 11. mar-ffa 1929 v dvorani Zagrebške borze razstava in semenj vina. Razstava se otvo-ri ob 10. predpoldne; priredi jo Suvez Hrvatskih Vinogradnika.
Spomladanski semenj v Lipskcm se vrši letos od 2. do 10. marca.
Trgovina.
Izdajanje legitimacij trgovskim potnikom iz Italije po Provincijalnih ekonomskih svetih. Ministrstvo inostranih del je sporočilo ministrstvu trgovine in industrije, da bodo po sporočilu italijanskega ministrstva inostranih del v Rimu z dne 24. januarja 1929, št. 204.307, izdajali legitimacije za trgovske potnike, italijanske državljane, ‘ki prihajajo po svojih poslih iz Italije v našo kraljevino, v bodoče Provincijalni ekonomski sveti, ki so prevzeli funkcije, koje so doslej vršile na teritoriju kraljevine Italije trgovske zbornice.
Velika dunajska tovnrna čevljev »Albuma« d. d. je v poravnalnem postopanju. Pasiva znašajo 1,160.000 šilingov. Ponudba se glasi na 35% v šestih mesečnih obrokih.
Ponudbe In povpraševanja.
Alberto Alfa n d ari, Dresden — A., SedanstraBe 7, želi izvažati v Jugoslavijo steklo in porcelan ter bi radi tega bolel stopiti v stike s tukajšnjimi trgovci, ki pridejo za tako blago v poštev.
*	*	*
Karlo Lederer, So m bor, Backa, želi stopiti v trgovske stike s tukajšnjimi tovarnarji, ki izdelujejo papir in papirnate predmete, tase itd. z.a slaščičarne (konditorje).
»	*	•
Dioničke tvornice papi-ra, Zagreb, 2. postanski preti-nac, želi stopiti v stik s tukajšnjimi tesarji za gradbo iz mecesnovega lesa (Arisovo drvo = Lerchenholz).
*	•	*
Hans Antolovič, Vrdnik, trgovec, želi stopiti v slik s tukajšnjimi tovarnami, oziroma veletrgovinami v svrho nabave večje količine perila (srajc in spodnjih hlač) za delavce, kakor tudi z večjimi mlini oziroma z veletrgovci, ki trgujejo z raznovrstno moko, ječmenovo kašo, koruznim zdrobom itd. Vse to potrebuje omenjena tvrdka za delavce v tamkajšnjem državnem rudokopu.
* * *
Fr. Primc, Trst, želi stopiti v zvezo s tukajšnjimi tvrdkami, ki se pečajo s trgovino pletenih košev na debelo.
Avtomobil na Balkanu.
Po uradnih podatkih je imela Ru-munija 1- januarja 1929 med balkanskimi državami največ avtomobilov, in sicer 18.777; na drugem mestu je bila Grčija s 16.21 avtomobili, na tretjem Jugoslavija z 10.840 in na četrtem Bolgarija z 2265 avtomobili. Carigrad v tej statistiki ni vštet. V Grčiji pride 1 avto na 377 prebivalcev, v Rumuniji na 852, v Jugoslaviji na 1150 in v Bolgariji na 2210. Torej smo glede avtomobilov še zelo zadaj; že primerjanje z drugimi evropskimi državami nam pravi, da imamo relativno prav malo avtomobilov; kaj šele primerjanje z ameriškimi Zedinjenimi državami, ko pride 1 avto že skoraj na 5 ljudi in bi jih morala v tem razmerju imeti Jugoslavija okoli 2,500.000.
Carigrad je postal, kot vse kaže, fabrikacijsko središče za avtomobile. Podpisana je pogodba med turško plovbno družbo Seir-i-Sefain in tvrdko Ford glede prepustitve stavbišča itd. tvrdki Ford, ki se je po pogodbi zavezala, da bo zgradila v Carigradu tovarno avtomobilov. Ford plača imenovani družbi 36.000 turških funtov letne najemnine. Delo v novi tovarni se bo pričelo v šestih mesecih. Poučeni carigrajski krogi pravijo, da so se zastopniki velikih ameriških avtomobilnih tovarn v Turčiji združili, da zgradijo v Turčiji kot protiutež proti novi Fordovi carigrajski tovarni še eno avlomobilno tovarno. Seveda bi bila zgradba take tovarne konsumentom le v prid, izdelki bi bili gotovo cenejši. Pogoj turške vlade pri takih podjetjih je vobče ta, da se zaposlijo po možnosti le turški delavci i. dr.
PO SVETU.
Davek na tujce za podpiranje brezposelnih hočejo vpeljati v Angliji in bodo stavili v parlamentu tozadeven predlog. Brezposelnih v Angliji je poldrugi milijon.
Produkcija zlata v Južni Afriki je
znašala v januarju 876.500 unc v vrednosti 3,725.000 funtov. Zaposlenih je bilo 192.500 delavcev.
Zlato vrednoto bodo vpeljali v Češkoslovaški. Ne bo, kot doslej, vezana na dolar, temveč na zlato; ena krona bo enaka 44-58 miligramom čistega zlata.
Nova konferenca o predvojnih dolgovih bo zborovala v drugi polovici marca na Dunaju, morda pa tudi v Pragi ali Budimpešti. Nato bo sledila splošna tozadevna konferenca v Parizu.
I. G. Farben bo poslala generalnega ravnatelja dr. Boscha v Ameriko. Gre za velike transakcije te družbe v Ameriki. Bosch bo ostal v Ameriki več tednov.
Avstrijska kovinska industrija ima za
30 % več naročil kot sploh kdaj prej. Produkcija surovega železa jo izrabila v januarju 74 % svoje kapacitete, produkcija surovega jekla 87 % in produkcija valjanega blaga 92 %.
Tekma aparatov, ki glušijo zvok, se bo vršila v Berlinu. Priglasi so dopuščeni do 1. aprila; prijavnina je znižana od 300 mark na 20 mark. Naše sosedne države se za to tekmo zelo zanimajo. Prijave na Deutscher Schalldampfer-wettbewerb, Berlin W. 62, Landgrafen-strasse 18.
Mcinl d. d. razdeljuje za leto 1928 dividendo 12 % proti 11 in 10 % v prejšnjih dveh letih. Delniška glavnica je bila v teku leta zvišana od 6 na 8 milijonov šilingov. Podružnice v Pragi, Budimpešti, Zagrebu in Varšavi bodo razdelile 8 % dividendo, lani 7 %.
Produkcija avtomobilov v Italiji je lani zopet nazadovala; ameriški eksport v Evropo je premočen in ne more italijanska avtomobilna industrija konkurirati ž njim.
Pogajanja mednarodnega kartela cevi, v katerih gre v prvi vrsti za pristop Anglije in Amerike, niso dovedla še do nobenega rezultata. Pač pa so podaljšali provizorični dogovor s tema dvema deželama.
Insolvcnc v Avstriji je bilo v februarju 194, v januarju 213, v lanskem februarju 258. Torej se je položaj precej zboljšal.
Kompenzacijske izmenjave med Jugoslavijo in Ogrsko ne bo. Ogri so stavili predolge roke, ki jih naša vlada ni mogla sprejeti.
0 zvišanju varščine sen zalo v razpravljajo na dunajski borzi. Borzni komisar zahteva kavcijo 30.000 do 40.000 šilingov. V slučaju sprejema te zahteve bi sledila seveda restrinkcija števila 6en-zalov.
Snia Viscosa v Milanu ne bo razdelila letos nobene dividende, temveč bo porabila čisti dobiček v znesku 72'28 mil. lir za odpise. Družba nima nikak-šnih bančnih dolgov, temveč razpolaga s 180 milijoni lir likvidnih sredstev.
Kalijeva industrija Francije in Nemčije se je pobotala z Ameriko in more v Ameriki odslej svojo trgovino prosto razvijati. Cene naj bodo normalne, odgovarjajoče potrebam industrije.
Surovega železa so napravili v Češkoslovaški v januarju 137.000 ton, surovega jekla pa 175.000 ton, obakrat približno isto količino kot v lanskem januarju.
Ameriški carinski odbor je dokončal
svoja posvetovanja. Zaslišanih je bilo okoli 1100 interesentov in so se po večini izrekli za zvišanje carine. Pravijo pa, da je večina predlogov taka, da jih ne morejo smatrali za resne.
Socičte Gčnčrale de Belgique zvišuje delniško glavnico od 400 milijonov frankov na 1 milijardo frankov.
O konjunkturi v Nemčiji v februarju piše poročilo Dresdenske banke, da se je nadalje poslabšala. Število brezposelnih je naraslo na 2,222.000, za 10% od zadnjega poročila, dočim bi smelo sezij-sko zvišanje znašati samo 5 odstotkov.
Cena bakra je bila od 15. septembra 1928 do 27. februarja 1929 zvišana šti-najstkrat, od 1525 ccnts na 18-75 cents.
Cena elektrolitnega bakra je prispela, ko to pišemo na 19% cents. Ko to beremo, je morda zopet višja.
RAZPIS NATEČAJA ZA POGODBENO POŠTE.
Iz okrožnice direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani: (št. 21.005/Ia—1929.) Razpisuje se služba pogodbenega poštarja pri pošti Juršinci (II/2). Jamče-vina 1000 Din. Letni prejemki: redna plača 8-100 Din, doklada (50% redne plače) 4200 Din, za odpravljanje in prevzemanje pošte izven uradnih ur 182 dinarjev ter nagrado za prenašanje pošte 7489 Din. — (D. št. 21.806/Ia—1929.) Razpisuje se služba_ pogodbenega poštarja pri pošti Strniščo (II/2). Jamče-vina 1000 Din. Letni prejemki: redna plača 8400 Din, doklada (50% redne plače) 4200 Din, za telegraf in telefon 360 Din, ter nagrado za prenašanje pošte 3650 Din. — (D. št. 23.585/Ia—1929.) Razpisujejo se službe pogodbenih poštarjev pri sledečih poštah: 1/1: Vič in Vransko. 1/2: Gorenji Logatec, Ruše in Stari trg pri Rakeku. 1/3: Mežica in Sv. Jurij ob juž. železnici. II/l: Gorje pri Bledu in Kranjska gora. II/2: Cerknica. II/3: Beltinci, Cerna pri Prevaljah, Je-sonice-Fužine, Metlika Moste pri Ljubljani, Moškanci, Sv. Lovrenc na Pohorju, Sent lij v Slov. goricah in Velike Lašče. III/l: Guštanj, Krmelj, Radeče pri Zidanem mostu, Rajhenburg in Sv. Pavel ' pri Preboldu. III/2: Križevci pri Ljutomeru, Medvode, Mengeš, Mojstrana, Mokronog, Podplat, Poljčane, Pristava, Ro-gaševci, Šmartno ob Paki, Velenje, Vojnik in Železniki. III/3: Brezno, Devica Marija v Polju, Ivanjkovci, Ljubno, Mislinje, Muta, Podnart, Sodražica, Šent Jernej, Velika Nedelja, Videm pri Krškem in Višnja gora. IV/l: Kostanjevica na Krki, Polzela, Račje, Semič, Stična, Studenci pri Mariboru, Studenec pri Ljubljani, Šent Vid pri Stični, Šmartno pri Litiji in Štore. IV/2: Cankova, Loški potok, Moravče, Toplice pri Novem mestu, Vinica pri Črnomlju h* Žužemberk. IV/3: Apače, Javornik, Križevci v Prekmurju, Lož in Borovnica. V/l: Loče pri Poljčanah, Ptujska gora in Sv. Trojica v Slov. goricah.
Jamčevine iznašajo: v I. razredu 1209 dinarjev, v II. 1000 Din, v III. 800 Din, v IV. 600 Din in v V. razredu 400 Din. Prošnje s prilogami naj se vlagajo na direkcijo pošte in telegrafa v Ljubljani do 8. marca 1929. Med prilogami mora biti tudi potrdilo krajevne oblasti (županstva), da ima prosilec zagotovljene prostore za pošto, kakor določa čl. 1® Pravilnika o pogodbenih državnih poštah.
LES IN ŽAGE V ČEŠKOSLOVAŠKE
Po uradnem štetju jo v Češkoslovaški skoraj 5 milijonov hektarov gozda (2-38 milijona v Češki, Moravski in Šleziji, 2-29 milijona v Slovaški in Podkarpat-ski Rusiji). Zag je vseh skupaj 3179, in sicer v prvi imenovani skupini 2682, v drugi skupini 497. V prvi skupini pride ena žaga na 865 hektarov gozda, v drugi skupini pa šele na 4615 hektarov.
SLADKOR.
Dr. Mikusch objavlja svojo novo cenitev svetovne sladkorne produkcije. Po njegovih računih znaša produkcija 28 milijonov 340.000 ton; lanska produkcija je znašala 26,680.000 ton, in je bila torej letošnja za 1,660.000 ton večja. Evropsko produkcijo taksira dr. Mikusch na 8,430.000 ton, kar pomeni proti zadnji produkciji (8,020.000) 410.000 ton ton več. Za Ameriko napoveduje Mikusch 10,470.000 ton (lani 9,610.000), za Azijo 8,010.000 (7,690.000). Dr. Mikusch pripominja, da je bilo tekom zadnje kampanje konsumiranih na vsem svetu samo 25,700.000 ton sladkorja. Konsum bi se moral dvigniti za ca. 8 odstotkov, pa bo ravnovesje med njim in produkcijo za silo doseženo. Kubansko produkcijo ceni Mikusch na 5,100.000 ton. — Češkoslovaška je eksportirala lani
7,433.000	ton sladkorja; po teži je bilo to za 33T odstotkov več kot v letu 1927, a po vrednosti je lanski eksport z 1 milijardo in 682 milijoni Kč prekosil predlanskega samo za 11‘9%. Povprečna vrednost 1 kg eksportiranega sladkorja je znašala leta 1927 Kč 2-69, lani pa samo še Kč 2-26. Lanski minus je rekorden, cena sladkorja ni v preteklih le,-tih nikdar tako padla, Občutno nazaduje izvoz češkoslovaškega sladkorja v Veliko Britanijo; ta se hoče v preskrbi s sladkorjem po. možnosti osamosvojiti, kakor smo že večkrat poročali.
Prioorofafte, prosim, svoifm odjemalcem priljubljene
MAGGI izdelke za iuhe. lahka proda,al
Kuptlttl* v kraljevini SHS Fran Ksav. LaSnlk, Maribor, Cankarlava •	DObSf	ZBSltllGkl
Teden na Lju
Devizno tržišče.
Devizni promet prošlega tedna je bil Šibak; dosegel je komaj 1080 milijona dinarjev in je torej padel v primeri s .prometom predzadnjega tedna (15'05 milijona dinarjev) za več kot štiri milijone dinarjev.
V tečajih ni zaznamovati bistvenejših •hsprememb. Izvzemši tečajev Curiha in Amsterdama, ki so ostali docela neiz-premenjeni, se je tečaj Londona, Prage, Budimpešte, Bruslja in Italije proti ^oncu tedna nekoliko okrepil, medtem -&0 je tečaj Berlina ostal skoro neizpre-jnenjen. Edino tečaj devize Pariz je •nied tednom valoval in je koncem tedna, enako Newyorku, za malenkost popustil.
Tudi v minulem tednu je dala Narodna banka nekaj več kot polovico celokupnega deviznega prometa in sicer je intervenirala največ v devizah London in Praga, zatem v devizi Gurih, Berlin, dočim je vso potrebo v devizah Amsterdam in Pariz pokrila ona sama. Privatnega blaga je bilo največ ponudenega in tudi zaključenega v devizah Trst in Kewyork; poleg tega je bilo v privatnem blagu zaključenega dokaj Londona ter po nekaj Dunaja, Budimpešte in Curiha. Narodna hanka še vedno ni dajala devize Dunaj, pač pa le tečaj za •blago.
Celokupni devizni promet v februarju t. 1. znaša 58-64 milijona dinarjev in je nekaj manjši od lanskega prometa v isteni času. Iz naslednje Statistike (vse računano v milijonih dinarjev): devizni .promet v letu 1928: januar 72-783, februar 60-209, totale 132-992; devizni promet v letu 1929: januar 87-428, februar 58645, totale 144-073; porast pro-•meta napram letu 1928: januar 14-645; .padec prometa napram letu 1928: februar 1-564; za 13-881 skupni porast letošnjega prometa — je namreč razvidno, da je letošnji januarski promet prebegel za več kot 14-64 milijona dinarjev ‘.lanskega, dočim je v februarju 1929 -opaziti sicer padec prometa za 1-56 mil. -dinarjev, ki ga pa v primeri s porastom v januarju t. 1. skoroda ni upoštevati. -Kajti skupni letošnji devizni promet presega za celih 13 milijonov Din promet v januarju in februarju lanskega leta.
Efektno tržišče.
Storjenih je bilo nekaj več zaključkov kot v prošlem tednu. Tako je bila Trboveljska premogokopna družba zaključena po Din 480'— in Stavbna dru- j 2ba d. d. po Din £30-—, ki pa je dan po-preje notirala denar Din 56-—. Nekaj •večji je bil zaključek v delnicah Strojnih tovarn in livarn in sicer po tečam "Din 68-—.
V ostalem ni bilo nobenih izpreniemb ne v notacijah ne v zanimanju.
Lesno tržišče.
V petečenem tednu je bilo prodano »na tukajšnji borzi:
9 vagonov bukovih in 5 vagonov hrastovih drv. Ta drva so bila deloma polsuha, deloma pa popolnoma sveža. Suhih drv sploh ni na tukajšnjem tržišču, ker so še vse zaloge eventuelnih suhih drv v gozdovih, ki se jih pa radi snega ne more dovažati na postaje.
Nadalje se je predalo 4 vagone bukovega oglja, suheha, vilanega. Dočim je povpraševanje po tem blagu še vedno veliko, so ponudbe male.
Nadalje se je prodalo ]o vagonov ne-žamane bukovine; v tem blagu je veliko ponudb, kakor tudi povpraševanj. Hrastove deske, neobrobljeni plohi so hili iskani ter zaključeni 4 vagoni.
- Deske v fiksnih štirinah, smreka-Jelka, se vedno iščejo. Oddalo se je tega blaga 6 vagonov.
Povprašuje se po testonih, pedmeah In žamani bukovini. Tendenca v bukovih pragih je postala čvrstejša.
rijanski borzi
žitni trg.
Tržišče žita in mlinskih izdelkov je bilo v minulem tednu brez posebnih iz-prememb. Pšenica je na zunanjih tržiščih sicer nekoliko oslabela, vendar ni imelo to na naše cene nobenega vpliva in se je na trg dovoženo blago, katerega cena je itak nad svetovno pariteto, prodalo za domačo potrebo. Ječmen je ostal v ceni popolnoma neizpremenjen. Oves je čvrst, ker obstoja bojazen, da posevk radi vremenskih prilik ne bode izvršen pravočasno. Tudi za koruzo za ljudsko prehrano ni bilo posebnega interesa.
Povpraševanje je nastalo za krompir, ki je dosegel že precej visoko ceno in ni dobiti zadostne količine zdravega blaga.
Na drugih borzah naše države je bilo živahno povpraševanje za mlevske izdelke in še prav posebno za temnejše vrste 'moke, počenši od šestice, in sicer za takojšnjo, kakor tudi za dobavo za poznejše termine.
Bačka pšenica je notirala 79/80 kg težka, z 2 % primesi 250 Din, sremska 79/80 kg 255 Din, banatska 79/80 kg,
2	% primesi, Din 242-50, vse nakladalna postaja, plačljivo proti duplikatu. — Za poznejše termine se je zahtevalo primerno višjo ceno.
Na Ljubljanski borzi je bilo v minulem tednu prodano 1 vagon moke in 2 vagona pšenice.
Cene so bile sledeče:
Bačka pšenica: 80 kg, 2 % primesi, mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, 300—302.
Bačka pšenica: 80 kg, 2 % primesi, mlevska voznina, slov. postaja, dobava v marcu, plač. v 30 dneh, Din 305—307.
Bačka pšenica: 80 kg, 2 % primesi, mlevska voznina, slov. postaja, dobava v aprilu, plačilo v 30 dneh, 307-50—308.
Bačka pšenica: 80 kg, 2 % primesi, mlevska voznina, slov. postaja, dobava v maju, plačilo v 30 dneh, 310—312-50.
Pšenična muka O/G: fco Ljubljana, pri odjemu celega vagona plačilo po prejemu blaga, Din 420—425.
Amorikanska plata-koruza: slov. postaja, denar Din 325, roba Din 345.
Času primerno suha bačka koruza: promptna dobava, slov. postaja, plačilo v 30 dneh, Din 310—312-50.
Ječmen liaranjski pivovarski:	68/69
kg, Din 345—347-50.
Ječmen bački ozimni: 67/68 kg, Din 330-332-50
Oves bački:	slov.	postaja,	navadna
voznina, Din 292-50—295.
Tendenca neizpremenjena.
Tefaj 6. marca 1929.	Porpra- aevanje Din	Poauitb« Din
DEVIZE:		
Amsterdam 1 h. Roki. .	—•—	22-8225
Berlin 1 M		13-505	1.1*536
Bruselj 1 belga		—•—	7-9095
Budimpeftta 1 pengO . .	—■—	9-9345
Curih 100 fr. .	1094-40	1097-40
Dunaj 1 Šiling .	7 9932	»•0232
London 1 funt .	276-1 2	27G92
Newyork 1 dolar . .	66*77	56-97
Pari* 100 fr			.		222-57
Praga 100 kron		168 35	169-16
Trst 100 lir		297-25	299-25
KAM BEŽIŠ, ŠILING?
Tako je naslov filma, ki ga je napravila družba »Kupujte avstrijsko blagolc Povedali smo že, da so pričeli v Avstriji pred dvema letoma z veliko propagando za nakup domačega blaga in da je imela ta akcija viden uspeh. Ta akcija je tudi letos v polnem razmahu in zgoraj imenovani film je člen v nji. Bi ne bilo napačno, če bi tudi mi kaj podobnega napravili.
Trgovci! Zahtevajte, da Vam v kavarni, gostilni in vsakem javnem lokalu predložijo »Trgovski list«!
Vprašanje našega sodelovanja v Društvu narodov.
Po končanih razpravah ekonomskega komiteta Društva narodov je podal član komiteta, sekretar Centrale industrijskih korporacij g. čurčin o delu v tem ko-mitetu naslednjo izjavo:
V	poslednji seriji ekonomskega komiteta smo pridobili popolnejšo in močnejšo udeležbo na gcspodar&kem delu Lige.
Letošnja januarska sesija ekonomskega komiteta Društva narodov v Ženevi je imela poleg meritornega tudi formalni značaj.
Kakor sem že pred Bvojim odhodom v Ženevo napovedal, sprožili Fino vprašanje našega sodelovanja z Društvom narodov v gospodarskih vprašanjih, ki se tičejo kolektivnih interesov več držav.
Obrazložili smo to svoje prizadevanje, kazajoč na dejstvo, da so na dosedanjih diplomatskih konferencah, tičočih se gospodarskih problemov, naše sosedne države izjavile, da je njih podpis odvisen od našega. To znači, da one priznavajo gotov pomen našemu gospodarskemu položaju. Ta okolnost nam sama-posebi nalaga dolžnost, da dajemo svoje izjave z največjo opreznostjo po vsestranskem proučevanju vsakega posameznega vprašanja tako iz nacionalnega kakor iz mednarodnega stališča. To pa je samo tedaj mogoče, če moremo že v pripravljalnem stadiju stalno sodelovati s komiteti Lige. Pred poldrugim letom se nam ni posrečilo izvojevati efektivnega članstva v ekonomskem komiteiu, temveč smo dosegli le dopisno članstvo. Ta izpad bo mogoče šele popraviti čez poldrugo leto, ko se bo obnavljal mandat članov. Za sedaj nam je ostala samo možnost, da nas zovejo v Ženevo tudi brez ozira .na naše dopisno članstvo. Ob energični pomoči našega stalnega delegata pri Društvu narodov smo si prizadevali, da si zasiguramo stvarno sodelovanje. Uspeli smo in obljubilo se nam je, da se nas bo zvalo na sesa je komiteta, kadarkoli se bodo obravnavala vprašanja, ki zanimajo našo državo. Ker smo pri tej priliki opozorili na to, da vsa vprašanja, s katerimi se peča ekonomski komitet, več ali manj interesi-rajo našo državo, nam je bilo slednjič obečano, da se nas bo kot odgovor na naše dopise vsakokrat vabilo na zasedanje komiteta.
A vsaka stvar ima dve strani, eno s pravicami, a drugo z dolžnostmi. Ce nam je na tem, da sodelujemo z Društvom narodov, moramo izpolnjevati tudi dolžnosti. Naša dolžnost bi bila, dajati strokovna mnenja o vseh vprašanjih, ki jih obravnava ekonomski komitet tako iz splošnega in mednarodnega kakor iz nacionalnega stališča in v konkretnih primerih; zlasti bi bila dolžnost, da dostavljamo na zahtevo vse podatke o naši državi, ki bi služili za sestavljanje in izpopolnjevanje dokumentacije kot podlaga za obravnavanje dotičnega vprašanja. V to svrho se obrača Liga bodisi neposredno, bodisi potom našega stalnega delegata v Ženevi ali tudi potom svojega dopisnega člana na ministrstvo za zunanje zadeve, vendar pa v vsakem primeru obvešča e prepisom svojega akta vsa ta tri mesta. Na to vprašanje zahteva ministrstvo za zunanje zadeve strokovno mnenje pristojnega resorja, ga predela in pošlje Društvu narodov običajno potom našega stalnega delegata v Ženevi, a prepis njegovemu dopisnemu članu.
Na isti način se Liga obrača na naše ministrstvo za zunanje zadeve, kadar treba imenovati delegate in strokovnjake za diplomatske konference in za posamezne strokovne komisije in kadar treba podpisovati, odnosno ratificirati na teh konferencah osvojeno konvencije.
Doslej teh svojih dolžnosti nismo brezhibno izpolnjevali v glavnem zbog ne-dostatkov naše administracije v splo-
šnem, pa tudi vsled nezadostne organizacije odelenja ministrstva za zunanjo zadeve, ki bi se imelo baviti s temi vprašanji in glede njih posredovati med našo državo Ln Društvom narodov. ’1 ako organi Lige kakor naš stalni delegat v Ženevi in njen dopisni član v Beogradu so imeli neprestano povod, pritoževati se radi teh nedostatkov, ki se kljub tem pritožbam niso odpravili. Kot dokaz za resničnost te trditve naj služijo mnogoštevilne mednarodne konvencije, ki so v resnici osvojene, ker odgovarjajo našim interesom, niso pa podpisane, ali pa če so podpisane, niso ratificirane. Tako je na primer konvencija za ukinitev carinskih formalnosti podpirana že 1. 1023, ni pa še do danes ratificirana. Konvencija o opiumu istotako še ni ratificirana, dasiravno predseduje sedaj centralnemu komitetu za opium naš stalni delegat v Ženevi, čegar polo^ žaj je na ta način znatno otežkočen.
Ako resno nameravamo sodelovati % Ligo v teh vprašanjih in ako resno mislimo na pojačanje svojega vpliva in na udejstvovanje stalnega članstva v njenem ekonomskem komitetu, je predvsem potrebno, da organiziramo v mi-nistratvu za zunanje zadeve odelenje, ki bi ob sodelovanju naših strokovnjakov in našega dopisnega člana ter podpiranju ostalih gospodarskih resorjev zbiralo material in zavzelo naše stališč® v vseh vprašanjih ter nosilo odgovzornost ne samo za pravilnost in za brezhibno funkcioniranje dopisovanja % Društvom narodov, temveč tudi za pravočasno pošiljanje pripravnih in s potrebnimi instrukcijami opremljenih delegatov in za pravočasno ratifikacijo mednarodnih konvencij, ki jih bodo ti naši delegati podpisali. Nadaljnji predpogoj je reforma administracije v gospodarskih resorjih, ki naj bi dajali v skladu z interesi našega gospodarstva in sporazumno z našimi gospodarskimi .krogi utemeljene izjave o vseh teh vprašanjih. če bcimo na ta način v vsakem pogledu izpolnili svoje dolžnosti, se bo naš ugled v Ženevi avtomatično dvignil in se bo našim željam raje ugodilo nego doslej.
V	razgovoru s člani interesiranih držav v ekonomskem komitetu smo imeli priliko ugotoviti težnjo, ki gre za tem, da bi v Ženevi tudi položaj agrarnih držav prišel do veljavo. V ta namen bi bilo treba poljedelskemu institutu v Rimu zasigurati tehnično, Ligi pa gospodarsko politično stran kmetijskih problemov evropskih držav. Prvi korak v tem pravcu je že storjen s pozivom gotovega števila strokovnjakov za sladkorno repo v vprašanju problema proizvodnje in porabe sladkorja poleg kon-zultiranja posebnega odbora ekonomskega komiteta.
Ko prehajamo iz formalne na meritorno stran vprašanj, ki so se to pot obravnavala na sesiji ekonomskega komiteta v Ženevi, moramo pred vsem ugotoviti dejstvo, da vsak napredek dela Društva narodov v mednarodnem, torej v kolektivnem pravcu znači v gotovem zmislu odstopanje od dosedanjega sistema bilateralnih pogodb.
Zadnja sesija pa je napram pred-idočim značila zastanek napredovanja v mednarodnem pravcu. Ker so diskusije o vprašanjih, s kojimi se bavi ekonomski komitet, tajne, mi je nemogoče povedati podrobnosti o izjavah njegovih članov. Reči morem le, da je bil moj splošen vtis — kakor sem že v svojem govoru v Ženevi omenil — ta, da bi Liga hitri tempo, s katerim je začela reševati gospodarska vprašanja, mogla samo v tem primeru i nadalje vzdržati, ako bi njene države - članice pred vsem tudi same vpoštevale načela, po kojih je žrtvovati gotov del svojih nacionalnih interesov za mednarodne interese; le tedaj se morejo na drugi strani okoristiti s prednostmi, ki jih donaša vpoštevanje zvezo gotovih splošnih interesov in njih uveljavljenje na mednarodni osnovi.
Pogreške, ki so jih napravile v tem
pogledu baš velike industrijske države, »o izzvalo nezaupnost drugih, zlasti agrarnih držav in onemogočile so sporazumno podaljšanje de'a predvsem ekonomskega komiteta Društva narodov v dosedanjem razmerju in v do-šedaj običajni hitrosti. Ako proučujemo vzročno vezo, iz katere so potekle te pogreške, vidimo, da se ti3ejo težnje posameznih zapadnih držav, ki so navezane na izvoz, da poleg pospeševanja izvoza čimbolj zaščitijo in izgradijo svojo notranjo porabo. To so večinoma države, v katerih je industrijska produkcija v taki meri narasla, da proizvajajo preko svoje potrebe, tako da so primorane svoje izdelke izvažati, te države akušajo v zadnjem času z vsemi sredstvi ščititi svojo agrarno produkcijo, da bi na eni strani z njenim razvojem xa-gigurale čim večjo porabno silo za prodajo svojih industrijskih produktov, a na drugi strani z emancipacijo svojega uvoza od tujih agrarnih produktov popravile svojo trgovsko bilanco.
Tako stališče je pogrešno, ker se država ne more gospodarsko boriti na več frontah.
Te težnje zapadnih industrijskih držav •go vsekakor otežkočile izvršitev nalog, ki jih je ekonomski kemitet dobil od ekonomske konference v maju 1927 in ki so v glavnem obstojale v odstranjevanju ovir svetovne trgovine, zlasti vi- ; šokih carinskih barijer. Ni bilo v ostalem težko dokazati absurdnost težnje, da se znižajo carinske barijere zlasti agrarnih, industrijsko nerazvitih držav v svr-ho nemotenega uvažanja industrijskih proizvodov, ko se istočasno otežkečuje razvoj njihovega kmetijstva in na ta način zmanjšujejo porabno moč njihovega prebivalstva, ki naj bi te produkte kupovali.
Ce je tako z državami, kojih kmetijska in industrijska proizvodnja je tako napredovala, da mora računati z izvozom, potem bi bilo povsem naravno, da države, ki imajo — kake r naša — samo eno vrsto razvite produkcije, osigurajo tej vrsti svoje proizvodnje čim močnejšo notranjo porabo z razvojem tudi druge, še nezadostno razvite strani svoje produkcije.
Težnjam zapadnih držav, olajšati sebi izvez v našo državo, pa otežkočiti uvoz naših proizvodov v svojo državo, mora odgovarjati naše stališče ne samo pri bilateralnih pogajanjih, temveč tudi v Ženevi, kjer smo v ostalem že stavili svojčas gotove zahteve, da se onemogočijo zlorabe veterinarno-policijskih določb, s katerimi se ovira uvoz naše živine in naših živalskih proizvodov. Tem zahtevam do danes ni ugodeno v toliki meri, da bi mi mogli na podlagi tega računati na pravičnejše obravnavanje celega, torej tudi onega dela gospodarskega problema, ki bi nam mogel pretežno koristiti.
TRŽNA POROČILA.
Mariborski trg, dne 2. marca 1929. ;
Ta trg je bil vsled gorkejšega vreme- ! na izredno dobro založen in obiskan. Prostor na Glavnem, kakor tudi na Vod- ; nikovem trgu in v Vojašniški ulici je ; bil to pot preozek, to pa zato, ker Bneg od pretečenega tedna ni bil nikjer popolnoma skidan. Slaninarjev je bilo 106, ki so prodajali meso in slanino po 17 do 25 Din na drobno in po 14 do 18 na debelo. Pri domačih mesarjih je bila cena samo govedini nižja, ki se je prodajala po 9 do 12-&0 za kg. — Perutnine je bilo komaj 200 komadov. Cene so bile visoke. Domači zajci so se prodajali po 20 do 40 Din komad. — Krompirja je bilo razven 8 voz mnogo na trgu, pa tudi druge ze’enjave in živil je bilo v veliki obilici. Zato so bile cone tudi precej znižane, tako se je solata prodajala po 10 do 12 Din za kg. Sadja, posebno jabolk, je bilo precej na trgu, prodajala so se po 5—8 Din za kg. Cene jajcam so bile 1'50 do 2 za komad, mleku 3 do 8’EO, smetani 10 do 12 Din za liter. — Lesena in lončena roba se je prodajala po 1 do 100 Din za komad. Radi pomanjkanja prostora so jo prodajalci naložili na kopice snega.
Seno in slama na mariborskem trgu.
V	sredo, 27. februarja je bilo 9 voz sena, 3 voze slame, v soboto, 2. marca pa 11 voz sena in 1 voz slame na trgu. Cene so bile senu 160 do 200 Din, slami pa ICO do 120 Din za 100 kg.
DOBAVA, PRODAJA.
Dobavo. Gradbeno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 8. marca t. 1. ponudbe glede dobave 5870 komadov hrastovih pragov; do 12. marca t. 1. pa glede dobave 1 vrtalnega stroja in 1 zakcva'a za zakovice (Niet-hanunor). — Saobračajno-komercijclno odelenje Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 18. marca t. 1. ponudbe glede dobave 6000 kg zalivk. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih odelenjih.) Dir. drž. železnic Vareš-Maj-dan sprejema do 9. marca t. J. ponudbe glede dobave 2000 kg kave. — Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 11. marca t. L ponudbe glede dobave 1 motornega kolesa; do 18. marca t. 1. pa glede dobave sklepal in kilovatnih bro-jil. — Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejema do 14. marca t. 1. ponudbe glede dobave 400 komadov spojk za tračnice, 500 kg bencina za razsvetljavo in raznega električnega materijala; do 21. marca t. 1. glede dobave strojev, 2 trofaznih motorjev, 35.000 komadov opeke ter glede dobave 1 gumijaste preproge. — Direkcija državnih .rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 10. marca ponudbe glede dobave 20.000 kg tračnic. — Direkcija drž. rudnika v
Kaknju sprejema do 20. marca t. 1. ponudbe glede dobave usnjatih jermen,
14.000 komadov vijakov ter glede dobave električnega materijala. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije glede dnevne dobave govejega mesa za čas od 1. aprila do 30. septembra 1929 in siccr: Dne 9. marca t. 1. pri Komandi vojnega okruga v Karlovcu; Kine 11. marca t. 1- pri Komandi Savske divizijske oblasti v Zagrebu; dne 13. marca t. 1. pri Komandi vojnega okruga v Varaždinu in pri Komandi mesta v Dolnji Lendavi; dne 15. maica t. 1. pri Komandi mesta v Čakovcu, pri Komandi mesta v Sušaku in pri Komandi mesta v Murski Soboti. — Ofertalne licitacije glede dnevne dobave kruha se bodo vršile dne 16. marca t. I. pri Komandi vojnega okruga v Varaždinu; dne 18. marca t. 1. pri Komandah mest v Murski Soboti in Dolnji Lendavi; dne 19. marca t. 1. pa pri Komandi mesta v Sušaku. — Dne 18. in 21. marca t. 1. pri Policijski direkciji za Bosno in Hercegovino v Sarajevu glede dobave 650 parov čevljev. — Dne 18. marca t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 1000 kg železa,
10.000 kg pločevine in 1200 kg bločnih verig; dne 19. marca t. 1. glede dobave železniških pragov; dne 20. marca t. 1. glede dobave 500 m blaga za zastore, 10C0 m* stekla za okna; dne 21. marca t. 1. glede dobave 30.000 kg oglja in
30.000 kg Hvarskega koksa ter glede dobave 2000 kg žičnih žebljev. — Dne 18. marca t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave električnega materijala. — Dne 21. marca t. 1. pri Intendanturi Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 12.710 kub. metrov drv za čas od 1. aprila 1929 do 31. marca 1930. — Dne 18. marca t. 1. pri Direkciji drž. železnic v Zagrebu glede dobave električnega materijala; dne 21. marca t. 1. pa glede dobave granitnih kvadrov. — Dne 21. marca t. 1. pri Upravi državnih monopolov, ekonomsko odelenje v Beogradu glede dobave večje količine papirja. — (Predmetni pogoji so na vpogled v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.) — Olertalna licitacija glede dnevne dobave mesa za čas od 1. aprila do 30. septembra 1S29 se bo vršila pri Intendanturi Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani in sicer dne 9. marca t. 1. za garnizijo Škofja Loka, dne 13. marca t. 1. pa za ljubljansko garnizijo; dne 16. marca t. 1. pa pri isti komandi glede dobave 25.000 kg moke. (Pogoji so na vpogled pri omenjeni komandi.) — Dne 15. marca t. 1. se bo vršila pri Komandi III. armijeke oblasti v Skcplju oferlalna licitacija glede dobave poljskih kuhinj. (Pogoji so na vpogled pri omenjeni komandi.)
Prodaja. Dne 20. marca t. 1. se bo vršila pri Upravi železničke radionice
v Subotici ofertalna licitacija gleda 2fr-vagonov odpadkov od lesa. (Predmetni pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za 101 v Ljubljani.)
Dobave. Gradbeno odelenje direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do
12.	marca t. 1. ponudbe glede dobayfc 1000 kg bločnih verig in 1000 komadov spojnih členov za iste ter glede dobave 100 komadov varovalk, 200 komadov-gasilnih veder; do 15. marca t. 1. glede dobave 1000 kg svinčenega minija, 1000 kilogramov mavca, 20000 komadov strešne opeke, 5000 kg bobrovcev, 160.000-kilogramov portland-cementa, 200 ovojev strešne lepenke, 2000 kg »ter-asfalla« za strehe, 1000 komadov držajev za lopate, 1000 komadov držajev za krampe in 46.300 komadov tirnih žebljev. — Obče odelenje direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 16. mar*-ca t. 1. ponudbe glede dobave 500 kg formalina. (Predmetni pogoji so na vpogled pri omenjenih odelenjih.) — Direkcija drž. rudnika v Velenju spioje-ma do tl. marca t. 1. ponudbe glede dobave 150 kub. metrov jamskega lesa; do 15. marca t. 1. glede dobave 1 stroja za rezanje železa in 1 sire ja za luknjanje; do 16. marca t. 1. glede dobave t turbodinamo, 1 razklopne table, pločevine, 1500 kg olja za parno turbino, peči, štedilnikov, klozetov ter glede oddaje soboslikarskih del. — Direkcija drž. rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 18. marca t. 1. ponudbe glede dobave 11C0 kg bencina in 1650. kg raznih olj. — Direkcija drž. rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 20. marca t. 1. ponudbe glede dobave rav nih inozemskih časopisov in strokovnih knjig. — Direkcija drž. rudnika v Kreki? sprejema do 22. marca t. 1. ponudbo glede dobave gonilnih jermenov in gumijevih cevi. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: dne 15. marca t. 1. pri Intendanturi Osječke divizijske-oblasti v Osijeku glede dobave 15.600: kub. metrov drv. — Dne 22. marca t. I. pri Policijski direkciji za Bosno in Hercegovino glede dobave 120 kompletnih uniform za policijsko stražo; pri direkciji drž. železnic v Sarajevu pa glede dobave 400 kg kleja. (PrerJmotni pogoji so ra vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.)
Nabava. 30.000 kg bencina in 2000 kg letnega avtoolja. Direkcija pošte in tele* gra!a v Ljubljani razpisuje prvo pismeno dražbo za dobavo 30.000 kg bencina in 2000 kg letnega avtoinobilnega olja. Dražba bo dne 12. aprila 1929 ob 11. ur* v pisarni poštne direkcije v Ljubljani,. Sv. Jakoba trg štev. 2, soba štev. 42. Jamčevina (5% ali, če je inozemec, 10%) se mora položiti najkasneje do 10, ure na dan dražbe pri pomožnem uradu poštne direkcije v Ljubljani, soba št. 41, kjer se lahko vpogledajo in kupijo tudi pogoji.
SLAViJA
Jugoslovanska zavarovalna banka d. d.
se priporoča za zavarovanje industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetii proti požaru, vlomu In tatvini, zakoniti dolžnosti jamstva, nezgodam z automobill, poSkodbam stekla i. t. d.
Zavarovanje življenja v raznih kombinacijah. Centrala v Ljubljani. * * Podružnice po wej Kraljevini.
V elelrgovlna
A. Šarabon
Telefon 200»
V Ljubljani Telefon 2000 prlporoCn
špecerijsko blago, ko*?n'deželne^ pridelke, raznovrstno rudninsko vodo* - La»tn*
praSarna za kavo in mlin ca dlSave z električnim obratom Cenilci na raspolago
Ustanovljeno 1853.
TEOD. KOM
LJUBLJANA
POUANSTA CISTA ST. S
(preja Henrik Kora)
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov.
Naprava strelovodov. KopailSka Ir ktosatm naprave.
CENTRALNA KURJAVA
Izdelovanje posod iz pločevine ta flrnež, barvo, lak in med vsaka velikosti kakor tudi posod (Škatle) za konzerve in
litosrafiranlh ambaisi
R. RANZINGER, LJUBLJANA j
Telefon 2000 (BAJKO IMUINOU) ^Telefon 3000 j
Spedldjtkd podjetje, akladlCCe, carin-1 tko posredništvo, prevažanje pohištva j
i
»Trgovski list" :
Časopis za trgovino, industrijo in obrt
ortporoia p, n. trgooetm, Indu-ttrt/cim In obrtnikom mo naročanje, razilr/anjo in Inaoriranje.
I^CnJIge, Časopise, račun«, vizitke, etikete, memorande, kuverte, tabele, lepake, naročilnice v blokih s poljubnim Številom listov, cenike In tudi vse druge
tiskovine dobavlja hitro In po zmernih o e n a h
TISKARNA
MERKUR
mm LJUBLJANA oiimn
GREGORČIČEVA 23 telefon aooa
Lastna knjigoveznloa
Za vefija naročnin zahtevajte proračun« I
Ureja dr. IVAN PLESS. — Zn Trgovsko - industrijsko d. d. »MERKUR« kot irdajatelja in (iskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.